Sfev* 2S7 . htoiia platna v liteiM (Mi anrti tala m
V Trstu, v soboto 17. dtctmbra 1921
Izhaja — lavzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica 9t. FrančiHsa AslSkega štev. 20. I. nadstropje. — Dopisi naj se poSiljajo uredništvu. — Ncfrankirana pisma te ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. — jed-jsfelj in odgovorni urednik Štefan O odi na — Lastnik Uakarna Cđluost — Tisk "tiskarne Edinost. — Naročnina znak na mesec L 7.—, pol 'efa L 32._ in cel > leto L §0.—. — Telclon uredništva io »prave Ster. 11-57.
EDINOST
Posamezna Številka 20 sfotink letnik XL¥1
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stottnk. — O^LnI se račtnaf■•» * širokosti ene kolone (72««). — Oglasi trjov-ev in obrtnikov mit ;>:> osmrtnice, zahvale, poslanl:e In vaMU pa L 1.—, ojlisl đsia.-nt'i ziv>lov mm po L 2. — Mali ojlasl po 2) stot. bes»U, naj nanj pa L 2. — CV^iij naročnica in reklamacije seiroSIiifo izkiitičns tiora^i Edinojtl. v Trstu, ul!*a Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Teieton areiništva in uprave 1 t-oV.
EDINO SREDSTVO
Vesti iz Rima poročajo, da so «popolari» silno pritisnili na ministrskega predsednika Bonomija radi neprestanih nasilstev fašistov, Minister za poljedelstvo Mauri da je v imenu ljudske stranke izročil ministrskemu predsedniku pravcati ultimatum, v katerem je zahteval najstrožje odredbe ter zažugal, da sicer podajo ostavko vsi ministri in podtajniki, ki so pristaši ljudske stranke. Bonomi je baje zagotovil, da se nemudoma izdajo najstrožje odredbe, ki se bodo tudi najstrožje izvajala. Posebno je obljubil ministrski predsednik, da se tako imenovane <xsquadre d'azione* takoj razorožijo, in to ne le v pokrajini Cremoni, ampak tudi po drugih krajih, kjer se kaže nevarnost oboroženih spopadov med strankami.
Rimske vesti pravijo nadalje, da so te obljube popolare zadovoljile. Izjtviu moramo, da nas niso za 'ovoljile, kajti takih obljub je bilo že podanih nešteto, odredbe in okrožnice na prefekte so se izdale že ponovno, a doslej niso še nič izdal«. To dejstvo si lahko razlagamo le na dva načina: Ali vedo podrejeni organi, da osrednja vlada ne misli resno s svojimi okrožnicami ali pa enostavno žvižgajo na vse te okrožnice. V poslednjem slučaju bi imeli pred seboj pojav, ki bi moral biti v redni in zdravi državi izključen, da se namreč načelniki politične uprave v poedinih pokrajinah ne pokore višji oblasti. Tako stanje se navadno označuje z beseda: anarhija v državni upravi.
Nešteto izkustev v na'-ih krajih nas sili, da tudi to pot n^ verjamemo navidezno zelo resnim zagotovilom gospoda ministrskega predsednika- Skoro v istem hipu, ko je g. Bonomi obljubljal najstrožje odredbe, posebno pa razorožitev fašistov, se je pri nas z zažigom «Narodne ga doma» v Barkovljah izvršilo novo nasilje. — Vprašamo: ali bi bilo to hudodelstvo možno, ako bi tukajšnja obiastva res hotela izvrševati namene osrednje vlade, kakor se kazeio v obljubah g. Bonomija?!
Z druge strani pa nočemo biti krivični. Priznavamo, da so v ponedeljek zvečer ormaru ja* m varnosti precej energično odbili poizkušen napad na prostore naše tiskarne in našega uredništva. Ta je dokaz, da so obiastva zmožna vzdrževati javni red, če hočejo! Kakor so odbili napad na naše po-slopje, bi biii mogli in moraii preprečiti tudi ražig v Barkovljah. Izgovor, da so se pi*igalci skrivoma podali v Barkovlje in
prevarili obiastva, ne velja. Saj je moralo biti vendar znano tudi oblastvom, J* J® že ponovno poizkušal napad na «Narodm dom» v Barkovljah! Znana je bila vsej javnosti namera fašistov, da tudi naši napravi v Barkovljah pripravijo isto usodo, ki je i zadela naše domove v Trstu, Rojanu in pri Sv. Ivanu. Obiastva bi bila morala računati z možnostjo, da se ta namera izvrši o prvi priliki, ko bodo imeli znam nasilni elementi zopet povod aH pretvezo za razburjanje. 2e iz previdnosti bi bila morala vlada pravočasno ukreniti vse potrebno v zaščito lasti svojih državljanov! Zakaj se to ni zgodilo? Ali zato, ker vedo gospodje v palači generalnega civilnega komisarata, da* Bonomi ne misli resno svojih okrožnic? Ali se pa morda nočejo pokoriti načelniku vlade? Ne vemo, kateri izmed dveh slučajev je žalostnejši? Resna sta oba, ker sta znak, da so razmere v državni upravi zelo žalostne!
Dobro je povedal «Lavoratore Socialista^ Okrožnic in dekretov je že na sto-iine... Čim več jih je, tem hujša postaja drznost « belih straž», ki jih podpirajo obiastva. Dekret o razpustu bo le še večal napadalnost fašistov, ki bodo nadaljevali borbo po svoji volji. Znano je vsakomur, da je skoraj nemogoče zadeti fašistovske skupine v živo, če se ne uveljavi zakon enako za vse!» To je res glavni vir vsemu zlu.
Izdala se je naredba, ki prepoveduje prevažanje oseb s tovornimi avtomobili, če oblastvo ne izda potrebnega dovoljenja. Dejstvo pa je, da kljub tej prepovedi prevažajo ta vozila fašiste na njih številne «ka-zenske pohode*. Tak avtomobil jih je prepeljal tudi v Barkovlje. Strogo je prepovedano nošenje orožja. Dejstvo pa je, da so stotine fašistov —med temi tudi petnajstletni mladiči — oborožene z revolverji in da s tem svobodno ogrožajo osebe in lastnino prebivalstva. Pri .drugih osebah se pa ti prestopki kaznujejo strogo, često celo prestrogo. Kazenski zakon določa ostre kazni za požige, zlobno poškodovanje tuje lastnine in prestopke proti varnosti življenja. Dejstvo pa je, da je bilo izvršenih nešteto takih zločinov, ne da bi bila obiastva niti enega krivcev poklicala na odgovor. Vsa ta dejstva kažejo, da zakon ne velja za vse. Ene udari z vso strogostjo, drugi pa so pri vseh svojih početjih — nad zakonom! Do miru in normalnega življenja ne pridemo vse dotlej, dokler ne bo veljal zakon za vse enako!
Sum osiavija
P&šić ima proste roke
BELGRAD, 25. Oat>or radikalnega kluba ie imel danes sejo, na kateri se je razpravljalo o stanju zunanje politike ter o vstopu radikalcev v viado. Sklenilo se je, prepustiti ministrskemu predsedniku Paši-ču proste roke, da na podlagi resolucije, sprejete na kongresu, sam rešuje vprašanje. Radikalni krogi smatrajo, da bo v kratkem sestavljena koalicijska vlada.
Črnogorec o « črnogorskem vprašanj«;
BELGRAD, 16. Čim je dospela sem vest o konferenci, ki so jo po poročilih uradne agencije Štefani imeli v Rimu italijanski poslanci in senatorji in na kateri se je razpravljalo o * črnogorskem vprašanju* ter zahtevalo, naj poskrbi italijanska vlada, da pride ^črnogorsko vprašanja* pred svet Zveze narodov in pred Vrhovni svet, je vložil črnogorski poslanec Spasoje Piletič na predsednika vlade in na ministra zunanjih zadev interpelacijo, v kateri vprašuje: t. ali so gori navedeni dogodki znani belgrajski vladi in kake korake je podvzela, da prepreči tako poskuse va-ruštva; 2. ali se vrše ti smešni prizori, in će je stvar taka; s kako pravico se meša uradna Italija v notranje zadeve države Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Med drugim vprašuje Spasoje Piletič v uvodu svoje interpelacije, kaj bi rekla Italija, ako bi prirejali jugoslovenski poslanci slične konference in silili jugoslovensko vlado, naj prevzame inicijativo ter spravi pred Vrhovni svet in svet Zveze narodov vprašanje Trsta, Gorice in Istre.
CehoslovaŠka
Pcedscchzik avstrijske republike Hainisch v Pragi
PRAGA, 16. Včeraj predpoldne je prišel * Prago predsednik avstrijske republike Hainisch v spremstvu kancelarja Schober-ja. Predsednik in kancelar sta odpotovala lakoj dalje v grad Lany, kjer se nahaja predsednik Masaryk. Z njima se je odpeljal v Lany tudi čehoslovaški ministrski predsednik Beneš. Oba predsednika sta imela prvi pogovor opoldne. Popoldne sta imela Beneš in Scliober setanek, na katerem sta se posvetovala o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih. Pomen tega sestanka j'e v tem, da je bilo na njem določeno, katera vprašanja se lahko že zmatrajo za končno rešena in glede katerih so še kake težkoče. Na sestanku so se pretresali tudi politični dogodki zadnjih dni.
PRAGA, 16. Predsednik avstrijske republike Hainisch je odpotoval danes opoldne iz Prage na Dunaj.
Poljska
Odnošaji med Poljsko in Vatikanom
VARŠAVA, 15. Listi pravijo, da pripravlja posebna komisija, v kateri so minister
za zunanje zadeve in drugi ministri, načrt konkordata med Poljsko in Vatikanom.
Poljsko - nemška pogajanja
VARŠAVA, 15. Poslaniska konferenca je sklenila, da bo poslala v Kattowitz posebno komisijo, katere naloga bo, da pospeši sklenitev sporazuma med Poljsko in Nemčijo, kakor ga predvideva sklep o razdelitvi Gornje Šlezije. Načrt za gospodarski sporazum bo moral biti gotov do 15. januarja.
Rušila
Ruski protest prod postopanja washingtoksne konference
RIGA, 15. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je poslal vladi Zedi-n j enih držav in drugim zavezniškim vladam noto, v kateri protestira proti temu, da se na washingtonski konferenci razpravlja o vzhodno kitajski železnici. To vprašanje — pravi nota — zadeva v prvi vrsti le Rusijo iti Kitajsko. Čičerin izjavlja, da bo Rusija pripravljena izročiti Kitajski nadzorovanje omenjene železnice, kakor hitro dobi primerna jamstva. Ako ne, bo sovjetska vlada vztrajala pri svojih pravicah do te železnice. Nota protestira dalje proti vsakemu sklepu, pri katerem bi bili ruski interesi v tej zadevi prezrti.
TtaUJa
Začasni proračun pred zbornico. — Državljanstvo italijanskih izseljencev v Tunisu.
Odškodnina vojnim interni rancem
RIM, 16. Pred nadaljevanjem razprave o začasnem proračunu je na včerajšnji seji zbornice podtajnik za vnanje stvari Val-vassori Peroni pojasnil poslanca Nasiju vprašanje državljanstva »talijan. izseljencev v Tunisu. Državljanstvo italijanskih izseljencev je urejeno v francosko - italijanskem dogovoru iz 1. 1896., toda spor je nastal zaradi dveh nedavno izdanih odilokov o državljanstvu oseb, rojenih v Tunisu od tujih st&rišev. Francoska vlada je izjavila, da se ta dva odloka tičeta le Maltancev. Podtajnik je zagotovil, da bo vlada poskrbela, da se pravno stanje Italijanov v Tunisu ne izpremeni.
Poslanec Nasi je opozoril vlado, naj bo previdna, ker prihodnja francoska vlada bi mogla drugače tolmačiti omenjena odloka, tem bolj, ker je dogovor iz 1. 1896. odpovedan in se obnavlja vsake tri mesece. Podarjal je tudi, kako je francoska vlada ovirala odpre t je italijanskih šol v Tunisu in delovala proti italijanstvu te kolonije.
Socialist Cosattini je predlagal, naj se da odškodnina vojnim internirancem. (Ne gre, seveda, za naše ljudi, Id so jUi italijanska obiastva svoj čas Izvažala v SadUjo in draga prezunovafiŠčaS... Pr. ur.)
Nacionalist Rocco je proti temu predlogu, ker bi... preveč obremenil državne finance.
Poslanec ljudske stranke Cingolani je izjavil, da bo glasoval za ta predlog. Pripomnil je, da je Avstrija internirala tudi mnogo duhovnikov, ki zaslužijo odškodnino.
Tukaj je prišlo do silnega psovanja med fašisti in poslanci ljudske stranke, katerim so se pridružili tudi socialisti. Predsednik je komaj vzpostavil mir.
Začela se je nato razprava o začasnem proračunu.
Liberalec Riccio je izjavil, da bo glasoval za ta predlog, ker hoče podpirati vlado v njenem delovanju, poudarjal je pa, da bi bil že čas, da se naredi konec začasnim proračunom. V sedanjih razmerah smatra, da je najbolješ opustiti razpravo o bilanci za L 1921. - 22. in začeti takoj razpravo o bilancah za 1.1922.-23.
Po pritoževanju socialista Cigna nad razmerami v Siciliji, kjer politična obiastva ščitijo zločinska društva, ki trpinčijo ljudstvo, katero jim je prepuščeno na milost in nemilost, se je seja zaključila.
Bonomi v škripcih
RIM, 16. Fašisti so spravili ministrskega predsednika v silne škripce. Bonomi bo moral sedaj pokazati, kaj je in kaj hoče. Pod pritiskom ljudske stranke in socialistične stranke je zaukazal prefektom, da lahko razpuste fašistovske naskočne oddelke, če smatrajo to razpustitev ^ za potrebno. Fašisti pa so mu odgovorili s proglasom, v katerem ga kličejo na junaški dvoboj. Proglas pravi: <= V listih se čita vest o predstoječi vladni ofenzivi proti fašizmu. V koliko je ta vest utemeljena, nam ni točno znano. Če je načelo, po katerem sc ravnajo državniki, doslednost, bi morali izključiti to eventuelnost: šele pred malo dnevi je izjavil Bonomi v poslanski zbornici, da sta v najhujših povojnih časih, ko se je po jasnih znakih kazal na obzorju »razpad države*, prišla italijanski družbi, ki se ni mogla zbrati okoli državne vlade, pogum in moč od fašistovskih organizacij.
Naj pa pride karkoli, italijanski fašizem je pripravljen braniti svojo pravico do obstoja, do propagande, do organizacije in metode. Strankni odseki in naskočni oddelki tvorijo nedeljivo celoto. Od danes, 15. decembra 1921. dalje so člani stranknih odsekov obenem člani naskočnih oddelkov, ki so ustanovljeni, kakor je razvidno iz stranknih pravil, edino- le eato, da nastopajo proti nasilstvom nasprotnikov in da po ukazu voditeljev pohite branit najvišje državne koristi.
Razpustitev naskočnih čet bo tore) praktično nemogoča, če vlada ne postavi prej izven zakona cele fašistovske nacionalne stranke. Pričakujemo dogodke, zvesti domovini in njeni bodočnosti.*
Kakor se vidi, bo torej Bonomi v škripcih, ker je pač Bonomi in se bo gotovo bal biti dosleden, tudi ko to ni lahko.
Toda ministrskesga predsednika bodo prav gotovo rešili iz zagate... prefekti, kateri so pač že \'ajeni na ukaze, ki se ne izvršujejo!"
Italija in Rusija
RIM, 16. Včeraj je komisija za vnanje stvari razpravljala o predlogu Modigliani-ja, da naj Italija vzpostavi odnošaje z Rusijo. Ministrski predsednik je izjavil, da Italija ni v tem vprašanju vezana na zaveznike, da i» bi vendar ne imela koristi .od tega, Če bi kršila slogo med zavezniki v lem vprašanju. Ker pogajanja z rusko trgovsko misijo niso še dokončana, ne smatra za primerno, da bi se vlada na kakršenkoli način obvezala na vzpostavitev odnošaje v z Rusijo. Minister vnanjih stvari je poudarjal, da ni vsa Rusija pod sovjetsko vladavino, ker v mnogih pokrajinah je izbruhnila vstaja.	.
Spričo vladnih izjav je Modigliam ublažil svoj predlog v toliko, da komisija za vnanje stvari priporoča vladi, naj ne odklanja pogajanj, ki bi mogla dovesti do vzpostavitve trgovskih in diplomatskih odnošajev
s sovjetsko Rusijo.
Po dolgi razpravi o tem predlogu se je vršilo glasovanje. Za predlog so glasovah socialisti, komunisti in republikanci, v vsem 6 glasov, proti predlogu fašisti, nacionalisti in drugi, v vsem 5 glasov; zastopniki ljudske in demokratske stranke niso glasovali. Sprejet je bil predlog poslanca Di Cesaro naj se vzamejo vladne izjave na znanje,'in sicer z 9 glasovi proti 3.
Francija
OdnoŠaji med Francijo in Vatikanom
PARIZ, 16. Včeraj se je zopet začela pred francoskim senatom razprava o odno-šajih med Francijo in Vatikanom. Monar-histični senator Le Lahaye je kritiziral vlado, ker ni obvestila senata o poteku pogajanj s sveto stolico. Briand je tedaj zakli-cal, da je nekaterim katoličanom bolj pri srcu politika kakor'vera. Delahaye je rekel v nadaljevanju, da so ravno nepopustljivi katoliki preprečili, da se zakon o ločitvi cerkve ni uveljavil, dasi se je bila večina škofov že sprijaznila z njim. Ob zaključku je zahteval, da se mora zakon o ločitvi toliko izpremeniti, da ga bodo katoličani lahko sprejeli. Nato je govoril general Kirschhauer. Rekel je, da je poveljeval ob Času vojne tudi enemu armadnemu zboru italijanske armade. Nikakor ne želi žaliti Italijanov. Vsak naj bo gospodar v svoji dežeti. Prepričan je, da nI v obnovitvi odnošajev med Francijo tn Vatikanom nič takega, kar bi znalo biti neprijatno Italiji Zaključa je rekoč, de ne vidi, kakšno ško-
do bi mogla imeti francoska republika od tega, da se je pri Vatikanu zopet otvorilo francosko poslaništvo. Senator Albert je izjavil, da otvoritev francoskega poslaništva pri Vatikanu nikakor ni zadeva, ki bi se tikala izključno zunanje politike. Navedel je izjavo Charlesa Mauraea, ki je rekel, da so dale povod za otvoritev poslaništva pri Vatikanu volilne špekulacije. Nato je Albert govoril obširno o zakonu o ločitvi cerkve od države ter je ob zaključku izjavil, da je semenišče v Saint - Sulpi-cee, ki ga zahteva pariški nadškof, last finančnega ministrstva.
Anglija
Severna Irska proti angleško - irski pogodbi
BELFAST, 16. Sir James Craig je protestiral pri Lloydu Georgeu proti temu, da je bila Severna Irska vključena v Svobodno Irsko Državo, s Čimer se je prekršil zakon iz 1. 1920. Dalje je Craig protestiral proti temu, da se niso priznale Severni Irski iste pravice kakor Južni Irski. Ob zaključku zatrjuje Craig, da je vključitev Severne Irske v Svobodno Irsko Državo v nasprotju z interesi angleškega cesarstva.
Vesti o gospodarski konferenci v Washingtonu neresnične LONDON, 16. Uradno se javlja, da je vest, češ da sta Lloyd George in Briand sprejela predlog za sklicanje gospodarske konference v Washington, popolnoma neutemeljena. ______
Nemšija
Nemčija ne more plačati januarskega in
februarskega odškodninskega obroka
PARIZ, 16. Nemška vlada je poslala komisiji za odškodnino noto, v kateri naznanja, da ji je povsem nemogoče izplačati januarski in februarski odškodninski obrok, ki znaša za januar 500, a za februar 275 miljonov zlatih mark. Nemška vlada opozarja, da je poizkušala doseči v ta namen od Anglije posojilo, kar pa se ji ni posrečilo. Tako bo nemška vlada zmogla kvečjemu 150 - 200 miljonov zlatih mark in prosi, naj se ji plačanje odgodi.
Ta vest je prišla povsem nepričakovano in je naredila velik vtisek na tukajšnje finančne in politične kroge.
Švica
Nov švicarski predsednik
CURIH, 16. Zvezna skupščina je izvolila novega predsednika za 1. 1922. Za predsednika je bil izvoljen Robert Haab s 145 glasovi proti 27. Novi predsednik je rojen L 1865. v Wendenstie!u.
Amerika
Wastnngtonska konferenca« — Težave v vprašanju omejitve mornaric. — Kitajsko vprašanje
WASHINGTON, 15. Današnji «New York I?erald» je objfivil danes poročilo, v katerem zatrjuje njegov poročevalec na konferenci, da bo nemogoče združiti vprašanje francoske in italijanske mornarice z vprašanjem skrčenja mornaric glavnih treh pomorskih sil Amerike, Anglije in Japonske. List naglaša, da je Anglija v vprašanju skrčenja francoske in italijanske mornarice mnogo bolj neposredno prizadeta kakor Amerika in Japonska, vsled česar, da se bo morala ta zadeva rešiti med Francijo in Italijo na eni in Anglijo na drugi strani Anglijo in Japonsko bi to vprašanje zanimalo le toliko, kolikor bi moglo vplivati na zadržanje Anglije v splošnem pogledu. Ako bi namreč Italija in Francija zahtevali toliko ladij, da bi bila Anglija napram njima v neugodnem položaju, tedaj bi tudi Anglija zahtevala zase večje razmerje, kakor je bilo do sedaj domenjeno. V tem slučaju bosta seveda imeli tudi Amerika in Japonska* pravico zahtevati sorazmerno zvišanje svoje tonaže. Ameriški pomorski izvedenci so mnenja, da se vprašanje skrčenja francoske in italijanske vojne mornarice ne bo rešilo na washingtonski konferenci, temveč se bo morala sklicati radi njega posebna evropska konferenca. Še večje težkoče bodo nastopile v vprašanju razorožitve na morju, ko pridejo na dnevni red podmornice. Sedaj je gotovo, da bodo Angleži na prihodnji plenarni seji konference stavili javno predlog, naj so raba podmornic prepove. Francozi se bodo temu predlogu prav gotovo upirali. Razmeroma slabe finance njihove države ne dopuščajo Francozom, da bi si gradili velike bojne križarke, kakršne ima Anglija, vsled česar bi hoteli imeti močno brodovje modernih podmornic, s katerim bi kolikortoliko imponirali Angležem.
En del ameriškega javnega mnenja bo angleški predlog veselo pozdravil, v prvi vrsti tisti del ameriškega javnega^ mnenja, ki se nahaja pod vplivom agitacije senatorja Boraha. Kakor svoj čas proti Zvezi narodov tako je senator Borah začel tudi proti sedanjemu tihomorskemu sporazumu živahno agitacijo po Zedinjenih državah. Četvernemu sporazumu med Ameriko, Anglijo, Francijo in Japonsko očita, da je le vojaška zveza. Konferenca je obsojena na popoln neuspeh, ako se ne sporazume glede odprave najzoprnejšega orožja — podmorskih ladij— in glede bodočnosti Kitajske.
Kar se tiče tega poslednjega vprašanja in sploh vprašanja Daljnega vzhoda, se lahko reče, de je začela njega »rešitev >>
zavzemati ta teden stvarnejše in jasnejše oblike. Uradni konferenčni krogi ne skrivajo več, da se pripravlja sporazum med prizadetimi državami glede kitajskega vprašanja. Ta sporazum, katerega je sestavil ameriški odposlanec Elihu Root, pa bo podpisalo vseh devet držav, katere so zastopane na washingtonski konferenci, torej tudi Nizozemska, Belgija in Portugal-ska. Glavna vsebina predlogov Amerikanca Roota je sledeča:
1. Suverenost Kitajske ter njena neodvisnost se bosta spoštovali. — 2. Kitajski j>e bo dala popolna svoboda, da se bo lahko razvijala in si ustanovila stalno vlado — 3. Prizadete države se obvezujejo, da bodo spoštovale načelo «odprtih vrat* za trgovino in industrijo vseh držav. — 4. Države ne bodo izrabljale sedanje zmešnjave na Kitajskem, da bi izsilile zase kake posebne pravice na škodo drugih prijateljskih držav. Obenem se države podpisnice obvezujejo, da ne bodo v ničemer podpirale nikakih poskusov, ki bi bili naperjeni proti njihovim interesom in proti varnosti kateresibodi izmed njih.
Načelnik kitajskega odposlanstva poslanik Sze je izjavil v imenu svoje vlade, da sprejema tak sporazum o kitajskem vprašanju.
Zedinjene države in vprašanje medzavezniških dolgov
WASHINGTON( 16. Gospod Cliot Wad-worth, državni podtajnik v finančnem ministrstvu Zedinjenih držav, je dal na zborovanju društva dnvestiment Bankers* v Baltimore sledečo izjavo o vprašanju terjatev, ki jih imajo Zedinjene države v Evropi: Pri novih obveznicah evropskih dolgov se bo upoštevala plačilna zmožnost posameznih drŽav. Ti dolgovi so v zvezi 2 zelo zamotanimi vprašanji mednarodne valute. Državna blagajna ima obveznice za obresti od okoli 11 miljard dolarjev, t. j. okoli 100 dolarjev na vsakega prebivalca Zedinjenih držav. Mi smo upnik, ki ima v rokah že zapadle menice, toda moramo pomisliti, da je isti položaj tudi med zavezniki v Evropi. Evropske države dolgujejo ena drugi velike svote denarja, a vse skupaj dolgujejo Angliji, kolikor Anglija Zedi-njenim državam. Nemčija se je obvezala plačati okoli 35 miljard dolarjev. Vsi zavezniki so upniki Nemčije, vsled Česar je položaj še posebno zapleten. Take obveze, ki niso sprejete po navadni poti, delajo položaj negotov in zato je obno\i-tcv normalnih odnošajev med državami zelo težavna stvar. Ako se posreči napraviti le prvi korak do ureditve tega položaja, sc bodo bankirji in trgovci tu pri nas in drugod po svetu začeli Čutiti varne in gospo-, darsko življenje se bo začelo razvijati. Obnovitev bo odvisna od zaupanja, ki ga bo Amerika imela do Evrope/Toda naše bogastvo je le navidezno, kajti naši sosedi bo doživeli trašen polom, njihove tvornice so bile opustošene in njihovo bogastvo je šlo po zlu. Ne bomo mogli uživati našega bogastva, dokler ne bomo imeli podjetnih in zanesljivih sosedov, s katerimi bomo lahko stopili v tesne gospodarske stike. Vsled tega moram naglasiti, da je položaj zelo nevaren, in da je treba, da se Amerika pobriga za rešitev vprašanja svojih terjatev v Evropi.
Te izjave so objavili vsi ameriški listi. «New York Times» priporoča vladi, naj bo obrestna mera prvega obroka, ki ga bo r.ahtevala, zelo nizka.
Bližnji Vzhod
Rusko odposlanstvo v Angori
ANGORA, 15. Pričakuje se prihod posebnega odposlanstva sovjetske vlade. Naloga tega odposlanstva je, da se sporazume z Angorsko vlado glede sporov, ki so nastali v zadnjem čau med Moskvo in Angoro. Velika narodna skupščina je sklicana za dan 17. t. m., da sesliši poročilo Bekir Sami bega o uspehih njegovega obiska v Franciji in Italiji.
Volllcem!
Opozarjamo vse one, ki so se svoj čas prijavili v našem uradu, da je to služilo samo za popis, ki ostane v podpisanem uradu, a n e za volitve.
Da ne bo zmot, ponavljamo, da podpisani urad ne more vložiti za nikogar reklamacije za vpis v volilni imenik. To mora na podlagi listin storiti le vsak volilec sam zase.
Požurite se zategadelj vsi, da čim prej pregledate v našem uradu volilni imenik za občinske volitve. Rok za reklamacije, poteče 22. L m. Ne čakajte zadnjega dne! —t
^CANKARJEV VEČER». Danes točn* ob 7 in pol zvečer se bo vršil v veliki dvorani "Gospodarskega drustva» v Škednjtt «Recitacijski iu glasbeni večer» (v spomin Cankarjeve obletnice), ki ga priredi štvo kulturnih delavcev v Primorju* » »Dramatični krožek» v Skednju. Sporedi predavanje o Cankarju« klavir, samospevi« koralni in pevski zbor, recitacije iz Can* karjevih del L dr. — Dolžnost nas vseh je, de se tega večera, v kolikor mogoče veli«« kem številu udeležimo, de dostojno poč a« stimo Cankarjev spomin. — Cena: Prvi prostor z vstopnino 8 L; drugi prostor e vstopnino 6 L; stojišče 3 L. Čisti dobiček je za Cankarjev spomeniki
Stran n
^DtNOflT«
V Trti«, dmm 1
i
Dnevne vesti
Pogreb matere gospoda Josipa Rastje, agrarnega inženirja pri Kmetijski zadrugi
v	Trstu, se bo vršil danes zjutraj v Skril jah
pa Vipavskem. Pokojnica jc bila izredno plemenita žena. Po svojem kremenitem značaju iii svoji dobroti se je vtisnila svojim otrokom globoko v srce. Naj ji bo lahka
\ ipavska zemlja.
«Kopar» ali «Capodi*tria». Naši postanci v
Kimu so vložili, kakor smo že porcčall, 92 interpelacij, ki se pečajo po veČini z našimi šolami, katere je italijansko obtastvo zaprlo, ter z onimi, katerih ni 7opet otvorilo. V svojih interpelacijah so rabili naši poslanci po vsej pravici slovanska krajevna imena. Vsled tega
naslal v zbornici med italijanskimi nacionalisti in fasisii pravcat vihar. Porabili so priliko, da se izognejo predmetu, t. j. vprašanja ljudskih šol. Vedli so se, kakor bi tu šlo za krajevna imena in nc za ljttdske šole. Pritožb niso sliašli, slišali so *amo «iz2ivanjar, in «oskrunjevanja*. Kričali so, da so Slovani iredentisti, ker rabijo ime »Kopars mesto imena < Capodistria -. Dasi torej ni šlo za imena krajev, temveč za šole v teh krajih, se bomo z ozirom na nastop italijanskih nacionalistov in| •fašistov na kratko pečali tudi z vprašanjem krajevnih imen. V nastopnem podajamo našim čitateljem zanimivo razpravico, ki dokazuje, Ja so slovanska krajevna Imena povsem upravičena celo pri takih krajih, za katere so italijanski nazivi že ugotovljeni in po zaslugi av- j sirijske uprave, ki je v nekdanjem avstrijskem i Primorju tudi pri čislo slovanskih krajih do- J sledno rabila italijanska krajevna imena, še ■ precej udomačeni. Sledi dopis:
Ctospod poslanec Giunta se je silno razio-j gotii, ko so naši poslanci v Rimu rabili iucii; slovanska imena istrskih vasi in mest. Zlasti naziv Kopar- ga je žalil, češ z njim se nekako onečašča?> domovina mučenika Nazario Sama. Gospod poslanec (Jiunta je Florenti". in, če sc ne mutimo, komaj 2 leti v Trstu, J rej mu ne moremo zameriti, čc nc pozna do-voli zgodovine naših krajev in morda ncisii, da j so slovanska krajevna imena nekaka < avstrijska novotarija.®
Da sc prepriča, da temu ni tako in da imajo naši poslanci vendarle prav. naj blagovoli g. Giunta vzeti na znanje nekaj podatkov iz zgodovine;
Morda mu je znan rižanski tabor iz leta i SOI. Ta tabor sc je torej vršil pred več kakor 17 stoletij, in sicer £2 je vršil in territorioj caprensc», kakor pravi beneški kronist Tre-j visan. Takrat je namreč Koprska in druga go-f spoda zažugala Slovanom, da jih zapode. Huda i pa je bila ta gospoda na Slovane radi tega. i ker ji je namestnik Karla Velikega vojvoda! Ivan Furlanski naložil, da mora plačevati' Slovanom desetino. Tako pripovedke tržaški j zgodovinar Cavalli.
Milanski menih in zgodovinopisec Trsta Jreneo dello Croce navaja v svojih kronikah iz leta 1690. nekega starega pisca Bionda, ki pripoveduje v svojih "Jllustraiioses» o ustanovitvi Kopra v letu 565. sledeče: "Justinopc-lis, ouxm lustinvis, Justiniaoi primi hnperato-ris Filius in Insula tum Capraria prius Pulla-ria appellata aedtficavii.»
Torej že otok, na katerem so pod Justinom zgradili mesto, se je imenoval Capraria, Tc'aj ni prav nobeno čudo, čc jc ljudstvo svoje ine-slo na otoku raje po otoku imenovalo «Kopsr» kakor po daljnem bizantinskem carju,
V isti Ireneovi knjigi iz leta 1690, smo nuoii pa £c lepši dekaz za starodavnost imena Kopra >. Ncutrudljivi zgodovinar se skikuje
na nekega drugega starega pisatelja po ime-r» j Manzuoli, ki je pisal: .. . la citlu come prima dei Latini chiamata HgiJe e da!Ii Schia-
vi	Copra ncminata.ff Boljše priče pač ni mogoče dohiti,kakor da nam italijanski pisec spo- j roča, kako so na£i pradedje imenovali njegovo Egido - Nič mu nc zamerimo, da jc pri tem zamenjal imenovalnik z rodilmkom, ker §e očividno kri tujec ni spoznal v bogatem tlo-vanskera oblikoslovju. Takrat v srednjem veku, se ni najbrž še nikomur sanjalo o Ca-podistriji*. In našteli bi lahko še mnogo drugih piscev in prič — ki so vse nesumljive ter
vse fe italijanskega tabora —, dm je starodavno ime Kopra v tej domači obliki bolj utemeljeno kakor vsako drugo novejše. Pa mislimo, da je za vsakogar in tudi za gospoda poslanca Giunto že dovolj dokazano, da ae gre tu za nikake « novotarije? niti za «<mečaščenje» spomina mučenika Saura, nego za naraven pojav življenja in starodavnega naseljenja slovanskega življa v Istri, ki je znal kakor vsak drugi narod v dolgih vekih tvojega bivanja in trpljenja po svojih glasoslovnih, znanstveno priznanih, pravilih prilagoditi in prikrojiti geografska imena, ki jih je že naiel na svojih naselbinah, svojemu jeziku. In kar velja za starodavno ime Kopra, to mora veljati tudi za vsa ostala imena naših krajev Julijske Krajine, četudi morda ne moremo navesti za nje pričevanj tako starih piscev kakor za Kopar. Ime «Kopar~ je gotovo starejše in torej vsaj ravno-tako opravičeno kakor ime «Capodistrias.
Domačin.
Zakaj je treba naznaniti avstro-ogrski papirnati denar, žigosan odnosno kolekovan po
jugoslovenskih ob las t vik? Jugoslavija je av-
stro-ogrske krone, ki so e nahajale v njenem področju najprej žigosala, drugič kolekovala in tretjič zamenjala v dinarje. Ko je krone zamenjala v dinarje, je prepovedala uvoz žigosanih in kolekovanih kron, ki so se nahajale v prometu izven jugoslovenskih državnih mej. Tako so bili oškodovani mnogi posestniki jugoslovenskih kron izven meje Jugoslavije, ker jih niso mogli zamenjati v dinarje in ker so po zamenjavi prišle žigosane in koleko-vane iz prometa in so izgubile vsako vrednost.
Italijanska vlada pa zahteva od Jugoslavije,
da te žigosane in kolekovanc krone zamenja naknadno. Zato najbsž namerava italijanska vlada naznaniti jugoslovenski vladi množino takega denarja, katero posedujejo prebivalci današnje Italije.
Ker se za krone, ki se nc naznanijo pred 31. decembrom t. 1. ne bo več nihče potegoval, da
a zamenjajo v dobro valuto, opozarjamo vno-
tč naše ljudstvo (v prvi vrsti iz Tolminskega, Vipavskega, Notranjskega in Liburnije, kjer se nahaja, koliko nam je znano, Čez en miljon in pol žigosanih odnosno kolekovanih kron}, da brez odlašanja naznani množino žigosanih in kolekovanih kron, ki jo poseduje.
Zadružna Zveza v Trstu.
Seji Juristično-upravnega in gospodarstveno-trgovinskega odbora Krajevne posvetovalne komisije. Generalni civilni komisariat objavlja: Jurislično-upravni odbor Krajevne posvetovalne komisije se sklicuje za danes 17. t. m. ob 13.30 v dvorano Štev. 26 na Gen. eiv. komisariatu, da obravnava o sledečem dnevnem redu: 1. objave predsedništva; 2. splošna razprava glede upravne sistemizacij« pokrajin in občin v naši Krajini; 3. ukrepi ^lede izpremenitve m razveljavljanja zakonov prejšnjega režima (zlasti takozvane vojne le-gislacije), ter odlokov in naredb z velajvo zakon:;, katere so izdali bivši guvernerji, generalni civilni komisarji in civilni komisar v Zadru.
Gospcdarstveno-trgovinski odbor Krajevne posvetovalne komisije se bo setal v torek 20. t, m. ob 18, da obravnava sledeči dnevni red:
1.	odložitev prekinbe teka triletne preskrip-cije (naredba vrhovnega poveljništva kr. vojske od 8. februvarja 1919. in 2. aprila 1919.);
2.	vzpostavitev po vojni opustošenih drevesnih nasadov. Načrl za delo komisije za pogozdovanje Krasa; 3. slučajnosti.
Popust pri tarifi za vožnjo po morju. Učitelji in učiteljice, ki sc potegujejo za toi da dobijo 30% popust pri vožnjah na parnikih, morajo svojim prošnjam priložiti dokument o znižani vožnji za državne železnicc (Železniško knjižico ali legitimacijo).
Rccta prireditev v Barkovljak. Predstava ruske operete «Črr. raačka» sc bo vršila danes v soboto, začet ob 7. uri zvečer, in jutri v nedeljo, začetek ob 6. z večer, v dvorani gledališča • Excelsior» v Barkovljah. Listki od prejšnje nedelje, ki niso bili povrnjeni blagajni, so veljavni.
Spored v soboto: 1. Maščevanje ciganke, v 2 dejanjih, glasba Severskega. — 2. Opera-Mazajka: Mož, žena in on v enem dejanju;
3.	Plesi raznih makih narodov.
Spo: cd v nedeljo: SvcČcoica ognja (Ves aJ-
fcnl v treh dejanjih, glasb* Valentinova. —
Prireditelji so dobiB dovofejnje sa oba večera.
Gledišče Verdi. Danes zvečer, ob 20 30 se bet pela kot otvoritvena predstava Wagner-jeva opera <-Walkirija, ki spada med najboljša njegova dela. Med pevci in pevkami najdemo mnogo znancev, med temi v prvi vrsti slavnega poljskega basista Ludikarja, ki poje ulogo Wotana, ruske sopranistinje Ruskowke, ki je pred vojno vzbujala veliko pokornost v ulogi <Aide in nase rojakinje Vide Ferlugove, ki, je v pretekli sezoni nastopila v gledališču Rossetti z izbornim vspehom v operi Norma«.
Cene mesn. Od danes 17. t m. dalje so cene svežemu govejemu mesu za občinstvo sledeče: sprednjemu mesu z doklado 6.— lir kg; zadnjemu mesu z doklado 7.40 lir kg; mesu brez kosti 12.— lir. — Trst, 16. decembra 1921. — Mestni magistrat.
Iz tržaškega SivUenla
Odmevi groznega umora v elici della Tesa.
Policijska zasledovanja, da sc odkrije skrivnosten dvojni umor v gostilni «Pri Karlu» v ulici della Tea, se nadaljujejo, toda do sedaj brez uspeha. Policija je zaslišala Marijana, ki je poročal o zelo važnih zadevah, katere pa drži policija tajno.
Aretirani sumljivi nočni postopači. Patrula orožnikov, ki jc patruKrala včeraj ponoči po trgu della Liberta. je naletela na tem trgu na dva posiooača, ki sta biln v zelo živahnem pogovoru. Postopača sta bila preiskana. Pri enem so našli dolg nož. Radi tega sta morala v zapor.
Druga patrula orožnikov je aretirala v ulici Giuiia Antona Rocerja, ker je našla pri njem ponarejen ključ.
Aretiran ropar. Včeraj je bil aretiran 23 letni Nicola Biddini, brez stalnega bivališča, ker je napadel v ulici Roma 35 letno kmetico Marijo Žgurjevo in jo oropal 325 lir.
Pijani možakar. H. P. se je včeraj nasrkal sladke kaplice. Pijača je bila kaj močna, kajti možakar se je prigugal do obrežja pri kolodvoru pri Sv. Andreju in se hotel vreči v merje. Pravočasno so ga zadržali neki delavci.
Aretirani že večkrat kaznovani tatovi. Svo-ječasno so pobegnili iz zapora v ulici Coroneo trije že večkrat kaznovani tatovi, in sicer 31 letni Ivan Godina, 28 letni Marcel Picamus in 32 letni Viktor Juri, Toda tatovi niso uživali dolgo svobode; pred včerajšnjim so jih zopet prijeli in jih odpeljali v zapor.
Tereza Albrecktova oproščena, (Porotno sodišče.) Porotno sodišče je oprostilo včeraj popoldne Terezo Albrechtovo, ki je umorila, kakor smo že o tem poročali, dne 5. oktobra t. L na trgu Ponterosso dve ženski, in sicer zapeljivko njenega moža Terezo NovelKjevo in po naključju Rozino Coljevo, ki se je nahajala ob tistem času na trgu.
tako razmcsarfla, da je umrl todi on. Oče zapušča vdovo m več aeprcskr bi jenih otrok v zelo žalostnem ctanju.
Tatvina v Solkanu. Kar se lahko jjodi pri nas, bi bilo drugje pač skoraj nemogoče. V noči, ko je divjala~ burja po Solkanu, so pri£li tatovi z avtomobilom, pokradli nemoteno krojaču Vugi nekaj obleke in blaga ter se odpeljali čisto mirno. Tega krojača so letos že dvakrat okradli. Da o tatovih, ki se vozijo z avtom, ni sledu, ni treba pripomniti. Res lepe razmere. Vsaj v Solkanu bi lahko oblastvu poskrbelo za večjo :v a mostno službo.
Nesreča v Grgarju. V hiši kmeta Antona Trnovca v Grgarju so sedeli okrog ognja on, njegova žena Štefanija, brat Ivan, tri mesece star otrok Tonček, ter dve ženski, Marija Doljak in Marija Suban. Kuhali so večerjo. Imeli pa so navado, da so, če ogenj ni hotel goreti, metali nanj malo smodnika, da so se drva vnela. Tudi ta večer so prinesli vrečico s smodnikom in vrgli na ogenj navadno količino. Zgodila pa se jc nesreča, da je padla iskra v vrečico in ves smodnik se je v hipu užgal. Posledice si lahko mislimo. Ves navzoče so morali prenesti v bolnišnico v Gorico, kjer se nahajajo v groznem stanju, nekateri se borijo s smrtjo.
Ljudsko Štetje. Danes je petek, a pri nekaterih slovenskih družinah še do danes niso pobrali pol. Ali jih mislijo pozabiti? Pri neki družini uradnik ni vprašal po obče-valnem jeziku. Ko so ga nato opomnili, je dejal, da že vedo od zadnjič, kaj so, in da se od tedaj gotovo niso spremenili. Vemo pa za družine, v katerih o občevalnem jeziku sploh govora ni bilo. Pobrali so molče pole in šli. Res, krasno ljudsko Štetje. Ni treba omenjati, da bodo ti veljali za Italijane.
ZLATO in <r«br>e krose plačam v«l kot drvfi kupci Albert Fovh, »ar, Matafai 46 fv bOiial drvenega trga).	44
KRONE 8,-ebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertoi, Via S. Francesco 15. II. 50
KUPUJEM dnevno cunje ciste, bele in barvane/ morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah Cohen, Solitario 1.	67
POROČNE SOBE od L 1600 naprej, jedilnice, pisarne, amerikansko pohištvo za urade, železne postelje po zmernih cenah v skladišču Udine 25.	2272
via
POZOR! Srebrne krone in zJato po najvišjih
i Vita, Vi*
cenah plaCjje edini groust Belleli Madonnina 10, I.
3C
DVA šivalna stroja »Singer* za čevljarje pro-; prodam. Skopo 57, — Dutovljc.	2285
REUMAZAN, sredstvo proti trganju po udih bolečinam v plečih in križu ter revmatizmu, se dobiva v lekarni v II. Bistrici.	63
Borana poročila.
TeČaib
Trst, dne 16. decembra 1921
Vesti z Goriškega
Žalosten dogodek se je izvršil pretečeni teden na tekališču V. E. v Gorici, ob hiši št. 51. Orožnik Antiroli, ki se je nahajal jedva 14 dni v mestu, je ustrelil mlado deklico Andreino Bizjak. Spoznal jo je bil v baru Milano, ki ga ima njen oče, zaljubil se vanjo in hotel, da naj ga ima tudi ona rada. Ona sc ga je izogibala. Ta dan mu je tudi ušla. Ko so jo pa klicali, je prišla, in mu povedala ponovno, da ga ne more ljubiti, ker ga pozna še samo par dni. Nato se je hotela obrniti, a orožnik je potegnil revolver in jo ustrelil. Zadel jo je v tilnik, da se je zgrudila v krvi, ker ji je prebil glavno žilo. Umrla je v bolnišnici. Orožnik je sprožil revolver tudi proti sebi, a se je ranil samo v ramo. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Granata. Zopet moramo zapisati žalosten slučaj, ki se je zgodil z granato. Neki Jakin in njegov sin na Rafutu v Gorici sta dobila granato. Sin jo je vzel v roko. Zdelo se je, da je granata popolnoma prazna Ko jo je položil zopet na tla, je eksplodirala, ubila očeta, sinu pa je odtrgala nogo in ga
Jadranska banUa.......
CosuHch	•••
Dalmatin .,,«,,.,»•• Gerolimich
Libera Triestitm •••«»•• Lkiyd • • •••••««••• Lnssino •■••■••«»•• IfartlnoHcb ••■*#••••• Ocean i a
Pfcmuda ••••••»••••
Tripcovich Ampclea
Cement Dalmatin •»••»•* Cement Spalato •
Taja valuta aa tržaškem Irgtu
ogrske ki one........
avstrijsko nemSkt kron« , . , . čeSfc oslov: 5kc krene . , • • • dinarji leji
marke ••*••»»••*• dolarji
francoski franki Švicarski franki
snglcSki funti papirnati . • . • zngtcSk' funti, zlati , . . . • napokont
• • • •
13C 2S4 200
499 1320 700 124 250 345 232 609 321 262
3 35 -.45
320 • -.40-. 26.60- 27 15
. 34.--35.^0
. 16.50- 17.75 . 1125— 12 25 . 21.75— 22.—
. 174.--174 50
. 423.--428.—
. 9?.50— 9J.S5
. 112.--114 —
. 89 50— 90.25
poni itfk
KAPITAN MARRYAT
Leteli HolaiKi&c
Roman
'Da znale tud i proti mojim itljarc molčali, ste mi že dokazali,s je Amina g smehom /odgovorila, no, zato ste pač upravičeni zvedeti kaj iz življenja one, ki sle jo rešili. Dosti, vam nc morem povedati, toda tudi malenkost bo dovolj. Mojega očeta so — še kot dečka — na krovu neke trgovske ladje ujeli Arabci, ki so prodali za sužnja nekemu hakirau ali, zdravniku, Arabec je takoj spoznal, da je moj! oče nadarjen, ga je vzgojil za pomočnika in tako se je oče priučil zdravniške vede. V teku nekaj let ni prav nič zaostajal za svojim niojslrom, a kot suženj ni stue! delati zase. Očetova skopost vam je znana, saj je ne more prikrivati. Vzdihoval je po bogastvu in svo*-b.odi; slednjo je tudi s prestopom v mohame-dansko vero dosegel in postal samoiojen zdravnik. Oženi! sc jc s hčerko nekega arabskega poglavarja, ki mu jc rešil življenje. Nato si je ustanovil dom, rodila sem se jaz, uioj pče jc zbiral zaklade in kmalu postal vsepovsod znan. Toda ko mu je umrl v rokah bejev sin, so imeli njegovi nasprotniki povod, da ^a začno preganjati. Stregli so mu po življenju, toda posrečilo se mu je uiti, seveda z izgubo vsega ljubljenega premoženja. Z njim sva šle moja mati in jaz. Nekaj let smo Živeli >
pri beduimh. Tam sena se privadila dolgim potovanjem, divjim in besnim napadom, pp-Icmom in begu, včasih celo divjim pokoifem. Toda beduini so prav nizko plačevali delo mojega očeta, čigar idol je biJo zlato. Ko je zvedel, da je bej umrl, se je vrnil v Kairo. Na novo je nakopičil premoženje, dokler ni bilo toliko, da je po njem spet požele) novi bej; toda k sreči je oče še pravočasno zvedel o bejevih nameravanih nasUstvih. Z velikim dej-om svojega bogastva je zbežal na mali ladji v Španijo, toda ni mu bilo- dano dlje obdržati denar. Se predno je Sel v notranjost dežele, so ga skoro čisto oropali, no in kar ima sedaj, je prihranjeno od zadnjih treh let. Eno leto smo preživeli v Mittelburgu, nato smo sc preselili semkaj. To je povest mojega življenja, FiEp,»
■ In vas oče je še vedno mohamedanske vere, Amina?*
-Ne vem, toda zdi se mi, da ne priznava nobene; vsaj mene ni v nobeni vzgojil. Njegov bog je zlato.u «In Vaš 7»
ocJe Bog, ki je ustvaril to krasno vesoljstvo, z vso njegovo vsebino — Bog narave — naj ga že kličejo kakorkoli že! Čutim ga, Filip, a poznala bi ga rada še bližje. Toliko in toliko je veroizpovedi« ki pa so najbrže v resnici le različna pota, ki vse enako vodijo v nebesa. Vaša vera je krščanstvo, Filip — ali je to prava? Pač vsakdo imenuje svojo vero pravo, pa naj bo kakršnakoli!»
"Moja vera, Amina, je edino prava! Če bi
le smel govoriti — prinesem vam najstrašnejše 4°kaze.»
«Da jc vaša vera edino resnična? Zakaj torej dokazov ne razodene te? Povejte, ali vas veže zaobljuba molčati?:*
«Ne, to ravno ne — toda zdi se ni, da bi bilo najdlje, če molčim. Sicer pa slišim govorico — najbrže se vrača vaš oče z Županskimi uradniki — nasproti jim grem.»
Filip jc vstal, šel po stopnicah, Amina pa je gledala za njim in postala zamišljena.
«Je li mogoče?« je rekla in si popravila lase, «tako kmalu? Da, da — in vendar je tako! Zdaj čutim, da bi z njim delila raje vso skrito bolest, vse nevarnosti, da, celo smrt, kot pa živela v miru in sreči s kom drugim. In v renici, bilo bi čudijo, če ne bi prišlo do tega. Še ta večer mora moj oče v ono hišo — pripravila ga bom* na to.»
Občinski uradniki so dali Filipove in Pcot-sove izjave na zapisnik, in ko so preskali trupla, o v njih spoznali najopaznejše roparje onega kraja. Župan jih je dal odstraniti. Nato so občinski uradniki, ki so zaključili posvet, odšli in Filip se je s Pootsom vrnil k Amini. Poots je z veseljem sprejel Filipovo ponudbo, to še tembolj, ker mu ne bo treba plačevati najemnine. Na voz so naložili pohištvo in zdravila in proti večeru je bilo že vse stanovanje izpraznjeno. Zdravnikov denarni zaboj so pa šele v mraku naložili in radi varnosti je šel zraven tudi Filip, medtem ko sta šla na drugi strani Amina in njen oče. Pozno je že bilo, ko so v novem domu vie uredili in lahko legli k počitku.
MALB OCSLAS1
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjava, da sva odprla pri cDonijotu^ zalogo stavbenskega lesa na drobno in debelo po najnižjih cenah. A. Žuljan in P. Zubin.	2303
V LJUBLJANI se proda velika hiša s trgovino. Pismene ponudbe pod «Trgo vska hiša s na anonično družbo Alczaa Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.	2297
ŠTEDILNIK, v popolnoma dobrem stanju, pri-iraven za večjo družino, sc proda. Via S. rancesco 10, pritličje.	2298
Pr
Fi
OBDELANO ZEMLJIŠČE, veliko se da v najem ali takoj proda. Pojasnila v ul. S. Francesco 31, IV. desno.	2299
AKADEMIČNA PLESNA SOLA* Campo S. Giacomo 5. V nedeljo od 17—24 plesna zabava.	2300
AKADEMIČNA PLESNA ŠOLA, Campo S. Giacomo 5. V Nedeljo od 10—13 skupna za novi salonski Tango, ob sredah in
vaja
sobotah od 6—8 vaje za novince.
2301
DEKLE, Slovenka, mlada, začetnica se išče za vsa hišna dela v vili. Naslov pri upravni-štvu.	2302
ČAJ odprt »n v zabojčkih po L U— prodaja trgovcem in kavarnarjem Srečko Bajt, Idrija.	1744
POPOLNOMA nov voziček, močan, na 4 peresih, pripraven za mesarje ali družino, ima na prodaj Alojzij Vagheka, vrvar v Postojni.
2292
Pofrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem ~irod-nikoni, prijateljem in znancem, da jc naš ljubljeni soprog, oče. brat, bratranec in svak
Tavčar Fran
^ 35. letu svoje dobe, danes, 16. t. m., po hratki "olezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v nedeljo, 18. t. m., ob II uri predpoidnr.	c
KRKPIJE, IG. decembra 1921.
Družine :
Tavfar, Or«!, Grem. Kckerovac, Ukmar.
Bralno trto-In sadiereisko dru« StVO V Krepljah naznanja, c!a je njegov predsednik
Tavčar Fran
po kratki boleziii preminul.
Društvo bo ohranilo narodnemu delavcu trajen spomin.	<981)
Zobozdravnik
Dr. C. Fontana
Trst Mm doMoni IIII.
Srebrne krone in ziato plačujem po najvišjih cenah
RLOJZIJ PGVH
Trst^ Piazza Garibaidi š?. 2
(prej Barricra)
Proda se
VILA U LJUBLJANI
enonadstropna obstoječa iz 3 s anovanj U vrta. Krasna solnčna lega v sredini mesta. Eno stanovanje sc t3koj izprazni. Cena
-250 tisoč dinarjev ali 100 tlsoe lir. Ponudbe: Ljubljana, Postni predal 93.
HIŠA z dobro vpeljano trgovino, na prometnem kraju, sc preda za kron 650.000. — Pojasnila daje Ivan Marko, Državna cesta 9, Maribor.	2289
ŽIVINOREJCI! Naznanjam, da sem odprl na novo skladiMe v ulici Udine 10. Prejel sem 60 q testenin, katero prodajal po L 1'30 in fižol po 70 centezimov.	2291
NOVE POSTELJE za L 95.—, vzmeti L 60.—, žimnice iz volne L 145.—, iz morske trave L 50,—, nočne omarice, umivalniki, chiffo-mer, omare, popolno pohištvo za sobo po izredno nizkih cenah. Focdcria 3.	2295
zlatičinc, lisičje, dihuijeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve
V
plačuje po najvišjih cenah.	ei
D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare
Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr.
—— ——
kedenl k Cankorievemn večera! h
II		H9B	III
II	1 ,	II!		»E	
11112*91!
BAP^nUMCUA DJtfcllfJt ■! Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LjaS-• JHL/KHIN)I\H BMFIlVM ■ S Ilona, Maribor, Metković, Opatijo, Sarajevo,
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro tn druge viost pod nainiodneJM poflOjL j * imenik, Zadar, mm. Trst, GHen.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ] Poslovne zoezezvseml večjimi kraji b to-In Inozemstvu