Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. Oeua jim je za celo Kdor želi kako oznaollo v „Dolenjske Novice" ua-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za Bprejetna J. Kralac v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. O pobrananju travnikov na ispomlad. Na« kmetovalec Je iia spomlad skrben içledé na obdelovanje njiv in vinogradov. /îa travnike zmeni se malo ali že celo niř. K večemu, da krtine nekoliko poravna, da pograbi kamenje in druge na travnik ne spadajoie predmete, da mu ob košnji iiapotja ne delajo. In vendar |e kaj važno, kaj velike koristi, travnike vsako leto na spomlad^ prav iino pobranati. to je l brano prevleči. Ćini bolj, to je g'osteje se travniki pobra-najo, tem bolje je. Za to imajo napredni kmeto-Talci po družili deželah splob, pri nas pa le redko kje, tako zvane travniške brane, ali brane za mab. Take brane so tako osnovane, da imajo kaj dosti in toraj kaj gostih zobov, dasi veliko krajših mimo onih navadnih bran. Napravljene 80 pa dalje áe tako, da se zobovi po svetu (zemlji) vzdihujejo ali pa znižujejo, kakor to ravno zahteva valovitost — povráje — travnika. V poslednji namen nimajo pritrjene zobe na skupnih trdno sklenjenih ííelustih — lajstah — ampak na posameznih řlenih ali tablicah. Travniška brana ima do (iO zob, in je vsa železna ter čez in iez èlenasta, tako da se na vseh krajih tesno oprime travnika, kakor že rećeno, ako tudi ni popolnoma rovan. Najboljša dandanašnja taka brana je paž takozvana I^aacke-jeva travniška brana. Cena take brane ni ravno nizka. Stane v sloveii tovarni za izdelavanje kmetiSkega orodja in strojev g-ospoda E. Kiihne-ja v MoSonu na Og^erskem po velikosti od ÎÎ7 do 47 gld. Pri vsem tem, da je to orodje drago, je pri količkaj obsežnih travnikih, vendar-le tisto, katero se v gospodarstvu najbolj izpkèa. To pa za-to, ker donasa taka brana očevidno kaj velik dobiíek. Kdor ima toliko travnika, da zamore rabiti travnièko brano le dva ceid dneva, pridela gotovo v jednsm letu velik voz krme več, kakor pa če je ne rabi. Travniška brana se izplača že v prvem letu, tako koristna je. Pa je pa ona tako koristna, tako dobičkonosna, izvira iz dvojnega uzroka. Prvič izpuli ves mah iz travnika, zrahlja pa tudi zemljo med fto-sameznimi, trato, rušo travnika sestavljajoČimi rastlinami. Eno kakor drugo pa stori, da rastline Oće Daniel Sorûr Farini Den. (Njegcivfí Kivljeuje iiopisal H. F.) Čudno ime. kaj ne? Saj je pa tudi go-spod èuden, ki ima to ime. Kdo pa je to? Le potrpi, ljubi bralec, vse ti povem. Oče Daniel je mašnik in misijonar iz Afrike. Prve praznike letošnjega leta je maseval slovesno skoraj po vseh ljubljanskih cerkvah, in velike cerkve so bile tako polne, da se je vse trlo. ljudje so se gnetli proti velikemu altarju iii vsakdo je hotel videti niaS-fiika, saj tak masnik se ne dobi pri nas kar tako. Ko je bilo pa darovanje za afrikanski misijon, je vrelo vse okoln altarji) in gospod je dobil v Ljubljani gotovo nad 2000 gld. za zamorce. Toda otroci so se bali in tresli pred tem čudnim go-spododom in marsikak junakec ni vedel, ko je PriSel do njega, ali bi .šel naprej ali nazaj; najraje bi jo bil pobral od altarja domov za peč v ^ot. Kaj takega pa še ne ! Kaj pa je na tem gospodu, da so ga bili vsi tako strašno radovedni? Kako vendar, da so se otroci plašno poskrili, kaiiiorkoli je prišel? Saj si res ne morem misliti bolj prijaznega in bolj ljubeznivega gospoda, kakor je g. oče Daniel ! — Toda nekaj drugega je : gospod Daniel je — črn kakor ogel, črn kakor dimnikar, ko deseto peč ometa. Pa nikar ne misli, radovedni bralec, da se je gospod Daniel namazal, češ, da bi strašil otroke in druge ljudi, kaj le? Jaz sam sem mu segel parkrat v črno roko, pa sem potlej svojo roko pogledal, pa ni bila prav nič Črna; tudi se je brisat gospod Daniel s čisto belo ruto, ko mu je bilo vroče, pa je bila ruta potlej prav tako bela kakor prej. In gospod Daniel se umije vsak dan, kakor vsak krščanski človek, pa je vedno črn, črn pa zato ker je pravi zamorec. Vem, da ti bom u-stregel, ljubi bralec, tebi in vsem Dolenjcem, ako vam popišem na kratko zanimljivo življenje tega zamorca-maSnika. Spoznali bodete iz njegovega življenja, kakošne sirote veliko biijnejše rastó, kakor da bi jih pognojil vpreg'o opoldne premeni. Bran:! se z njo najboljše in zato je prirastek, pridelek veliko veřji. Vo po dol^c in po èez, tako da se na vskriž vleče, pobranaiiih travnikih, se pa tudi veliko vec trav- Ako se po veiili letili zobje obrabijo, zataknejo se nefça in druzef^a semena prime ali vkoreninii, nova v stare tleiie (Ěelusti) in tako se ima lahko trata postane veliko gostejša. jedna in ista brana kaj dosti let. Kdor želt tako Travniška brana aluxi pa tudi kaj dobro na brano videti, poda naj se v kmetiako šolo na deteljiSČili, katerim kaj moÈno vstrežemo, ako jib Grmu, tam jo imajo, vsako spomlad pobranamo. Z travniško brano, zavleřeiiio tudi labko in kaj dobro deteljno seme . . med žitom, ako se bojimo, da nam zaradi po- J*^ novega manjkanja dežja sicer ne bi izkalilo Z travniSko po avstrijskem CesarstVU? brano zavlecemo tndi labko travno seme, med Dné H. t. m, se je odprl državni zbor. preredko nemško deteljo. S kratka rečeno, trav- Kakor smo vŽe prej poročali nobena stranka niška brana je tako velike koristi, da se moramo nima prave večine. Odločevali bodo ['oljaki. Ti le Čuditi, kaito da ni že povsod in povsod v splošni pa kažejo več naklonjenosti fiiašej) desnici kakor vporabi. Na Óeskem, Nemškem itd. ni ^a količ- liberalno nemi^kej levici. Kesnioa je, da tak kaj večjega posestnika travnikov, kateri ne Id državni zbor ne hode mo^el iiinofro storiti za imel travniške brane. Pri nas so še bele vrane, versko šolo, ker zoper to so tudi liberalni Mlado-in osobito na Dolenjskem vtegJiemo jih vse na čebi; ali upati je, da v narodnem oziru ne bnde prste le jedne roke soSteti. To pa nikakor ni za nas brez pomena, kajti v tarjh rečeh bodo pravo. Vsak kmetovalec mora biti ponosen na gotovo z naSimi poslanci j^la.sovali Poljaki pa obili pridelek krme, in velik kaj izdaten pripo- tudi Mladočehi. Sploh smo Slovenci v slabiem moček v to imamo ravno v porabi travniške hrane, položaju kakor smo bili v prejšnjem državnem Kmetovalci sezite toraj po nji. Ako je jednemu zboru, ker tu smo imeli z drugimi katoliškimi samemu znabiti predraga, kupite jo trije, štirje v poslanci gotovo večino — sedaj jo nimamo. Krivi druStvii. Sami jo bodeti leto za letom rabili,, in tega so ledino le liberalni Mladočehi, Ti so misko se bodo vaši sosedje prepričali, kako koristna lili, Hog si vedi, koliko bodo koristili svojemu da je, izposojali si jo bodo radi proti plačilu, narodu, ali sedaj je videti, da bodo kar osamljeni tako da Vam bode nesla še obresti v denaru. — torej brez vsake odločujoče moči. Naii po-Posestniki travnikov sezite toraj po tej res slanci so se pridružili klubu Ilolienwartovemu, v zelo potrebni travniški brani. Vpeljite jo v vaša katerem so verni konservativni Xemci, čeáki ve-gospodarstva, in prepričali se bodete že v prvem likopo.<3estniki, slovanski Dalmatinci in pristopijo letu, da je prekoristna, Gled('' na rabo te brane morda tudi Staročelii z Moravskega. Klub ima le še toliko. Vleče jo prav lahko dvojica konj torej mnogo članov, zato bodo nai^i poslanci go-ali pa volov. Stori se pa še najboljše, ako se tovo več dosegli v njem kakor bi bilo mogoče, so zamorci v Afriki, pa bodete tudi videli, kako celi deželi in kjer je boljša paša, ondi se n.stavijo, čudovita in nerazumljiva so pota Ifožje previd- dokler ue popasejo, iiosti. Predno vam pa to razložim, naj vam po- Ljudstvo Dinka nima niti kralja niti skup- vem, kakošen da je gospod Daniel po vnaiije. nega poglavarja, kadar jih sovražniki napadejo. Velik je kakor malokdo, oČi njegove so nekoliko skrbi najstarejši v vasi za lo, da se branijo, bele, zobe pa ima lepo bele, ves drug pa je čisto V njih deželi je jako vroče. Pri nas imamo črn. Vede se prav lepo in je prav prijazen in po leti navadno okoli 20 stopinj fReomirja) vro- vedno vesel, poleg tega je pa zel6 pobožen in čine, v Kgiptn pa jih imajo 48 stopinj v senci, jiiko učen ; jezikov govori sedem čisto dobro. Tudi Jajce se na solncu skuha v par miimtah. Ker je slovenskega se je bil navadil, da se je za silo v taki vročini vsaka obleka nadležna, zato so za- zmenil, če tudi je bil samo 13 dni v Ljubljani, morci navadno brez v.se obleke, le ženske imajo Gospod Daniel je iz rodu, ki se mu pravi nekak pas, Dinka mu pravijo „rabat", Dinka. To ljudstvo prebiva južno od Egipta, kjer Denarja pri zamortiih ni, d"enar jim je živina izvira Nil. Po onih krajih je misijonaril nag ne- in blago, in vsa kupčija je menjava, pozabljivi Ignacij Knoblehar. Hod Dinka se peča Dinka prebivajo .skupno v "vaseh, pa si ne 8 poljedelstvom in živinorejo. Res imajo rodovitna zidajo hiš, ampak stanujejo v malih kočah, kakor poja in žanjejo vsako leto drakiat; žito jim nam- naši ogljarji. V tla zabijejo dva metra 'visoke reč iz Strniša še enkrat požene ; toda orati ne kole, jih s protjem opletň, 'napravijo na vrhu ne- znajo, ampak kopljejo z majhnimi motikami in kako ogredje, ženske vse to z ilovico zamažejo sicer kleče. Za živino bolj skrbe, kakor za polje in — hiša je sezidana. Vrata v tako hiSo so vi- in redé govedo, ovce in koze. Vse to gonijo po soka komaj poldrug čevelj in v njo zamorec se- ako bi napravili lasten klub, ali pa se pridružili Mladočehoni, kar so avetovali nekateri. Narod naš jih je volil z velikim ^aupaiijem ; naj ^a opravičijo z modrim raviiaiijent ! Mladočehi so sicer zaseli sedeže svujil) prednikov — Staroi^eliov; vt'dli so se dokaj oblastno pri prvej seji — ali za-iije se nihče ne zmeni, ko so vendar imeli starořořki poslanci jako veliko veljavo. Ceiki narod bode pač kmalu spoznal Hvojo zmoto. Cesar so poklicali 18 novih članov v gosposko zbornico. Nekako polovica njili je nam prijazna, konservativna, štirji so srednji, neodločeni, drnjfi !iam nasprotni,^ liberalni. Cehi se jeze, ker ni poÍíIit;ain"ii več Cehov. Na Češkem se siuije „katoli.ska stranka". Jako je potrehna: kajti prepričani soio, da bode taka stranka kmalu pokazala ("eliom, kje edino je za-nje prava sreča, driigej, kakor pri .Miadočetiili. Pri občinskih volitvah na Dunaji so zdrii-ženi kristjaiii v tretjem redu vrg-li liberalno judovsko stranko z veliko veČino, ali v drugem so dobili večino judovski liberalci. Tako bodo ti še gospodarili nekaj let na Dunaju. Prepričani smo vendar, da čas je blizo, ko Ijomo rekli: umakni se neverno liberalni jud — dunajskemu kristjanu. Kaj je novega po širokem svetu? Na Bolgarskem je nekdo ustrelil ministra lielčera, hoteč baje usniertiti prvega ministra Siambulova, kije šel/. Belčevom iz kavarne, »orilca niso našli. Nekateri so hoteli, da j« Rusija najela morilca, ali to zanikajo Holgari sami. Med Bolgarijo in Srbijo še vedno ni prave prijaznosti, ker Molgari tožijo, da se na Srbskem zarote kujejo zoper Bolgarijo. Nemčija bi rada sklenila z nami trgovinsko zvezo, po katerej bi s svojimi pridelki preplavljala nažo državo. To bi bilo nam v pogubo; zato upamo, da bodo odločilni možje gledali nato, da se ne sklene kaj tacega, kar bi škodilo našej državi. Bismark žeti izvoljen biti kot poslanec v državni zbor nemški. Staremu vojaku je dolg čas postalo, kar ni veČ minister. V Belgiji vedno bolj zahtevajo splošno volilno pravico to je, da bi smel vsakdo voliti v državni zbor, če je star '24 let, naj plačuje kaj davka ali ne. To se jim pač sedaj se ne bode dovolilo, pač pa pravijo, da bodo dali tako pravico vsem, ki jdačujejo vsaj 10 (rankov davka. Blizo taki so naSi petakarji. Nemški državni zbor se posvetuje o varstvu delavcev. Pri tem se je pa poka/,alo, da je za blagor delavcev najmanj tisiini, ki najbolj vpijejo socijalnim demokratom. Njih vodje hi najraje napravili kako prekucijo, da bi dobro lovili v kal-nej vodi,! Fiâe se naui: Iz Novega Mesta. V zadnjem liata vže smo BazDanili, da napravijo gimaazijalci muzikalno de-klanatorično akademijo v korist dijaâkemn podpornemu društvu. Kakor vsako leto tako je tadi letos vse pričakovalo Tže nekako nestrpno večera, ko se bodo „postavljali" naši dijaki. Po tem, kar smo čnli, smo se nadejali res lepega užitka, ali vendar moramo priznati kar naravnost, da so naše pričakovanje mnogo prekosili. Točka za točko se je vršila tako gladko in spretno, da bi bili skorej po- věda prîkobaca po trebuhu. Pohištva ni nič, ženske spe po kočah na tleh navite v živinske ko>e, moški se pa po hlevih zakopljejo v pepel, da jih mrčes ne o[jika. Tako živi zamorski rod Dinka: brez postave, brez omike, brez vere. Od 1. 1848. do IHilO, so jim oznanovali evropejski misijonarji sv. vero^ pa pregnali so jih krvoločni .Arabci, ki lové zamore.« in jili prodajajo v sužnost. Pa četudi že trideset let ni bilo k njim katoliških misijonarjev, vendar znajo še mnogi glavne resnice sv, vere, in našli so v sužnoati zamorčke iz rodu Dinka, ki so znali deset hožjili zapoved, rekoČ, da so se jili doma naučili. Sploh so Dinka jako nadarjen in Čvrst narod, lepe velike rasti, so veseli, radi kade, pa tudi radi plešejo, kakor vsi zamorci. Dovolj natanko smo si ogledali rod, katerega sin je gospod Daniel, zdaj pa za6nimo z njegovim življenjem. Oče gospoda Daniela se je imenoval Jten-de-Piok, mateii pa je bilo ime Akvid-de-ííele. Otrok je bilo čvetero : dva sinova in dve ličeri. Našemu Danieln so rekli „Fáririi-de-Den", Parim pomeni „rešeni", ker bi bil kmalu imirl, precej ko se je rodi!; Den pa je ime družine. Zgodaj je umrl oČe gospodu Dam'eiu, pa vendar se Še prav dobro spominja, kako je bil enkrat kaznovan. Tamo imajo namreč navado, da ne sme nikdo jesti sadja, predno ga gospodar ne blagoslovi. Fiirim dobi nekje tak prepovedan sad in ga povžije. Oče ga vpraša, kje da je dobil sadje. Farim pokaže. Oče ga ostro posvari, pa tudi šiba je pela. Gospod Daniel sam pravi: „Tega ne bom nikdar pozabil in krščanski oče naj se uči od paganskega, kako otroke učiti, da izpolnujejo božje postave". Tudi starejši brat je kmalu umrl. Materi je bilo hudo in zbolela je tudi ona. A vendar je ozdravela in živeli so srečno. Mati in hčere so obdelovale polje, Farim pa je pasel. zabili, da inamo pred aeboj le 11- do 201etae dijake — ne pa izrežbaoih mož. Vspored sam je bil jako obâirea in Bostavljea tako mikavno iz dvanajst toček, da dela vso čast vodstvu. Po-samezaih toček ne moremo tu posamezno naštevati, rečemo le, da se je občinstvo poseboo Čudilo spretnosti naših dijakov na različnih godalih (gosli, violončel, flavta, glasovir itd.) pri dijaškem orkestru ouvertara k opereti „Flotte Bursche". Vgajala je občinstvu tako, da ni bilo plosku konca, dokler niso dodali godci še izvrstno produkcijo „V boj". Deklamovalo se je izborno nemško in slovensko ; pelo tako, da so morali pevci nekatere pesmi na zahtevanje ponoviti, šaljiva igra g. EržiČa „zamajeni vlak" nas je pa k sklepu obudila v obilen smeh, predetavljalcem pa prinetla zasluženo pohvalo. Dijaki so pokaiali, da se bavijo razun s šolskimi rečmi obilo tudi z nebeško hčerko — umetnijo, gg. učitelji pa, da se niso strašili truda pri vajah. Občinstva pri tacih prilikah ni bílo še nikdar toliko pa tudi dohodki v korist ubogim dijakom, mislim áe niso bili nikdar večji — čez 130 gld. po odštetih troških! Napačno bi bilo, ako ne bi k sklepu izrekli še očitne hvale g. o. Otokarju Aleâu za neumorni trud pri poučevanju petja, g. prof. Ivanu Vrbovcu, ki je vadil dijake vzlasti v đeklamo-vanju in igri, g. ravnatelju gimnaidjskemu, ki je imel tudi mnogo skrbi in truda. Oosp. kapitelj« akemu organistu Hladnika ki ni pomagal samo pri orkestru, ampak blagotno spremljal na glasoviru tudi druge točke in slednjič osmošolcu Hocbreiterju, ki je par mesecev deloval za akademijo vzlasti r godbiaem delu z nekako navdušenostjo in železno vztrajnostjo. Mladi osmošolec ima izvanredne Toda ta sre^a je trajala le malo iasa. Ne-keg-a dné zag-ledajo nasproti vaai onstran belega Nila cele trume krvoločnih Arabcev, MoveSkih lovcev. Strašen krik zaženó zamorci, strali se poloti cele vasi in vse beži tri dni naprej in naprej. Zamorci so imeli samo sulice, Arabci pa so jahali za njimi 8 puškami. Kntalu so bili skupej, le nekteri so ubežali, vse drug-e so ujeli, ujeli tudi vso našo druiiiuo. Farimova mati je spravila nekega Arabca na tla in fja je prav pridno ob-delavala, toda drug Arabec ji zasadi sulico v no^o, da je omedlela in morala se je udati. Fa-rim pa je bežal, kar je mogel in se je skril tia drevo, pod kterini je bií nekdo drug-i skrit. Arabec pride in ujame zamorc,a, ki je bil pod drevesom. Ker je ta mislil, da se bo Arabcu prikupil, mu pove za Farima na drevesu. Arabec odpelje oba. Ujeli so veliko suži^jev in živine, vse je uioralo plavati na drugo stran belega Nila. (Dalja prihodnjih.) zmožnosti, pa tudi najboljšo voljo; zato smo prepričani, da bode dosegel še veliko popolnost na godbinem polju — Bog daj, da v korist naSej domovini ! Iz Trebnjega, dué lO. aprila. — Oziraje se na dopis ^iz Trebnjega" od daé 1. aprila v ,Dolenjskih Novicah", govoreč o različnih ne-vspehih in škodljivem mrčesu v kmetijstva, si dovoljujem pristaviti še sledeče. Re^ je, da že več ko trideset let uničuje lúbadar naše lepe smreke in bo ta mrčes Še več ko dvakrat trideset let svoje delo nadaljeval, Če si posestniki ne bodo hoteli sami pomagati. Skrben gospodar mora vendar svoje posestvo, svoje drevje itd. večkrat ogledovati. In jaz rečem, sramota je za take gospodarje, katere mora politična gosposka opominjati, da je v njihovih gozdih lúbadar in jih primorati, da naj poseka od mrčesa napadeno drevje, če hoče rešiti svojo in sosedovo hosto. Po navadi se pustijo taki trdovratni ljudje še le po žandaijih k temu primorati ; to se pa zgodi àe le, kadar je vže prepozno, kadar je lúbadar že izletel in drugo zdravo drevje napal in s tem povzročil grozovitno škodo v gozdu cele občine. Zato naj bode vsak posestnik ali oskrbnik posestva sam pazljiv ; poseknje naj, kjer se je lúbadar udomačil v lovilna drevesa (Fangbaume) in sicer od meseca aprila do septembra in naj obelnje napadena nlovilna drevesa in naj previdno zažignje lúbad in druge odpadke predno mrčes izleti. Kes je, da se deteljinska kuga, prezéna žida, (Kleeseide) grozno razširja. Pa zakaj? Zaradi tega ker so kmetje veliko premalo previdni pri izvolitvi semena. Da je to gola resnica, prepričamo se lahko, ako gremo v najprvo prodajalnico z mešanim blagom iu pogledamo kako z veseljem kupi tam marsikateri kmet, Bog ré koliko let stare smeti deteljskega semena, nepremislivši, da meče krvavo zaslužen denar takim ljudem ; s temi smetmi okužuje svoje težko obdelane njive. Žal, da se ni veliko ljudi na lepem rodovitnem Dolenjskem že zadosti prepričalo, da je bolj pametno, lepo, dobro izzorelo in čisto žito, raje dražje plačevati kakor smeti par knycarjev cenejše. Pač je tudi resnica, da so črvi od hroščev v letu 1889. strašansko Škodo napravili. Občina zraven občine so imele samo gole njive in travnike. Ljudje in živina so stradali, ker za živino še zadosti alame ni bilo. Jaz pa vendar če bi se bile tri ali štiri občine združile in skupaj prosile za odpisanje davkov, gotovo bi bilo nekaj doseženo. nimajo visoka vlada in naâ svetli cesar Cehe in Nemce nič raje kakor pridne in za domovino in cesarja bolj kot dragi narodi Qavdaâeoe Dolenjce. SeTeđa uradniki od davkarij« ne gredó gledat, če je kmetu mogoče njemu predpisane davke plačevati; niso zato tukaj, ampak imajo druge opravke. Nič pa ni težjega kakor pa marsikaterega kmeta pridobiti, da bi pristopil kakoâni koristni gospodarski dražbi, ki ima namen pospeševati kmetijstvo. Kako bi bilo lepo, če bi bila r vsakej župniji kmetiàka podružnica te koristne dražbe. Tam bi se lahko vsaj vsak mesec enkrat kmetje združiti in pogovarjali, kaj je potreba za te kraje, katere nadloge in naklade jih prav tiáČyo itd. Po koristnih časnikih in knjigah bt ae kmet lahko nČil, kaj imajo vkreniti da v svojem gospodarstvu bolje izhaja. Zito so pa tudi Čehi in Nemci dobili podporo, ker HO ae na pravo stran obrnili in reč prav prijeli. Pri nas bo pa kmetijske podružnice samo po velikih trgih in po mestih. la kdo se pa vde-ležuje zborovanja tistih podružnic? Par gospodov, različnih dragih stanov, katerim kmetija zeló malo ali nič mar gre — pravih kmetov se pa vidi prav malo. Trtna uš je pred vrati. Naše najlepSe upanje, najpoglavitnejSe dohodke bo uničil ta mrčes. Je pa li kmet proti temu vže kaj storil? Odgovoriti moramo, da zeió malo ali pa nič, ampak celo svoje upanje stavi samo v visoko vlado, Bog vže koliko Časa zastonj. Ako se kak stroj neprestano rabi brez mazila, ne more dolgo trpeti. Ravno tako je z našimi vinogradi. Napravili smo vinograde brez premisleka, da je potreba tiste snoví, katere iz vinogradov z grozdjem vzamemo, v podobi gnoja zopet nazaj dati. Zaradi tega je pa naš stroj — vinograd — opešal, tu in tam je treba popraviti, veliko če ne vse ponoviti, ker nismo nič mazali, to je — gnojili! Dovoljujem si tudi, kakor vže marsikateri za kmetijstvo zasluženi mož, opozorovati na sadje. Sadje daje nam dobro in zdravo jedilo in pijačo, ki^or tudi gotove dohodke, če ga prodamo. Vsaj ae prepelje vsako leto sto in sto vagonov sadja v tuje dežele iz Štajarskega. Gornjega in Dolenjega Avstrijskega. Kmetje iz teh krajev so trdnejši, ker imajo bolj gotove dohodke brez tolikih troškov, kakor jih vinogradi potrebujejo. Će bo ta strašanski mrčes — trtna — naše vinograde čisto uničil, priporočam samo najbolj ugodno ležeče vinograde z američansko trto nasaditi, nasprotno pa nevgodnejSe ležeče vinograde s sadjem ali gozdnim drevjem pravilno nasaditi. In da bomo dosegli tudi pri visokej vladi kaj nam koristnega, je treba naše zastopnike (poslance) iz naše srede izvoliti, katerim so naši kraji in naše potrebe znane. Zatorej si sam pomagaj in potem ti bod« tudi Bog pomagali Trebnje, dné 10. aprila 1891. Hen rik Lierzer. Z Dolenjskega. — Dobro vem, da bi se marsikateremn bralcu „Dol. Nov", zelo prikupil, ako bi bil vslišan s svojo prošnjo in svetom. Naši gospodje predpostavljeni naj se osrčijo, da bi z vso Bilo in ostrostjo vredili in speljali postave, da se pokonča naš največi poškodovalec keber, kateri ee bo pokazal zopet letos v velikih rojih. S tem bi se storila velika korist ne samo kmečkemu stanu, ampak vsim stanovom, saj vsi živimo od zemeljskih pridelkov. Res je, da se je pri nas in mislim tudi drugod 5. aprila pred cerkvijo razglasilo, da imajo vsi gospodarji pod kaznijo po svojih vrtovih in gozdih kebre pokončevati. Prav tako, vendar pa bi opomnil, da bode dalo to večim posestnikom silno veliko dela in stroškov. Zdaj naj bi pristopili tisti, kateri nimajo nič drevja kmeta na pomoč, kakor to radi stoié takrat, ko hrastovi obrode je^ce (kooper), ko že pod hrastovi čakajo, kedaj da ježica doli pade, da jo poberejo, pa ne za gospodarja, ampak sami za se. Gospodar bi kmalo vže ne imel pravice do ježic, češ, on naj dela na polju in na travnikih, bomo že mi pobrali, ker imamo čas. Tako govorć gostači ali (osobenki.) Tako naj bi se pa tudi sedaj reklo, abo se vpelja pobiranje kebrov (hroščev), da imajo gostači tudi čas kebre pobirati posebno tisti, kateri imajo kaj dece. ravno toliko, kakor veČi posestniki. Kedor je zadnje leto količkaj pogledal po svetu, videl je, kako črvi podjedajo naše rastline ; kedor ima količkaj sočutja s kmetom, moral je reči: vbogi ljudje, kaj bodo jedli? kje dobili deaar za toliko stroškov, kolikor jih ima kmet? Tedaj se za trdno zanašam, da se bo vendar letos najpotreb-iiiáe storilo. Pristavimo temu dopisu iz kmečke roke le še to-le; Storite, storite vse, kar se dít, da uže-nemo požeruha. Nasvet g. dopisnika je pač dober, ako bi se le dal izpeljati. Gospodje Župani, Se bolje gospodje okrajni glavarji, skrbite, da se postava ostro spolnuje, in tštorili hodete veliko dobro delo naSemu nbogemn narodu. Kedor si noče sam pomagati, tega prisilite, da si pomaga. Domaće rest!. (Premembe pri uradnikih.) Imenovana sta gg. avskultanta Ivan Pirnat za sod-nijskega adjunkta v Loža, Guido Tisconti za Metliko ; za predstojnika pomožnih uradov v Rn-dolfovem tukajšnji kanceliski adjunkt gosp. Fran ElemenČiČ. Adjunkt okrožne sodnije g. Fran Girzerolli je prestavljen iz Metlike v Škofjo Loko. Qg. profesorja na našej gimnaziji Polja-Dcc in Kopriršek sta prestavljena iz 9. t 8. plačilni razred. (Promoviran) je bil v Gradca gospod Fra I Kosina, advokaturski kondpijent, doktorjem prava, častitamo. (Premil. knezoâkoi Missia) imenoval je veleč. gosp. dr. Henrik pl. Panker-ja za svojega generalnega vikarja. Jakob Cepoder), učitelj r Leskovcu, je imenoTan za nadučitelja v Bostanjo. (t Martin Skubic), častni kanonik, župnik in dekan ribniški, kneze-èkoiijski konzistori-jalec, nd okrajnega šolskega svtita kočevskega, vitez Franc-Josipovega reda itd., je 9. t. m. zjutraj ob 3. uri, prejemâi sv. zskrataente za umirajoče, po komaj dvaduevni bolezni umrl. Pogreb je bil Ribnici v soboto 11. t. m. ob 9. uri dop. — Porojen je bil pokojnik na Polici leta 1814 duć 9. nofemb. od premožnih roditeljev. Služboval je kot vnet duhovnik v Semiču, v Metliki, Kočevju, Črnomlja, ÁdleMčih; kot župnik in dekan in šolski Dadzor-nik v Semiču od leta 1853 - 1868. Po smrti ranj-kega Holzapfelua je postal ribniški župnik, dekan in šolski nadzornik. Zasluge njegove v dušnem pastirstvu so neprecenljive. Pri obilnih svojih stanovskih poslih se je pa tudi vrlo zanimal za javno življenje, in vsi, ki so ga poznali; nam bodo pritrdili, ko pravimo: ž njim je zapustil svet velik rodoljubi Bog mu daj za velike zasluge primerno nebeško plačilo! („Dolenjsko pevsko društvo") v Novem Mestu imelo bode dne 28. aprila zvečer ob 8. uri v „Narodnem Domu" s?oj izvanredni občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega predsednika. Da bode že prvo zborovanje sklepčno, vabi odbor k obilni udeležbi vse izvršujoče in podporne članove. („Na Osojah") igrokaz v petih dejanjih, ki bi se imel predstavljati 19. marca 1891 v prostorih „Narodnega Doma*' novomeškega, ki se je pa moral preložiti vsled nezgode, katera je nenadoma zadela spretno predstavljalko, kateri je bila odločena ena najvažnejših vlog, predstavljal se bode 19. aprila 1891. Začetek točno ob 8. ari zvečer. Vabila, razposlana za 19. marcij, in takrat kupljene vstopnice veljajo tudi sedaj, ker se ne bodo nova vabila razpošiljala. K obilni ndeležbi vabi vljudno odbor covomeâke čitalnice. (Koncert) „dolenjskega pevskega društva" dnč 4. aprila ni bil obiskau, kakor je bilo za-Željeno. — Vršil ae je ta koncert povsem dobro, posebno dopal je VoIariČev mešan zbor „Slovan na dan", kateri je tako rekoč slovanska himna in se je moral na obče zahtevanje ponavljati ; Gerbičev ženski zbor „Pesen gondoljerja" se je tudi lepo predavala in je nam dopala, toda oi naredila nameravanega pravega utiša; pesni „Zrinski Frankopani" in „Ljubezen in pomlad* sti se dobro peli. Omeniti nam je tudi izborno preciznega in mojstersko dovršenega četveroroč-nega igranja na klavirji po g. H. Sturm u in gospici Halterjevi, obe točki: „Slovanskiplesi* cd Dvoržaka in „Žalosttnka" od Chopina, sti si pazljivo poslušali ter tudi burno odobravali. (Spomin na bitko pri Eustoci) obhajal se bode letos v Novem Mestu, kakor nameravajo, nekateri udeležitelji te vroie bitke, kolikor mogoče na slovesen način. Letos 24. junija bode namreč 25 let odkar so naši slovenski vojaki pokazali pri tej bitki pravo levovo junaštvo ; navadno pa človek take slučaje pomni vse svoje življenje in kaj prijetno je poslušati te veterane pripovedujoče posamezne slučaje. Dne 21. junija pa bodo obhajali to slavnost tú bivajoči ter tudi žele, da bi se udeležili tega spomina tudi drugi na Dolenjskem nastanjeni soborilci te bitke. Osnovalca nameravane slavnosti sta gg: Karol Dular in Jože O v sec in vabita k obilni udeležbi. Obhajala se bode ta slavnost: zjutraj sv. maša, opoludue obed in pcpoludne izlet in prosta zabava Topovi bodo gromeli celi dan. Oglasiti se je pri imenovanih gospodih do 1. jnnija t. 1. Dobro došli su tudi drugi vojaški dosluženci in sploh gospodje. (Občinska volitev.) Due I. aprila t. 1. bili so pri volitvi občinskega odbora za občino Semič izvoljeni sledeči gg: Ivan Šušteršič iz SemiČa za župana^ za občinske svetovalce pa: Janez Ivanetič iz Vrtače, Steian Jakša iz Terbišja in Matija DajČman iz Kala, vsi posestniki in vrli možje. (Ljudsko štetje) okrajnega glavarstva novomeškega končano je, iz njega povzamemo èe naslednje podatke: Občina Žužemberk s 35 kraji ima 5149 prebivalcev, od teh je 2478 moškega in 2671 ženskega spola, med temi so 4 Nemci in 3 Cehi, ostati so vsi Slovenci. Konj imajo 121, 3017 govedi, 2 osla, 318 kôz; 983 ovac, 838 prešičev in 359 čebelnih panjev. — Občina St Peter z 31 kraji ima 2197 prebivalcev od teh je 1091 možkega in 1106 ženskega spola, vsi so slovenske narodnosti ter imajo 89 konj, 1008 govedi, 12 ovac, 894 preáičev in 262 panjev. — Občina Mirna peč z 42 kraji ima 3438 prebivalcev in sicer 1692 moškega in 1846 ženskega spola, med temi je 1 Nemec, ostali Slovenci ter imajo 186 konj, 1970 goveđi, 2 osla, 177 ovac, 1164 prešičev in 444 panjev. — Občina Dvor s 16 kraji ima 1582 prebivalcev od teh jih je 765 moškega in 817 ženskega spola, med temi je 13 Nemcev, 1 Čeh, 8 Italijanov, ostali so Slovenci; Imajo 64 konj, 707 govedij 58 kôz, 27 ovac, á26 prešiče? in 80 panjev. — Občina Brusnice s 24 kraji ima 2815 prebivalcev in sicer 1356 moàkega in 1457 ženskega Bpola, vsi Slovenci ter imajo 178 konj, 1175 govedi, 138 ovac, 1382 prešičev in 514 panjev. — Občina Prečina b 24 kraji ima 2475 prebivalcev in sicer 1165 možkega in 1310 žeaskega spola, med temi so 3 Nemci, ostali Slovenci ter imajo 77 konj, 1151 govedi, 10 oslov, 10 ovac, 921 preáiíev in 161 panjev. (Za 11. letno zasedanje porotnib razprav v Rndolfovem), ki se začne 27. aprila t. I, izžrebani so nasledni gg. glavni porotniki: Jan. MegliČ, pos. iz Dol. Keméke Vasi; Vin. Slivnik, trgovec iz Sent-Vida; Jos. Gerbec, pos. iz Metlike; Jan, Galič, poB. in mlinar iz Ivaoje Vasi; Jan. Kramariň, pos. iz Kadovice; Ant. Fotokar, pos. iz Račjega Sela; Jos. KoŠak, pos, in gostilničar iz Kronovega; Fr. Penca, poa. iz Mokronoga; Fr. Pavlin, pos. iz Pristave; Jos. Kamin, pos. iz Dol. Vasi; Jal, Treo, grajščak iz Male Vasi ; Jan. Habuze, trgovec iz Kostanjevice ; Jan. Matzelle, mlinar iz Novega Tabora; Lud. Koračin, pos. iz Mirne; Jan. GerdeŠiČ, pos. iz Goleka; Pet. Bukovac, pos. iz čepelj ; Jos Bajuk, poB. in trgovec iz Črnomlja; Jos. Hrovat, pos. iz Birčne Vasi; Fr. Gimpel, pos. iz Gor. Sušic; Fr. Hrovat, poa. in obč. pred. iz Zagradeca; Jan. Bohte, poB. iz Zastave ; Jan. Snpanič, pos. iz VranoviČ; Jos. Berdavs, gost. in trg. iz Vavte Vasi; Jos. Blažič. pos. iz Vel. Slateneka; Eman. Tomšič, pos. in krčmar iz Trebnega ; Fr. Zamida, pos. iz UrSnib Sel; Mart. Nemanič, pos. in mlin. iz Želebeja; M. Hladnik, nadiogar iz Kočevja; Jan. BrodnUi, pos. iz Toplic; Fr. Škarja, pos. iz Mirne; Fr. Dolinar pos. iz Vel. Doline; Fr. Va-Land, pos. iz Prapreč; Jak. Ivec, pos. in obč. pred. iz Gor. Pake; Može, pos. iz Stopič; Jan. Ker-hin, pos. iz Gor. Gradišč; Vin. Leitgeb, pos. iz Črnomlja. — Nadomestni porotniki so sledeči gg. : Jan. Penca, pos. in strojar iz GermoSnic; Fr. Medved, pos. iz Kerke; Fr. Bobnar, pos. in kovač iz Kandije; Jos. Žibert, pos. in ključav. iz Žabje Vasi ; Jan. Bučar, pos. iz Mačkovca ; Fr. Ror-uan, pos. in krč. iz Mal. Slateneka ; Vin. Umek, pos. in miz., Jan. Krajec, pos. in tiskar iz Nov. Mesta; Kari Germ, grajščak iz Sevnega. To ate pa ras lepi vragi, ki hočete svoje aeslaiie čeDČe z mojim pridevutm imenom osoliti in tako vriniti mene med tisto sodrgo, ki dabovDike črti in za-uifnje. A j&z sem evoje duhovne pastirje smiroiu spoštoval ter jih bom spoštoval, in le iz srca želim, da bi mi Bog dal zlasti zadnjo uro vloviti enega ali dražega tacega „ščinkavca" (iz kat(