se
60
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ
Po naših občinah Podlehnik •
Količki parajo živce občanom
O Stran 3
Po naših občinah Kidričevo •
Kritični do javne in prometne varnosti O Stran 6
Ptuj, torek, 16. aprila 2013
letnik LXVI • št. 30 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
Danes priloga
v Štajerskem tedniku
Varna starost
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski TEB1ÍIK
Ptuj • Spominska breza generalu Stanetu
Za ohranitev spomina na velikane naroda
Predsednika Društva prijateljev Ptuja in Belokranjskega društva, ki delujeta v Ljubljani, sta v soboto, 13. aprila, na območju nekdanje ptujske vojašnice opravila simbolno posaditev spominske brezo v spomin legendarnemu generalu slovenske vojske v NOB Francu Rozmanu - Stanetu.
Nogomet •
Po neuspelem gostovanju v Kopru prihaja v sredo v Kidričevo Olimpija O Stran 11
Uroš Šerbec •
Rokometu vrniti nekdanjo slavo
O Stran 21
»Breza naj ne bo spomin samo na našega slavnega komandanta, rasla bo kot simbol miru, prijateljstva, sodelovanja, dobrih medsebojnih odnosov, spoštovanja in zaupanja med ljudmi,« je med drugim povedal Milan Kneževič. Kot španski borec in partizan je komandant Stane dokazal, da sta mu svoboda in socialna pravičnost največji osebni vrednoti. Dimenzija socialne in pravne države je danes glede na stanje v državi samo okrasek v ustavi. Dediščina Franca Rozmana - Staneta je uporabna tudi za današnji čas. »Tudi danes bi za uspešen odpor proti prevladi kapitala potrebovali voditelja z lastnostmi slavnega generala,« je med drugim povedal Tone Grahek, predsednik Belokranjskega društva.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Zgodovinski obisk na ptujskem gradu
Leslie se vrača...
Trinajstega aprila je ptujski grad obiskal Mark Leslie, potomec škotske družine Leslie, ki je imela ptujski grad v lasti med letoma 1656 in 1802.
Ptuj • Nadzor v Vrtcu Ptuj
»To je bil zgodovinski obisk po 211 letih, odkar so na Ptuju živeli Leslieji, ki so gradu dali tudi današnjo podobo,«
je med drugim povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, ki je Marka Leslieja tudi sprejel,
Foto: Črtomir Goznik
Mark Leslie, potomec škotske družine Leslie, ki je imela ptujski grad v lasti med letoma 1656 in 1802, je v soboto obiskal ptujski grad.
mu zaželel dobrodošlico na Ptuju in ga popeljal po ptujskem gradu, kjer je še danes mogoče videti številne sledi njegovih prednikov, med katerimi so značilni Lesliejev grb, stare bruseljske tapiserije in turkerije.
Mark Leslie je bil nad gradom in Ptujem izjemno navdušen ne samo zaradi sledov, ki so jih tod pustili njegovi predniki. Povedal je, da je slovenska dediščina tudi del njegove dediščine. „Med nami je veliko družinskih in kulturnih vezi, smo ena Evropa in ena kultura," je poudaril. Prepričan je, da se bo na Ptuj še vrnil. O vsem, kar je tu videl, bo seznanil tudi sorodnike na Irskem, kjer danes živijo Leslieji.
MG
Sedaj še protiko-rupcijska komisija
Nadzorni odbor MO Ptuj je na marčevski seji sprejel dokončno poročilo o opravljenem nadzoru v Vrtcu Ptuj.
Sklep o izvedbi nadzora v tej ptujski predšolski ustanovi je sprejel na osnovi dopisa Inšpektorata za šolstvo in šport, v katerem je ta na podlagi sprejete pisne pobude opozoril na domnevne nepravilnosti pri porabi proračunskega denarja. Pri nadzoru, ki so ga opravili Svetlana Ilic (vodja skupine) ter Bojan Klinkon in Gregor Šmigoc kot člana, so
se osredotočili predvsem na domnevne nepravilnosti, na katere je bil nadzorni odbor MO Ptuj opozorjen v dopisu Inšpektorata z datumom 6. avgusta 2012. To pa so javna naročila - izbor ponudnika za dobavo hrane, potni nalogi za službena in osebna vozila ter izbira delavca za vodjo organizatorja prehrane v Vrtcu Ptuj.
O Stran 5
UNUSCO ASPlICI
VRTEC PTUJ
Foto: Črtomir Goznik
2 Štajerski TEDNIK
Po mestni občini
	torek • 9. aprila 2013
Slovenija • Odločitev Državnega zbora
Odločanje o fiskalnem pravilu šele maja
Predsednik DZ Janko Veber je v skladu z dogovorom političnega vrha prekinil izredno sejo o vnosu fiskalnega pravila v ustavo, ki jo bodo poslanci nadaljevali 7. maja. Do takrat bo vlada na podlagi spremenjenih makroekonomskih izhodišč pripravila nove izračune. Premierka Alenka Bratušek je z dogovorom zadovoljna.
Do 7. maja bo tako vlada pripravila ustrezne podatke, na podlagi katerih bo možno nadaljevati razpravo o tem, ali se predlaga sklep, s katerim se vrne ustavni zakon nazaj v postopek ustavni komisiji, ali se s postopkom nadaljuje na podlagi trenutnega besedila.
Dogovor o prekinitvi seje na četrtkovem sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin je bil soglasen in mu niso nasprotovali niti predlagatelji današnje izredne seje, poslanska skupina SDS, čeprav utemeljenih argumentov za preložitev ne vidijo.
Eden glavnih pomislekov je sicer, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 ali jo je treba preložiti. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je spomnila na občutno slabše makroekonomske okoliščine v primerjavi z
lansko pomladjo. Zaradi tega se po njenih besedah postavlja vprašanje, ali je cilj izvedljiv brez dodatnih negativnih posledic na rast in druge makroekonomske kazalce.
Ta dilema je po mnenju poslanske skupine SDS umetno ustvarjena, saj je predlagano besedilo fiskalnega pravila dovolj prožno in omogoča uravnavanje javnih financ v srednjeročnem obdobju.
Bratuškova je vseeno izrazila veselje, da so se vse politične stranke uspele poenotiti v tem, da je treba pred odločanjem o fiskalnem pravilu dobiti nove javnofinančne izračune.
»Veseli me, da se zavedamo, da mora biti fiskalno pravilo, ki bo zapisano, takšno, da bo izvedljivo v praksi,« je poudarila premierka. Dodala je, da »nam samo to, da nekaj zapišemo in potem tega ne bomo mogli izvajati, ne bo prav nič pomagalo«.
Na delu izredne seje DZ so
tako stališča predstavile le poslanske skupine. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ponovil, da je vpis fiskalnega pravila v ustavo ob trenutnem povečanem pritisku na Slovenijo edino dovolj močno sporočilo, ki ga država še lahko pošlje budnim in kritičnim finančnim trgom, in edino udarno orodje, da se spremenijo trenutni negativni trendi.
V DeSUS fiskalno pravilo podpirajo, a priznavajo, da je treba upoštevati spremenjene okoliščine, saj mora biti eden njegovih glavnih ciljev dolgoročna blaginja. V SLS, DL in NSi pa bi spremembo ustave podprli že danes, če bi bilo zanjo dovolj glasov. Ker pa se želijo izogniti negativnemu signalu neenotnosti politike, pristajajo na preložitev.
Predsednik SLS Franc Bo-govič, ki je sprejeti kompromis tudi predlagal, je povedal, da je treba obrniti negativne trende zadnjih let in doseči širok dogovor, kako poseči v javne finance, kako upravljati z državnim premoženjem in kako sanirati banke. Potem naj bi kot krono vnesli še fiskalno pravilo v ustavo. Ob tem je ocenil, da bo ta naloga pokazala tudi, kako se razume pojem konstruktivna opozicija.
Predsednik DL Gregor Virant je dogovor ocenil kot dober kompromis. »Zelo narobe bi bilo in zelo škodljivo, če bi se danes prepirali o tem vprašanju,« je ocenil po srečanju političnega vrha. »S tem bi
Po mnenju vlade odločbe o koncesijah v visokem šolstvu kršijo zakon
Vlada je na zadnji seji ugotovila, da je bil z odločbami o dodelitvi koncesij za izvajanje javne službe v visokem šolstvu, ki jih je minuli mesec izdala vlada Janeza Janše v času opravljanja tekočih poslov, kršen zakon v škodo javnega interesa. Zato od državnega pravobranilstva zahteva vložitev tožbe pred upravnim sodiščem za odpravo teh odločb.
Razpis za podelitev koncesij je bil v uradnem listu objavljen 1. marca, in sicer na podlagi sklepa, ki ga je Janševa vlada sprejela 28. februarja, odločbe pa je izdala 13. marca, torej oboje v času, ko je že opravljala tekoče posle. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so prepričani, da je vlada s tem presegla okvir opravljanja tekočih poslov.
Vlada je sicer omenjene koncesije podelila Fakulteti za medije, Univerzi v Novi Gorici in Visoki gospodarski šoli. Podeljevanje
poslali najslabše možno sporočilo finančnim trgom, tako da današnji dogovor razumem kot neko zavezo, voljo, da fiskalno pravilo vnesemo v ustavo in to v doglednem času, nekje do konca maja,« je dejal.
V SD in PS, ki lani spremembe ustave nista podpirali, pa je bilo slišati podporo njegovemu vnosu v ustavo, a na realnih temeljih, ki ne bodo dodatno negativno učinkovali na gospodarstvo in socialno državo. Vodja poslanske skupine PS Jani Moderndorfer je spomnil, da je PS tudi lani podpirala konsolidacijo javnih financ in medvladno pogodbo o fiskalnem paktu, ki od Slovenije terja vnos fiskalnega pravila v nacionalni pravni red. So pa istočasno opozarjali, da s tem ne bi smeli hiteti in da bi morali pri tem upoštevati gospodarske interese države. Ves čas so zato po Moderndorferjevih besedah pozivali k odločanju na podlagi dejstev.
Zato ga veseli, da je bil danes dosežen dogovor o preložitvi odločanja in o pripravi novih izračunov. V PS se strinjajo, da gre fiskalno pravilo, če je pravilno zapisano, v ustavo, a vseeno opozarjajo, da pravilo ni nikakršen ukrep za spodbujanje gospodarstva in izhod iz krize.
Podobnega mnenja so tudi v SD. Vodja poslanske skupine Matjaž Han je tako povedal, da vidijo fiskalno pravilo kot cilj vzpostavitve zdravih javnih financ na srednji rok, ne pa kot
koncesij je predvsem v visokošolskem prostoru sprožilo burne odzive. Na fakultetah so bili začudeni nad hitenjem takratne vlade, slišati pa je bilo tudi pozive k ustavitvi postopkov. (sta)
Matični odbor dal zeleno luč noveli pokojninske reforme
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je potrdil novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za novelo zakona o vojnih invalidih so ocenili, da ni primerna za nadaljnjo obravnavo, poleg tega pa soglašali s predlogom, da se predlog zakona o štipendiranju umakne iz parlamentarne obravnave.
Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uvaja postopni dvig mesečnega prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje za tiste zavarovance, ki zavarovanje vplačujejo prostovoljno. Po starem zakonu je ta kategorija ljudi vplačevala 58
orodje za dosego tega cilja. V SD ne zanikajo bojazni, da bi bila zavrnitev fiskalnega pravila slab signal mednarodni skupnosti, a želijo najti rešitve, kako do pravila priti brez negativnih posledic in v korist vseh državljanov. Nauk zadnjega leta vidijo v tem, da takšna varčevalna politika ni pravi odgovor za izhod iz krize, zaradi nje pa trpijo najbolj šibki.
Kraljič: S počasnim sprejemanjem fiskalnega pravila izgubljamo čas
Politika s preigravanjem okoli vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo izgublja dragocen čas, je ob robu kluba Združenja gospodarstvenikov Maribor povedal nekdanji direktor svetovalne hiše McKinsey Peter Kraljič. Kot razume sam, je Slovenija vpis v ustavo tako ali tako obljubila, zato ne ve, zakaj je o tem potrebno neskončno razpravljati.
»Fiskalno pravilo ne bi bilo potrebno nikjer, če bi se politiki držali predpisov Maastri-chtske pogodbe. Zdaj pa je potrebno zato, ker so grešili vsi, začenši s Francijo in Nemčijo, kjer so prvi pregrešili kriterije dolgov. Ker si nihče ni upal nič reči, so ostali pridno grešili za njimi, kar naenkrat pa se je pokazalo, da smo prišli ne le v finančno krizo, pač pa tudi v krizo realne ekonomije,« je dejal Kraljič.
evrov, po pokojninski reformi pa 186 evrov mesečno, zaradi česar je do 1. marca iz sistema izstopilo 7170 ljudi. Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak se bodo lahko vsi dolgotrajno brezposelni, ki so pred začetkom veljave pokojninske reforme prostovoljno vplačevali obvezno pokojninsko zavarovanje, v 30 dneh po uveljavitvi novele ponovno vključili v zavarovanje, v 60 dneh pa bodo morali poplačati manjkajoče prispevke za nazaj. Tisti dolgotrajno brezposelni, ki so vztrajali pri vplačevanju prispevka, pa bodo v 90 dneh po uveljavitvi novele prejeli povračilo preveč vplačanih prispevkov. (sta)
Stavkovni odbor Sviza zavrnil vladni predlog sporazuma
Glavni stavkovni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je na izredni seji zavrnil vladni predlog sporazuma o razrešitvi
Fiskalno pravilo zdaj vidi kot eno od možnosti, da se nekoliko obrzda stvari, ki so se dogajale v preteklosti. To pa po njegovem pomeni le, da politiki ne zaupajo sami sebi. Če pa smo že rekli, da je to fiskalno pravilo potrebno, potem ga sprejmimo čim prej, je dejal, saj odlašanje po njegovem pomeni še dodatno zmanjšanje verodostojnosti Slovenije v tujini. Ta je prvič padla, ko je takratna opozicijska SDS skupaj s sindikati zrušila pokojninsko reformo vlade Boruta Pahorja, nato pa jo je le nekaj pozneje sprejela sama. Padla je tudi zaradi nastopov prejšnjega pre-mierja in finančnega ministra v javnosti z grožnjami, da bo država bankrotirala v dveh mesecih, saj da ni denarja.
»Mogoče s tem lahko strašiš svoje politične nasprotnike v Sloveniji, ampak tuji trgi to vzamejo resno,« je dejal Kra-ljič in opozoril, da zato velja paziti, kaj politiki izjavljajo, in se skoncentrirati predvsem na strukturne reforme, ki jih je naša država začela uveljavljati zelo pozno. Zdi se mu prav, da je donedavna vlada Janeza Janše začela s temi reformami, a se sprašuje, zakaj jih ni začela že pred petimi leti v svojem prvem mandatu.
V zvezi z različnimi interpretacijami o tem, ali bo Slovenija resnično potrebovala finančno pomoč, je Kraljič dejal, da te različne ocene prihajajo tudi od Slovencev samih, manjka pa prehod od analiz k akciji. Kot primer takšnega »gospodarskega analfabetizma in organizacijskega diletantizma« je navedel ustanavljanje državnega holdinga, ki pred časom niti ni bi tako potreben, zdaj pa je ta ukrep po njegovem nujen, a še vedno ni jasno, kdaj bo do konca uresničen.
STA (Pripravlja: SiM)
stavkovnih zahtev. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je povedal, da so na seji potrdili sindikalni stavkovni sporazum, ki ga bodo uskladili z ostalimi sindikati.
Štrukelj je glede sporazuma o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki ga predlaga vlada, povedal, da ni resno ponujati sporazuma, ki od zaposlenih v javnem sektorju pričakuje, da se bodo odrekli stavkovnim zahtevam, zaradi katerih je bila izvedena stavka in zaradi katerih je v šolstvu stavkalo 37.000 ljudi. »Glavni odbor je absolutno vztrajal pri tem, da je treba stavkovne zahteve, ki so bile naslovljene na vlado januarja in zaradi katerih je bila izvedena stavka, tudi uresničiti,« je pojasnil Štrukelj.
Sindikat državnih organov pa je na ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta naslovil poziv za spremembo vladnih izhodišč za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Ocenjujejo namreč, da je predvideno zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela za dodatnih 158 milijonov evrov v letu 2013 previsoko. (sta)
Uvodnik
Aprilske dileme
Najbrž ste tisti, ki kolikor toliko redno spremljate Štajerski tednik, ugotovili, da si njegovi novinarji prizadeva mo, da bi vam v uvodnikih na drugi strani (po . | vrsti, kot so hiše v Trsti - torej po abecednem redu) povedali,kaj nas je v nekem trenutku zjezilo, razveselilo, prijetno ali neprijetno presenetilo, navdušilo ali razočaralo. Včasih človek komaj čaka, da pride na vrsto, ker ima napisati kaj takega, kar mu je res leglo na dušo in vzpodbudilo njegovo novinarsko pero. So pa časi, ko za nič na svetu ne najdeš prave teme, ker pač ni ničesar takega, kar bi se te v tistem trenutku dotaknilo. In danes je že en tak dan...
Naj vam napišem, kako sem vesel, da ni več snega, in kako lepo je, da je tu pomlad? Ko pa sem z mislimi že pri poletnem dopustu in me na pomlad spominja samo pomladna utrujenost, ki postaja iz leta v leto hujša. Pa ne zaradi vlade, pač pa je kriv EMŠO...
Naj napišem, da meje razveselilo, ker so skesano gradbeno baronico obsodili za njeno nepoštenje? Kako naj me razveseli, ko pa me ta sodba spomni na nekaj takega, kot če bi nekoga, ki vam je ukradel avto, obsodili ne za krajo avta, ampak ker je bila v avtu ena zgoščenka, je bil (ob)sojen za tatvino zgoščenke. V naslednji rundi bo mogoče obsojen še za eno staro marelo, ki je bila v avtu . Potem pa bomo na avto počasi pozabili .
Naj rečem, kako je sedaj, ko seje zamenjala vlada, vse čisto drugače? A sem danes pogledal na plačilni list - nič ni bolje. Z dvigom DDV-ja in trošarine bo še slabše. No, imam srečo, da sem pred časom nehal kaditi in vsaj trošarine za to neumnost ne bom plačeval. Z vinom pa me bo zalagala žlahta, saj je treba do nove trgatve izprazniti sode. A kaj, ko je trošarina še marsikje drugje in jo bodo kmalu začutili tudi tisti, ki se niso vdali nobeni pregrešni dejavnosti.
Naj me veseli, da postaja naša država vse bolj prepoznavna v Evropi? Ja, saj bi me, če bi bilo to posledica nekih dobrih dejanj, pa nas prepoznavajo kot tretjega v vrsti za evropsko pomoč.
O čem naj torej človek piše, da bi vas pritegnil? Nič, raje pojdimo na vrt sadit čebulo in bob. Je Miša rekla, da je skrajni čas. In njej ljudje za razliko od marsikoga drugega verjamemo .
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 9. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 3
Podlehnik • S 16. redne seje občinskega sveta
Količki parajo živce občanom
Na 16. redni seji podlehniškega občinskega sveta so svetniki še najmanj razpravljali o vsebinah rednih točk, navedenih v dnevnem redu. Veliko več pripomb, pa tudi vprašanj, ki so zaenkrat ostala brez odgovorov, je bilo slišati na koncu seje, ob točki razno.
Količki, s katerimi se določa trasa vzporedne ceste, so spravili na noge številne prizadete Podleh-ničane; župan Maučič, ki mu tudi ni jasno, zakaj se odmerjajo tako velika zemljišča, pa odgovore pristojnih že išče.
Foto: SM
Prvo bolečo zadevo je sprožil podžupan Sebastian Toplak z vprašanjem, kaj se dogaja z občinskim prostorskim načrtom (OPN).
Poplavna študija za avtocesto ni dovolj dobra za občino
Župan Marko Maučič je, z vidnim nezadovoljstvom, začel razlago: „Na komplikacije smo naleteli pri našem okoljskem poročilu oz. poplavni študiji, ki je njen del. Agencija RS za okolje (ARSO) namreč od nas zahteva razširjeno oz. novo poplavno študijo, saj ima pomisleke okoli te, ki jo imamo in smo jo dejansko povzeli po poplavni študiji za avtocesto. Sicer mi na poplavnih območjih nimamo nobene pobude, prav tako tam ne stojijo hiše, zato tega res ne razumem. Še manj mi je jasno to, da je poplavna študija za avtocesto primerna, za našo občino pa potem ne?! Če gremo zdaj v širitev poplavne študije, nas bo to stalo najmanj 8000 evrov, poleg tega pa to avtomatsko pomeni dva dodatna meseca čakanja nanjo, kar potem posledično pomeni, da OPN pred koncem leta ne bo sprejet, saj sta vmes še dva dopustniška meseca ... Kakorkoli, ta teden sem dogovorjen za srečanje z odgovornimi z ARSO in bom videl, kaj bomo lahko uredili.
Velika težava je tudi v tem, da se izvajajo odmere zemljišč za avtocesto in vzporednico, ljudem bodo rušili hiše, ti pa ne bodo mogli začeti graditi tam, kjer nameravajo, če OPN ne bo sprejet! Res, še enkrat povem: ne vem, zakaj hočejo boljšo poplavno študijo, kot je ta za avtocesto! Vsekakor bom vztrajal pri tem, da je ta študija povsem primerna in da gremo s postopkom naprej, torej da bi bila maja javna razgrnitev."
Svetnik Stojan Kojc je ob županovi razlagi pripomnil, da je res že skrajni čas za sprejetje OPN, saj osebno pozna nekaj mladih, ki da so že zagrozili, da počakajo le še do konca tega leta, nato pa se bodo lotili gradnje drugje, pač v tistih občinah, kjer bo to že možno: „Če letos ne bo OPN, vam povem, da bodo ti naši občani res odšli!"
Vzporedna cesta ali letališče?!
Potem je sam župan Maučič odprl še eno problematiko, ki je že in bo gotovo še zrevolti-rala ogromno Podlehničanov, verjetno pa tudi del videmske-ga prebivalstva: „V teh dneh, ko se količi trasa bodoče vzporedne ceste, so se začele vrstiti pritožbe in grožnje občanov. Glede na to, kako je videti na terenu, se niti ne čudim. Količ-
ki so postavljeni tako, da niti meni ni jasno, za kaj gre; marsikje posegajo v dvorišča hiš, dobesedno skoraj do vhodnih vrat. Osebno sploh ne vem, zakaj je količenje takšno, zakaj potrebujejo toliko zemlje, lahko le predvidevam, da zaenkrat količijo območje, ki ga bodo potrebovali za vsa dela, potem pa bodo sledile odmeritve tistega zemljišča, ki bo dejansko porabljeno za cesto. Ampak kot pravim, tega ne vem, bom pa vsekakor poskušal najti odgovore, saj je pričakovati revolt številnih prizadetih občanov."
Maučič je nato še dodal, da so se ves čas sprejemanja državnega prostorskega načrta za avtocesto res bolj ukvarjali s samim potekom in objekti na avtocesti, manj pa s traso vzporedne ceste: „Ta je bila sicer zarisana na karti, a ne tako natančno, da bi se lahko iz nje razbralo sedanje čudno količe-nje. Ob predstavitvah so odgovorni dejali, da bo odkupljene precej manj zemlje, kot se zdaj dejansko količi."
Toplak se je strinjal z županom, da tudi sam ne razume, kaj bodo izvajalci oz. investitorji s toliko zemlje: „Morda želijo odkupiti več, kot je potrebno za samo cesto, ker ne želijo nikakršnih težav v času izvedbe ... "
Tudi župan Maučič je lahko naprej le ugibal: „Občani, ki so me prišli spraševat in se prito-ževat, so govorili nekaj tudi o nekem začasnem odkupu, karkoli že to pomeni. Se bom pa pozanimal, za kaj gre, da bomo lahko stvari pravilno pojasnili vsem prizadetim," je za konec obljubil župan, ki se v teh dneh srečuje z vedno večjim negodovanjem Podlehničanov.
Kritično o vzdrževanju jezera
Kojc pa je nato opozoril še na - po njegovem mnenju - iz-
jemno slabo vzdrževanje pod-lehniškega ribnika oziroma jezera: „Ob ribniku živim že več kot 40 let, pa tako visoke vode kot prejšnji teden še nisem doživel! Problem je v tem, ker večkrat narasle vode spodjedajo nabrežine in te se počasi, a
„Letos je datum naše čistilne akcije sicer nekoliko zamaknjen, saj smo jo nameravali izvesti že v začetku aprila. Zaradi dolge zime, nato deževja, številnih manjših in večji plazov, zdrsov zemljin in količin peska, ki je ostal po pluženju, pa smo se letos v dogovoru z županom odločili, da bomo namesto odpadkov čistili jarke, mulde, ceste ipd. Nanosi materiala zaradi pluženja in posipanja, pa tudi zaradi opisanih vremenskih razmer, so namreč marsikje zapolnili tudi cevi za odvodnjavanje, kot že rečeno, pa bo treba poskrbeti še za pretočnost jarkov, čiste mulde, kakšno bankino ipd. To je nujno potrebno, sicer bodo naše ceste propadale še hitreje. Organizirali se bomo tako kot prejšnja leta, torej bo v vsakem našem zaselku imenovan vodja, ki bo nato zbral prostovoljce za čiščenje. Upam, da se nas bo zbralo čim več, kajti so to akcijo bomo naredili nekaj koristnega za vse naše občane, za našo celotno občino," je o akciji, ki bo stekla to soboto, 20. aprila, dopoldne, povedal predsednik TD Milan Vidovič.
Župan Marko Maučič je takšne, sicer skupne odločitve
vidno sesedajo! Voda izpodjeda tudi cesto ob ribniku. Mislim, da bi moral najemnik veliko bolje ravnati z njim. Ob teh visokih vodah je imel celo zaprte vse prepuste za spuščanje vode iz ribnika, do ventilov pa sam sploh nisem mogel priti. To ne
zelo vesel, saj je cestna infrastruktura v občini prava težava občinskega proračuna, sploh še po letošnji dolgi zimi z ekstremno visokimi stroški pluženja in številnih plazovih, ki bodo spet pobrali lep kos denarja iz občinske blagajne: „Kolikor opažam, je tudi odpadkov v naravi vse manj, zato
bo šlo tako, nabrežine bodo vedno bolj spodjedene zaradi visokega 'plimovanja'. Ne razumem, zakaj bolje ne skrbi za enakomernejšo gladino vode, saj ima možnosti za to! Sploh pa ta malomarnost v začetku aprila, ko je bilo povsod veliko vode! Moral bi se zavedati, da je treba odpreti ventile prej, ne pa, ko je že skoraj prepozno. Sploh si ne upam pomisliti, kaj bi se lahko zgodilo, če nabreži-na ne bi zdržala ... "
Župan Maučič je Kojca pomirjal: „Z geologom sva si ogledala nabrežine, ampak pravi, da situacija ni tako nevarna. Sicer bi po njegovem mnenju lahko nabrežine zaščitili tako, da bi vanje navpično zabili lesene pilote, enega tik ob drugem v celotni dolžini, ampak nisem prepričan, da je to res tako dobra rešitev. Glede uravnavanja vodne gladine pa mi je najemnik Skledar zagotovil, da ima odprte vse ventile; ob mojem obisku je bilo tudi res tako."
Maučič je potem še pojasnil, da pravzaprav ribnik oz. jezero trenutno nima uradnega najemnika, saj tečejo dogovori in usklajevanja okoli nove najemne pogodbe, v kateri bodo med obveznostmi najemnika tudi skrb za uravnavanje vodne gladine: „Res pa je, da se pogajamo s Skledarjem."
Toplak je k temu dodal, da bi bilo še slabše, če za jezero sploh ne bi imeli nobenega najemnika, glede utrditve na-brežin pa je predlagal, da bi
takšno akcijo, kot bo letos, res pozdravljam. Prava packa v našem okolju pa je območje okoli starega mejnega prehoda v Gruškovju, ki pa je v lasti države in bi za čiščenje obcestnih površin, kjer leži na milijone steklenic in drugih odvrženih odpadkov, pretežno od turistov, pač moral poskrbeti
bila boljša od lesenih pilotov kamnita zložba. Debato okoli jezera je nato zaključil župan Maučič z besedami, da je pod-lehniško jezero izjemno velika vrednost za občino, sploh s turističnega vidika in prihodnjega razvoja občine: „Zato se bo občina potrudila zagotoviti infrastrukture pogoje za turizem in rekreacijo, sama dejavnost pa bo morala biti v rokah partnerja, s katerim bomo podpisali pogodbo."
Državni denar v sanacijo plazov
V rednem delu seje pa so svetniki dokaj hitro opravili z ostali točkami dnevnega reda: seznanili so se z zaključnim računom, ki ga bodo potrjevali na eni prihodnjih sej, potrdili pa so tudi predlog, da se s projekti sanacije petih največjih plazov v občini prijavilo na sredstva, ki jih občina dobiva po 21. členu Zakona o financiranju občin (ZOF). „Po tem členu nam letos pripada 146.000 evrov, sanacija petih največjih plazov pa bo zahtevala skoraj 200.000 evrov. Razliko bomo pač dodali iz proračuna," je pojasnil župan.
Soglasno so tudi potrdili novo, znižano ceno oskrbe na domu, pri čemer se je razvila kar obsežna debata na temo, da bi to pomoč moralo koristiti več ljudi, namesto da se trpajo v domove upokojencev, ki so bistveno dražji.
SiM
koncesionar. Mi smo to območje že čistili in potem še plačevali za odvoz, vendar tega ne bomo več počeli!"
Letošnjo čistilno akcijo Pod-lehničanov velja vsekakor pozdraviti; njihova ideja bi gotovo zelo koristila tudi marsikateri drugi občini ...
SiM
Foto: SM
Letošnja čistilna akcija v Podlehniku bo nekaj posebnega; prostovoljci bodo namreč čistili jarke, mulde in cestne kanale za odvodnjavanje (ter krpali manjše poškodbe na bankinah), ki so po hudi zimi in številnih pluženjih polni peska in zemlje. Kot je povedal župan Maučič, pa ne bodo več na svoje stroške čistili z odpadki dobesedno zasutih obcestnih površin na lokaciji starega mejnega prehoda Gruškovje, ki so itak v državni lasti (na posnetku).
Podlehnik • TD in občina za skupno dobro
Posebne vrste čistilna akcija
Člani Turističnega društva so že vrsto let zapored organizatorji čistilnih akcij v občini Podlehnik. Letos pa so v dogovoru z županom Markom Maučičem sklenili, da bodo izvedli čistilno akcijo prav posebne vrste.
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 16. aprila 2013
Foto: Črtomir Goznik
Tone Grahek, predsednik Belokranjskega društva: „Breze bomo posadili v še nekaterih slovenskih krajih, ker ne želimo, da bi velikani slovenskega naroda šli v pozabo."
Ptuj • Slovesna posaditev spominske breze
Breza kot spomin in opomin
Društvo prijateljev Ptuja v Ljubljani in Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj sta bila organizatorja slovesnosti ob posaditvi spominske breze v spomin generalu Francu Rozmanu - Stanetu, slavnemu poveljniku slovenske vojske v NOB, ki jo je 13. aprila na območju nekdanje vojašnice opravilo Belokranjsko društvo, pobrateno z Društvom prijateljev Ptuja Ljubljana, ter ob podpori in v sodelovanju z MO Ptuj in Šolskim centrom Ptuj.
Ob tej priložnosti so govorili Milan Kneževič, predsednik Društva prijateljev Ptuja Ljubljana, Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj, Tone Grahek, predsednik Belokranjskega društva, in Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Slovesne posaditve spominske breze so se udeležili tudi praporščaki Društva generala Maistra Ptuj, Zveze borcev za vrednote NOB in Kluba brigadirjev Ptuj.
Tako ptujsko kot belokranjsko društvo, ki sta se pred leti pobratili, imata podobne korenine: zrasla sta iz študentskih in akademskih vrst ter povezala ljudi iz svojih okolij, ki so svojo življenjsko in delovno pot po končanem študiju nadaljevali v Ljubljani, a ohranili tesno povezanost z okolji, iz katerih izvirajo. Člani Društva prijateljev Ptuja Ljubljana so lani obiskali Be-lokranjce, ti so jim v soboto, 13. aprila, vrnili obisk. Med obiskom na Ptuju so si ogledali več ptujskih zanimivosti.
Območje nekdanje vojašnice, kjer nastaja učno-izo-braževalno in kulturno središče Ptuja, si še vedno delijo različna ministrstva, svoj trenutek pa še vedno čakajo arheologi, ki so prepričani, da bodo na tem območju odkopali nekdanji rimski forum. Tam so predstavniki obeh društev skupaj zasadili spominsko brezo v spomin generalu Francu Rozmanu -Stanetu. »Predlog za posaditev je podalo Društvo prijateljev Ptuja Ljubljana, prijatelji iz Belokranjskega društva so ga sprejeli,« je povedal predsednik društva Milan Kneže-vič. Breza naj ne bo spomin samo na našega slavnega komandanta, naj bo tudi spomin na vse tiste najpomembnejše, žal, žalostne, tragične, a slavne dogodke v naši zgodovini po osamosvajanju in v borbi za svobodo slovenskega naroda. To so predvsem general Rudolf Maister s svojimi borci za severno mejo, to so junaška dejanja partizanov med II. svetovno vojno in domovinska vojna ter vsi, ki so se borili za samostojno Slovenijo. Breza bo rasla na prostoru, kjer so nekoč stali topovi in drugo orožje za pobijanje ljudi, kot simbol miru, prijateljstva, sodelovanja, dobrih medsebojnih odnosov, medsebojne pomoči, medsebojnega spoštovanja in zaupanja med ljudmi. Vse to so vrednote, ki jih, žal, danes
v veliki meri primanjkuje, je med drugim povedal Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.
Ponosni na državo in njene ljudi
Glavni govornik ob posaditvi spominske breze na območju nekdanje vojašnice je bil Tone Grahek, predsednik Belokranjskega društva. Ponos in spomin na pogumna dejanja in žrtvovanja partizanov, še posebej njihovega slavnega komandanta Franca Rozmana - Staneta, sta spremljala posaditev breze, hkrati pa je bilo to tudi dejanje poklona na pogumna dejanja in osebna žrtvovanja vseh udeležencev osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Breza je iz kraja Roke v Beli krajini, kjer se je Franc Rozman -Stane smrtno ponesrečil. Kot španski borec in partizan je dokazal, da sta mu svoboda in socialna pravičnost največji osebni vrednoti. Zanju je žrtvoval največ, lastno življenje.
»Danes imamo samostojno državo, nanjo smo ponosni kot na vse ljudi naše domovine. Po dobrih dvajsetih letih samostojne države imamo popolnoma izropano državo, 125 tisoč brezposelnih, množico ljudi, ki živi pod pragom revščine, lačne otroke. Ta velika socialna stiska se izraža v množičnih protestih, takšno izkoriščanje delavcev, kot je danes, je bilo samo še v letih pred II. svetovno vojno. Vladajoča struktura sedaj želi prodati še preostali del državnega premoženja, vsa bremena posledic slabega vodenja pa preložiti na bremena
malega človeka. Delovni ljudje Slovenije so še naprej zaskrbljeni, jasnega odgovora, kako naprej, ni. Žal se tudi sedanja vlada naprej pogovarja s trojico glavnih evropskih odločevalcev, namesto da bi se pogovarjala s svojim narodom in razložila, kakšne ukrepe bo v prihodnje sprejela. Če je bila v političnem sistemu do leta 1990 zagotovljena temeljna pravica do dela in iz nje izhajajoče druge pravice, potem se upravičeno sprašujemo, kaj usodnega se je zgodilo v tem obdobju po osamosvojitvi. Dimenzija socialne in pravne države je danes glede na stanje v državi samo okrasek v Ustavi Republike Slovenije. Dediščina Franca Rozmana -Staneta je uporabna tudi za današnji čas. Tudi danes bi za uspešen odpor proti prevladi kapitala in diktatu finančnih ustanov potrebovali voditelja z lastnostmi Franca Rozmana - Staneta. Govorjenje naših politikov o združevanju in poenotenju ter povezovanju je prazno, je le pesek v oči in sprenevedanje. Franc Rozman - Stane je kot poveljnik slovenske vojske vedel, da se s fašizmom in nacizmom ni mogoče pogajati, tako tudi za današnje razmere velja, da se s tistimi, ki rušijo socialno in pravno državo, ne moremo pogovarjati,« je povedal Tone Grahek. Po njegovih besedah smo se znašli na zgodovinski prelomnici, potrebujemo novo obliko družbenega, ekonomskega, okoljskega in političnega delovanja. Varčevalna in privatizacijska politika, ki jo ponuja tudi sedanja vladajoča koalicija, spreminja razmerje moči v korist kapitala v ško-
do dela. Nobenega dvoma ni, da danes Slovenija potrebuje politika z lastnostmi, kot je bil komandant Stane, ki bi sestavil in vodil vseljudsko koalicijo s prizadevanji za izhod iz gospodarske in politične krize. Lik komandanta Staneta je kot vzor voditelja danes še vedno aktualen, morebiti bolj kot kdajkoli v II. svetovni vojni.
Naj ne gre v pozabo
„Danes posajena spominska breza komandantu Stanetu je na eni strani spomin, obenem pa tudi opomin vsem tistim, ki so brez poštenega zgodovinskega razvoja razvrednotili njegov lik, s tem pa tudi pomen NOB. Breze bomo posadili v še nekaj drugih krajih v Sloveniji. Belokranjci s tem želimo, da ne bi pozabili na takšne pomembne ljudi, ne želimo, da bi lik in spomin na takšne velikane naše domovine šel v pozabo," je svoj slavnostni govor sklenil Tone Grahek.
Ptujski župan Štefan Čelan je ob posaditvi spominske breze, simbolnega dogodka, povedal, da bi se morali bolj kot kdajkoli doslej zavedati tega, da smo prvenstveno soodvisni drug od drugega. Slovenija in Evropa potrebujeta novo razvojno paradigmo. Ideja centra humanističnih dejavnosti, ki jo je Ptuj zastavil pred dvajsetimi leti, na mestu nekdanje vojašnice počasi raste.
Simbolno posaditev breze sta opravila predsednik Društva prijateljev Ptuja Ljubljana Milan Kneževil in Belokranjskega društva v Ljubljani Tone Grahek.
MG
Od tod in tam
Hajdina • Pete gledališke urice za otroke
Foto: Črtomir Goznik
V domu krajanov Skorba so se v soboto, 13. aprila, v organizaciji KD Skorba končale letošnje že pete gledališke urice za otroke. Predsednica KD Skorba Renata Gabrovec je povedala, da so s tem mladi igralci dobili priložnost, da se ponovno predstavijo z najnovejšimi odrskimi postavitvami, hkrati pa so se imeli priložnost srečati s svojimi vrstniki, ki so se prav tako že v mladih letih zapisali odru. Prvi večer petih gledaliških uric, ki je bil 6. aprila, je pritegnil toliko občinstva, da je v domu krajanov zmanjkalo prostora. Drugi večer, ki je bil 13. aprila, je bil sicer manj obiskan, a zato nič manj sporočilen. Ob domači otroški gledališki skupini, ki je pripravila Sapramiško, so se letos predstavili še dramska skupina in skupina Biseri OŠ Ljudski vrt Ptuj ter lutkovna skupina Lutka lutkica OŠ Podlehnik. Gledališke nastope mladih so obogatili še z animacijskim programom.
MG
Ljutomer • Razstava Sladka Istra
V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka se je na odprtju razstave izbranih del 4. ekstempora Sladka Istra predstavilo 20 slikarjev iz vseh koncev Slovenije, med njimi tudi Albina Kragelj iz Radencev. Projekt Sladka Istra, ki ga vsako leto pripravlja občina Koper, je tokrat prvič vseboval tudi ustvarjanje slikarjev, združuje pa področje kulinarike, kulture in turizma. Slikarske kolonije se je udeležilo več kot 80 ustvarjalcev. O pomenu tovrstne umetniške dejavnosti je na odprtju razstave govoril v. d. direktorja Splošne knjižnice Ljutomer Srečko Pavličič Na odprtju v Ljutomeru so gostje iz Primorske sodelovali tudi s spremljevalnim kulturnim programom in kulinaričnimi dobrotami. Predstavnica koprske izpostaveJSKD Jesenka Korenč je o projektu povedala, da ga uspešno končujejo prav v prleški prestolnici, kjer gostujejo prvič. Po premierni predstavitvi v Kopru so pred tem razstavljali v Logatcu, Celju, Ilirski Bistrici in Izoli.
NŠ
Ljutomer • Novi prostori za učence GŠ
Že lani jeseni je okoli 300 obiskovalcev Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer zapustilo dotrajane prostore sto let starega poslopja v mestnem središču, kjer je vrsto desetletij potekal glasbeni pouk.
Ta se sedaj izvaja na štirih lokacijah, odgovorni v lokalni skupnosti, še zlasti Občina Ljutomer, ki je ustanoviteljica glasbene šole in lastnica zgradbe, pa so pričeli iskati nadomestne rešitve. Našli so jih v prostorih OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru - tja se bodo učenci GŠ preselili septembra letos. Prostori na novi lokaciji so povsem primerni za dodatno izobraževalno dejavnost. Po ustrezni preureditvi se bo redni pouk lahko pričel z novim šolskim letom. Dodatno bo treba urediti dovozno pot do šole in nekaj novih parkirišč.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
torek • 16. aprila 2013
Po mestni občini
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Poročilo o nadzoru v Vrtcu Ptuj
Po nadzornem odboru še protikorupcijska komisija
Nadzorni odbor MO Ptuj je na marčevski seji sprejel dokončno poročilo o opravljenem nadzoru v Vrtcu Ptuj. Sklep o izvedbi nadzora v tej predšolski ptujski ustanovi je sprejel na osnovi dopisa Inšpektorata za šolstvo in šport, v katerem je ta opozoril na domnevne nepravilnosti pri porabi proračunskega denarja na podlagi sprejete pisne pobude.
Pri nadzoru, ki so ga opravili Svetlana Ilic (vodja skupine) ter Bojan Klinkon in Gregor Šmigoc kot člana, so se osredotočili predvsem na domnevne nepravilnosti, na katere je bil nadzorni odbor MO Ptuj opozorjen v dopisu Inšpektorata z datumom 6. avgusta 2012. To pa so javna naročila - izbor ponudnika za dobavo hrane, potni nalogi za službena in osebna vozila ter izbira delavca za vodjo organizatorja prehrane v Vrtcu Ptuj. Pri prvih dveh očitkih nadzorni odbor nepravilnosti ni ugotovil, pri izbiri za vodjo organizatorja prehrane pa meni, da Vrtec Ptuj kot delodajalec ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker je za zasedbo delovnega mesta iskal le profesorja gospodinjstva, ne pa tudi drugih profilov glede na pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje, četudi ni „ugotoviti nepravilnosti".
Pekarna izbrana po predpisih
Pri javnih naročilih je bil očitek, da je ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž mimo zakonov izbirala dobavitelje za dobavo hrane Vrtcu Ptuj. Pri tej domnevni nepravilnosti se je nadzor omejil na dobavo prehrambnega blaga iz skupine pekovskih izdelkov. Vrtec Ptuj je kot naročnik izvedel
postopke oddaje javnega naročanja po odprtem postopku v skladu z zakonom o javnem naročanju, da bi sklenil okvirni sporazum za sukcesivno dobavo. Okvirne sporazume za obdobje štirih leti so sklenili z usposobljenimi dobavitelji, v njih pa tudi določili, da bodo ponudniki na povabilo naroči-telja k oddaji predračuna vsako leto podali ponudbo fiksnih cen za dobavo posameznih izdelkov. Skladno z odločbo o imenovanju komisije sta izbor najboljšega ponudnika opravili Mojca Nahberger in Darja Čerič (zunanja svetovalka), ki sta o odpiranju ponudb naredili zapisnik. Na razpis so se na povabilo naročnika odzvali trije ponudniki, Žito Ljubljana, Pekarna Postojna in PPS - Pekarne Ptuj. Na podlagi ponudbenega predračuna so bile kot najugodnejši ponudnik v obdobju od 1. septembra 2012 do 31. avgusta 2013 izbrane Ptujske pekarne. Pri tej izbiri nadzorni odbor MO Ptuj ni ugotovil nobenih nepravilnosti.
14 evrov ravnateljičinih potnih stroškov ni spornih
Po drugem očitku naj bi ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž uporabljala službena vozila v privatne namene. Nepravilnosti naj bi bile tudi pri
Foto: Črtomir Goznik
Nadzorni odbor MO Ptuj sprejel dokončno poročilo o opravljenem nadzoru v Vrtcu Ptuj.
izdanih potnih nalogih.
Tako pri uporabi vozil Vrtca Ptuj, ki ima v lasti tri tovorna vozila (citroen, ducato, citroen) in dve osebni vozili (kia ceed, kia rio), kot tudi pri potnih nalogov v obdobju od 1. januarja do 30. junija leta 2012 nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti. Tovorna vozila uporabljata dva voznika in dva vzdrževalca za razvažanje malic. Dnevno je bilo povprečno prevoženih 30 km, kar ustreza kilometrini glede na razdalje razvoza hrane. Tudi pri nata-kanju goriva nadzorni odbor ni ugotovil nepravilnosti. Po navedbah ravnateljice osebno vozilo vozi kuharica, ker je to cenejša oblika prevoza kot pre-
voz s kombijem. Člani nadzora so pregledali tudi potni nalog za službeno pot ravnateljice v Maribor, ki ga je 6. junija lani opravila z lastnim prevozom, ne pa s službenim vozilom, ker sta bili ta dan že obe osebni vozili v uporabi drugih zaposlenih v Vrtcu Ptuj, za kar si je zaračunala kilometrino v znesku 14 evrov.
Je bil razpis namenjen vnaprej izbrani osebi?
Pri tretjem očitku ravnateljici Vrtca Ptuj je šlo za zaposlitev osebe na delovno mesto vodje prehrane, ki ni kvalificirana za to delovno mesto; dobila naj bi
ga zato, ker je žena Ivana Vido-viča, takrat še vodje oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj, sedaj v. d. direktorja občinske uprave MO Ptuj. Nadzorni odbor je preveril postopek izbire delavke Lorene Hubac Vidovič, ki so jo v Vrtcu Ptuj zaposlili na delovno mesto organizatorja prehrane. Za zasedbo tega delovnega mesta je Vrtec zahteval le izobrazbo profesor gospodinjstva, brez delovnih izkušenj. Lorena Hu-bac Vidovič je bila na to delovno mesto izbrana kot edina prijavljena kandidatka. Dokazila o tem, da je bila posredovana zgolj ena prošnja, nadzorni odbor ni dobil. Po ugotovitvah nadzornega odbora glede na
določbe zakona o vrtcih in pravilnika o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje tudi v tem delu niso ugotovili nepravilnosti. Niso pa prezrli dejstva, da je kot edina možna izobrazba za to delovno mesto bila določena zgolj smer gospodinjstvo; pravilnik namreč omogoča tudi druge smeri, kot so zdravstvena smer, sanitarno inženirstvo, živilska tehnologija, biologija in gostinstvo, kar bi zagotovo pritegnilo večje število kandidatov za razpisano delovno mesto in tudi omogočilo morebitno drugačno odločitev.
Nadzor o domnevnih nepravilnostih v Vrtcu Ptuj je nadzorni odbor opravil skladno s svojimi pooblastili. Nepravilnosti ni ugotovil pri potnih nalogih in javnih naročilih, pri izbiri delavca za vodjo organizatorja prehrane pa so v dokončnem poročilu zapisali, da menijo, „da Vrtec Ptuj kot delodajalec ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se od njega pričakuje, da izbere najboljšega kandidata za delo". Resničnosti drugih navedb v pobudi o nepravilnosti v Vrtcu Ptuj pa nadzorni odbor ni preverjal, ker za to nima pooblastil, posredoval jih bo v reševanje pristojnih institucijam, Policijski postaji Ptuj in komisiji za preprečevanje korupcije.
MG
Ljubljana • Posvet o slovenski ustavi, volilnem sistemu in neposredni demokraciji
„Država smo ljudje, ne politične elite ..."
V Ljubljani je bil 9. aprila posvet o slovenski ustavi, volilnem sistemu in neposredni demokraciji. Ob že starih oziroma prepoznavnih slovenskih političnih obrazih so besedo dobili tudi predstavniki protestnikov oziroma vstajnikov. Med njimi je bil tudi Aleksander Rimele, predsednik nove slovenske stranke Združeno slovensko ljudstvo, ki je v prejšnjem tednu tudi dobila odločbo o vpisu v register slovenskih političnih strank.
Potreben po temeljit razmislek o volilnem sistemu, pri katerem Slovenija vztraja že od osamosvojitve dalje, je bil glavni poudarek posveta. Tudi protesti državljanov temu pritrjujejo; tudi Slovenija naj bi bila žrtev zavožene predstavniške demokracije. V Sloveniji neposredna demokracija še vedno ni dovolj razumljena. Ena od ključnih slabosti sedanjega stanja je prevladujoča vloga političnih strank. Ena od možnosti, ki bi lahko prinesla spremembe na bolje, je nadgradnja proporcionalnega volilnega sistema z uvedbo preferenčnega glasu, pri čemer se zdi nekaterim bolj kot absolutni preferenč-ni glas primeren preferenčni glas po vzoru evropskih volitev. Spet drugi dajejo podporo kombiniranemu volilnemu sistemu. Po mnenju nekaterih
protestnikov je ključna težava slovenske politike v tem, da poslanec ni odgovoren volivcu. Posvet v državnem svetu pa je tudi pokazal, da v tem trenutku nobeden od predlogov za spremembo volilnega sistema, ki bi ga sicer nujno morali spremeniti, ne bi dobil zadostne podpore v Državnem zboru.
Aleksander Rimele je v Državnem svetu prvič javno nastopil v vlogi predsednika novoustanovljene politične stranke, ki si prizadeva, da bi s svojim delovanjem pokrila celotno območje Slovenije in iskala rešitve za celi slovenski narod. V svojem govoru je izpostavil, da prihaja iz vstajniških vrst Štajerske, kjer so ljudje pričeli iskati rešitve zaradi takšnih in drugačnih krivic že veliko prej kot oktobra lani. »Država niso politični posamezniki, drža-
va smo ljudje. Vsak izmed nas predstavlja delček države, ki je v nobenem primeru ne smemo prepustiti naključjem. Na političnem parketu naj bi bili novi obrazi. Osebno nisem videl niti zasledil nobenega. Vsi ti obrazi, ki jih danes vidimo, so v preteklosti že delovali v
politiki. Novi obrazi se šele sedaj sestajajo, spoznavajo in povezujejo. Vsi obrazi Državnega zbora so bolj ali manj že dolgo znani. V slovenski politiki se pozablja na odgovornost, ob tem pa tudi na etiko in moralo. Pri poslancih Državnega zbora pogrešam odgovornost
Foto: Črtomir Goznik
Na posvetu je sodeloval tudi Aleksander Rimele, predsednik nove slovenske stranke Združeno slovensko ljudstvo.
do volivk in volivcev,« je še posebej poudaril Rimele, ki ne pozna nobenega primera odgovornosti za netransparen-tno ravnanje pri katerem koli slovenskem politiku. »Slovenska politika se preveč ukvarja sama s seboj, ugotavljamo vstajniki,« je povedal Rimele. »To traja že dobrih 22 let, ves ta čas se ukvarjamo zgolj s tem, kje bo kdo sedel, kateri lobi bo prevzel, katere firme se bodo polastili. Nihče pa se ne ukvarja z realnimi problemi. Večina se danes bori za golo preživetje, to so realna vprašanja.« Rimeleta se je še posebej dotaknila zgodba dvanajstletnika, ki mora v šoli prositi za malico, ker mu je starši ne morejo kupiti, v počitnicah pa mora opravljati delo v gradbeništvu, da skupaj s starši lahko preživijo. »Vprašati bi se morali, kaj je narobe s celim sistemom, da
prihaja do takšnih in podobnih anomalij. Vstajniki smo jezni, zmerjali so nas z zombiji, še sreča, da smo tako mirni, da smo se pripravljeni pogovarjati in pripravljeni sprejemati neke kompromise. Politika se doslej še ni pogovarjala s pravimi vstajniki. Pogovarjali so se le s skupinami, ki so podaljšana roka levice. Slovenija ni samo v Ljubljani, ampak sega od Pirana do Hodoša. Čim prej se je treba lotiti požara, ki uničuje Slovenijo, da ne bomo hlapci na svoji zemlji,« je še v svojem nastopnem govoru dejal Rimele, ki je tudi ob tej priložnosti poudaril, da vstajniki ne bodo odnehali, borili se bodo, tako kot so se zaobljubili, do konca, do zadnjega diha. Bolj ko se jih bo skušalo distancirati, večja bo njihova moč. Slovenijo še lahko rešimo, še je čas.
MG
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Kidričevo • Na 20. seji sveta potrdili prvi letošnji rebalans
Kritični do javne in prometne varnosti
Svetniki občine Kidričevo so na 20. redni seji bili kritični zaradi izstopajočih problemov na področju javne varnosti, z nekaterimi pripombami so potrdili rebalans letošnjega proračuna ter zaključni proračun za lansko leto, za vršilca dolžnosti direktorja javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje pa za leto dni imenovali Andreja Intiharja.
V uvodnem delu seje so v četrtek, 11. aprila, enajstim predlaganim dodali še dve dodatni točki.
Najprej je vodja policijskega okoliša Marko Brglez svetnike seznanil z varnostjo na območju občine Kidričevo v minulem letu. Kljub oceni, da je prometno varnostna situacija ugodnejša kot predlani, so na nekaterih področjih beležili porast deviantnih pojavov. Policisti so obravnavali 205 kaznivih dejanj ali 11 % več kot predlani, skoraj polovico manj (28 primerov) je bilo gospodarske kriminalitete, 177 primerov kaznivih dejanj pa je bilo s področja splošne kriminalitete. V porastu so kazniva dejanja mladoletniške kriminalitete, saj so lani obravnavali 6 primerov, medtem ko so na področju javnega reda in miru obravnavali 86 kršitev. Na področju prometne varnosti so lani obravnavali 135 prometnih nesreč, kar je za 65 odstotkov več kot predlani, a so bile posledice milejše, saj je v teh nesrečah umrla le ena oseba, 23 udeležencev pa je bilo telesno poškodovanih. Poleg tega so lani na območju občine obravnavali 6 požarov in 2 delovni nesreči, ni pa bilo nobenega samomora.
Med izstopajočimi problemi je Brglez opozoril na težave, ki se zadnjem času pojavljajo na bencinskem servisu v Kidričevem, kjer opažajo precejšen porast tatvin goriva in goljufij. Pogosto storilci pred Kidričevim z avtomobila snamejo svoje tablice in namestijo ukradene, nato gorivo natočijo in hitro odpeljejo naprej, ne da bi ga tudi plačali. Kljub temu jim jih uspe izslediti, pri čemer ugotavljajo, da gre v glavnem za povratnike iz celotne Slovenije.
Na nekatere probleme pa so opozorili še svetniki. Andrej Napast je ponovno opozoril na nevarno križišče Cirkovce-Starošince, ki bi ga po njegovem mnenju morali urediti drugače. Še nevarnejše in nepregledno je po mnenju Marka Pergerja križišče magistralne ceste z lokalno cesto Kidričevo-Kungota, saj se je tam pripetilo že več zelo hudih prometnih nesreč. Opozoril pa je tudi, da v Kidričevem deluje skupina 5 ali 6 mladih, ki se ukvarjajo s preprodajo drog. Po njegovem gre za osebe, ki se konstantno pojavljajo na kritičnih mestih in za katere naj bi vedeli v glavnem vsi v naselju, pa jim nič ne morejo. Zato je pozval policiste, naj bodo pri odkrivanju aktivnejši, za povečanje kontrole nad preprodajo
Foto: M. Ozmec
Stanislav Lampič (na desni) in Marko Perger sta opozorila na problematiko javne in prometne varnosti v občini Kidričevo.
drog pa naj bi angažirali tudi redarsko službo. Sicer pa po njegovem ne bi bilo nič narobe če bi občinski svet sprejel odlok ali pravilnik o pravilih zbiranja na javnih mestih.
Branko Valentan je ponovno opozoril na moteče parkiranje tovornjakov in priklopnikov pred upravno zgradbo Taluma, ob Tovarniški cesti in ob cesti, ki vodi proti zbirnemu centru za odpadke, saj naj bi se zaradi tega, ker parkirajo tudi na dobršnem delu ceste, pripetilo že več prometnih nesreč. Jožeta Medveda je zanimalo, ali je policija že na sledi predrznim storilcem, ki opravljajo tatvine v stanovanjskih hišah v času, ko so stanovalci na pogrebih, birmah ali porokah.
Na nevarnost križišča v Starošincah je opozorila tudi Ivanka Korez, ki je menila, da bi morala redarska služba večjo pozornost nameniti kontroli mladine, ki se zbira na javnih krajih in za katere se govori, da uživajo prepovedane droge. Stanislav Lampič pa se je jezil, ker kljub opozorilom in prepovedim skozi Njiverce še naprej vozijo težki tovornjaki in ogrožajo varnost krajanov, predvsem otrok.
Z rebalansom znižali investicijske odhodke
Ker je bil razlagalec Dušan Moškotovec iz Komunale Slovenska Bistrica očitno dovolj prepričljiv, so v nadaljevanju brez razprave v prvem branju potrdili predlog odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Slovenska Bistrica.
Po pojasnilu računovod-kinje Tatjane Kačičnik so potrdili tudi rebalans občinskega proračuna za leto 2013, v katerem se investicijski od-
hodki znižujejo za 190.823 evrov na račun načrtovane gradnje zdravstvenega doma Kidričevo. Po rebalansu naj bi občina Kidričevo v letu 2013 imela 8.527.240 evrov prihodkov ter 9.587.740 evrov odhodkov. Negativno razliko v višini 1.060.500 evrov, ki ji je treba prišteti odplačilo glavnice kreditov v višini 192.727 evrov, naj bi pokrili z zadolžitvijo v višini 1.253.227 evrov.
Potrdili so tudi sklep o določitvi skupne vrednosti nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem občine. Ta znaša 183.991 evrov, od tega 33.505 evrov na strani pridobivanja nepremičnega premoženja ter 150.486 evrov na strani razpolaganja z nepremičnim premoženjem.
Po pojasnilu računovod-kinje in krajši razpravi so potrdili zaključni račun proračuna za leto 2012, ki zajema 6.361.499 evrov ali 93,6 odstotkov sicer planiranih prihodkov ter 6.215.506 ali dobrih 90 odstotkov planiranih odhodkov. Ob tem je bil kritičen Jože Medved, ki ga je motilo dejstvo, da je bila dejanska realizacija proračuna le okoli 74-odstotna, kar je zelo nizko, posebej zaskrbljujoče pa je, ker so črtali za 1,5 milijonov investicij.
Brez težav so potrdili tudi zaključni račun občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje za leto 2012. Javno podjetje, ki zaposluje 6 delavcev, opravlja razne dejavnosti gospodarske javne službe s področja komunalne dejavnosti, s čimer je v lanskem letu ustvarilo dobrih 217.059 čistih prihodkov in dobrih 216.000 evrov odhodkov ter tako ustvarilo 605 evrov dobička iz poslovanja.
Potem ko so v drugi obrav-
navi potrdili odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v občini Kidričevo, so kljub nekaterim pripombam svetnikov za vršilca dolžnosti direktorja občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje za obdobje enega leta potrdili Andreja Intiharja. Kot smo slišali, naj bi bil primeren zato ker je bil prej v Komunalnem podjetju zadolžen za delovanje čistilnih naprav, saj naj bi v občini pričeli izvajati tudi javno službo čiščenja in odlaganja odpadnih voda. Ivanka Korez je menila, da bi se lahko kandidat za direktorja svetnikom vsaj predstavil, saj zanj še niso slišali, Jože Medved pa je dodal, da bi lahko v predlogu za imenovanje navedli vsaj izobrazbo kandidata.
Brez pripomb so potrdili prečiščeno besedilo pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini ter o podeljevanju nagrad za inovacije. Na predlog odbora za gospodarjenje s premoženjem so potrdili še štiri sklepe: o pridobitvi nepremičnine v k. o. Lovrenc na Dravskem polju ter o prodaji treh nepremičnin v k. o. Straž-gonjca in k. o. Župečja vas.
Dodatno pa so sklepali še o dveh točkah; na predlog župana so potrdili uporabo občinskega grba na prošnjo Društva ljubiteljev klasičnih vozil, na predlog Andreja Na-pasta pa so kljub nekaterim pomislekom glede samega postopka sprejeli še sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč, ki ga je predlagal investitor Anton Medved iz Stra-žgonjce. Gre za okoli 21 arov zemljišča, ki ga potrebuje za gradnjo treh silosov za kmetijsko proizvodnjo.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Vedeti stvari
Govori Jurij
V Sloveniji se je v zadnjih letih opazno uveljavil trend stand-up komedije. Sicer sem po spletu kar nekaj časa iskal slovensko ustreznico in poimenovanje za ta tip komedije/nastopanja, a ga pri najboljši volji nisem zasledil; tako da bom pač domneval, da vam je jasno, kaj si predstavljati pod nazvom ''stand-up komedija''. Zelo preprosto povedano gre za osebo, ki stopi na oder pred mikrofon ter z vokalnim udejstvovanjem nagovarja publiko k smehu. A stand-up komedija je komična le na prvo žogo. Je namreč tudi satira; najboljši stand-up komiki so svetlobna leta oddaljeni od raznih ''jaka-šrau-fcigerjev'' in podobnih ljudskih zabavljačev (pa s tem ne mislim jaka-šraufencigerjem očitati prav nič). So proni-cljivi, družbenokritični in inteligentni posamezniki, ki skozi šale in dovtipe v sedanjost uperjajo kritično ost. Njihove ''šale'' jemati zgolj kot šale je seveda udarec na prvo žogo - pri stand-up komediji mora sodelovati tudi publika, s tem da razmišlja in prepozna poanto posameznih ''šal'', ki so, kot rečeno, največkrat uperjene k določeni problematiki ali pa kar k človeku samemu (nam samim).
Eden največjih mojstrov te veščine je (bil) žal že pokojni George (slovensko: Jurij) Carlin, ki je zvrst pripeljal do vrhunskosti in ki ga povprečen, ljudskih šal željan osebek ne bo ''zastopil niti 5 procentov'', kot včasih radi rečemo. Ker pravkar prebiram eno izmed njegovih knjig, naj kot hommage temu velikemu človeku in mislecu poslovenim kratek odlomek z naslovom ''Devetindevetde-set stvari, ki jih morate vedeti''. Gre pa takole:
''Obstaja devetindevetdeset stvari, ki jih morate vedeti:
Številka ena: obstaja več kot devetindevetdeset stvari, ki jih morate vedeti.
Številka dve: nihče ne ve, koliko stvari je, ki jih morate vedeti.
Številka tri: več jih je kot tri.
Številka štiri: na nobeden način ni mogoče (z)vedeti, koliko stvari morate vedeti.
Številka pet: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, že veste.
Številka šest: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, za katere zgolj mislite, da jih veste.
Številka sedem: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, ki ste jih že vedeli, pa ste jih pozabili.
Številka osem: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, za katere zgolj mislite, da ste jih pozabili, a jih dejansko še zmeraj veste.
Številka devet: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, ki jih veste, a pravzaprav ne veste, da jih veste.
Številka deset: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, za katere še ne veste, da jih morate vedeti.
Številka enajst: nekatere stvari, za katere mislite, da jih morate vedeti, so stvari, ki vam jih pravzaprav najbrž sploh ni treba vedeti.
Številka dvanajst: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, ki jih vedo zgolj ljudje, za katere ne veste.
Številka trinajst: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, ki jih ne ve nihče.
Številka štirinajst: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, ki jih ne more vedeti nihče.
Številka petnajst: nekatere stvari, ki jih morate vedeti, so stvari, ki so lahko zgolj predmet domišljije.
Številka šestnajst: seznam stvari, ki jih morate vedeti, se lahko kadarkoli brez nadaljnjega razveljavi.
Zdaj veste.''
No torej, zdaj veste. Upam.
Gregor Alic
torek • 16. aprila 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Sveti Andraž • Ločevanje odpadkov bo nujno
Smetarjev ne bo več tako pogosto
Čeprav so predstavniki Čistega mesta Ptuj svetnikom občine Sveti Andraž v Slovenskih Goricah poslovni načrt, ki predvideva ločevanje odpadkov in pobiranje smeti enkrat na tri tedne, predstavili pred letom in pol, so ti omenjeni sklep potrdili šele minuli teden.
Foto: DK
Svetniki so pridno delali: znižali so cene v vrtcu, cene storitve pomoči na domu, sprejeli poslovni načrt Čistega mesta Ptuj ...
Na dnevnem redu 16. redne seje občinskega sveta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki je potekala v četrtek, je bilo 12 točk.
Svetniki so bili najprej seznanjeni s trendi varnostnih pojavov, ki jih je predstavil vodja policijskega okoliša Bojan Nipič. Trendi, ki jih je predstavil za omenjeno slo-venskogoriško občino, so v primerjavi s preteklimi leti nespremenjeni. Največ težav so policisti, kot je znano, imeli s požigalcem, ki pa naj bi ga prejeli. „Na koncu se je pokazalo tisto, kar smo slutili: da je za požigi stal nekdo iz vaše bližine," je pojasnil Nipič.
Kot problem je še izpostavil naraščajoče število nasilja v družini, kar je po njegovem mnenju velik problem. „Krši-tve znotraj štirih zidov so na žalost v porastu," pojasnjuje vodja policijskega okoliša in dodaja, da imajo policisti v takšnih primerih ničelno toleranco in izrekajo tudi denarne kazni, ki pa so precej visoke.
Na področju prometne varnosti se je v letu 2012 v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah zgodilo kar 180 odstotkov več prometnih nesreč kot leto poprej. A ker gre za nesreče, ki so povečini imele zgolj manjše materialne posledice in so bile policiji prijavljene zaradi uveljavljanja zavarovalnin, ta podatek ni alarmanten.
So pa se v lanskem letu na ptujski policijski postaji posebej posvetili področju zaposlovanja tujcev. Kot pojasnjuje Nipič, imajo dva policista, ki se večino časa ukvarjata ravno s tovrstnimi kršitvami. Na področju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so tako v letu 2012 obravnavali dva primera kršitve Zakona o tujcih.
„Načeloma pa lahko rečem, da živimo varno v primerjavi z državnim merilom," je svoje poročilo sklenil Nipič. Brez pripomb in vprašanj so ga potrdili tudi svetniki, ki so bili s slišanim dokaj zadovoljni.
Kljub krizi narašča število tujih gostov
Tudi pri drugi točki dnevnega reda so andraški svetniki imeli gosta, in sicer Aleksandro Pivec, direktorico ZRS Bistra Ptuj, in Matija Brodnjaka, destinacijskega menedžerja. Oba sta predstavila delo in rezultate Regionalne destina-cijske organizacije (RDO) v dobrih dveh letih, kar ta obstaja. Pojasnila sta, s kakšnim namenom in zakaj so se občine leta 2010 prijavile na razpis in kakšno korist imajo od RDO. Kot je pojasnila Piv-
čeva, je bilo najprej 19 občin Spodnjega Podravja, ki so prepoznale, da bi njihove interese na področju turizma lahko ustrezno zastopal ravno RDO, kasneje pa se jim je pridružilo še osem občin iz območja Lenarta, ki so se prav tako našle v znamkah, ki jih RDO promo-vira.
„Tako imamo sedaj 27 občin in 50 gospodarskih subjektov, s katerimi enakovredno razvijamo in promoviramo štiri geografske tržne znamke, te pa so: Ptuj - zakladnica tisočletja, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Jeruzalem Ormož - pravljica sonca in vina," je andraškim svetnikom pojasnila Pivčeva in dodala, da so vse te znamke in občine predstavljene tudi v katalogu, ki je preveden v šest jezikov, kot tudi na skupni spletni stran, na kateri je ob številnih informacijah na voljo napovednik dogodkov za vseh 27 občin.
Svoje poslanstvo pa uresničujejo tudi na številnih sejmih in preko promocijskega filma, ki bo premierno predstavljen konec maja. Njihov cilj pa je enostaven: pripeljati čim več gostov v naše kraje in jih prepričati, da se ponovno vrnejo tudi zaradi naše pestre in raznolike ponudbe.
Kljub veliki krizi v RDO opažajo porast števila tujih gostov, kar je gotovo spodbuden podatek. Korak v pravo smer pa je tudi Center destinacije v Primusu na Ptuju, kjer si prizadevajo lokalne ponudnike predstaviti gostom hotela, obenem pa je to tudi trgovina s pestro živilsko in neživilsko ponudbo našega okolja.
Ob koncu predstavitve sta se tako Pivčeva kot župan občine Sveti Andraž Franci Krepša strinjala, da gre za smel projekt, ki pa za uresničitev zastavljenih ciljev zahteva določen čas.
Višji stroški za županova službena potovanja
Kljub temu da je bila tretja točka namenjena sprejetju zaključnega računa proračuna občine za lansko leto in je bilo pričakovati debato, svetniki tako rekoč kakšnih pomembnih vprašanj tokrat sploh niso imeli. Krepša je predstavil najpomembnejše točke proračuna in izpostavil podatka, da so imeli lani 1.334,115 prihodkov in 1.418,449 odhodkov, zaradi česar se je občina morala zadolžiti. Kot je pojasnil župan, naj bi bila polovica odhodkov investicijskega značaja. Razen Darka Rojsa, ki je zgolj komentiral, da so se zvišali stroški za plače podžupana in da je župan bistveno več porabil za službena potovanja, ostali svetniki vprašanj niso imeli. Vsi, z izjemo Rojsa, so zaključni račun tudi potrdili.
Nižje cene vrtca
Notranja revizija, ki so jo v občini imeli lansko leto, je pokazala, da je potrebna sprememba cen vrtca. V tem sta dva polna oddelka, v prvi skupini 12 in v drugi 21 otrok. So pa cene zaradi številnih razlogov, tudi znižanja plač zaposlenih, po novem nekoliko nižje. Ekonomska cena za otroka v prvi skupini andra-škega vrtca je nižja za skoraj 70 evrov in po novem znaša 369 evrov, v drugi skupini je ta razlika nekoliko manjša, nova cena pa znaša 353 evra. Predlog, ki ga je izdelala šola, v sklopu katere deluje tudi vrtec, so svetniki potrdili, pogrešali pa so predlog o višini odstotka plačila cene v času rezervacij. Tega so tako izdelali kar na seji in ohrani-
li dosedanjih 30 odstotkov cene v času rezervacije. Ni pa bilo vsem svetnikom jasno, kaj rezervacija sploh pomeni in kdo jo lahko uveljavlja. Po nekaj pojasnilih so se soglasno strinjali, da se cene vrtca znižajo ter da pogoji in višina
Krizna območja si je ogledal tudi geomehanik Metod Krajnc iz podjetja ISB Maribor in posebno pozornost namenil možnostih sanacije stanovanjske hiše omenjene družine. Po njegovi strokovni oceni bi sanacijo stežka uresničili, nekoliko lažja izvedba pa bi bila pri preostalih šestih objektih. Krajnc meni, da bi vrednost celotnega posega obnove znašala okoli 700 tisoč evrov, iz občine Radenci pa so že sporočili, da so denar za sanacijo številnih manjših plazov že porabili, zato
odstotka rezervacije ostanejo nespremenjeni.
Na predlog Centra za socialno delo Ptuj pa so andraški svetniki spremenili tudi ceno storitve pomoči na domu. Kot izvajalec te je CSD cene nekoliko znižal ter občine obenem spomnil, da so po zakonu dolžne financirati vsaj polovico sprejete cene. A občina Sveti Andraž je med tistimi, ki svojim občanom krije še več, kot to predvideva zakon, in sicer nekaj več kot 60 odstotkov cene, kar pri nekaj manj kot 16 evrih na uro pomeni, da je delež občine kar 10 evrov. Svetniki so se strinjali, da je to visoka urna postavka, da so pokojnine nizke in da je treba ljudem, ki to pomoč potrebujejo, pomagati. Zato so soglasno sprejeli sklep, da je delež občine tudi v prihodnje nespremenjen, kar pa proračuna ne bremeni preveč, saj, kot je pojasnil Krepša, nimajo trenutno niti ene odločbe za izvajanje pomoči na domu.
Poslej bodo morali ločevati
Poslovni načrt izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine Sveti Andraž je bil predstavljen že novembra 2011. Predstavniki Čistega mesta Ptuj so svetnikom takrat predlagali, da bi tudi v tej občini
pričakujejo pomoč države. Sicer pa si je Metod Krajnc v minulih dneh ogledal okoli 60 plazov in jih razvrstil v tri skupine. V prvi so plazovi, ki se sprožajo po naravnih zakonitostih, zlasti na kmetijskih nestabilnih pobočjih, v drugi skupini so območja na meji ravnovesja, ki ga človek s svojimi posegi poruši, tretjo skupino - teh je skoraj polovica vseh plazov - pa predstavljajo plazovi, ki jih povzroči človek. Zaradi neurejenega odtekanja voda okrog stanovanjskih hiš ta odteka nekontrolira-
pričeli ločevati odpadke, ki bi jih odvažali na tri tedne. Takrat tega niso potrdili, stvari so se zavlekle, kot pojasnjuje Krepša tudi zato, ker so čakali razpis za koncesionarja, ki bo to opravljal. A po letu in pol so vendarle to točko ponovno uvrstili na dnevni red, svetniki pa so sklep, iz katerega izhaja sprejetje načrta, tokrat soglasno potrdili. Kdaj bo tak način odvažanja stekel, župan ne ve, dejal pa je, da bo dokumente takoj poslal na Čisto mesto in da upa, da bodo stvari urejene v kratkem.
Zadnji točki tokratnega dnevnega reda sta bila letna programa kulture in športa, ki sta bila prav tako potrjena brez vprašanj.
So pa bili svetniki bolj zgovorni pri pobudah in vprašanjih, ki so se nanašala večinoma na posledice, ki jih je za seboj pustila dolga in s snegom obilna zima. Krepša je dejal, da se bo odbor za infrastrukturo sestal še ta teden in določil prioritetne naloge. „Smo pa porabili toliko sredstev kot prej v treh letih skupaj za zimsko službo," je še pojasnil an-draški župan.
Nekaj besed so svetniki spregovorili tudi o grozečih plazovih v občini, največjega, ki je že pokazal svojo moč pri navezavi avtoceste na odseku Drbetinci-Čagona, pa bodo sanirali še ta teden.
Dženana Kmetec
no po pobočjih, kar povzroča zdrs zemlje. Razloge je iskati tudi v gradnji objektov brez upoštevanja geomehanskih zakonitosti. Za pozidavo na območjih, kjer grozijo plazovi, se običajno ne izdelajo geološki elaborati. Tudi grobi posegi v naravo, kot je vse pogostejše spreminjanje lege vinogradov iz značilnih teras v vertikalo, so pogosti povzročitelj plazov, ki izpod nasadov vinske trte ogrožajo zazidana stanovanjska in gospodarska poslopja.
NŠ
Prlekija • Sanacija plazov
Krivec predvsem človek
Na območju Prlekije so zemeljski plazovi največ težav povzročali v občinah Radenci in Gornja Radgona. Doslej je bila potrebna izselitev štiričlanske družine Čeh-Bogič z Radenskega Vrha.
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Cirkulane • Tudi druga dražba Borla neuspešna
Ponovno nikogar
Tudi na drugo dražbo gradu Borl, ki je bila predvidena minuli četrtek, ni prišel nihče, kar je bilo tudi pričakovano. Tokrat, za razliko od prve dražbe, nihče ni niti zahteval vpogleda v dokumentacijo ali ogleda grajske nepremičnine.
Morebitni dražitelji bi sicer morali najkasneje do 8. aprila vplačati varščino v višini 190.000 evrov, kar znaša 10 odstotkov izklicne cene grajske nepremičnine na tokratni ponovno neuspešni dražbi, na kateri naj bi se slednja prodajala za 1,9 milijona evrov (izklicna cena prve dražbe je znašala dobra 2,2 milijona evrov).
Iz ministrstva za kulturo so po novem neuspehu na naša vprašanja, kakšni bodo postopki vnaprej, bili zelo kratki: „Skladno z navedenim je komisija ugotovila, da je II. javna dražba za prodajo gradu Borl neuspešna, saj se je ni udeležil noben dražitelj in torej ni bila dosežena izklicna cena. Postopek prodaje se bo nadaljeval v skladu z Zakonom o stvarnem premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki po neuspešni ponovitvi jav-
ne dražbe predvideva možnost sklenitve neposredne pogodbe."
Zdaj naj bi se iskali (najboljši) kupci
Iz odgovora je tako moč sklepati, da najverjetneje tretje dražbe ne bo, saj sta po omenjenem zakonu zahtevani najmanj dve. Lahko pa zdaj kulturno ministrstvo kot lastnik gradu začne s t.i. javnim zbiranjem ponudb. 22. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti o tem postopku med drugim pravi naslednje: „Jav-no zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za razpolaganje z določenim nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Tudi druga dražba gradu Borl je bila (pričakovano) neuspešna; grad tako ostaja zaprt in propada naprej, lastnik (kulturno ministrstvo) pa lahko zdaj začne iskati (najboljše) ponudnike za nakup nepremičnine.
Zbiranje ponudb se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu. Po prejemu ponudb se lahko opravijo dodatna pogajanja,
Ptuj • Na OŠ Ljudski vrt spevoigra Kresniček
Kresniček sveti že 86 let
Kresniček, prva slovenska izvirna otroška spevoigra, je nastala leta 1927, ko je imel Radovan Gobec, avtor libreta in glasbe, osemnajst let. Nastala je na podlagi prozne pravljice Marije Jezernik. Od nastanka do danes je doživel preko petsto uprizoritev v Sloveniji in zamejstvu, večinoma v okviru osnovnih šol. Zadnja je bila prejšnji teden na Ptuju, na OŠ Ljudski vrt.
Za glasbeno vodstvo in režijo tokratnega Kresnička je poskrbela prof. Jerneja Bombek, učiteljica glasbe na šoli, za kostume pa Tajka Šnuderl Novak. Sodelovalo je 41 talentiranih učencev. Vlogo Kresnička je pela Tajda Drevenšek. To je bila po šestih letih edina postavitev v mariborskem in podravskem okolišu. Nazadnje so jo izvedli v Račah.
Kresniček je pravljica o Kre-sničku, ki je izgubil lučko. Ponoči je svetil cvetlicam v čaše, nagajal pa je tudi polžu in mravljam. Vsi ga zdaj zasmehujejo, ker je navadna rjava muha. Potem Kresniček išče lučko pri vseh na jasi, za lučko prosi še
zvezdo, luno in nazadnje sonce. To mu končno vrne novo svetlobo. Zaključek je veder in izzveni v splošnem veselju in plesu.
Zasedba Kresnička je za soliste, zbor in klavir. Lani je založba Astrum iz Tržiča izdala posodobljen libreto, partituro in posamezne parte za soliste. Možno pa je kupiti tudi zgoščenko s posnetim klavirjem (playback), kar precej olajša izvedbo v šolah.
Ptujska izvedba je bila uspešna. Inovativni pristopi v kostu-mografiji, sceni in razsvetljavi so dovolj dobro predstavili vzdušje pravljice. V predstavi smo videli tudi sodobnejše
da se doseže za prodajalca ugodnejša ponudba. Pogodba se sklene z najugodnejšim ponudnikom (pri čemer poleg ponujene cene lahko igrajo odločilno vlogo tudi kakšni drugi kriteriji, ob tem pa mora takšna pogodba vsebovati tudi klavzulo o odkupni pravici v korist države, da bi se preprečilo prekupčevanje z nepremičnino, op. a.). Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge sestavine v zvezi z izvajanjem
javnega zbiranja ponudb in elektronskega javnega zbiranja ponudb predpiše vlada."
Uradnih informacij o tem, ali bo koga grad Borl s pripadajočim imetjem zanimal, sploh po lanskem plazu, ki je nevarno zamajal vso pečino, nad katero zdaj skoraj v zraku visi del zunanje terase in kjer naj bi se razpoka v skali pod njo še večala, ni. V preteklosti sta se sicer kot največja interesenta za najem oz. odkup gradu kazala Anton Krajnc in Miha Pogačnik. Neuradno smo izvedeli, da Krajnca odkup (ali najem) gradu pod sedanjimi pogoji, ki jih postavlja ministrstvo oz. vlada, ne zanima. Tako je težko pričakovati, da bo lastnik z javnim razpisom našel primerne kupce za primerno ceno ... Kdaj se bo postopek zbiranja ponudb začel, na kulturnem ministrstvu niso povedali, prav tako ne, kdaj naj bi se končal.
Občina grad lahko dobi zastonj, a nima denarja za vzdrževanje
Ima pa ministrstvo v skladu z omenjenim zakonom o ravnanju z nepremičninami še eno možnost, in sicer t. i. brezplačno odsvojitev, o čemer govori 24. člen zakona. Ta pravi, da se nepremično premoženje države (in občin) lahko brezplačno odsvoji osebi javnega prava, torej npr. občini, če je zainteresirana, ne pa javnemu
podjetju, če je to v javnem interesu. Bistvena poudarka takšne pogodbe sta v tem, da se nepremičnina ne sme prodati naprej, v last pa jo lahko (občina) dobi za najmanj pet let. V tem primeru mora pogodbena stranka ministrstvu letno poročati o uporabi nepremičnine v skladu s pogodbeno opredeljenim javnim interesom. Če se odsvojena nepremičnina ne uporablja več za uresničevanje pogodbeno opredeljenega javnega interesa, je ta okoliščina razvezni razlog na strani od-svojitelja do izteka pogodbeno določenega obdobja.
Kot je znano, občina Cirkula-ne nima interesa prevzeti grajskega kompleksa, tudi oziroma predvsem iz razlogov, ker nima denarja za obnovo, vprašljivo pa bi bilo tudi pokrivanje zgolj rednih stroškov vzdrževanja ogromnega, a že precej propadlega objekta.
V Društvu za oživitev gradu Borl (DgB) zaenkrat prav tako ne razmišljajo o ponudbi za odkup gradu, ker pa je po zakonu društvo oseba zasebnega prava, tudi nimajo možnosti neodplačno prevzeti grad.
„Če bi bila cena za grad na koncu koncev res minimalna, potem bomo o tem takrat v DgB zavzeli stališče, prav tako kot v primeru, če bi se spremenili pogoji glede brezplačne odsvojitve. Zaenkrat tako ne morem reči nič," pa je stališču DgB do gradu Borl povzela tajnica Sonja Golc.
SiM
pristope (laserski bliski in grmenje). Gotovo pa je, da šolska telovadnica ni primeren ambient za tako predstavo. Že zopet se je pokazala vrzel, ki traja na Ptuju že vrsto let: ni primerne dvorane za tovrstne glasbeno-scenske projekte. Edino ptujsko gledališče bi bilo primerno za take predstave, zato pričakujem, da bo šola imela vsaj nekaj ponovitev v gledališču v času Veselega decembra. Sama pravljica in postavitev namreč zaslužita, da se predstavita tudi širšemu občinstvu, ne samo otrokom šole Ljudski vrt in njihovim staršem.
Mitja Gobec
Sp. Podravje • Prevaranti hodijo od vrat do vrat
Laž, da zbirajo denar za Sonček
V minulem tednu so se na območju Ptuja in Ormoža pojavili posamezniki ter hodili od vrat do vrat in ljudi prosili za denar, češ da zbirajo sredstva za društvo za cerebralno paralizo Sonček. A bodite previdni: gre za prevarante, ki očitno ne izbirajo načina, da pridejo do denarja. Na Sončku svetujejo: ne dajajte ničesar in pokličite policijo.
Foto: Črtomir Goznik
Kresniček v izvedbi učencev OŠ Ljudski vrt
Prvi primer, ko je ženska hodila od vrat do vrat in se lažno predstavljala kot predstavnica društva za cerebralno paralizo Sonček, se je zgodil pred tednom dni. Svetlolaska, visoka 170 centimetrov, je na območju Ptuja in okolice ljudi prepričevala, da zbira sredstva za dober namen ter da bodo z do-nacijo pomagali članom društva Sonček. A kot pojasnjuje Zdenka Ketiš, vodja Sončka Ptuj, se v njihovi zvezi nikoli ne poslužujejo takšnega načina zbiranja sredstev. Primer, o katerem jih je obvestil občan, jih je presenetil in pretresel, zato ljudi opozarjajo, naj bodo previdni.
Zraven svetlolaske, ki se je potikala po Ptuju, Destrniku, najbrž pa tudi po drugih okoliških občinah, sta se sočasno pojavili še dve črnolaski, ki na enak način poskušata iz ljudi potegniti čim več denarja. Kje točno so vse že bile, še ni znano, najverjetneje pa gre za povezana primera, saj sta tudi ti dve ženski ljudem predstavljali isto zgodbo kot svedolaska. Identičen primer tistemu iz Ptuja in Destrnika se je zgodil tudi v Ormožu, na Sončku pa
predvidevajo, da jih je še bistveno več.
„Ljudem želimo povedati, da na našem območju nikoli nismo zbirali sredstev od vrat do vrat. Donatorska sredstva zbiramo le preko podjetij in smo že vnaprej dogovorjeni ali pa imamo kakšno akcijo, ki je zmeraj tudi medijsko podprta, tako da so ljudje seznanjeni, da to res izvaja Sonček," pojasnjuje Ketiševa. Ljudem svetuje, naj ne darujejo takim »zbiralcem« ničesar, naj ne nasedajo zgodbam in naj takoj pokličejo policijo, če menijo, da gre za prevarante, ki ne delajo v skladu z zakonom in predpisi.
„Ker se bo zaradi težke in vse težje situacije to dogajalo vse pogosteje, ne samo v našem imenu, naj bodo ljudje previdni. Nam pa lahko pridejo darovat dobro voljo, denar ali rabljene stvari neposredno v Center Sonček na Ptuju," še dodaja Ketiševa.
Previdnost nikakor ne bo odveč; preden komu daste svoj denar, se prepričajte, ali bo šel v prave roke in ne bo pristal pri nepridipravih, ki na naj-podlejši način izkoriščajo naivne ljudi in njihovo dovzetnost, da pomagajo invalidskim organizacijam.
Dženana Kmetec
Foto: SM
torek m 16. aprila 2013
Od tod in tam
StajerskiTWHÎK S
Ptuj m Aktivnosti Manager kluba
Primeri dobrih praks, ki vlečejo
Manager klub Ptuj je v okviru svojega programa dela za letos marca organiziral dve zanimivi strokovni ekskurziji: v Zgornji Avstriji so si ogledali primer dobre prakse javno-zasebnega partnerstva pri uporabi geotermalne energije, na strokovnem srečanju v Talumu v Kidričevem pa je bila glavna tema inovacijska dejavnost podjetja. V pomladnih mesecih pa načrtujejo strokovno predavanje z eno od aktualnih tem tega trenutka.
»Avstrija je tako kot severovzhodni del Slovenije izredno bogata z geotermalno vodo. Avstrijci jo že nekaj časa izkoriščajo tudi za ogrevanje, saj gre za energijo, ki je po učinkovitosti in enostavnosti daleč pred drugimi vrstami energije. Imamo jo tudi na območju Ptuja in Haloz. EU vzpodbuja uporabo obnovljivih virov še posebej iz tako čiste energije, za takšne projekte je mogoče dobiti tudi nepovratna evropska sredstva,« je povedala Andreja Komel, ki je ogled avstrijskega obrata oziroma projekta GTS-Geothermie St. Martin im Innkreis tudi predlagala in ga v imenu Manager kluba Ptuj tudi organizirala.
Gostitelj Karl Weidlinger je Ptujčanom ob tej priložnosti predstavil potek realizacije tako zahtevnega projekta, vrednega 13 milijonov evrov, ki so ga naši severni sosedi končali
v samo 14 mesecih, kakšne so prednosti uporabe geotermal-ne energije in nenazadnje, kakšna je ekonomika njene uporabe. Podjetje Geothermie St. Martin, ki je v lasti 25 partnerjev, izkorišča dobrih deset let geotermalno energijo iz bazena termalne vode, ki se nahaja približno 2.100 m globoko. S pomočjo črpalke se 93 stopinj vroča voda distribuira iz globine po distribucijskem sistemu s pomočjo izmenjalnikov toplote do končnih odjemalcev. Že v prvem letu obratovanja so v daljinsko voden sistem ogrevanja priključili vse javne zgradbe in 200 privatnih hiš v dveh krajih St. Martin in Ort im Innkreis. Število uporabnikov se je od leta 2000 do danes povečalo na 350. Le eno tretjino celotnega odvzema toplote odvzamejo privatni uporabniki (fizične osebe), preostali dve tretjini pa odpadeta na
S strokovne ekskurzije članov Manager kluba Ptuj v Avstriji, kjer so javno-zasebnega partnerstva pri uporabi geotermalne vode.
Foto: arhiv
si ogledali primer dobre prakse
industrijske objekte. Skupno omrežje je danes dolgo 65 kilometrov in se po besedah
Ormož • Trenutno stanje vpisa na gimnaziji
Prostih še nekaj mest
Na Gimnaziji Ormož bodo letos vpisali za oddelek novih dijakov, saj je od skupno razpisanih 28 mest trenutno zapolnjenih 23. To je dober rezultat, še zlasti če upoštevamo, da je letos slabo leto, kar se tiče številčnosti populacije, ki zaključuje osnovno šolanje.
gostitelja razprostira v premeru 25 kilometrov. Investicija je bila vredna 13 milijonov evrov, od tega približno 8,5 milijona evrov za izgradnjo distribucijske mreže s priključki in 3,5 milijona evrov za vrtanje. Za ta projekt so pridobili okrog 30 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev. Pred uvedbo
uporabe geotermalne energije sta bila oba kraja St. Martin im Innkreis in Ort im Innkreis manjši naselji z nerazvito industrijo. V desetih letih od uvedbe uporabe geotermalne energije se je celotno območje industrijsko zelo razvilo, je še povedala Komelova. Postavljenih je bilo kar nekaj novih to-
varn, predvsem s tehnološko zelo zahtevnimi ter energijsko potratnimi procesi. Pri zasebnih odjemalcih se strošek energije zmanjša do 20 odstotkov, pri industriji pa so lahko prihranki še celo večji.
Na strokovnem srečanju v Talumu v Kidričevem pa je bil poudarek na inovacijski dejavnosti, nadvse pomembni z vidika razvoja podjetja oziroma družbe kot celote. Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in vodja strateškega razvoja mag. Avgust Šibila sta predstavila strateško naravnanost Taluma k spodbujanju inovativnosti vseh zaposlenih. V družbi si prizadevajo motivirati vse zaposlene k podajanju idej in predlogov za izboljšave. Inovacijsko dejavnost v družbi SwatyComet iz Maribora je predstavila Iva Mlinšek Lešnik, strokovnjakinja s področja inovacijske dejavnosti in projektov, tudi direktorica PE Maribor 2 razvojnega centra Simit in članica inovacijske komisije pri Gospodarski zbornici Slovenije. V tej mariborski družbi sistematično in dosledno že več let spodbujajo inovativnost med vsemi zaposlenimi. Ideje vseh zaposlenih hranijo v t. i. banki idej. Na strokovnem srečanju v Talumu so še posebej poudarili, da je inoviranje odvisno od kulture podjetja, razvijanja vrednot in pripadnosti, ki med zaposlenimi ustvarja želeno vedenje, spodbuja kreativno miselnost in sodelovanje.
MG
Informativni dnevi in podatki, ki so jih predhodno pridobili iz osnovnih šol, ki gravitirajo na Gimnazijo Ormož, so že vnaprej kazali, da je letos v zaključnih razredih osnovnih šol številčno manj učencev, še posebej pa je manjše število tistih, ki se vpisujejo v naslednjem šolskem letu na gimnazije. „Predvidevali smo, da bomo dodobra napolnili vsaj en oddelek in z 10. aprilom, ko je bilo stanje prijav objavljeno na spletnih straneh ministrstva, se je na Gimnazijo Ormož prijavilo 23 dijakov, kar zadostuje za en oddelek. Do 10. maja imajo prijavljeni še čas za prenos prijav na druge šole, če bi se tako odločili," je povedala ravnateljica Blanka Erhartič in dodala, da bo uradni vpis potekal med 19. in 21. junijem 2013.
Ob tokratnem vpisu so na ormoški gimnaziji opazili, da se letos niso prijavili dijaki iz nobene bolj oddaljene šole, razen ena dijakinja iz OŠ Cezanjevci, ter da se letos že drugo leto zapored ni prijavil noben dijak iz OŠ Središče ob Dravi. Pogrešajo tudi dijake iz ljutomerskega okoliša (Stročja vas, Križevci, Razkrižje, Mala Nedelja), ki so se v preteklosti vpisovali v Ormož, kar je verjetno posledica neurejenih šolskih prevozov. Sicer pa so zelo zadovoljni, da je Občina Ormož za naslednje šolsko leto zagotovila avtobu-
sni prevoz za dijake iz smeri Bresnica-Vičanci-Velika Ne-delja-Ormož in tako omogočila nemoten prevoz dijakov na gimnazijo, kar bo verjetno tudi v prihodnosti spodbudilo novince k večjemu vpisu, saj se je letos več učencev OŠ Sv. Tomaž odločilo za šolanje na ptujski in ljutomerski gimnaziji.
Ravnateljica je poudarila, da je že nekaj let na Ormoškem skorajda nemogoče nabrati dovolj dijakov za vpis dveh oddelkov splošne gimnazije, zato je nujno zagotoviti dodatni izobraževalni program, ki bi zadostil potrebam okolja in interesu dijakov, obenem pa zadostil tudi interesu na nivoju regije in države ter seveda ministrstva: „Posledično bi to pomenilo izkoristek danih prostorskih in kadrovskih pogojev, ki jih ima Gimnazija Ormož za obseg izvajanja celo treh oddelkov po letniku. Kako bodo v prihodnje tekli dogovori z novo ministrsko ekipo, še ne vemo, saj se še nismo uspeli srečati. Vsekakor pa se bo treba pogovoriti, kako naprej, torej kako spodbuditi razvoj srednjega šolstva na našem območju v bodoče ter tako zagotavljati kolikor toliko enakomeren in trajnostni razvoj."
Na vprašanje, ali bodo imeli presežke zaposlenih, pa je Erhartičeva povedala, da trenutno še uspevajo, sicer na nizkem številu ur, zagotavljati
polno zaposlitev za vse. Nekoliko težav imajo z novim načinom financiranja, na katerega je prešla gimnazija skupaj s še 13 šolami, ki so bile še financirane po starem. Ministrstvo jim zaenkrat dodeljuje dodatna sredstva in upajo, da se bo tudi v prihodnje našla ustrezna rešitev.
Sicer pa je dogajanje na gimnaziji pestro, dijaki 4. letnikov se intenzivno pripravljajo na maturo, že 6. maja namreč pišejo maturitetni esej pri slovenščini. V aprilu pripravljajo strokovno ekskurzijo v Zagreb za 1., 2. in 3. letnike, prijavili pa so se tudi na javni razpis za projektna sredstva za projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti. Projekt bo izvajala Šola za ravnatelje v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.
V okviru Šole za ravnatelje so se strokovni delavci v letošnjem šolskem letu vključili tudi v izobraževanje za samoe-valvacijo, v okviru katerega so s kolektivom že zastavili prednostne cilje za naslednje šolsko leto in ob sistematičnem spremljanju rezultatov njihovega uresničevanja bodo lahko še uspešnejši pri svojem vzgoj-no-izobraževalnem delu, meni ravnateljica Blanka Erhartič.
Viki Ivanuša
Ptuj • Večerna pesem
Pojemo pa radi
39. območna revija pevskih zborov z naslovom Večerna pesem, ki je potekala v petek in soboto v Gimnaziji Ptuj, je letos k sodelovanju privabila natanko 20 zborov. Zaradi številčnosti so tudi letos dogodek razdelili v dva dela.
Tudi letos se je na območni reviji pokazalo, da Ptujčani in okoličani zelo radi prepevamo.
Prijavljenih je bilo namreč natanko 20 skupin, v katerih prepeva 300 pevcev, in ker se je vsaka predstavila s tremi skladbami, so morali tudi tokrat dogodek razdeliti v dva dela. Repertoar je bil tudi letos izjemno pisan, prevladovale pa so slovenske pesmi v raznih priredbah.
Prvi del je potekal v petek, ko se je v dvorani ptujske Gimnazije predstavilo kar 14
pevskih zborov. Kot prvi so v petek zapeli člani MoPZ PGD Hajdoše, sledili pa so še MePZ KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, MePZ Ojstrovec, KD Destrnik, MoPZ KD Grajena, ŽePZ LIPA DU Ptuj, MoPZ KD Rogoznica, MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas, MePZ DU Ivana Rudolfa Breg, Komorni moški zbor Ptuj, MePZ Klasiko KUD Sobetinci, MoPZ KD Ta-lum Kidričevo, MeCPZ Sv. Marko - KUD Markovski zvon in Komorni zbor KOR Markovci.
V soboto je bilo nastopajo-
čih manj, a zato dogajanje ni bilo nič manj pestro. Predstavili so se MePZ Sv. Miklavž KUD Majšperk, ŽePZ KD Žetale, Uči-teljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, ŽeVS KD Leskovec, MePZ PD Ruda Severja Gorišni-ca, MoPZ KD Alojza Štrafela Markovci, letošnje območno revijsko tekmovanje, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj, pa so sklenili z nastopom Vokalne skupine Cantilena KD Podlehnik.
Dženana Kmetec
Na letošnji Večerni pesmi je nastopilo 20 zborov; na fotografiji MePZ PD Ruda Severja Gorišnica.
Foto: CG
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Ormož • Novice iz Državnega sveta
Državni svet se umešča na
||||V	■	|VV
politično prizorišče
Državni svetnik Branko Šumenjak je ob prevzemu funkcije obljubil, da bo javnost informiral o delovanju Državnega sveta RS, kar bi utegnilo zanimati državljane. »V tem sklicu je imel DS že pet rednih in eno izredno sejo, na katerih je svet obravnaval enako problematiko, kot jo je obravnaval Državni zbor RS. DS posreduje DZ svoja mnenja, vendar jih le-ta izjemno redko upošteva,« je povedal Branko Šumenjak.
„DZ doživlja DS kot nasprotnika, ki ga ovira pri delu. Zato so tudi ves čas prisotne tendence po ukinitvi DS in jemanju pristojnosti," je povedal Branko Šumenjak ter izmed zakonodaje, ki so jo obravnavali, izdvojil paket rešitev, ki ga je vložila Državljanska lista z vodjo poslanske skupine Rihardom Branisljem. DS je predlagano zakonodajo ocenil kot neprimerno, ker je v njej predvideno tudi, da ljudje, proti katerim so sprožene ovadbe na sodiščih, ne bi mogli kandidirati. To pa je po mnenju Branka Šumenj aka protiustavno, saj dokler krivda ni dokazana, je vsak nedolžen. V zakonu je bilo tudi predvideno, da bi funkcionarjem, ki imajo kakšne postopke na sodišču, funkcije prenehale.
DS je v tem mandatu že doživel tudi ognjeni krst v primeru veta, ki so ga izglasovali na novelo obrtnega zakona, kjer je bilo vprašanje, ali predvideti prostovoljno članstvo v pod-jetniško-obrtniški zbornici ali ne. DZ veta ni upošteval in je novelo zakona ponovno izglasoval s potrebno večino.
Uredili finance, sedaj nameravajo še pristojnosti
Od začetka mandata pa do 1. 4. 2013 so po besedah Branka Šumenjaka državni svetniki za državo delali brezplačno, izplačali so si le potne stroške, brez kakršnega koli nadomestila za izgubljen čas ali zaslužek. Vzrok za to najdemo v aktivnostih finančnega sodišča, ki je pred začetkom mandata pregledalo delovanje DS in ugotovilo, da so bila v preteklem sklicu državnim svetnikom nezakonito izplačana sredstva, pa jih sedaj terja nazaj. „V zakonu piše, da so državni svetniki upravičeni do vračila potnih stroškov in nadomestila za izgubljen zaslužek. Če bi se tega striktno držali, bi lahko dobil tisti, ki je predsednik uprave podjetja, zelo veliko, tisti, ki je brezposeln, pa nič. Zato smo sprejeli sklep in zamrznili prihodke, dokler se zaplet ne razreši. Istočasno smo predlagali DZ spremembo zakona o funkcionarjih v državnih organih, v katerem se določi, da ima član DS pravico do plačila za opravljanje funkcije, ki je lahko mesečno največ do tretjine osnovne plače predsednika
DS, kar znaša 1710 evrov, ter do povračila stroškov. S tem je DS dobil podlago za izplačevanje nadomestil. Vendar če bi želeli to realizirati, bi morali proračun DS povečati za 500.000 evrov letno. Tega denarja v proračunu ni. Zato smo določili, da bo sejnina DS znašala 184 evrov bruto, kar je primerljivo s sejninami v občinskih svetih. Če nam tega ne bi bilo možno legalizirati, bi se DS samorazpustil," je povedal Branko Šumenjak.
Člani DS tudi niso zadovoljni s pristojnostmi, ki jih imajo v tem organu, zato so začeli postopke za širitev le-teh. Veto bi radi nadomestili s četrtim branjem, saj veto DS nima posebne teže, vreden je manj kot mnenje komisije v DZ. „Ko katera od komisij DZ da negativno mnenje h kakšnemu zakonu, se obravnava prekine. Pri vetu pa se zadeva lahko sprejme, če se le najde dovolj glasov. S pripravljeno novo referendumsko zakonodajo se DS jemlje tudi pravica do zahteve za referendum. DS tega instrumenta ni nikoli izkoriščal, saj je v petih mandatih uporabil to pravico le dvakrat in oba referenduma sta bila z veliko večino izglasovana," je povedal Branko Šumenjak.
O domači problematiki
Državni svetniki imajo tudi možnost postavljanja vprašanj vladi. Branko Šumenjak je v tem času postavil dve vprašanji. V zvezi z zmanjševanjem števila zaposlenih v javni upra-
vi odgovor še čaka, v zvezi s hitro cesto pa je v odgovoru ministra najzanimivejši del, da „ /.../ DARS, d. d., v svojem investicijskem načrtu za leto 2013 predvideva izdelavo novelacije projektne dokumentacije na delu odseka Markovci-Gori-šnica (odvisno od razvoja poteka umestitve trase odseka Ptuj-Markovci) in nadaljevanje že začetih del na odseku Gori-šnica-Ormož (v sklopu odstopov od pogodb zaradi insolventnosti in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti), ki jih je treba nujno zaključiti".
O situaciji v občini pa je povedal, da se nadaljuje razbi-jaška in destruktivna politika skupinice svetnikov pod vodstvom Vilija Trofenika, ki gradi svoje delovanje na zamerah do aktualnega župana Alojza Soka. Pri tem po njegovem mnenju ne izbira sredstev in metod za diskreditacijo ne le občinskih uslužbencev in izvajalcev, ki delajo za občino, temveč vsega, kar se mu najde na poti, ne glede na to, ali je to dobro za občino ali ne.
„Kako daleč namerava iti, ne vem, je pa v zadnjem času takšno delovanje škodljivo za nekatere zavode, zlasti za Center starejših občanov. V času, ko se izbira nov direktor, se poskuša izvajati pritisk na vse, ki odločajo. To je za dom slabo. Glede na podatke je težko, da bi bilo vse v domu zanič. Se pa ob tem sprašujem, kdo je dom gradil, kakšni materiali so bili uporabljeni in ali ni bilo v tem primeru korupcije. V spodnjih delih doma namreč ni hidro-izolacije. Kam je šel denar za njo?" se sprašuje Šumenjak.
„Vili Trofenik naj gre v penzijo"
Vilija Trofenika je Branko Šumenjak na svoji prvi tiskovni konferenci v funkciji državnega svetnika s podpisi desetih svetnikov v občinskem svetu pozval k odstopu. Šumenjak pravi, da poziv še vedno velja, saj Vili Trofenik še vedno ni povedal, ali je profesor ali ne. Na novinarski konferenci je govoril dvoumno. Zato si je Šu-menjak pridobil dopis stranke Zares, v katerem sekretar stranke Uroš Gruden nedvoumno pravi, da so podatke, ki so jih uporabljali na svoji spletni strani, dobili od kandidatov samih, torej od Vilija Trofenika. Poleg tega so morali kandidati pred oddajo kandidatnih list tudi preveriti pravilnost podatkov. „Dokument ga postavlja na laž in čas je, da gospod resno razmisli o tem, ali je še primeren, da hodi na seje občinskega sveta in tam pljuva po vseh, ki se mu znajdejo na poti, ali pa se odpravi v penzijo, kjer mu je mesto," je bil odločen Branko Šumenjak.
Opozoril je tudi, da se svetniški klub še ni opredelil do tega moralno spornega dejanja, čeprav je vodja kluba Stanislav Podgorelec pred meseci povedal, da bodo o tem premislili in pri oblikovanju mnenja prosili za nasvet Branka Šumenjaka, ki je bil, kadar je potreboval politično podporo, ves čas v družbi moralno spornega poslanca Branka Mariniča. Glede na to, da je Marinič odstopil, Šumenjak čaka na Trofenikov odstop oziroma izključitev.
Viki Ivanuša
Marija Slodnjak, Radio Ptuj
Komentar tedna
Narava seje prebudila, kaj pa mi?
Večkrat smo se že ujeli v zanko, ko razmišljamo, da bomo storili nekaj dobrega zase in za svoje telo. Živimo v času, ko gremo velikokrat preko sebe. Tudi če nam telo narekuje, da potrebuje počitek ali da ima dovolj cigaret, alkohola ali kave, mi trmasto vztrajamo pri svojem. Velikokrat slišimo, da morajo mnogi na dan popiti veliko kofeina, da lahko funkcionirajo. Spet drugi imajo druge stvari. Odrasli vse te vzorce prenašajo tudi na svoje otroke. V zadnjih letih so nas reklame nagovarjale, da če želimo imeti toliko energije, da poletimo, moramo uživati energijske pijače. In odrasli smo na to nasedli in jih privoščili mladostnikom, ne da bi se prepričali, kaj pomeni to za njihovo zdravje. Verjetno mnogi starši sploh niso pogledali na deklaracijo, kaj omenjene pijače vsebujejo.
V tržnem pregledu Zveze potrošnikov Slovenije so pregledali 26 brezalkoholnih energijskih pijač, ki so dosegljive v naših trgovinah. In ugotovili so, da praviloma vsebujejo kofein, taurin, glukoronolakton in sladkor. Pregledane pijače so vsebovale od 26 do 32 miligramov kofeina na 100 mililitrov pijače. Strokovnjaki in zdravniki opozarjajo, da je še varen dnevni vnos kofeina za odrasle od 100 do 250 miligramov, kar ustreza dvema do trem 250-mililitrskim pločevinkam. Ankete so tudi potrdile, da te pijače najpogosteje uživajo najstniki, stari med 10 in 18 let, nekateri med njimi pa popijejo tudi sedem litrov energijskih pijač na mesec. Več kot 50 odstotkov odraslih in tudi najstnikov uživa tovrstne pijače skupaj z alkoholom, nekoliko manj pa jih te pijače uživa ob telesni dejavnosti. Energijske pijače uživajo tudi otroci, mlajši od 10 let.
Zveza potrošnikov Slovenije je pri izvedeni anketi ugotovila, da energijske pijače slovenski potrošniki najpogosteje uživajo pri daljših vožnjah z avtomobilom, na zabavah ter v izpitnem obdobju. Inštitut za varovanje zdravja ob tem opozarja, da vse več raziskav ugotavlja, da je uživanje energijskih pijač resno tveganje za zdravje otrok in mladostnikov. Zaradi visokega vnosa kofeina in drugih sestavin, nizke telesne teže in organizma, ki se še razvija, namreč pri njih lahko nastopijo fiziološke in vedenjske spremembe, ki se razlikujejo od odraslih.
Na omenjenem inštitutu tudi opozarjajo, naj otroci in mladostniki, ki jih oglasi najbolj nagovarjajo, takih pijač ne uživajo.
Kako pa se obnašamo odrasli? Pred enim tednom sem bila priča, ko so srednješolci na maturantskem plesu dobili lepo škatlo s posvetilom in energijsko pijačo. Nobeden pa je ni zavrnil. Tu se pokaže, kako dvolični so v svojih ravnanjih starši in drugi odrasli.
Ko bi se lahko borili za pravice in zdravje svojih otrok, odpovedo zaradi različnih pritiskov. Pa čeprav je to tudi njihovih otrok. Vsi dobimo čredni nagon in krila.
Ko pa se nam krila polomijo in treščimo ob tla, ko se zavemo, da je naš otrok zbolel, iščemo krivdo povsod. Zato bi se odrasli morali boriti, da bi bili našim otrokom dosegljivi naravni sokovi, obogateni z vitaminom C, ki bi jim dajal energijo. Žal pa so nekatere energijske pijače ravno zaradi nizkih cen dostopne predvsem najstnikom in otrokom.
Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri.
Rokomet
Mercator Tenzor za tri gole ugnal Piran
Stran 12
Rokomet
Gorišnica z zmago na 6. mesto
Stran 12
Nogomet
Zavrč na domačem igrišču znova prepričljiv Stran 21
Uroš Šerbec
Ptujskemu rokometu vrniti nekdanjo slavo
Stran 21
Nogomet
Pol ducata zadetkov Drave
Stran 22
Atletika
Prstec in Sluga na vrhu v Sloveniji in pri sosedih Stran 23
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 27. krog
Tudi Koper pretrd oreh za Aluminij
Luka Koper -Aluminij 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Mendy (27.), 2:0 Bagaric (69.), 3:0 Breče-vic (72.).
LUKA KOPER: Nenezic, Blažič, Brečevic (od 72. Majcen), Galešic (od 79. Perger), Mendy, Bradaschia (od 67. Pučko), Štulac, Črnigoj, Bagaric, Hadžic, Palčič. Trener: Rodolfo Vanoli.
ALUMINIJ: Murko, Hodžur-da, Topolovec, Bingo, Kurež, Bloudek, Knez Žagar (od 55. Rešek), Spahic (od 75. Zajc), Drevenšek, Medved, Črnic (od 81. Jovanovic). Trener: Edin Osmanovič
RDEČI KARTON: Hodžurda (50. - drugi rumeni karton)
Na Bonifiki sta se v soboto merili ekipi, ki na zmago čakata že precej krogov. Zdesetkani domačini (zaradi kazni so manjkali Mavrič Rožič, Guberac, Djukic in Čovilo) so začeli odločno, saj so si močno želeli prekiniti to serijo. Na drugi strani je bila to tudi tiha želja gostov, pri katerih se je v ekipo vrnil Klemen Bingo. Trener Osmanovič je glede na tekmo z Mariborom naredil nekaj rošad, začela sta Bingo in Medved, na klopi je ostal Zajc, Lonzariča pa ni bilo v ekipi.
Koprčani so že v uvodu tekme pokazali svojo željo do zmage: že v prvi minuti je Jean-Philippe Mendy stekel sam proti vratarju Tomažu Murku, a se je pred njim zapletel. V peti in
osmi minuti je Leo Štulac po dveh predložkih zadel vratni-co, gosti pa so prvič nevarno zagrozili v 25. minuti, jo je Robert Kurež po kolektivni akciji zadel okvir vrat. Dve minuti kasneje pa so se gostitelji vendarle veselili prvega gola: Daniel Bradaschia je streljal z desne strani, žoga se je od vratnice odbila v polje, najhitrejše pa se je do žoge dokopal domači temnopolti napadalec Mendy in jo potisnil v mrežo za vodstvo z 1:0. Najlepšo priložnost za izenačenje je imel ob koncu prvega dela Topolovec, a se je izkazal Nenezič.
Kidričani so na začetku drugega polčasa ostali na igrišču z igralcem manj, saj je sodnik Jug iz Tolmina Emirju Hod-žurdi zaradi prekrška pokazal drugi rumeni karton. Kljub temu je imel Aluminij nekaj minut kasneje lepo priložnost za izenačenje, potem ko je Matic Črnic pritekel s strani sam pred domačega vratarja Igorja Nenezica, ki se je izkazal z odlično obrambo. Gostitelji so vse dvome o zmagi razrešili med 69. in 72. minuto: najprej je razpoloženi Davor Bagaric z izvrstnim prostim strelom z 18 metrov povišal vodstvo doma-
PRVALiGA TelekomSIovenije | Nogomet • 1. SNL, 25. krog
REZULTATI 28. KROGA:
LUKA KOPER - ALUMINIJ 3:0 (1:0); strelci: Mendy 27., Bagarič 69., Bre-čevič 72. RDEČI KARTON: Hodžurda (50./Aluminij);
DOMŽALE - OLIMPIJA 0:4 (0:1); strelci: Skubic 36. avtogol, Omladič 57., Nikezič 69. in 79.;
RUDAR VELENJE - MURA 05 3:0 (1:0); strelci. Kašnik 13., Eterovič 50., Podlogar 82.;
MARIBOR - GORICA 2:1 (2:0); strelci: Milec 14., Arghus 31.; Bremec 85. RDEČI KARTON: Ibraimi (54./Maribor); TRIGLAV - CELJE 1:0; strelec: Diallo 67.
1. MARIBOR	27	20	4	3	B1:22	B4
2. OLIMPIJA	27	1B	5	B	59:27	53
3. DOMŽALE	2B	13	4	9	32:2S	43
4. LUKA KOPER	27	10	10	7	35:30	40
5. CELJE	27	9	10	S	2B:24	37
6. RUDAR VELENJE	27	9	7	11	31:41	3B
7. GORICA	27	7	7	13	33:47	2S
8. TRIGLAV	2B	7	B	13	2B:39	27
9. ALUMINIJ	27	B	5	1B	23:4S	23
10. MURA 05	27	B	4	17	32:53	22
Najboljši strelci: 13 zadetkov: Nikola Nikezic (Olimpija); 12 zadetkov:
Marcos Tavares (Maribor), Mate Eterovič (Rudar); 11 zadetkov: Enis Burko-vic (Triglav); 10 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica), Robert Kurež (Aluminij) ...
Aluminij v sredo pričakuje Olimpijo
Kako do točk, je najpogostejše vprašanje, ki si ga v tem trenutku zastavljajo privrženci Aluminija. Proti Mariboru jim je spolzela iz rok v zadnjih sekundah srečanja, proti Kopru so bili od nje oddaljeni precej več. V sredo bo tu nova priložnost, ovira pa izjemno visoka - ljubljanska Olimpija.
Ta v spomladanskih krogih igra izjemno in je v šestih tekmah štirikrat zmagala in dvakrat remizirala, pri tem pa dosegla zavidljivih 18 zadetkov. Ljubljanski strateg Andrej Razdrh ima na voljo zelo široko paleto odličnih igralcev, pod njegovim vodstvom pa ti igrajo hiter in dinamičen nogomet. To prepoznavno igro bodo poskušali Kidričani nevtralizirati, kar jim lahko uspe le s fanatično borbenostjo. To je v tem
1. SNL, 25. krog: Aluminij - Olimpija,
sreda, 17. 4., ob 16.00 v Kidričevem
Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Tekma v Kopru je bila tipična prvenstvena. Začetek je bil nekoliko drugačen, kot na zadnjih tekmah, saj smo pričeli premalo agresivno. Kljub temu smo zdržali začetni pritisk domačinov, nato pa v 27. minuti po napaki v obrambi prejeli prepoceni zadetek. Drugi polčas smo pričeli boljše, vendar smo hitro ostali brez enega igralca na igrišču. Kljub temu so moji fantje nadaljevali dobro in si tudi pripravili lepo priložnost za izenačenje. Dokončno se je tekma prelomila v 69. minuti, ko je sodnik nepravilno dosodil prosti strel za domačine, iz katerega so ti s pravim evrogolom povišali vodstvo.«
Nogomet • 1. SNL
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija v Kopru niso uspeli prikiniti negativne serije; to je uspelo Koprčanom, ki so po osmih krogih prvič okusili slast zmage.
čih na 2:0, le tri minute kasneje pa je Goran Galešic podal do Mateja Pučka, ta je podaljšal v sredino do Mendyja, na koncu pa je Brečevic žogo potisnil v prazna vrata Aluminija. Priložnost za častni zadetek so gostje zapravili v 77. minuti: v obetavnem položaju se je znašel Kurež, njegov strel pa je z drsečim startom preprečil Matej Palčič.
Že v sredo čaka Kidričane na domačem igrišču nova zahtevna preizkušnja: pomerili se bodo z Olimpijo.
sta, jm
Kosič debitiral z zmago
Že videno, bi lahko rekli po srečanjih 28. kroga. Vodilni Maribor je še enkrat več zmagal, tokrat je bil boljši od Goričanov. Prvaki so z zadetkom Martina Milca hitro po-vedli, po izključitvi kapetana Agima Ibraimija pa so na koncu težko ubranili vodstvo. A Maribor ima v svojih vrstah dovolj izkušenih nogometašev, ki znajo ob podobnih primerih ohraniti mirno kri. Tudi v Domžalah gledalci niso videli presenečenja, saj so domačini na svojem igrišču povsem druga (slabša) ekipa kot na gostovanjih. Od leva do miške, bi lahko rekli, kar so tokrat znali izkoristiti igralci Olimpije. Pri teh je Nikola Nikezič ponovno dosegel dva zadetka, s katerima se je samostojno povzpel na vrh lestvice strelcev.
Velenjčani pod vodstvom Jerneje Javornika v spomladanskem delu še naprej pri-
dno nabirajo točke. Tokrat so ves izkupiček vzeli v dvoboju proti Muri, vodilni zadetek na srečanju pa je dosegel David Kašnik, ki je še jeseni nosil dres Aluminija. Za naslednjega je poskrbel Mate Eterovič, ki proti svojim bivšim soigralcem ni imel milosti. V Kranju se je domačemu občinstvu premi-erno predstavil novi trener Dušan Kosič, ki je ekipo prevzel po seriji štirih zaporednih porazov. Očitno je »šok terapija« v Kranju delovala, saj so domačini proti bledim Celjanom z golom mladega Dialla osvojili tri točke.
Pred tekmo v Kopru je bilo v zraku vprašanje, katera ekipa bo prekinila niz brez zmage. To je uspelo Koprčanom, ki so bili po porazu v prejšnjem krogu proti Celjanom izredno motivirani. Igre iz srečanja z Mariborom pa ni uspelo ponoviti Kidričanom, katerim je pot do ugodnejšega izida otežila še izključitev Emirja Hodžurde.
JM
trenutku tudi edini recept, ki ga lahko ponudijo trener Edin Osmanovič in njegovi varovanci. Pri tem jim je lahko vodilo prvo medsebojno srečanje teh dveh tekmecev, ki so ga z rezultatom 2:1 dobili Kidričani. Takrat sta po vodstvu Olimpije (Va-lenčič) preobrat z zadetkoma zrežirala Robert Kurež in Klemen Bingo. Verjetno nihče v taboru Aluminija ne bi imel nič proti, če bi se takšen scenarij ponovil v sredo ...
Derbi kroga bo odigran na celjski Areni Petrol, kjer se bosta merila ekipi Celja in Maribora.
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 25. KROGA - SREDA ob 16.00: Aluminij - Olimpija, Triglav -Gorica; SREDA ob 17.00: Domžale - Rudar; SREDA ob 19.00: Luka Koper - Mura 05, SREDA ob 20.30: Celje - Maribor.
Jadranje • Na Ranci mednarodna regata
BD Ranca in JZS organizirata mednarodno kriterijsko jadralno regato. Ta bo na Ptujskem jezeru potekala od 19. do 21. aprila.
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina do polfinala dvojic
Mladi slovenski igralki Nina Potočnik in Eva Zagorac sta prejšnji teden nastopili na močnem mladinskem ITF-turnirju 2. kategorije v Franciji.
Med posameznicami sta bili obe uspešni v 1. krogu, saj je Nina (8. nosilka) s 6:4, 6:1 ugnala domačinko Ambre Bourbon, Eva pa s 6:3, 6:3 Lucie Wargner (Francija). Manj sreče sta imeli Slovenki v 2. krogu, kjer sta obe izpadli. Nino je po velikem boju izločila Rusinja Alexandra Kazanova, rezultat pa je bil 7:5,
4:6, 1:6. Evo je iz nadaljnjih bojev izločila Italijanka Giulia Pairone (4. nosilka), 6:4, 6:2.
Nina in Eva sta boljšo uvrstitev dosegli med dvojicami (bili sta 4. nosilki), kjer sta se prebili vse do polfinala. Na tej poti sta najprej ugnali alžirsko-francosko dvojico Ibbou-Rassat, nato pa še rusko-belorusko dvojico Aponasenko-Du-bavets. V polfinalu sta bili od njiju boljši Italijanki Georgia Brescia in Giulia Pairone.
JM
12 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 16. aprila 2013
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Jeruzalem za gol ugnal Ribnico, Mercator Tenzor za tri Piran
1.	A SRL, Liga za obstanek:
Jeruzalem - Ribnica 28:27 (17:13)
JERUZALEM: Belec (9 obramb), Žuran; Mavric, Rajšp 1, Bogadl 8, Žmavc 1, Radujkovlč 5, Čudlč 2 (2), Gregorc 4, Klrlč, Levanlč, Šl-šmanovlč 4, Mesarlč. Trener: Saša Prapotnlk
RIBNICA: Klarlč (2 obrambl), Perovšek (10 obramb); Markovlč 4, Merhar, Jamnlk 8 (3), Omahen
2,	Grebene 3, Rutar 1, B. Nosan 6, Pucelj 1, Batlnlč 2 (2), Čemas, Ko-šmrlj. Trener: Mustafa Torlo.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/5; Rlbnlca 6/5; IZKLJUČITVE: Jeruzalem: 4; Rlbnlca 2 mlnutl. IGRALEC TEKME: Davld Bogadl (Jeruzalem Ormož).
Z zmago nad Ribnico so Or-možani naredili še dodaten korak k obstanku v ligi. Prednost pred Sevnico je zdaj 10 točk, do konca sezone pa je na razpolago le še 12 točk (6 tekem).
Maloštevilni gledalci na Har-deku so v soboto spremljali dva različna polčasa. V prvem je bil boljši Jeruzalem, v drugem pa po kakovosti zelo solidna Ribnica. V prvem delu je na domačo stran tehtnico nagnilo 7 obramb Boštjana Belca, v drugem pa na gostujočo 7 obramb Jošta Perovška. Izid je bil le šestkrat izenačen, ves preostali del tekme so vodili varovanci trenerja Prapotnika, največ za 6 (12:6). Kljub temu je Ribničanom v zaključku tekme uspelo izenačiti na 24:24, 25:25 in 26:26, levičarja Siniša Radujkovič in Jan Gregorc pa sta zadela za ormoško vod-
1. A SRL, Liga za obstanek
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Rlbnlca Rlko hlše 28:27 (17:13), Svlš - Krško 32:31 (17:15), Sevnlca - Istrabenz Izola 20:36 (9:17).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 26 10 2 14 22
2.	SVIŠ	26 10 2 14 22
3.	JERUZ. ORMOŽ 26 9 2 15 20
4.	ISTRABENZ IZOLA 26 8 2 16 18
5.	SEVNICA 26 5 0 21 10
6.	KRŠKO	26 2 1 23 5
stvo 28:26. V zaključku je prišlo do nepotrebne izključitve Jaše Rajšpa, ob tem so domačini še prehitro končali akcijo. S tem so omogočil gostom zaključni napad za izenačenje z igralcem več. Ormožanom se je uspelo obraniti in veselje ob še eni pomembni zmagi se je lahko pričelo. V 5. krogu to soboto Jeruzalem čaka gostovanje pri Izoli, ki je v tem krogu s kar 36:20 odpravila Sevnico.
Saša Prapotnik trener Jeruzalema Ormoža: »Čestitke fantom ob zmagi proti močni Ribnici. Borili smo se po najboljših močeh, ob tem smo v zaključku tekme imeli tudi kanček sreče, ki je tehtnico prevesil na našo stran. Zaključek tekme bi morali odigrati precej odgovorneje.«
uk
1. A SRL (ž): Piran - Mercator Tenzor Ptuj 36:39 (19:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnlk, Mateša 15, Kac, Žlher, Ivančlč, Zullč 8, Borovčak 2, Bolcar 5, Zorec, Lazar, Tumpej 4, Šrajner, Sellnšek 5, Krlžan. Trener: Nlkola Blstrovlč.
Pred srečanjem na Obali je ptujskim rokometašicam malokdo pripisoval večje možnosti za osvojitev kakšne točke. Še posebej zato, ker so nastopile oslabljene, saj nista igrali Prapotnikova in Močnikova. Toda borbene varovanke Niko-le Bistroviča so še enkrat več dokazale, da znajo in zmorejo ter presenetile močno ekipo Pirana.
Praktično celotno srečanje je bilo sila izenačeno, saj vse do same končnice srečanja nobena ekipa ni vodila za več kot dva zadetka. Sila skupaj sta bili moštvi že v uvodu, nato pa so v 14. minuti gostje povedle za dva zadetka (6:8). Toda varovanke karizmatične in kon-troverzne Dalije Erceg so se pobrale in malo pred koncem prvega polčasa povedle. V 24. minuti so imele najvišje vodstvo 16:14 v prvem delu, ob
Foto: Črtomlr Goznlk
Stella Mateša (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je v Piranu dosegla kar 15 zadetkov.
polčasu je bilo 19:18. Dober dan je imela Neška Pušnik, gostujoča vratarka, ki je skupaj zbrala 15 obramb.
Še bolj izenačeno je bilo v drugem polčasu, ko se nobeni ekipi ni uspelo 'odlepiti', na parketu se je bil boj za vsak milimeter prostora, gledalci pa so spremljali tekmo, kjer se je resnično igralo za gol. Obrambi obeh ekip nista bili preveč prepričljivi, boljša dela moštev sta bila napada in tako je bilo vse do zadnjih minut. Pri izidu 35:35 se je tekma dokončno »zlomila« v korist Štajerk, ki so po zaslugi Zuličeve v 58. minuti povedle za dva zadetka 35:37. Primorke so nato poskušale vse - za to sta si še posebej prizadevali razpoloženi Baričeva z 9 ter Hrnjičeva z 8 zadetki -, da bi osvojile vsaj točko, vendar so storile preveč napak. Igralke Mercatorja Tenzorja so bile v soboto srečnejše in spre-tnejše ter so zaslužno slavile s 36:39.
Nova, nekoliko nepričakovana zmaga je lepa popotnica ptujski vrsti pred naslednjim
obračunom. Po tednu dni premora na Ptuj prihaja ekipa Peka iz Naklega, ki je bila varovankam Nikole Bistroviča dolgo časa neposreden konkurent v boju za obstanek.
tp
1 A SRL (ž)			
REZULTATI 23.	KROGA: Piran		
Marina Portorož -	Mercator Tenzor		
Ptuj 36:39 (19:18), Zelene doll-			
ne Žalec - Antrum Sežana 42:23			
(21:8), Naklo Peko Tržič		-	Zagorje
GEN I 14:40 (5:16), Celjske mesni-			
ne - Mlinotest Ajdovščina 27:21,			
Veplas Velenje - Esercito Figh Futu-			
ra 27:24 (16:13)			
1. ZAGORJE GEN -I 21	20	0	1 40
2. KRIM MERCATOR 20	19	0	1 38
3. ZEL. DOLINE ŽALEC20	16	0	4 32
4. KRKA 19	14	0	5 28
5. VEPLAS VELENJE 20	12	1	7 25
6. PIRAN PORTOROŽ 21	9	1	11 19
7. MER. TENZOR PTUJ 21	7	1	13 15
8. MLIN. AJDOVŠČINA 21	8	0	13 14
9. CELJSKE MESNINE 21	6	1	14 13
10. NAKLO P. TRŽIČ 20	4	0	16 8
11. A. T. LOGATEC 21	4	0	17 8
12. ANTRUM SEŽANA 21	0	0	21 0
Izven konkurence			
ESERCITO FUTURA 14	9	0	5 18
Rokomet • 2. SRL (m)
Le delno izkoristili darilo Pomurja
Črnomelj - Drava Ptuj 25:25 (12:13)
DRAVA PTUJ: Valenko, Janžeko-vlč 8, Slllovšek 6, Pukšlč 4, Sabo, Maroh, Požar, Grm, Frldrlh, Bezjak 3, Žuran, Kenda, Verdenlk 1, Čeh 2, Relsman, Lesjak 1. Trener: Uroš Šerbec.
Ptujski rokometaši si v boju za uvrstitev v 1. B-ligo niso smeli privoščiti spodrsljaja, vendar se je modrim zgodilo ravno to. V Črnomlju so le remizirali, na srečo pa si je pravo blamažo privoščila ekipa Radeč, ki je doma izgubila z zadnjeuvršče-no ekipo Pomurja. To pomeni, da imajo dravaši tri kroge pred koncem prvenstva dve točki prednosti pred Zasavci, ključno za napredovanje pa bo verjetno gostovanje v Brežicah
čez dva tedna.
Gostje so srečanje odprli bolje kot na nekaterih zadnjih preizkušnjah. Povsem so nadzirali potek igre in domačinom niso ponujali možnosti, da bi z njimi držali korak. Modri so na »neprijaznem« terenu - Črnomelj slovi kot izrazito domača ekipa -, kjer je vsakomur izredno težko, hitro povedli, v 20. minuti pa je bilo že 7:11. Domači so vzeli minuto odmora ter se povsem približali, potem ko so v 30. minuti izenačili na 12:12. Ptujski voz sta uspešno vlekla predvsem učinkovita Janžekovič in Silovšek. V obrambi so modri poleg standardne obrambe 5-1 občasno poskušali še z obrambo 6-0, kar je novost novega stratega Uroša Šerbca.
Tudi nadaljevanje je bilo
solidno, Drava je vseskozi vodila, enkrat tudi za tri zadetke
2. SRL - moški				
REZULTATI 23.	KROGA: Črno-			
melj - Drava Ptuj 25:25, Brežlce -				
Alples Železnlkl 31:34, Ajdovščlna				
- Mltol Sežana 25:25, Radeče MIK				
Celje - Pomurje 25:28, Rudar -				Ar-
cont Radgona 37:23.				
1. LOKA 2012 21	18	1	2	37
2. DRAVA PTUJ 21	15	4	2	34
3.RUDAR 22	14	4	4	32
4. RADEČE MIK CELJE 21	15	2	4	32
5. ALPLES ŽELEZNIKI 22	12	1	8	25
6. AJDOVŠČINA 21	8	2	11	18
7. MITOL SEŽANA 21	7	3	11	17
8. BREŽICE 21	7	2	12	16
9. ČRNOMELJ 21	7	1	13	15
10. ARC. RADGONA 21	7	1	13	15
11. NOVA GORICA -1 21	6	1	4	12
12. COL 20	4	2	14	10
13. POMURJE 21	4	1	16	9
(15:18). Ob tem velja dodati, da modri niso tako veliko rotirali kot na prejšnjih preizkušnjah. Končnica je bila napeta, saj so se Črnomaljci približali in nato goste tudi ujeli. Pri izenačenju na 25:25 je Dravi ostal zadnji napad na srečanju, ki pa ga -tako kot na zadnjem domačem obračunu z Radečami - niso uspeli realizirati. Silovšek je streljal preko vrat.
Kljub remiju je po slišanem izidu iz Radeč v ptujskem taboru zavladalo prešerno razpoloženje, saj je sedaj uvrstitev v 1. B-ligo resnično na dosegu roke. Razlog za optimizem na preostalih treh obračunih je tudi dejstvo, da so modri spomladi še edina neporažena ekipa lige.
tp
Rokomet • 1. B SRL (m)
Gorisnica z zmago na 6. mesto, Velika Nedelja Se upa
Luka Zorli (Moškanjci Gorišnica)
Foto: p rovi p rle k.si
Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig 29:27 (15:11)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 3, Zorll 5, Kovač 1, M. Bedrač 5, Valenko 7, Balas 1, Luka-ček, Tement, Preac, Snderluh 2, Flr-bas 3 (1), T. Bedrač, Gerčar, Bezjak, Sok. Trener: Sebastjan Oblak.
SEDEMMEROVKE: Moškanjcl-Gorlšnlca 2(1), Mokerc Ig 3 (2). IZKLJUČITVE: Moška njcl-Gorlšnlca 16, Mokerc Ig 14 mlnut
Po točki, osvojeni minuli vikend v Hrastniku, so rokometa-ši Moškanjcev-Gorišnice tokrat dodali še dve, saj so premagali neposredne konkurente v borbi za obstanek. Ta je sedaj veliko bližje, saj so se rokometaši iz Gorišnice z zadnjima uspehoma zavihteli kar na 6. mesto prvenstvene razpredelnice.
Domačini so na začetku srečanja hitro povedli 3:0, nato pa je nastopil 10-minutni premor, v katerem niso dosegli zadetka. Gostje so v tem delu najprej izenačili na 3:3, nato pa povedli 3:4. To je bil opomin domačinom, da srečanje ne bo tako lahko, kot je kazalo na začetku, in so pričeli igrati trdneje, predvsem v obrambi. Pohodili so plin in si pred nadaljevanjem srečanja priigrali štiri zadetke prednosti.
Pri takšni igri so ostali tudi v drugem polčasu. Kljub zelo dobri igri v obrambi in solidni v napadu pa domačim ni uspelo priti do večje prednosti. V zadnji del srečanja so prišli s prednostjo 25:21, kar se je na koncu vendarle izkazalo za dovolj varno zalogo. Gostje so razliko sicer zmanjšali, a do preobrata so bili vendarle daleč.
1. B SRL (m)
REZULTATI 19. KROGA: Moškanjci Gorlšnlca - Mokerc Ig 29:27, Slovenj Gradec - Velika Nedelja Carrera Optyl 30:26, Grča Kočevje - Slovan 25:33, Grosuplje
-	Dol TKI Hrastnik 29:29, Škofljica
-	Damahaus Cerklje 26:47, Dobo-va - Šmartno 29:30.
1.	ŠMARTNO
2.	SLOVAN
6.	MOŠKANJCI-GOR.	19
7.	MOKERC IG	19
8.	DOBOVA	18
9.	GROSUPLJE	19
10.	V. NEDELJA C. O.	19
11.	GRČA KOČEVJE	18
12.	ŠKOFLJICA	19
17	2	0	36
16	1	2	33
12	4	3	2 OO
11	1	7	23
10	2	7	22
7	1	11	15
6	2	11	14
6	1	11	13
5	2	12	12
4	2	13	10
4	2	12	10
4	2	13	10
Slovenj Gradec - Velika Nedelja Carrera Optyl 30:26 (12:10)
VELIKA NEDELHJA CARRERA OPTYL: Zorec, Majcen 1, Kaučlč 1, Hanžellč 1, Horvat 1, Bezjak, Veselko 2, Bračlč 6, Preac, Ivančlč 8, Dogša, Lorenčlč, Zemljlč, Špln-dler 5, Hojžar, Marln. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši Velike Nedelje Carrera Optyla so tokrat gostovali pri nekoč velikemu Slovenj Gradcu. Nihče realno ni pričakoval točk, vendar so igralci odšli na tekmo odločeni, da se vrnejo vsaj s točko. To bi jim lahko uspelo, saj so bili večji del tekme povsem enakopraven tekmec. Domači, ki so igrali zelo ostro ali na trenutke celo grobo, so tokrat imeli še zaveznika v paru, ki bi morala na tekmi pošteno deliti pravico. Gospoda v »črnem« sta delovala povsem brezvoljno in sta spregledala številne prekrške domačih, ki so tekmecem delili udarce. Zato nikogar ne čudi, da je bil na tekmi najbolj zaposlen dežurni zdravnik ... A to je sedaj mimo, spremeniti ni mogoče ničesar več. Sedaj je treba čim prej pozdraviti poškodovane igralce ter jih pripraviti za zadnje tri kroge.
Na začetku tekme so bolje delovali domači, saj so hitro povedli s 5:1. Gostje so se končno zbrali in v 13. minuti z identičnim delnim izidom izenačili na 6:6. Tekma je bila do konca polčasa zelo izenačena, saj so domači vodili z največ dvema zadetkoma prednosti, gostje pa so jim sledili, tako da je bil rezultat prvega dela 12:10.
Podoben potek tekme se je nadaljeval tudi na začetku drugega polčasa, vse do 40. minute. Nato so gostje naredili nekaj tehničnih napak, prejeli nekaj močnih udarcev in bili kaznovani za protestiranje pri sodnikih. To so domači izkoristili in si priigrali pet zadetkov prednosti. To prednost so varno branili do konca, čeprav so se gostje zelo trudili, da bi rezultat obrnili v svojo korist. Vendar to v petek ni bilo mogoče.
Čeprav v tem prvenstvu ro-kometašem Velike Nedelje Carrera Optyla ne cvetijo rožice, je glede na razvoj dogodkov v 1. B-ligi obstanek še vedno realen.
Danilo Klajnšek
torek • 16. aprila 2013
Varna starost
Štajerski	1
Varna starost
m gâmtb(mum> v mlodoÁtí
Štajerski tednik, april 2013
Vse starejši smo in vse dlje bomo živeli
Tempo življenja je neizprosen, saj nam vsak nov dan prinaša tudi nove obveznosti in skrbi, v nenehni napetosti pa običajno pozabljamo, kako hitro se nam ob vsem tem izteka tudi življenjska ura.
Zame, in verjamem, da tudi za vsakega med vami, je ob
tem krutem spoznanju pozitivno vsaj to, da se povprečna življenjska doba prebivalstva v svetu iz leta v leto povečuje. Ker pa to pomeni za širšo družbeno skupnost povečanje obremenitev in skrbi, je dejstvo, da je staranje prebivalstva eden največjih družbenih in gospodarskih
izzivov, zagotovo pa tudi problemov Evrope v 21. stoletju, saj se nanaša na vse države članice in večino področij politike EU. Za zdaj se nam zdijo skoraj neverjetne napovedi, da bo leta 2025 že prek 20 odstotkov evropskih prebivalcev starejših od 65 let in da se bo bistveno
povečalo tudi število starostnikov nad 80 let in več. Vsi vemo, da imajo starostniki nekoliko drugačne življenjske in zdravstvene potrebe, zato bo treba čim prej prilagoditi tudi zdravstvene sisteme, saj si vsi želimo, da bi nam bilo ob prizadevanjih za ohranjanje fizične aktivnosti,
omogočeno tudi ustrezno zdravljenje in nega. Med študijami in projektnimi cilji, ki bi lahko na te spremembe vplivali čim bolj pozitivno, je tudi pilotni projekt „evropsko partnerstvo za inovacije za aktivno in zdravo staranje", katerega cilj je do leta 2020 podalj-
Domsko zavarovanje z bonus sistemom za leta brez škode
Ob sklenitvi: varnostna ključavnica.*
w\WJ\
" * V i \
¡s y . ii» v
Uredimo vam zavarovanje, prilagojeno vašim željam in potrebam! www.ergo.si in 080 60 68
*Ponudba velja za Premium in Standard paket do 30. 6. 2013.
šati povprečno dolžino let zdravega življenja evropskih prebivalcev za dve leti. To pa bo lahko doseženo le z izboljšanjem zdravja in kakovosti življenja, zlasti za starejše, ter z zagotavljanjem dolgoročne vzdržnosti in učinkovitosti zdravstvenega in socialnega sistema, da o krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva s socialnim podjetništvom in širitvijo na nove trge ne govorimo. Vsekakor je aktivno in zdravo staranje dober in koristen izziv za številne evropske države, za Evropsko unijo pa to pomeni tudi priložnost, da prevzame v svetu vodilno vlogo pri iskanju inovativnih rešitev. Nekaj novosti in drobnih nasvetov za vse, ki se tega zavedate, vam ponujamo tudi v naši tokratni pomladni prilogi Varna starost, zato sem prepričan, da si jo boste z zanimanjem prebrali.
Urednik priloge Martin Ozmec
2 Štajerski
Varna starost
torek • 16. aprila 2013
Kaj ugotavljajo finančni svetovalci o slovenskem varčevalcu?
V letu 2013, ko bi že vsem moralo biti jasno, da se krčijo socialne, zdravstvene, pokojninske pravice, in še kakšne bi se našle, še zmeraj iščemo milijon in en razlog, zakaj ne poskrbeti za svojo lastno finančno varnost za prihodnje obdobje. Če se najdete v vsaj enem izmed spodaj navedenih izgovorov, vam priporočamo, da se nehate izgovarjati in končno pogledate resnici v oči: Varčevati bo treba! Pa če si to želimo ali ne. Prej ko se bomo za to odločili, lažje nam bo v prihodnosti. Tipični pogosti izgovori slovenskega potrošnika, ki jih opažajo svetovalci:
•	Ne zaupam finančnim in-štitucijam: bankam, zavarovalnicam in DZU. Imam slabe izkušnje (Poiščite pravi razlog nezadovoljstva: ali ste se držali zavarovalnih pogodb, ste prebrali drobni tisk, ste bili kreditno sposobni itd.).
•	Evro bo propadel. •Vlagam samo še v svoje
podjetje (ali v nepremičnine), saj nikjer ni višjih donosov, in če sam ne bom naredil največ iz svojega denarja, potem ne bo nihče, (Vlaganje v dejavnost družbe je najbolj tvegana oblika naložbe in seveda lahko najbolj donosna, ampak gre le za eno vrsto naložbe. Svoj portfelj naložb pa bo treba razpršiti. Enako velja za nepremičnine, ki pa prinašajo 5 % letni donos, po drugi strani pa niso likvidne)
•	Sedaj še ne bi varčeval, ker ne vem, kaj bo v tem letu, (Prihodnost je negotova. Bolje imeti nekaj evrov v rezervi kakor nič, zato se odločite za sebi primeren nižji mesečni znesek, ki ga lahko v prihodnosti, ko bo bolj gotova, povišate)
•	Mislim, da ni pravi čas za varčevanje. (Kdaj pa sploh bo?)
•	Vsi mi nekaj obljubljajo, kaj bom prejel iz varčevalnih produktov, potem pa ni nič iz tega.
•	Sem že varčeval v naložbeni polici, pa sem izgubil ogromno vplačanih sredstev, sem imel življenjsko zavarovanje, pa sem dobil veliko nižje izplačilo, kot je bilo vplačil.
•	Moram še razmisliti, moram še vprašati koga. (Po navadi si s tem kupujemo čas. Čas pa dela proti nam, če ne varčujemo.)
•	Zaradi kredita ali visokih tekočih stroškov si ne morem privoščiti dodatne finančne obremenitve. (To kaže na velik problem prezadolže-vanja.)
•	Boljše imeti denar doma, kot pa da drugi delajo z njim, kar hočejo. (Če zadržujemo denar doma, ga tudi ob prvi priložnosti potrošimo za nakup nečesa. Inflacija bi potencialno naše prihranke doma razvrednotila.)
•Vlagam in na koncu ne dobim niti toliko, kolikor sem vplačal. (Odvisno od tega, kakšen finančni produkt izberete. Če vlagate v tvegane naložbe, sprejemate naložbeno tveganje, in če tečaji delnic/vzajemnih skladov padajo, pada naša vrednost oz. je lahko potencialno naša glavnica višja od izplačila sredstev.)
•	Vsak obljublja, ko je treba denar dobiti, pa ni nikogar.
•	Ne verjamem, da lahko kdo boljše upravlja z mojim denarjem kot jaz sam. (Strokovnjaki z vsakodnevno prakso, poklicno specializacijo, strokovnim izpopolnjevanjem lahko sledijo hitremu tempu sprememb na trgu, zato je neizogibno, da zna strokovnjak bolje upravljati z denarjem kakor potrošnik sam, ki je poklicno specializiran za drugo področje.)
•	Zdaj potrebujem denar, ne ko bom star. (V času upokojevanja bomo naenkrat deležni pokojninske luknje/ vrzeli, ki jo je treba polniti v aktivni dobi.)
•	Inflacija bo požrla vse prihranke in ta denar ne bo nič vreden. (To lahko preprečimo z indeksacijo.)
V naši državi naj bi vsi govorili slovensko, da bi se razumeli. Torej isti jezik. Slovencem pa ne ustreza slovenski finančni jezik. Mnogokrat svetovalci doživimo, da stranka pokaže navdušenje nad rešitvijo, potem pa odlaša ali se sploh ne odloči. Nismo govorili v njenem jeziku! In kaj je njen jezik? Jezik svetovalcev bi moral biti jezik želja strank. Kar pa ni vedno prav. Opaziti je, da je v današnji negotovi situaciji posameznik zelo zmeden in zelo nezaupljiv do vseh finančnih institucij na tržišču. Resnične razloge za pasivnost je moč najti v tem, da je mnogo Slovencev že nasedlo raznim komercialnim svetovalcem, kar pomeni, da vsepovprek kupujejo skomercializirane produkte, ne glede na to, ali gre za pravo odločitev za njih glede na tipologijo vlagatelj-stva in glede na karakteristike produkta. V zadnjih treh letih so to bila naložbena življenjska zavarovanja in v zadnjem letu zlato, pred tem vzajemni skladi, ko so balkanski skladi dosegali tudi več kot 100 % letnih donosov. Žal kljub zavedanju vlada v finančni industriji še zmeraj močan čredni nagon. V naravi človeka velja, da dela prav to, kar dela večina ljudi in seveda posledično tudi dobi to, kar dobi večina. Žal velikokrat le izgube in stroške. Najpogostejša napaka vlagateljev je sledenje črednemu nagonu. V delnice ali zlato vlagajo takrat, ko to počno vsi drugi in jih nato prodajajo, ko jih prodajajo vsi drugi in npr. kupujejo zlato, ker ga kupujejo drugi. Drugi razlog je popolna finančna nepismenost Slovencev in precenjevanje svojega finančnega
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
znanja. Večina ne pozna niti osnov vlaganja, kaj šele, da bi poznali različne finančne produkte in prednosti ter slabosti le-teh. Ampak si tega ne priznajo in so vsevedi in kljub argumentiranju ter dokazovanju ne verjamejo ali ne želijo verjeti. Iz dejanskih reakcij vlagateljev/varčevalcev na trgu je opaziti, da še vedno obstaja najvišja stopnja zaupanja v bančnike, veliko nižja stopnja zaupanja pa do zavarovalnih zastopnikov. Ironično pa je, da postajata ta dva poklica vedno bolj podobna. Bančniki tržijo zavarovanja, zavarovalničarji, sploh posredniške in zastopniške družbe
pa bančne storitve. Na tržišču še zmerja primanjkuje dejansko neodvisnih finančnih posrednikov, ki bi potencialnim varčevalcem svetovali neodvisno in jim podali optimalne rešitve ter postavili prave temelje osebnim financam posameznikov ter jim tako izgradili pravilne portfelje. V praksi pa so v veliki večini primerov portfelji posameznikov popolnima deformirani in napačni. Pretežno prevečkrat tvegajo v eni vrsti naložbe. Zakaj prihaja do popačenih portfeljev? Ker kontinuirano samo dokupujejo iste vrste produktov. Da si bodo ljudje svoje portfelje uravnotežili, bi se prvenstveno morala povečati stopnja zaupanja v neodvisne finančne svetovalce. Na trgu se pojavlja zanimiv paradoks, ki se kaže v tem, da bi želeli varčevalci zelo varno naložiti denar, nešteto jamstva za svoj denar, istočasno pa niso zadovoljni s primerno nižjimi donosi. Želeli bi obo-gateti z nič tveganja. Ko pa se jim ponuja varna oz. zajamčena oblika, se pa izgovarjajo na prenizke obresti. Finančni svet bi moral biti racionalen, je pa vse prej kot to. Ugotavljamo, da se varčevalci odločajo o načinu varčevanja največkrat zaradi osebe, ki
dela za določeno zavarovalnico ali banko, ne pa zaradi namena varčevanja. Tako pride do tega, da ljudje varčujejo na primer za dodatno pokojnino preko naložbenih polic, ki vsebujejo tudi zavarovanje za primer smrti, ki je v tem primeru nepotreben strošek, ali pa izberejo kratkoročna rentna zavarovanja na banki, kjer pa se privarčevan denar največkrat porabi za vse drugo kot za dodatno pokojnino. Velikokrat skupaj s stranko ugotovimo, da se sploh ne zavedajo, kakšna zavarovanja imajo sklenjena - torej iz zavarovalnih polic stranka ne razbere, kakšen riziko ima zavarovan. Ne ločijo vrst zavarovanj: naložbeno, kombinirano, rizično, klasično itd. Po drugi strani pa se mladina, ki se zaposli, znajde v začaranem krogu. Najprej najamejo velikokrat previsoke kredite za nakup nepremičnine, zmanjka jim denarja za sprotno varčevanje za pokojnino in šolanje svojih otrok. Velikokrat pa tiči pravi razlog za to, da ne varčujejo, v tem, da ne znajo razpolagati s svojim proračunom. Živimo v potrošniški družbi in svoj status je treba kupovati, zato zapravljajo preveč denarja na
luksuznih izdelkih. Istočasno ne poskrbijo, da bi si ohranjali takšen standard skozi vso življenjsko obdobje. Mladi pa imajo neverjetno prednost, ki bi jo morali izkoristiti v svoj prid. Namreč na dolgo dobo dela obrestno obrestni račun čudeže. Z majhnim mesečnim vložkom lahko pridejo do visokega finančnega premoženja. In vsak, seveda, če si ne bi iskal izgovorov, ki ima soliden osebni dohodek, bi lahko namenil 30 do 50 EUR na mesec za svojo varnost. Izračuni kažejo, če bi varčeval 30 let star moški 50 EUR na mesec v zajamčeni obliki, bi ustvaril v 35 letih cca. 40.000 EUR finančnega premoženja. Vključi lahko indeksacijo in se mu realna vrednost denarja ohranja, tako da ni izgovorov zaradi inflacije. Če povzamemo, običajni varčevalec se ne vede razumsko, ampak največkrat čustveno, na kar vpliva tudi psihologija množice. Varčevalca vodita dve čustvi: pohlep in strah. Uspešen varčevalec bo postavil znanje in strokovnost svetovalca pred lastna čustva in ne bo iskal opravičil, da mu ne bo treba varčevati.
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
Pogoji za upokojitev v letu 2013
V Državnem zboru Republike Slovenije je bil 4. decembra lani sprejet novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati s 1. januarjem 2013.
Poglejmo, kakšni so pogoji za upokojitev v letu 2013, ki so na vpogled na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Zavarovanec oziroma zavarovanka bo v letu 2013 pridobil(a) pravico do starostne pokojnine, če bo izpolnjeval(a) pogoj starosti 58 let in 4 mesece ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa (moški) oz. 58 let starosti in 38 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa (ženska).
Upokojitvena starost se bo nato vsako naslednje leto dvignila za 4 mesece, starost 60 let pa bo ob dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe brez dokupa pogoj za upokojitev šele v letu 2018 (za moške) in 2019 (za ženske). Zniževanje upokojitvene starosti: upokojitveno starost za pridobitev starostne pokojnine bo mogoče zniževati na račun otrok, obveznega služenja vojaškega roka ter zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti. Znižanje pogoja starosti zaradi skrbi za otroke v prvem letu njihove starosti. ZPIZ-2 določa, da si lahko zavarovanec, ki je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti,
zniža upokojitveno starost za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke ter za 48 mesecev za pet ali več otrok). Omenjena določba velja za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, starost pa se znižuje od 60. leta starosti, vendar največ do 56. leta (ženske) oziroma 58. leta (moški) ter za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starost znižuje od 65. leta starosti do največ 61. leta.
Znižanje pogoja starosti zaradi obveznega služenja vojaškega roka. Zavarovanec (moški) si lahko zniža starost za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka od 60. leta do največ 58. leta starosti ter za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka od 65. leta do največ 63. leta starosti.
Znižanje pogoja starosti zaradi vključitve v zavarovanje pred 18. letom starosti. Omenjeno znižanje starosti lahko uveljavljajo zavarovanci (moški in ženske), ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in sicer od 60. leta starosti za ves čas dela pred 18. letom starosti, vendar ne več kot do 57 let (oz. do 56 let do 31. 12. 2018) -ženske in do 58 let - moški. Bonusi za nadaljnjo aktivnost in malusi za predčasno upokojevanje. V novem zako-
$m ?. ..
nu so bonusi oblikovani kot spodbuda posameznikom, da delajo tudi po izpolnitvi minimalnih pogojev za predčasno oziroma starostno upokojitev. Poudariti pa je treba, da bodo bonusi uvedeni takoj ob uveljavitvi predlaganih sprememb:
ZPIZ-2 uvaja novi bonus, in
sicer za vsake 3 mesece dela dlje po dopolnjenih starostnih pogojih, določenih v četrtem odstavku 27. člena (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) oz. v petem odstavku. 27. člena (prehod) v višini 1 %. Maksimalni bonus za največ 3 leta dela dlje bo tako znašal 12 %. Novi ZPIZ-2 tako stimulira daljše ostajanje v zaposlitvi. Zavarovancu, ki bo izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine in bo ostal v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se bo mesečno izplačevalo 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uve-
Foto: M. Ozmec
ljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do 65. leta starost. Ob delni upokojitvi (upokojitev za 1 do 4 ure, delo za 4 do 7 ur), ki je po novem razširjena na samozaposlene, kmete ter družbenike, bo posameznik ob sorazmerni plači (glede na opravljeno število ur) prejel tudi delno pokojnino, povečano za 5 %. Daljše ostajanje v aktivnosti pa se spodbuja tudi s prilagoditvijo pokojnine v primeru predčasnega odhoda iz trga dela. Tako se ta zavarovancu odmerjena (predčasna) pokojnina zniža za 0,3 % (moški in ženske) za vsak mesec upokojitve pred 65. letom starosti (oba spola). Ker bo dvig zakonske starosti na 65 let postopen, prav tako pa se postopoma dviguje tudi pokojninska doba za predčasno pokojnino za zavarovanke z 38 let na 40 let, so odbitki, oziroma malusi temu prilagojeni.
Foto: arhiv
torek • 16. aprila 2013
Varna starost
Štajerski	3
Da na stara leta ne boste lačni
Pokoj naj bi bilo obdobje, ko smo si v času svojega življenja zagotovili pogoje, da lahko lepo in umirjeno živimo, preskrbljeni vsaj z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. A ker prihodnost postaja vedno bolj negotova, je za varno starost s finančnega vidika treba poskrbeti že v mladosti. Strategije, kako si zagotoviti varno starost, se razlikujejo od želja in ambicij ter zmožnosti posameznika. Tisti, ki imajo srečo, da so zaposleni, že v mladosti delajo za to, da bodo nekoč, na jesen življenja, uživali v brezskrbnosti. A pri številnih ljudeh so pokojnine kljub večdesetletnemu delu prenizke, da bi lahko z njimi sebi in svojim bližnjim zagotovili ustrezen življenjski standard oziroma dostojno življenje.
Možne strategije varčevanja za varno starost so zato prav gotovo področje, ki se mu je smiselno posvetiti in ga raziskati. Jasno je, da si ne more vsak posameznik privoščiti varčevanja že v mladosti, a ponudbe so zelo raznolike in se tako rekoč prilagajajo vsakemu žepu.
Ker z malimi koraki lahko naredimo veliko za lepšo in varnejšo starost, je pravilno, da se o načinu varčevanja posvetujemo s strokovnjaki. Možnosti so namreč odprte, treba jih je poiskati in prilagoditi željam ter finančnemu položaju posameznika. Dodatni prihranki, ki so vedno dobrodošli, ne pomenijo nujno velika odrekanja, lahko pa že majhni zneski v času pokoja pomenijo veliko.
Največ varčevanja v bankah in »nogavicah
V Sloveniji številne raziskave v zadnjih letih ugotavljajo, da varčevalci še vedno najbolj zaupajo bankam, a zanimanje za varčevanje v smislu naložb in skladov prav tako narašča.
Ker smo očitno Slovenci še vedno prepričani, da je varčevanje v bankah najvarnejša naložba, se največji delež ljudi odloča za to obliko. A dejstvo je, da donosnost pri tem ni tako visoka, kot je lahko pri drugih oblikah. Prednost tega načina varčevanja je relativno varno nalaganje
Možnosti varčevanja v investicijskih skladih ter naložbe za varnejšo starost
denarja, stalen in pa tudi pregleden donos. Če se posameznik odloči za to obliko varčevanja, je pravilno, da se pozanima o višini obrestne mere in ostalih pogojih. Ti se med bankami bistveno razlikujejo, zato mora biti izbira banke, na kateri imate svoj varčevalni račun, premišljena.
Ena izmed možnosti, kako si zagotoviti varno starost, so tudi naložbe v vrednostne in investicijske sklade, kar pa kljub porastu ostaja oblika, ki se je poslužujejo le bolj pogumni in drzni varčevalci. Pri tem gre za nalaganje sredstev v različne sklade, zaradi velikega števila investitorjev je tveganje precej razpršeno, a še vedno večje kot pri naložbah v bankah. Prednost te oblike je morebiten višji donos in relativno nizki zneski, s katerimi se lahko udejstvuje-mo na finančnih trgih. Prednost skladov je tudi, da denar ni vezan in da je varčevalcem zmeraj na razpolago. Še ena oblika varčevanja se nanaša na zavarovanja. Pri tem poznamo več podvrst zavarovalnin, med drugim tudi življenjsko, ki je sestavljeno iz dveh delov: pokrivanja nevar-
nosti smrti in varčevanja pri zavarovalnici.
Plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje pa je tisto pravno razmerje, ki nam zagotavlja, da bomo pokojnino mi ali v primeru smrti naši družinski člani nekoč vendarle prejemali. Ljudje se večkrat odločajo za kombinacijo in zaradi nizkih pokojnin izberejo eno od oblik zavarovanja. Eno teh je rentno, pri katerem načeloma - razen če je pogodba drugačna -nismo zavarovani, ampak je njegov namen varčevanje za dodatno pokojnino, ki jo zavarovanec prejme v obliki mesečnih rent do konca življenja. Ta oblika se ponavadi kombinira z življenjskim zavarovanjem.
Pri tem je seveda treba omeniti tudi naložbeno zavarovanje, katerega namen je zagotavljanje socialne varnosti tako zavarovanca kot družinskih članov, prinaša pa tudi davčne ugodnosti in višji donos kot na primer klasična življenjska zavarovanja. Ena možnost, kako si zagotoviti več sredstev za varno starost, so tudi delnice v podjetjih, katerih donos je odvi-
sen od poslovanja podjetja. Nezanemarljiv pa je še vedno tudi delež tistih, ki varčujejo doma. Čeprav gre za relativno nevarno obliko, se je poslužuje precejšen delež ljudi. Tu gre predvsem za tiste, ki ne zaupajo različnim sistemom in denar najraje shrani-
jo doma „v nogavicah". Varčevanje pa je seveda lahko tudi drugačno: v obliki varčevanja pri osebni porabi in v gospodinjstvu. Res pa je, da so življenjski stroški postali izjemno visoki, dohodki posameznikov v Sloveniji pa jih izjemno težko dohajajo.
Ravno to je faktor, ki marsikoga omejuje. Vedno višji stroški, nizki dohodki in inflacija za večino pomenijo nezmožnost varčevanja, in kljub temu da se vsi zavedamo pomena varčevanja, v številnih primerih enostavno zmožnosti tega ne dopuščajo.
NOVOST NA SLOVENSKEM ZAVAROVALNEM TRGU
Svetovanje o pravicah v zdravstvenem varstvu
Na Zvezi društev upokojencev Slovenije - ZDUS so odprli novo spletno svetovalnico o pravicah starejših in upokojencev v zdravstvenem varstvu. Na spletni naslov svetova lnicapin g@zdus-zve-za.si lahko pošljete svoja vprašanja s tega področja. Pri tem pa opozarjajo, da ne gre za zdravniško svetovanje! Odgovore pripravlja strokov-
njak za to področje dr. Martin Toth, ki vam bo odgovarjal na vprašanja v zvezi s/z (doplačilom zdravstvenih storitev, čakalnih dobah ipd. V ZDUS dodajajo, da se zavzemajo za razvoj zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, ki omogoča takojšno dostopnost in povezanost z bivalnim okoljem, programom za zgodnje odkrivanje
dejavnikov tveganja za nastanek in obvladovanje kroničnih degenerativnih bolezni ter posebnim programom krepitve zdravja za starejše v lokalnih skupnostih in socialnih zavodih. Razširiti pa je treba tudi dejavnost patro-nažne službe ter dejavnosti zdravljenja na domu in negovalnih oddelkov pri splošnih bolnišnicah.
Z osebnim zavarovanjem ZM PRIZMA Hibrid ste pripravljeni na vse izzive. Inovativna rešitev ZM PRIZMA Hibrid zavarovanje - varčevanje - donos - varnost.
www.ZavarovalnicaMaribor.si • 080 19 20
Foto: DK
2 Štajerski
Varna starost
torek • 16. aprila 2013
Kako sepravilno življenjsko zavarovati?
Mag. Karmen DarvašSega, direktorica svetovalne družbe Finančna hiša, d. o. o.
Foto: arhiv
Večina Slovencev je že življenjsko zavarovanih. Ali je dovolj, da smo le zavarovani? Ste se že vprašali, kakšne možnosti in variante osebnega zavarovanja sploh obstajajo? In ali sem dovolj zavarovan?
Splošno je znano življenjsko zavarovanje za smrt in doživetje, kjer smo zavarovani za smrt, običajno tudi nezgodno zavarovani za invalidnost, bolnišnično in dnevno nadomestilo. V zadnjem času so se na tržišče plasirali zavarovalni produkti, kjer pa so možna tudi bolj razširjena kritja za zelo ugodno premijo. Pogledali smo v ozadje osebnih zavarovanj, kaj novega nam pravzaprav nudijo. Slovensko zavarovalno združenje priporoča, da obstajajo razlogi za sklenitev življenjskega zavarovanja v različnih življenjskih situacijah in da z zavarovanjem obvarujemo tiste, ki so odvisni od nas in istočasno poskrbimo za morebitne kredite. V javnosti so dileme, koliko naj bi znašala priporočljiva zavarovalna vsota za smrt. Pri nas naj bi znašala trikratnik letnih prihodkov, v tujini pa so ti limiti postavljeni veliko višje. Najprej poglejmo, koliko znaša priporočljiva višina zavarovalnega kritja za smrt, kar je odvisno od posameznika in njegovih potreb. Pri izračunu se upošteva število vzdrževanih oseb in višina dolgov. Tako dobimo kar velikokrat presenetljivo visok znesek sredstev, ki jih bodo potrebovali vaši najbližji v primeru vaše smrti za ohranitev obstoječe ravni bivanja. Ta znesek naj bi zadostoval za čas, ko starejši otroci postanejo finančno samostojni in omogoča, da si preživeli partner in otroci finančno opomorejo. Če so otroci mlajši in je do njihove finančne neodvisnosti še več let, bi bilo primerneje računati še več let, npr. če otroku manjka do neodvisnosti, do prve zaposlitve, po končanem študiju še 17 let, naj bi mu zagotovili preživetje za celih 17 let.
Vsem znana klasična življenj-
ska in naložbena življenjska zavarovanja nam nudijo praviloma nižja zavarovalna kritja kakor pa rizična zavarovanja, s katerimi obstoječa zavarovanja dopolnimo. Drugače povedano, Slovenci smo preko klasičnih življenjskih zavarovanj zavarovani praviloma za nižje zavarovalne vsote, saj bi bile premije preveč visoke. Poglejmo okvirno ceno za življenjsko zavarovanje za smrt za 24.000 EUR, kjer stranka plačuje 100 EUR mesečne premije, če se je zavarovala za obdobje 20 let. Če bi se zavarovala za obdobje 10 let, bi plačevala 200 EUR mesečne premije. Na našem trgu so tako zavarovanci prevečkrat in v večini primerov podzava-rovani, saj bi bilo življenjsko zavarovanje predrago in si ga ne bi mogli privoščiti. V zadnjem času pa so se plasirala na trg rizična zavarovanja, ki pa vam omogočajo, da si z nizko premijo ohranite finančno neodvisnost ne samo v primeru smrti, ampak tudi v primeru invalidnosti, v primeru obolelosti za kritičnimi boleznimi oziroma si zaščitite izpad dohodka v primeru kakršnekoli bolezni. Če zbolimo za pljučnico in smo na bolniški več kot 30 dni, začnemo prejemati nadomestilo za izpad dohodka 500 EUR ali več na mesec. To je ključno za samozaposlene osebe in podjetnike. Banka in DURS ne bosta čakala na vašo ozdravitev, da boste poplačali svoje obveznosti. V teh primerih je zavarovanje izpada dohodka ključnega pomena. V tujini je takšna zaščita zelo priljubljena in razširjena. Kljub temu da je v Sloveniji to nekaj novega, so odzivi pozitivni, saj so se podjetniki začeli zavedati, kaj in koliko izpada dohodka imajo, če se njim ali njihovim ključnim kadrom pripeti poškodba ali odsotnost z delovnega mesta zaradi bolezni.
Poglejmo zdravstveno-nezgo-dni paket za osebo, staro 35 let, za ceno 60 EUR mesečno:
KRITJA in izplačila: kakršnakoli smrt (naravna, nezgodna) 100.000 EUR;
kritične bolezni 50.000 EUR; trajna in popolna poklicna invalidnost (tudi invalidnost kot posledica bolezni) 25.000 EUR; bolniška odsotnost (omilitev izpada dohodka v primeru odsotnosti zaposlenega zaradi bolezni ali nezgode) na mesec 500 EUR; v primeru zdravljenja v bolnišnici na mesec 1000 EUR; nezgodna smrt 200.000 EUR; trajna invalidnost zaradi nezgode 100.000 EUR. Za to isto ceno bi bila pri klasičnem običajnem življenjskem zavarovanju oseba zavarovana za smrt cca. 11.000 EUR, res pa je, da bi se premija tudi nalagala in bi prejel po preteku 15 let še izplačilo ZV za doživetje. V zadnjem času se na trgu vedno bolj uveljavljajo nezgodne mesečne rente. Izbirate lahko med 500 do 3000 EUR mesečne rente, lahko so časovno omejene ali dosmrtne. S kombinacijo različnih zavarovalnic si lahko zagotovite v primeru od 35 % do 50 % in večje invalidnosti redni dohodek v višini 2.500 EUR mesečno, dnevno nadomestilo 20 EUR/dan in bolnišnično nadomestilo 40 EUR/dan. Vse skupaj bi vas stalo 26 EUR mesečno. Družine si lahko zamislijo družinski ugoden paket z vključenim nezgodnim zavarovanjem za otroke, kjer se plačuje za otroško nezgodno zavarovanje samo 1 EUR na mesec. Kot veliko prednost bi izpostavili dostopne cene zavarovanja za vsakogar in visoke zavarovalne zaščite, ki nam omogočijo popolno zaščito. Predvsem tuje zavarovalnice
ponujajo v okviru svojih zavarovanj namesto dnevnih nadomestil odškodnino v primeru zloma kosti. Izpostavimo, na primer 35 let stara oseba bi si lahko za ceno cca. 60 EUR mesečno zagotovila v nezgodnem paketu tudi naslednja visoka kritja:
trajna nezgodna invalidnost 75.000 EUR; nezgodna smrt 150.000 EUR; doživljenjska nezgodna mesečna renta pri 35 % in večji invalidnosti 1000 EUR; bolnišnično nadomestilo ali zlom kosti 100 EUR; stroški reševanja in prevoza do 5.000 EUR in oprostitev plačevanja premije. Priporočljivo se je tudi odločiti za oprostitev plačevanja
premije v primeru bolniškega staleža, kar pomeni, da pri nekaterih zavarovalnicah prevzemajo plačevanje naše premije po 30 dnevih, druge po 42 dnevih bolniške odsotnosti. To pomeni, da nam plačuje premijo za življenjsko zavarovanje zavarovalnica. To je pomembno, saj se nam v primeru bolniške odsotnosti neto dohodek praviloma zniža, mesečne obveznosti pa ostajajo enake. Kako izbrati pravilno zavarovanje zase? Pri vsakdanji poplavi novih in novih zavarovalnih produktov se je kot laik res težko znajti. Ena izmed predlaganih rešitev, kdo nam lahko pomaga, je lahko vaš bančni svetovalec in zavarovalni zastopnik. Vsekakor pa
je primerno pridobiti najmanj dve mnenji, da se lahko posameznik objektivno odloči, ker se moramo zavedati, da bo vsak prodajal svoje interese. Ena izmed možnosti je tudi finančna svetovalna ustanova, ki pokriva tako bančne kot zavarovalne produkte. Predlagam tudi brskanje po spletu, kjer je ogromno podanih rešitev, preden sklenete zavarovanje. Ob vsem tem pa iščite alternativne možnosti, ni se vam treba zadovoljiti le ob klasičnem zavarovanju smrti in dnevne odškodnine, iščite zgoraj opisane dodatne razširjene možnosti, ki vam jih zavarovalni trg danes omogoča.
Mag. Karmen Darvaš Šega, Finančna hiša, d. o. o.
Formula za izračun primernega kritja:
Letni neto prihodek * 8 let =.....EUR
+ višina kreditov v gospodinjstvu= ...EUR
+ stroški vzdrževanja otrok=.....EUR
- obstoječa zavarovanja za smrt_
= zavarovalna vsota za smrt
GOSTILNA
Snan
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE
KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE
Vabljeni v prenovljeno gostilno Čelan!
S TEM KUPONČKOM VNOVČITE 50% POPUST NA RIBJO PLOŠČO* ZA 2 OSEBI
*bogato obložena plošča z lignji, škampom, brancinom in orado.
Anica Čelan s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00
torek • 16. aprila 2013
Varna starost
Štajerski	3
Projekt Starejši za starejše povečuje kakovost življenja
Društva upokojencev Pokrajinske zveze Spodnjega Podravja se v projekt Starejši za starejše vključujejo že od leta 2004, ko je Zveza društev upokojencev Slovenije pričela izvajati projekt v posameznih društvih, danes pa je vanj vključenih že 42 društev upokojencev. Kot pojasnjuje glavna koordi-natorica tega projekta Silva Gorjup, je na Ptuju pilotski projekt izvedlo društvo Optimisti in DU Kog, nato so ga pričeli izvajati še v DU Ptuj, Grajena in Majšperk, število društev pa se je vsako leto povečevalo. V letu 2011 in 2012 je k projektu pristopilo še zadnjih 10 društev, tako da je danes vanj vključenih vseh 42 društev Spodnjega Podravja. Posamezna društva izvajajo projekt na 27 lokacijah za 39 društev, kar pomeni, da nekateri koordinatorji delujejo za več društev (Ptuj, Budina, Majšperk, Gorišnica, Podlehnik). Od 9870 občanov, starih nad 69 let, jih je v projekt vključenih 8068, kar pomeni 83 odstotkov vseh starejših. Obiskuje jih 369 prostovoljcev, ki jih s strokovno pripravljenimi vprašanji najprej anketirajo, da izvedo, kako živijo in kaj potrebujejo, nato pa se z vsakim posebej dogovorijo za nadaljnjo obliko sodelovanja, v okviru možnosti pa jim tudi pomagajo pri premagovanju vsakodnevnih težav, s katerimi se srečujejo v starosti. Prostovoljci starejšim veliko pomagajo pri reševanju njihovih problemov, s svetovanjem, organizacijo pomoči v soseski, v razgovoru s svojci, pa tudi
pri iskanju institucionalnega varstva, saj na izobraževalnih delavnicah pridobijo tudi potrebna znanja in informacije, kako do strokovne pomoči, kadar je ta potrebna. S prostovoljnim delom si po besedah Gorjupove prizadevajo dosegati predvidene cilje projekta, spoznati želijo potrebe starejših doma, jim pomagati ali poiskati pomoč vrstnikom, ki sami ne znajo ali ne zmorejo, zmanjšati želijo osamljenost in povečati kakovost življenja doma, organizirati pomoč v lastnih vrstah, vzpostaviti sodelovanje z vsemi, ki se ukvarjajo s pomočjo na domovih občanov. Tudi v začetku lanskega leta so na društvih, ki izvajajo program, ter v Pokrajinski zvezi sprejeli obsežen program dela, da bi zagotovili dobro upravljanje, informiranje ter koordinacijo vseh interesov. Za društvene koordinatorje so pripravili program izobraževanja in jim posredovali informacije, ki so pomembne za kakovost dela društvenih koordinatorjev. »Posebno pozornost posvečamo usposabljanju, zato sledimo obveznemu programu usposabljanja, ki ga vsako leto pripravi komisija pri vodstvu projekta, pripravljamo tudi dodatna izobraževanja, predvsem s področja nove socialne zakonodaje, skrbimo pa tudi za računalniško opismenjevanje starejših s programom Mail za babice in dedke. Poleg tega smo 23. maja za vse društvene koordinatorje pripravili predavanje Nasilje nad starejšimi ženskami, o čemer sta predavali usposobljeni sodelav-
ki Anka Osterman ter Vida Milunič. Dogovorili smo se za izobraževanje prostovoljcev, usmerjeno v omenjeno temo. Na 13 predavanjih, kjer smo organizirali prostovoljce v skupine za več društev, smo od 30. maja do 15. junija izvedli izobraževanje prostovoljcev za vsa Društva upokojencev naše pokrajine, ki so v projektu. Od 10. maja do 15. junija smo s pomočjo strokovnih delavk Doma upokojencev iz Ptuja organizirali izobraževanje prostovoljcev za področje demence, kamor so bili vabljeni tudi družinski člani dementnih starejših, na željo DU pa je bilo organiziranih 18 predavanj za starejše, in o boleznih srca in ožilja ter sladkorne bolezni,« pojasnjuje Silva Gorjup. Na predlog vodstva projekta so na srečanje vseh prostovoljcev pokrajine 19. oktobra povabili predstavnike iz zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki so predstavili program zdravstvenega zavarovanja ter prednosti njihovih zavarovanj. Na srečanju prostovoljcev Pokrajinske zveze v Kidričevem so 19. oktobra za uspešno in dolgoletno delo 60 koordinatorjem in 9 prostovoljcem podelili priznanja in zahvale ZDUS. Posebno pozornost so posvetili tudi medijski promociji projekta, zato so koordinatorjem posredovali vrsto podatkov in informacij o rezultatih projekta, tako na ravni Pokrajinske zveze kot ZDUS. Rezultate projekta so objavili tudi v javnih medijih, projekt Starejši za starejše pa je bil predstavljen tudi na vseh občnih zbo-
Glavna koordinatorica projekta Starejši za starejše je Silva Gorjup.
rih Društev upokojencev. Že v letu 2011 so načrtoval, da bi se v projekt vključilo tudi preostalih 10 društev upokojencev v pokrajini, in sicer DU Gorišnica, Zagojiči, Podgorci, Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ivanjkovci, Sv. Tomaž pri Ormožu, Rogoznica, Breg, Žetale in Turnišče. Zato so izpeljali začetna izobraževanja koordinatorjev in prostovoljcev, vodstvom društev pa so pomagali pri predstavitvi projekta ter pri sprejemu potrebnih dokumentov za pričetek dela. Sodelovali pa so tudi pri
V Domu upokojencev Ptuj uspešno deluje projekt medgeneracijskega sodelovanja, v katerem učenci stanovalcem pri ustvarjanju.
Foto: M. Ozmec
in dijaki ptujskih šol pomagajo
predstavitvi projekta na lokalni ravni, pri županih občin, ki so projekt pozitivno sprejeli ter obljubili pomoč. Nekatera nova društva, predvsem Gorišnica, Zagojiči, Tomaž pri Ormožu, Rogoznica in Velika Nedelja, so kmalu pričela aktivnosti, druga pa po besedah Gorjupove načrtujejo izvajanje projekta šele v letu 2013. Sicer pa so za društva na terenu pridobili novo koor-dinatorico Anko Pernek. Pozitivno ocenjujejo tudi organizirano sodelovanje vseh vladnih in nevladnih organizacij na ravni Pokrajinske zveze. Ko gre za problematiko, za katero je obvezno sodelovanje bodisi s centrom za socialno delo, patronažo, Rdečim križem, Karitasom ali Občino, se vedno odzovejo vabilu na sestanek koordinatorjev. V letu 2012 pa so se posebej organizirali koordinatorji in prostovoljci na območjih, kjer so tudi starejše prizadele poplave, saj so ob pomoči RK in Karitasa ter krajanov organizirali materialno pomoč starejšim ter pomagali krajanom pri uveljavljanju pravic za škodo po poplavah. Sicer pa so v letu 2012 v Pokrajinski zvezi presegli plan predvidenih obiskov, njihovi prostovoljci pa so ob obiskih starejšim nudili 432 pomoči v okviru društva ter 463 pomoči drugih vladnih organizacij. Silva Gorjup meni, da bi pri zajetju starejše populacije veljalo premisliti, ali 70 let ni prezgodaj za obravnavo in bi morda kazalo povečati starost na 75 let, saj je prek 500 starejših odklonilo sodelovanje, ker se še ne čutijo stare. Sicer pa načrtujejo pridobivanje novih prostovoljcev, kajti mlajših skoraj ni več, med najstarejšimi pa so nekatere prostovoljke stare tudi 85 let. Sodelovanje z vodstvom projekta je dobro, poleg koor-dinatorke Silve Gorjup pa sta vedno na voljo in v veliko po-
Foto: M. Ozmec
moč tudi strokovni sodelavki Janja Česnik in Irena Zajec. Žal pa ugotavljajo, da sedanji način financiranja za delo v projektu po društvih ni najprimernejši, predvsem zaradi težjih pogojev dela na terenu, razpršenosti in oddaljenosti, saj koordinatorju niti prostovoljcem ne pokrijejo stroškov prevoza. Kot humanitarno društvo z javnim interesom bi lažje premagovali vse finančne in prostorske težave, žal pa društva niso dovolj strokovno usposobljena za pripravo dokumentacije, za prošnjo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zato bi bilo dobro, da pri urejanju takih zadev strokovno pomaga tudi ZDUS. Vsekakor pa se projekt Starejši za boljšo kakovost življenja doma vedno bolj uveljavlja, društva s prostovoljci pri skrbi za starejše pa vedno bolj dobivajo na ugledu. Delo prostovoljcev na terenu krepi zaupanje starejših pri medsebojni pomoči, pri odpravljanju osamljenosti, pri vključevanju v različne dejavnosti. Prostovoljci so vedno bolj prepoznavni in spoštovani, njihovo delo pa je cenjeno. Veliko število starejših težko čaka obisk prostovoljke ali prostovoljca, saj se ponekod prostovoljke vključujejo tudi v nego starejših, pri pripravi toplega obroka, pri spremstvu k zdravniku, v trgovino, kar ni cilj njihovega dela, a radi pomagajo tudi pri tem. Ker se vedno bolj kaže potreba po dolgotrajni oskrbi na domu, bo po besedah Silve Gorjup v letu 2013 njihova naloga, da premaknejo z mrtve točke njihov Predlog zakona o dolgotrajni negi na domu. Kajti ta pravica bo pomemben prispevek starejšim za kakovostnejše življenje doma, v svojem okolju tudi takrat, ko bodo zaradi starosti in bolezni potrebovali tako medicinsko kot laično nego.
-OM
G Štajerski
Varna starost
torek • 16. aprila 2013
Društvo za pomočpri upokojevanju
Društvo za pomoč pri upokojevanju je prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki pojasnjuje, pomaga in svetuje posameznikom pri uveljavljanju njihovih zakon-
skih pravic v zvezi z uveljavljanjem pokojninske dobe in upokojevanjem.
Kot pojasnjuje predsednik tega društva Jožef Jandl, univ. dipl. pravnik, boste lah-
ko v tem društvu dobili odgovore na vprašanja s področja pokojninskega zavarovanja, s posebnim poudarkom na manj znana, vendar zelo pomembna vprašanja: »Osnov-
na vloga društva za pomoč pri upokojevanju je seznanjanje posameznih družbenih skupin o njihovih zakonskih pravicah glede upokojevanja in uveljavljanja pokojninske dobe za delo na kmetiji brez plačila dodatnih prispevkov. V društvu vam bomo lahko ponudili odgovore na številna vprašanja, v katerih primerih in kako si lahko zagotovite pogoje za upokojitev po starem zakonu. Nadalje, kaj bo z državno pokojnino po novem zakonu in do kdaj še jo lahko uveljavite po starem zakonu; kako uveljavite manjkajočo pokojninsko dobo, če vas delodajalec ni prijavil v pokojninsko zavarovanje, če ni vplačal pokojninskih prispevkov, če je prispevke obračunal in jih ni vplačal; nadalje kako lahko uveljavite pokojninsko dobo za delo na kmetiji za obdobje od leta 1972 do 1983 brez plačila dodatnih prispevkov. Na vašo željo pa vam bomo posredovali tudi odgovore na druga pokojninska vprašanja.«
Kje pa imajo občani, ki se želijo upokojiti, največ težav? »Največ težav je s pokojninsko dobo, saj nekateri delodajalci ne plačujejo pokojninskih prispevkov. Vendar za priznanje pokojninske dobe zadostuje, da je delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od plače, četudi jih ni vplačal. Sedaj je posebej aktualno ukinjanje državnih pokojnin. Pri tem je treba javnost obvestiti na možnost starostne pokojnine za ženske 61 let in 20 let pokojninske dobe ter 63 let in 15 let pokojninske dobe za moške, 63 let in 20 let pokojninske dobe in 65 let in 15 let pokojninske dobe. Poudariti moram, da je še vedno možno uveljaviti pokojninsko dobo brez plačila prispevkov za čas od leta 1972 do 1983 za delo na kmetiji, kot lastnik,
prevzemnik kmetije ali kot delavec na kmetiji. To velja za delo na kmetiji lastnih staršev.
Vedno aktualno je tudi vprašanje priznanja pokojninske dobe za čas vajeništva. Načelno se vajeništvo ne šteje v pokojninsko dobo, vendar se je nekaterim ta čas v pokojninsko dobo vštel.« Ali nudite pomoč pri upokojevanju le vašim članom ali tudi drugim občanom?
»Vsekakor, pomoč nudimo vsem zainteresiran po v naprej dogovorjenih pisnih pogojih. Splošni namen svetovanja je v tem , da posamezniki dobijo tisto in toliko, kot jim pripada po zakonu, ne glede na njihov finančni ali družbeni status ter območje, na katerem živijo.« Se na vas obračajo tudi občani ptujske, ormoške, slo-venskobistriške in lenarške občine?
»Zanimivo je, da se na naše društvo v največjem številu obračajo prav občani ptujske občine, iz ostalih občin pa nekoliko manj, sicer pa prejemamo vprašanja tudi iz drugih krajev Slovenije.« Kakšna pa so najpogostejša vprašanja, s katerimi se obračajo na vaše društvo? »Najpogostejša vprašanja so, kako uveljaviti pokojninsko dobo za delo na kmetiji od leta 1969 (in prej) do 1983. Ta čas dela na kmetiji je še možno uveljaviti bodisi s plačilom prispevkov ali brez njih. V Podravju je namreč veliko posameznikov, ki so takoj po osnovni šoli najprej nekaj let delali na domačiji in se pozneje zaposlili ter za ta čas nima jo pokojninske dobe. In zato se zelo pogosto srečujemo z vprašanji, kako uveljaviti pokojninsko dobo za delo na kmetiji.«
Kje pa opažate največ težav pri uveljavljanju pokojnin-
ske dobe?
»Največ težav je v tem, da posamezniki z zakonskimi pravicami niso seznanjeni in zaradi tega postopka za uveljavljanje pokojninske dobe za delo na kmetiji sploh ne uvedejo ali ga uvedejo ali izpeljejo nepravilno ali na napačni pravni podlagi.« Zadnje čase so aktualna ukinjanja državnih pokojnin. Kaj menite o tem? »Nekakšen delni nadomestek za državno pokojnino je lahko starostna pokojnina s 15 ali 20 leti pokojninske dobe, ki je ni treba vračati. Tako rojeni leta 1950 ali prej (ženska) ali leta 1948 ali prej (moški) in so delali na kmetiji načeloma že izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev. Ključni pa sta dve točki: da se da uveljaviti pokojninsko dobo za delo na kmetiji brez plačila dodatnih prispevkov, da rojeni leta 1950 ali prej (ženska) ali leta 1948 ali prej (moški) in so delali na kmetiji, načeloma že izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, ostaja pa še odprto vprašanje glede všte-tja vajeništva v pokojninsko dobo. O tem pa kdaj drugič, saj je sedanji zapis najbolj aktualen.«
Kako pa je z uveljavljanjem pokojninske dobe za delo na kmetiji?
»Pokojninsko dobo lahko uveljavite sami ali preko našega društva, društvo pa vam lahko izpelje tudi celoten postopek za uveljavljanje pokojninske dobe za delo na kmetiji. Več podatkov o tem je na spletnem naslovu www. drustvo-pomoc-upokojitev.lrf-pomurje.si. Dosegljivi pa smo na naslovu Društvo za pomoč pri upokojevanju, Aškerčeva 21, 9240 Ljutomer, na telefonu 031 653 261 ali prek elektronskega naslova drustvo. upokojitev@gmail.com.
-OM
ERGO skrbi za varnost svojih zavarovancev
Prva skrb ERGA so njegovi zavarovanci. Vsi, ki pri njih do 30. junija 2013 sklenejo enoletno domsko ali avtomobilsko zavarovanje, prejmejo darilo.
Varnost in odgovornost sta temeljni vrednoti zavarovalnice ERGO, ki se odražata v vseh njenih aktivnostih. Skrb za zavarovanca je vedno na prvem mestu, zato je ERGO za vse, ki bodo pri njih do 30. junija 2013 sklenili enoletno avtomobilsko ali domsko zavarovanje, pripravil posebna darila. »V zavarovalnici ERGO razumemo potrebe in želje zavarovancev, zato so naši zavarovalni produkti jasni in pregledni. Izbrane pakete zavarovanj vedno prilagodimo zavarovančevim potrebam. Pristop ERGA temelji na preglednosti in nedvoumnosti zavarovalnih produktov,« je dejal Andrej Kocič, direktor ERGO zavarovalnice, podružnice v Sloveniji.
Zavarovanci ERGA se vozijo brezskrbneje
Ob sklenitvi avtomobilskih zavarovanj Standard ali Premium do 30. junija 2013 prejmejo zavarovanci gasilni aparat, paket prve pomoči in odsevni jopič, da bodo njihove poti na cesti čim bolj varne, vožnja pa brezskrbna. ERGO ima sicer v svoji ponudbi tri pakete avtomobilskega zavarovanja - Osnovnega, Standard in Premium -, zavarovanje pa je mogoče tudi
popolnoma prilagoditi zavarovančevim potrebam in željam.
Poleg tega pa je v teku še ena akcija, ki velja za avtomobilska zavarovanja, sklenjena do vključno 31. decembra 2013. Ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja ERGO zavarovancem podarja letno čla-
narino AMZS v vrednosti 40 evrov. S tem jim omogoča brezskrbno vožnjo po Sloveniji, saj v primeru morebitne nesreče ali okvare AMZS zagotavlja neprekinjeno pomoč na cesti.
Zavarovanja ERGO so najugodnejša za družinska vozila, vozila višjega kakovostnega razreda ter za voznike z dolgoletnimi izkušnjami. Tako voznike brez prijavljene škode po treh letih nagradijo s petodstotnim popustom, najboljše voznike v prvem premijskem razredu pa po treh letih brez škode z 10-odstotnim super bonusom. Nudijo tudi do 12-odstotni popust za opravljen tečaj varne vožnje glede na sta-
rost zavarovanca. Poleg tega nudi ERGO številna inovativna kritja, ki so bila doslej na voljo zavarovancem na najbolj razvitih zavarovalniških trgih, odslej pa so na voljo tudi zavarovancem v Sloveniji. Mednje sodijo odkup prve škode pri obveznem in kasko zavarovanju, zavarovanje na novo vrednost vozila, zavarovanje osebnih predmetov in hišnih ljubljenčkov v vozilu ter mnoga druga.
Domsko zavarovanje po meri zavarovanca
Sklenitelje domskega zavarovanja Standard ali Premium, v okviru katerega izpostavljamo zavarovanje z bonus sistemom za leta brez škode, pa bo v okviru akcije razveselila kakovostna varnostna ključavnica priznanega domačega proizvajalca. Tako bo za domovanje zavarovancev zavarovalnice ERGO in njihovo imetje res dobro poskrbljeno.
ERGO nudi visoke zavarovalne vsote, tako da so zavarovanci vedno na varni strani, poleg tega pa nagrajujejo zvestobo z razvrščanjem v bonusne razrede. Njihov velik izbor inovativnih kritij vključuje med drugim tudi vključenost manjših dodatnih in pomožnih objektov brez doplačila, možnost vključitve prostorov pridobitne dejavnosti ter še številna druga kritja. (pr)
www.ergo.si
torek • 16. aprila 2013
Varna starost
Štajerski	3
Z rento dodatnega pokojninskega zavarovanja do višje pokojnine
Več kot desetletje se v Sloveniji skoraj vsakodnevno ukvarjamo s problemom, ki ni tuj tudi ostalim državam. Starajoče prebivalstvo je postalo velik izziv za zaposlovalce in zaposlene. Spreminjajo se okviri delovanja sistemov zaposlovanja in socialnega varstva, kot smo jih poznali doslej. Med slednjimi to zadeva tudi potrebo po prilagajanju pokojninskega sistema tako, da bo v čim večji možni meri zmožno zagotavljanje pokojnin upokojenemu prebivalstvu.
Povprečen Slovenec je danes star 42 let. Upokojujemo se relativno mladi in relativno zdravi. Seveda ne gre posploševati kar povprek. Še danes obstaja kopica delovnih mest in poklicev, ki škodljivo vplivajo na zdravje zaposlenih in zaradi katerih so se posamezniki primorani upokojevati tudi predčasno. Vendarle dejstvo ostaja. Živimo dlje - ženske v povprečju dočakajo že čez 80 let starosti. Hkrati je število otrok v družinah nižje kot pred nekaj desetletji. Posledično se rušijo razmerja, potrebna za vzdržnost pokojninskega sistema. V letu 2011 je 870 tisoč zavarovancev zagotavljalo pokojnino 570 tisoč upokojencem (prejemnikom). Pokojnine se v Sloveniji izplačujejo na podlagi sistema medge-neracijske solidarnosti. Delovno aktivno prebivalstvo z vplačili prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje (zagotavlja) pokojnine obstoječim upokojencem. Poenostavljeno povedano: otroci s svojimi prispevki plačujejo pokojnine svojim staršem. Če sredstev ni dovolj, so na voljo naslednje možnosti:
•	zadolževanje (dolg je treba vrniti),
•	dodatna vplačila (višji davki ali več zaposlitev) ali
•	znižanje pravic (nižje pokojnine).
Pred dobrim desetletjem smo bili primorani sprejeti korenito pokojninsko reformo. V splošnem je ta prinesla dvoje:
•	znižala je pokojnine tistim, ki so šele odhajali v pokoj,
•	uvedla je varčevanje za dodatno pokojnino (2. pokojninski steber).
Kljub delujoči pokojninski reformi smo bili konec preteklega leta primorani ponovno poseči v sistem pokojninskega zavarovanja. Z novo reformo.
Prepad med prihodki, s katerimi moramo pokrivati življenjske stroške v času zaposlitve ali upokojitve, je ogromen.
Razmerje med povprečno neto plačo se je s 76 odstotkov leta 2000 znižalo na vsega 62 odstotkov v letu 2012. Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša dobrih 600 EUR, v zadnjih letih se novo odmerjene pokojnine gibljejo tudi precej pod to številko.
□o sedaj privarčevano	6.000		8.000		10.000	
Mesečna premija	40		60		60	
Do upokojitve	10 let	20 let	10 let	20 let	10 let	20 let
Prihranek na koncu	13.529.S5	23.649,34	1S.950.S6	33.667,90	21.638,69	37.280,13
						
Mesečna	59,13	101,15	S2.83	144,00	94,58	159,45
Mesečna 15 let garancije	57.15	98.07	S0.05	139.61	91.41	154.59
						
Letna	692.24	1.1S4.69	969.60	1.686,55	1.107.12	1.867.50
Letna 15 let garancije	671,OS	1.151,74	939,96	1.639,35	1.073,28	1.815,57
Izračunane rente v gornji preglednici so po trenutno veljavnih pogojih in so informativne narave (pogojev v prihodnosti ne moremo opredeljevati). Veljajo na primeru moškega zavarovanca, ki je ob upokojitvi star 60 let (letnik 1963 oziroma letnik 1973). Podani so zneski pred davki.
Uvedba dodatnega pokojninskega zavarovanja
Z namenom, da bi omilili znižanje pokojnin novim upokojencem, smo že leta 2000 uvedli sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja (drugi pokojninski steber). Edini namen dodatnega pokojninskega zavarovanja je, da bi zavarovanec ob upokojitvi lahko pričel prejemati dodatno pokojninsko rento, s katero bi bila njegova skupna pokojnina višja in življenje v pokoju lažje. Tudi varčevanje v dodatnem pokojninskem zavarovanju se je izkazalo kot varno in primerno.
Varnost in zajamčen donos
Izvajalec pokojninskega načrta mora prihranke upravljati v izključno in največjo korist zavarovancev. Skladno s pokojninskim načrtom je naložbena politika, poenostavljeno, opredeljena kot naložbe v obveznice, delnice, depozite in druge oblike naložb. Sredstev, ki jih delodajalec ali zavarovanec vplačujeta v drug pokojninski steber, ne gre enačiti niti primerjati z depozitom na banki ali drugimi oblikami varčevanja. Zaradi varnosti mora izvajalec sredstva nalagati v naložbe, ki so nizko tvegane in z relativno zagotovljenimi donosi. To so predvsem varne naložbe državnih obveznic in obveznic ali delnic velikih svetovnih podjetij (npr. Coca-Cola, McDonald's). Naložbe morajo biti ustrezno razpršene med posameznimi vrstami in kapitalskimi trgi. Naložbena tveganja morajo biti zelo omejena - varnost prihrankov je na prvem mestu - namen varčevanja je dodatna pokojnina in s tem boljši življenjski standard upokojencev.
Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja je v prvi vrsti varno zasnovan tudi z obveznim zajamčenim donosom, ki ga mora izvajalec v lastno breme zagotavljati, če so ustvarjeni donosi z naložbami nižji. Zakon določa minimalni zajamčen donos na čisto vplačano premijo v višini 40 odstotkov obrestne mere dol-igoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije. Pokojninski
načrt Moje naložbe zagotavlja kar polovico višji zajamčeni donos, kot to določajo predpisi, in sicer 60 odstotkov obrestne mere dolgoročnih vrednostnih papirjev Republike Slovenije. V letu 2013 to predstavlja zajamčeno donosnost v višini 2,25 %.
Zaradi zajamčenega donosa, varnosti in strogega nadzora prihrankov varčevalcev ni ogrozila tudi sedaj že več let trajajoča kriza. Kriza je sicer marsikoga napeljala na to, da je te prihranke primoran dvigniti, in to kljub »kazni«. Ker gre za nenamensko koriščenje sredstev, država odvzame davčno olajšavo, ker do nje v tem primeru nismo upravičeni.
Dodatne pokojninske rente trenutno in v prihodnje
Vedno več je prejemnikov dveh pokojnin: iz obveznega zavarovanja in dodatne pokojninske rente.
Pokojninska renta je dosmrtna pravica tistih, ki smo bili dodatno zavarovani v drugem pokojninskem stebru. Predstavlja periodično plačilo, ki se izplačuje do konca življenja, vsak mesec od upokojitve. Renta se lahko izplačuje tudi v polletnih ali letnih zneskih.
Dodatna pokojninska renta že danes, po vsega desetih ali kakšno leto več varčevanja, predstavlja pomembno višjo pokojnino - 4 do 6 odstotkov višjo. Tisti, ki jo prejemajo, jo cenijo. Tisti, ki te možnosti niso imeli, ali je niso hoteli izkoristiti, jo pogrešajo. Že v tem trenutku obstajajo različni tipi rent (z zajamčeno dobo ali brez, enakomerna ali naraščajoča). Večina zavarovancev Moje naložbe se odloči za rento z garantirano dobo izplačevanja (slika spodaj).
Takšna renta se izplačuje, dokler je zavarovana oseba živa, vendar najmanj zagotovljeno število let. V primeru smrti zavarovanca pred iztekom zagotovljenega števila let do izteka tega obdobja rento prejema upravičenec, ki ga imenuje zavarovanec. Če pa zavarovanec živi dlje od zagotovljenega obdobja izplačevanja, rento prejema še naprej, do konca svojega življenja. Vsekakor smiselna izbira.
Rente še zdaleč niso nizke. V povprečju trenutno zavarovancem Moje naložbe izplačujemo rente v višini 44 EUR mesečno. Na marsikaterem osebnem računu se je v trinajstih letih zbralo tudi 25.000 EUR - v teh primerih mesečna renta tudi presega 100 EUR. Za rento so se odločili tudi tisti posamezniki, ki so v desetih letih na svojih osebnih varčevalnih računih zbrali 3.000 EUR.
Z rento ohranimo davčno olajšavo
V davčno osnovo se všteva le 50 % odmerjene višine rente (drugih 50 % je iz obdavčitve izvzeto). Ob izplačilu rente se obračuna akontacija dohodnine (25 %), če izplačilo presega 160 EUR. Zavarovana oseba se lahko odloči, da se ji ob izplačilu obračunava akontacija dohodnine po znižani stopnji (16 %), o čemer mora obvestiti davčni organ. Za dobršen del upokojencev je obdavčitev rent zanemarljivo nizka (približno dva odstotka).
Novosti pri dodatnih pokojninskih rentah
Pokojninska reforma iz leta 2012 je posodobila sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja tudi na področju dodatnih pokojninskih rent. Ne glede na spremembe dodatna pokojninska renta še naprej predstavlja periodično izplačilo, ki ga zavarovanec prejema do konca svojega življenja.
Po novem je edini pogoj za uveljavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine upokojitev.
Sprememba je logična in dobrodošla. Kmalu se bo večina upokojencev upokojevala starejših od 58 let (moški v povprečju že sedaj), obdobje vključenosti v zavarovanje pa za samo koriščenje rente sploh ni pomembno.
DO SEDAJ	NOVO
Renta, ko so izpolnjeni 3 pogoji HKRATI	Renta, ko je izpolnjen EDINI pogoj
-	starost 58 let -	vključitev 1C let ■ upokojitev po ZPIZ	- upokojitev po 2PI2
Različna renta moški/ženske	Mi razlik med spoloma
Dosmrtna	Dosmrtna
izplačevalec - izvajalec (določeno v pokojn i nskem n ačrtu)	Po izbiri {ni vezano na varčevanje}
Doslej so se izračunane rente med moškimi in ženskami razlikovale. Pri enakem privarčevanem znesku in upokojitveni starosti so moški prejemali višje rente kot ženske. Razlog je preprost in temelji na dejstvih. Ženske v povprečju živijo dlje kot moški, kar pomeni, da bodo ženske rento prejemale dlje. S spremembo zakona se odpravlja tovrstni način izračunavanja.
Dodatne pokojninske rente lahko izplačujejo pokojninske družbe in zavarovalnice na podlagi potrjenih pokojninskih načrtov. Med izplačevalci obstajajo razlike v ponudbi rent (tipih, garantiranih obdobjih in zneskih) kot tudi v zaupanju, ki jim ga priznava zavarovanec (enemu izplačevalcu zavarovanec zaupa bolj kot drugemu, da bo svojo obljubo glede izplačevanja zneska dodatne pokojninske rente do konca njegovega življenja sposoben dejansko uresničiti). Sprememba zakona je v prid zavarovancem vsaj v tej meri, da lahko izbirajo sami. Tudi če je varčeval pri enem izvajalcu dodatnega zavarovanja, se lahko ob upokojitvi odloči, da rento izplačuje drug izvajalec.
Te spremembe so že pospešile rast števila upokojencev, ki prejemajo dve pokojnini - redno pokojnino in dodatno pokojninsko rento. Z vztrajanjem v varčevanju pomen dodatnih pokojninskih rent v skupni pokojnini pomembno narašča in bo naraščal še naprej.
Kako do nas
Obiščite nas
•	na naši spletni strani www.moja-nalozba.si,
•	v poslovalnicah Nove KBM po vsej Sloveniji.
Več informacij vam lahko posreduje naš svetovalec na brezplačni telefonski številki
Tudi »le« 15 EUR mesečnega dodatka ali morda 180 EUR letnega dodatka ob nizkih pokojninah pogosto zelo prav pride. Še zlasti, če je ta dodatek stalen.
Če ima zavarovanec še nekaj let do upokojitve, je preteklih deset let varčevanja odlična osnova za visoko pokojninsko rento. Na spletni strani www.moja-nalozba.si se lahko poigrate s številkami v informativnem izračunu.
(((• 080 29 29)
ali prek elektronske pošte info@moja-nalozba.si.
$
MOJA NALOŽBA
Skupina Nove KBM
2 Štajerski
Varna starost
torek • 16. aprila 2013
Skrb za ohranjanje zdravja
in vitalnosti
Ohranjanje zdravja in vitalnosti je ena od ključnih želja ljudi v zrelem obdobju. Za tiste, ki so se v času zaposlitve redno ali vsaj občasno ukvarjali z rekreacijo, bo ta korak ob prenehanju rednih službenih obveznosti lažji, saj imajo gibanje »v krvi«. Tisti, ki so temu namenjali manj pozornosti, bodo morali v to vložiti nekoliko več energije. A z majhnim vložkom lastne volje je to lahko projekt, ki bistveno pomaga pri koristnem zapolnjevanju prostega časa ob prehodu v upokojensko dobo. V sedanjem času, ko skrbi za zdravje in dobro počutje namenjamo bistveno več pozornosti kot nekoč, je možnosti veliko. Tokrat vam v razmislek ponujamo dve: jutranjo telovadbo v okviru društva Šola zdravja in viseče kegljanje.
Jutranja telovadba s Šolo zdravja
V Sloveniji že dobrih 5 let deluje društvo Šola zdravja, ki ima že več kot 1200 registriranih članov (cca. 40 skupin), temu pa je treba dodati še opazovalce in neregistrirane člane, ki pa se tudi udeležujejo jutranjih vaj. Osnovna dejavnost društva, katerega
idejni vodja je zdravnik dr. Nikolay Grishin, je 30-minu-tna jutranja telovadba. Vaje spodbujajo kroženje snovi endokrilnih žlez, povečujejo imunost, pozitivno vplivajo na duševnost in čustva, izboljšujejo razpoloženje in imajo še številne druge pozitivne učinke.
Na štajerskem območju že nekaj časa poteka organizirana jutranja telovadba na Ptuju (ob ribniku v Ljudskem vrtu) in na Hajdini (na nogometnem igrišču na Spodnji Hajdini). O delovanju ptujske skupine nam je več povedala Marija Gabron: »Člani naše skupine se vsak dan med 8.00 in 8.30 dobivamo v Ljudskem vrtu, ob kakšnih posebnih priložnostih pa se preselimo tudi na kakšen drug kraj. Tako smo že bili na Ranci ali pred kratkim v Termah Ptuj, kjer smo vaje izvedli skupaj s skupino s Hajdine. Sicer se vse slovenske skupine štirikrat na leto zberemo na enem kraju in izvedemo skupinske vaje. Te so namenjene predvsem promociji Šole zdravja in izmenjevanju izkušenj med posameznimi skupinami. V lanskem letu smo imeli štiri takšna srečanja: na Ptuju, v Piranu, v Šmarjeških Toplicah in v Mostu na Soči.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinska skupina v projektu Šola zdravja vsako jutro (izjema so le nedelje in prazniki) ob 8. uri telovadi na igrišču na Spodnji Hajdini.
V letošnjem letu imamo v maju srečanje v Domžalah, vseslovensko bo znova v Piranu.«
O samem delovanju ptujske skupine je Marija Gabron povedala: »Na Ptuju smo registrirali podružnico Šole zdravja, saj bi bilo z registracijo samostojnega društva preveč administrativnih težav. Trenutno imamo 52 čla-
KER NIKOLI NE VEŠ.
Novo zdravstveno zavarovanje za
TEŽKE BOLEZNI in OPERACIJE
Novo zavarovanje za TEŽKE BOLEZNI in OPERACIJE je prvo zdravstveno zavarovanje v Sloveniji, ki vam zagotavlja takojšnje denarno izplačilo ob nastanku težke bolezni, po opravljeni operaciji v bolnišnici ali v primeru smrti.
Zavarovanje zagotavlja takojšnje DENARNO IZPLAČILO: ob nastanku težkih bolezni: rak, srčna kap, možganska kap, presaditev določenih notranjih organov, bakterijski meningitis, encefalitis, popolna in trajna odvisnost od tuje pomoči, paraliza, odpoved delovanja ledvic, benigni tumor na možganih, kronično obolenje jeter, kronično obolenje pljuč, embolija pljuč in slepota. Kar 14 težkih bolezni.
po opravljeni operaciji v bolnišnici: posegi na srčno - žilnem sistemu, na očeh, ušesih, nosu, ustih, žrelu, posegi na dojkah, posegi v dermatologiji. Skupaj kar 99 vrst operacij, ob smrti zavarovanca.
Prednosti zavarovanja TEŽKE BOLEZNI In OPERACIJE
✓	denarno izplačilo do 10.000 EUR ob diagnozi težke bolezni,
✓	denarno izplačilo do 5.000 EUR po opravljeni operaciji,
✓	denarno Izplačilo do 3.000 EUR v primeru smrti,
✓	sami se lahko odločite, kako boste porabili denarno izplačilo,
■/ edino zavarovanje, ki nudi finančno varnost tudi v primeru večine operacij v bolnišnici, samostojno zavarovanje za težke bolezni v Sloveniji, ki ni vezano na življenjsko zavarovanje,
✓	brezplačna ZDRAVSTVENA ASISTENCA AS.
AdriaticSlovenica
Kliknite na www.adriatic-slovenica.si
NOVE DIMENZIJE VARNOSTI
nov, na posameznih jutranjih vajah pa se nas zbere od 10 do 35. Udeležba je precej odvisna od vremena; tako nas je bilo v snežnih zimskih dnevih približno 10, v lepih spomladanskih in poletnih jutrih pa je tudi do 35 vade-čih. Sicer pa je osnovni namen naših srečanj druženje, ob tem pa naredimo z vajami nekaj koristnega za naše telo. Ta družabna nota je zelo pomembna, saj se najprej zjutraj prijazno pozdravimo, naredimo vaje, po vajah pa si po sproščenem klepetu zaže-limo lep dan in gremo po svojih opravkih. Želela bi dodati še to, da se nam lahko brez obveznosti pridruži kdorkoli, zelo bomo veseli vsakega, ki bi želel z nami začeti dan na tak način.«
V septembru lanskega leta je prišlo do ustanovitve nove skupine na Hajdini. Ta je že od samega začetka zelo številčna, saj se vsak dan ob 8.00 na igrišču na Spodnji Hajdini zbere od 15 do 30 moških in žensk. Vadba poteka ne glede na vreme vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih. O formiranju skupine na Hajdini nam je več povedala Majda Mesarič: »Ideja je prišla kar sama od sebe: najprej smo telovadbo videli na televiziji,
potem smo slišali o ptujski skupini in kar kmalu smo se odločili za aktivnost tudi na Hajdini. Začeli smo lani septembra, čeprav smo bili še precej nepripravljeni. Nismo imeli niti svoje vaditeljice, a smo želeli preizkusiti, če bi lahko kaj takega zaživelo tudi pri nas. Tako smo se dogovorili z vaditeljico iz Ptuja, ki nam je pokazala vaje. Začetni odziv je bil zelo dober, zato smo s toliko večjim veseljem nadaljevali. V nadaljevanju se je nekaj naših članic vključilo tudi v izobraževanje za vaditelje, tako da smo glede tega sedaj že precej na boljšem. Zelo smo veseli tudi tega, da se jutranjih telovadb udeležujejo občani in občanke iz praktično celotne občine Haj-dina. Vsekakor pa vabimo v naše vrste vse tiste, ki doslej za ta projekt še niso vedeli in bi se nam želeli pridružiti.« Viseče kegljanje Igro poznajo po vsem svetu, razvila pa se je v več inačic z različnimi pravili. Vsem je skupno število kegljev (9), postavljenih v kegeljni križ. Kegljišče se imenuje Rusko kegljišče, lahko je različnih velikosti, od posamezne postavitve pa je odvisno, ali ga boste uporabili samo v su-
hem ali pa tudi v deževnem vremenu. V prvem je mesto postavitve pod milim nebom, v drugem pa pod pokritim nadstreškom.
Eden tistih, ki si je kegljišče postavil na domačem dvorišču, je Mirko Jaušovec. »Najprej so nas tisti, ki so že imeli postavljeno igrišče, povabili na ogled. Bilo nam je všeč in Polde Rajh - sedaj je že pokojni - si ga je postavil doma. Kasneje sem tudi sam ugotovil, da imam pod domačimi brajdami prostor za kaj takšnega in tako se je začelo. Vsako leto sem nekaj dopolnil, sedaj je že na varnem, pod streho. Moram povedati, da si prizadevamo, da bi takšni kegljišči postavili pri DU Ptuj na Potrčevi, a se zapleta pri financiranju. Sicer treniramo dvakrat na teden, udeležujemo se namreč tekmovanj v ligi upokojencev. Za ekipo je potrebnih najmanj pet članov, v naši jih je trenutno sedem. Pripravljamo pa tudi žensko ekipo (v njej lahko tekmuje tudi en moški), zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružijo. Sam ob vsaki priložnosti nagovarjam vsakega vitalnega upokojenca, saj gre za lep šport, ob tem pa je pomembno tudi druženje.«
Foto: Črtomir Goznik
Lani je bilo na Ptuju vseslovensko srečanje članov Šole zdravja.
torek • 9. aprila 2013
Šport, šport mladih
Štajerski	21
Nogomet • 2. slovenska liga
Zavrč znova prepričljiv
Zavrč - Dravinja Kostroj 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kelenc (32.), 1:1 Fink (54. - ag), 2:1 Sambolec (56.), 3:1 Benko (60.), 4:1 Golubar (80.)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Roškar, Kokol, Buzeti, A. Čeh, Matjašič, Kelenc (od 73. Sreš), Golubar (od 83. Murat), Benko (od 68. Avguštin). Trener: Viktor Trenevski.
DRAVINJA KOSTROJ: Ra-dan, Kek, Boljanovič, Draško-vič, Černec, Klokočovnik (od 63. Mlakar), Pristovnik, Kraus (od 73. Čakš), Stres, Na-glič (od 55. Hribernik), Čan-der. Trener: Simon Sešlar.
nato odbila v polje. Kmalu po tem je pričelo deževati, kar je otežilo pogoje za igranje, toda zelenica športnega parka je bila tokrat že v boljšem stanju kot na prvem domačem spo-

Favorizirani domačini so sicer takoj prevzeli pobudo, toda v prvih minutah si več od poskusov Roškarja in Kelenca niso priigrali. Na drugi strani so tudi gostje pokazali zobe, saj je po napaki domače obrambe Stres s strelom z 20 metrov zadel vratnico, toda žoga se je
REZULTATI 19. KROGA: Zavrč - Dravinja Kostroj 4:1 (1:0), Rol-tek Dob - Kalcer Radomlje 4:1 (2:1), Garmin Šenčur - Šampion 3:1 (0:0), Krka Bela krajina 6:0 (3:0), Šmartno 1928 - Krško 0:1 (0:0)
1.	ZAVRČ 19 15 2
2.	KRKA 19 13 4
3.	ROLTEK DOB 19 13 3
4.	GAR. ŠENČUR 19
5.	ŠMARTNO 1928 19
6.	KRŠKO 19
7.	ŠAMPION CELJE 19
8.	K. RADOMLJE 19
9.	BELA KRAJINA 19
10.	DRAVINJA K. 19
6
2	10
6 5	8
6 2	11
5 4	10
5 3	11
2 3	14
52:19 47:13 42:20 30:27 21:29 24:32 21:32 26:34 18:42 20:54
mladanskem srečanju z Do-bom. Gostje so še naprej dobro stali na igrišču in domačinom preprečevali razvoj igre kratkih podaj, s katero so domačini zelo nevarni. Kakih 300 ljubiteljev nogometa je prvič zaploskalo v 32. minuti, ko je z dobro odmerjenim, a ne preveč močnim strelom po tleh z roba kazenskega prostora zadel Kelenc. Dež je postajal vse močnejši, igra vse bolj raztrgana, varovanci Simona Sešlarja pa so še naprej kazali več, kot bi pričakovali od zadnjeuvršče-ne ekipe lige. V 43. minuti je s strelom z glavo previsoko meril Benko. Slab prvi del bo šel hitro v pozabo, edini omembe vreden dogodek je bil zadetek Kelenca.
Drugi del se je pričel z »vesoljnim potopom«, gostje pa so v golem boju za preživetje še naprej »orali« zelenico. Zasluženo izenačenje je prišlo v 54. minuti, ko je Kek izvajal kot, Fink je nespretno posredoval in žoga je končala za njegovim hrbtom. Toda beli so vrnili z obrestmi in dve minuti kasneje
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so se v petek v deževnem vremenu veselili zmage proti Dravinji.
je po predložku Kelenca z glavo zadel Sambolec. V 60. minuti se je v nalivu srečanje zdelo odločeno, saj je po podaji Ko-kola z desne z glavo na 3:1 povišal Benko. Varno vodstvo je končno sprostilo domačine, ki so postajali iz minute v minuto nevarnejši. Tako so poskusili Golubar, Matjašič in Avguštin, na nasprotni strani pa je zapre-til Čakš. Kljub slabšemu terenu smo v tem delu igre spremljali
Miha Kokol, nogometaš Zavrča: »Za 1:1 smo dobili nesrečni gol, toda nato je zmagalo naše srce in boljša pripravljenost. To je bilo dovolj, da smo tekmece v zadnjih tridesetih minutah 'zlomili'. Nogomet se igra devetdeset minut in tekmece vedno dotolčemo z boljšo fizično pripravljenostjo. Tudi v sredo šteje le zmaga, do nje pa bomo prišli z borbenostjo. Upam le, da se čim prej rege-neriramo.«
boljši nogomet. Mreža Dravi-nje se je ponovno zatresla v 80. minuti, ko je po podaji Aleša
Čeha povsem neoviran z glavo zadel Golubar.
Tadej Podvršek
Rokomet • Uroš Šerbec, trener RK Drava Ptuj
Ptujskemu rokometu vrniti nekdanjo slavo
Za marsikaterega ljubitelja rokometa na Ptujskem je bilo ustoličenje Uroša Šerbca na klopi Drave veliko presenečenje. Nekdanji rokometaš številnih klubov v Sloveniji, ki nikdar ni oblekel dresa nobenega tujega kluba, se je odločil sprejeti ptujski izziv in bo v preostalih štirih krogih skušal rokometaše Drave popeljati ligo višje. Ambicij in motiva nekdanjemu odličnemu desnemu zunanjemu rokometašu ne manjka, bogato znanje, ki si ga je priboril skozi igralsko in kratko trenersko kariero, pa bo skušal v največji možni meri prenesti na svoje nove varovance. Glavni cilj 120-kratnega slovenskega reprezentanta je povrniti Dravi nekdanji sijaj.
Vaše ustoličenje na klopi Drave je bilo kar precejšnje presenečenje. Kaj je bilo vzrok temu, da se je tako znano rokometno ime odločilo sesti na klop ptujske ekipe?
U. Šerbec: »Upravni odbor ptujskega rokometnega kluba mi je predstavil svojo vizijo in ambicije in te ambicije so mi bile zelo všeč, predvsem zato, ker bazirajo na igralcih okoliškega bazena. Vem, da je v tem času v Sloveniji zelo malo tako načrtnih, zdravih in ambicioznih projektov in to me je tudi najbolj prepričalo. Opažam, da je v moštvu cel kup nadarjenih rokometašev, ki imajo željo ter voljo in da se da z njimi dobro in kakovostno delati. Nekako smo bili dogovorjeni za prihodnjo sezono, toda uprava se je odločila, da smo se skupaj znašli že predčasno. Kar se trenutnega načrta tiče, bomo v preostalih štirih krogih iz fantov skušali izvleči maksimum in se uvrstiti v 1. B-ligo, kajti tople vode sedaj ne bomo odkrivali.«
Kako dobro pa poznate celotno ekipo Drave, bilo vas je namreč moč videti že na srečanju med Dravo in Radečami?
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Serbec, novi trener Drave Ptuj
U. Šerbec: »Člansko ekipo sem na tej tekmi videl v živo prvič in me je pozitivno presenetila. Ima perspektivo, mlade igralce, ki imajo še veliko prostora za napredek. Lahko rečem, da so me prepričali, čeprav rezultat ni bil tak, kot bi si ga želeli. V ekipi je nekaj dobrih fantov za bodočnost. Seveda je tudi nekaj primanjkljaja, toda tako je povsod. Če pa se vrnem na tekmo z Radečami, pa je treba vedeti, da oni igrajo že deset let skupaj, gre za čvrsto ekipo, Drava je bila pod pritiskom in mislim, da je tu glavni razlog, da ptujska ekipa ni slavila.«
Drava je pod pritiskom, saj ima klub veliko željo po napredovanju v ligo višje. Boste zaradi tega tudi vi pod pritiskom?
U. Šerbec: »Pritisk obstaja v vsaki tekmi, če si seveda želiš zmagati. Če si ne želiš, tega ni, ampak potem nimaš pravih ambicij in ciljev. Mi imamo cilj zmagati na vsaki tekmi in zato
je pritisk prisoten, skušamo pa ga čim bolje obvladati. S svojimi izkušnjami bom skušal prenesti na igralce ta psihološki vidik, da se ne obremenjujemo preveč, kaj bo, ampak gremo iz minute v minuto, iz tekme v tekmo postopoma in takrat mora vsak na igrišču od sebe dati ne sto, ampak sto petdeset odstotkov in to je tisto, kar prinaša rezultate. Če bo kdo boljši, bo boljši, ampak to je naš cilj na preostalih štirih tekmah. Ne obremenjujemo se, kaj bo četrto tekmo, ampak gremo lepo po vrsti.«
Veljate za enega najboljših slovenskih rokometa-šev vseh časov. Kako boste prenesli svoje bogate izkušnje na svoje nove varovance?
U. Šerbec: »Tudi zaradi tega sem se odločil za trenerski poklic, čeprav sem v igralskih časih dejal, da trener nikoli ne bom. Toda rokomet imam rad, po končani karieri si želiš biti čim bližje igrišču. Ta strast in
ta izziv me še zmeraj drži in v teh štirih letih, odkar sem trener, se je pokazalo, da je to to, da je prav, da svoje znanje in izkušnje prenašam na mlade. Poskušal bom vse, kar znam in kar sem se naučil, prenesti naprej in čez čas - v kratkem času pač to ne gre - bodo rezultati že vidni. Skupaj z dobro selekcijo ali pa s tistimi, ki želijo in hočejo. Menim, da se na Ptuju glede na bazen da narediti marsikaj, predvsem pa mislim, da gre za zdravo, ambiciozno okolje. Fantje, ki so v upravi, so s srcem v tem, poznajo rokomet in skušal bom narediti vse, da pripomorem k temu, kar si na Ptuju želijo.«
Po dolgih letih tavanja v temi Ptuj naposled diha z rokometnimi pljuči. Kaj boste ponudili ptujskim ljubiteljem rokometa, kakšen rokomet bo igrala Drava pod vašim vodstvom?
U. Šerbec: »Najprej je treba narediti primerno selekcijo, videti, kakšne igralce imamo
in kakšen sistem bi najbolj ustrezal tem igralcem. Sistem se mora prilagoditi rokometa-šem, in kolikor vidim, je tu kar nekaj hitrih, čvrstih, atletskih fantov, tako da se potem da gojiti čvrsto obrambo s hitrimi prehodi v protinapad in pol-protinapad. In prav hitrost, čvrstost in agilnost je tisto, kar si najbolj želim. Videli pa bomo, kako nam bo to uspelo. Mislim, da bi s tem kadrom, in če še kakšnega igralca dodamo, lahko težili k temu modernemu rokometu, ki se danes igra. To smo nenazadnje videli na srečanjih Slovenija - Islandija, kjer obe ekipi gojita tak rokomet, ki je meni všeč: hiter, agilen, vsi so ves čas v gibanju, seveda pa je osnova čvrsta obramba.«
Marko Kac, ki je v klubu že nekaj časa, ostaja vaš pomočnik. Na parketu pa bosta verjetno vaša desna roka najizkušenejša Robert Bezjak in Boštjan Grm?
U. Šerbec: »Tako je. Marko ostaja zraven mene. Od njega, predvsem na začetku svojega delovanja, pričakujem veliko informacij, da skušamo vse skupaj nekako 'vkomponirati'. Od najstarejših, najizkušenej-ših igralcev, pa se pričakuje največ. Omenjena rokometaša sta tista, ki sta že do sedaj prispevala levji delež in ni razloga, zakaj ne bi tega še naprej.«
Še štirje krogi so ostali
do konca prvenstva. Težki bosta predvsem gostovanji v Črnomlju in Brežicah (pogovor je bil posnet pred srečanjem v Črnomlju, op. a.).
U. Šerbec: »Res je. Ti gostovanji bosta ključni. Po remiju z Radečami so fantje malo padli in izgubili na samozavesti. Najpomembnejša bo že prva tekma v Črnomlju, saj domačini slovijo kot izrazito domača ekipa, ki igra na meji prekrška, kar marsikoga malo spodnese. Postaviti se bo treba zelo čvrsto in dati domačinom takoj vedeti, da se jih ne bojimo. Seveda bo težko, ampak to je šport in izzivi prinašajo napredek, za take tekme je dobro, da se jih igra.«
Malo za šalo, malo zares. Kako visoka je kvota na stavnicah glede uvrstitve Drave v 1. B-ligo?
U. Šerbec: »Naredili bomo vse za dosego tega cilja. Fantje si tega res želijo, sploh zdaj, ko so zelo blizu. Težko je priti na koncu sezon nekaj »poflikat«. Meni je žal, da se je to zgodilo, da ekipa ni skupaj prišla do tega cilja, ampak uprava je verjetno videla, da je to prelomni trenutek, da se še kaj da narediti. Vse je v naših rokah in na takšnih tekmah, kot sem že rekel, se pokaže pravi karakter ekipe in s pravim pristopom se ne bojim, da nam ne bi uspelo.«
Tadej Podvršek
Beseda, dve o vaši uspešni in nadvse bogati karieri. Za reprezentanco ste odigrali kar 120 tekem, na klubskem področju pa ste nastopali le v Sloveniji. Kje vam je bilo najlepše, kje ste po vašem mnenju pustili največji pečat?
U. Šerbec: »To je gotovo Celje. Tam sem preživel enajst let, praktično vsa leta profesionalnega rokometa, poleg tega pa ne smem pozabiti reprezentance. To obdobje, od samega začetka Lige prvakov leta 1993, kjer smo sodelovali in sem bil tudi najboljši strelec lige, pa do samih olimpijskih iger v Sydneyju, je bilo nekako najbolj plodno. Takrat smo tudi rasli, nova država, nova ekipa, nove razmere in menim, da smo vrhunec dosegli v Zagrebu in na olimpijskih igrah. Tako da definitivno obdobje v Celju, če gledamo na kakovost, izredno dobro pa imam v spominu dve leti v Velenju, kamor sem prišel iz lokalnega kluba Krško, kjer ambicije niso bile najvišje. Stopil sem stopničko više, v 2. jugoslovansko ligo, kjer sem se v bistvu naučil vseh teh profesionalnih prijemov. To mi je bila nato krasna popotnica za Celje in nato naprej.«
22 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 16. aprila 2013
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Hajdine so v prvem polčasu igrali preveč spoštljivo do tekmecev.
Nogomet • 3. SNL vzhod, članske lige MNZ Ptuj
Nova zmaga Ormoža, pol ducata golov Drave
3. SNL-vzhod
V tem krogu je vodeče Šmarje izgubilo v Malečniku, Koroška Dravograd pa v Ljutomeru. Bel-tinčani, ki bi se lahko po točkah izenačili z vodečim Šmarjem, so v Zrečah samo remizirali. Bistričani so osvojili pomembno točko pri visoko uvrščeni Čardi, bili so celo blizu zmagi.
REZULTATI 17. KROGA: Čarda Martijanci - AHA EMMI Bistrica 0:0, Zreče - Agroservis Beltinci 0:0, Avto Rajh Ljutomer - Koroška Dravograd 2:0 (2:0), Malečnik -Šmarje pri Jelšah 2:1 (1:1), Raki-čan - Kovinar Štore 5:2 (3:2), Grad - Farmtech Veržej 1:4 (1:1), Odran-ci - Tromejnik G Sukič 2:2 (2:1)
1.	ŠMARJE PRI J.	15	9	3	3	40:20	30
2.	AGRO. BELTINCI	16	8	4	4	33:20	28
3.	ČARDA MARTIJAN.	16	8	4	4	30:24	28
4.	K. DRAVOGRAD	16	9	1	6	28:24	28
5.	FARM. VERŽEJ	15	9	0	6	35:22	27
6.	ODRANCI	16	6	5	5	24:19	23
7.	TROMEJNIK G S.	15	7	1	7	29:29	22
8.	RAJH LJUTOMER	16	6	4	6	18:22	22
9.	A. E. BISTRICA	17	6	3	8	19:22	21
10.	ZREČE 15	6	3 6	12:23	21
11.	GRAD 16	6	2 8	25:27	20
12.	MALEČNIK 16	5	2 9	18:28	17
13.	RAKIČAN 16	4	3 9	23:36	15
14.	KOVINAR ŠTORE 15	3	1 11	15:33	10
ČARDA MARTIJANCI -AHA EMMI BISTRICA 0:0
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Holcman, Jelenko, Bečaj (od 46. Boškovič), Lukič (od 85. Lamper-ger), Šlamberger, Hrušman, Jan-žič (od 72. Ramot), Iršič, Greifo-ner, Korošec. Trener: Gorazd Šket.
Super liga MNZ Ptuj
REZULTATI 17. KROGA: Središče - 1 A Avto Gerečja vas 2:2, NŠ Drava Ptuj - Hajdina 6:0, Carrera Optyl Ormož - Bukovci 3:0, Stojnci - Boč 5:0
1.	NŠ DRAVA PTUJ	16 15	1 0	63:10 46
2.	STOJNCI	16 11	1 4	44:20 34
3.	PODVINCI B. K.	16 11	0 5	42:17	33
4.	1 A GEREČJA VAS 17 10	3 4	38:23	33
5.	SREDIŠČE	16 6	3 7	30:23	21
6.	BOČ	16 5	3 8	17:31 18
7.	BUKOVCI	16 5	1 10	22:37	16
8.	C. OPTYL ORMOŽ 16 2	3 11	10:42	9
9.	HAJDINA	16 2	1 13	14:45	7
10.	OPLOTNICA -1 9 2 0 7 8:40 5
17. krog Superlige je zaznamovalo veliko zadetkov, v ospredju pa je bil prerojen Ormož. Ta je z visokih 3:0 opravil z Bukovci -gostje so več kot petdeset minut igrali z igralcem manj. Remi z dvema zadetkoma v vsaki mreži so videli gledalci v Središču ob Dravi, gostje iz Gerečje vasi pa so dvakrat vodili. Drava je po razočaranju na tekmi sredi preteklega tedna, ko je le remizirala s Stojn-ci, tokrat pokazal svojo moč in s pol ducata zadetkov odpravila s Hajdino. Na edinem nedeljskem
Nogomet • 1. ženska liga
srečanju so prebujeni Stojnci s »petardo« odpravili Boč. V tem krogu so bili prosti nogometaši Podvincev.
NŠ DRAVA PTUJ - HAJDINA 6:0 (5:0)
STRELCI: 1:0 Rumež (4.), 2:0 Arsič (9.), 3:0 Nikollaj (30.), 4:0 Hojnik (38.), 5:0 Antolič (40.), 6:0 Horvat (51.)
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec (Kla-sinc), Rumež (Wagner), Fridl (Go-ričan), Horvat, Ljubec (Nežmah), Krajnc, Antilč, Nikollaj, Hojnik, Arsič, Frangež (Zagoršek). Trener: Franci Fridl.
HAJDINA: Ber (Žalar), Gaiser (Metličar), Robar (Letonja), Črnko, Flajsinger, Babšek, Cebek (Kurež), Gerečnik, Verlak, Jazbec (Sarkiče-vič), Pal. Trener: Igor Vorih.
SREDIŠČE - 1A AVTO GEREČJA VAS 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Kmetec (9.), 1:1 Novak (10.), 1:2 Rozman (45. z 11 m), 2:2 Ivanuša (57.)
SREDIŠČE: Kocen, M. Sa-kelšek, Nemec (Panič), Osterc, Zadravec, Klajnčar (G. Borko), Krajnčec (Rotar), B. Borko (O. Sa-kelšek), Novak, Lesjak, Ivanuša (Jurkovič). Trener: Danilo Žerjav
1 A AVTO GEREČJA VAS: Ka-isersberger, Horvat (Sagadin), Koren, Kokot, Peršon, Lončarič, Šešo, Lešnik, Rozman, Kmetec, D. Hertiš (Leben). Trener: Sveto-zar Kaisersberger
CARRERA OPTYL ORMOŽ - BUKOVCI 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 R. Lah (12.), 2:0 Perger (60.), 3:0 Zlatnik (63.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Vrbančič (Hriberšek), Plečko, T. Žinko, Kolarič, Mlinarič (Kuhar), K. Lah, Komljenovič, R. Lah (Ci-merman), Perger (Perčič), Zlatnik
(Klemenčič). Trener: Aleš Jurčec.
BUKOVCI: Gerčec, Topolnik, Kodrič, T. Meznarič, Kokot, Ro-škar (Herga), Ostroško (R. Mezna-rič), Mar (Kosec), Petrovič ( Ser-dinšek), Zorko, Habrun. Trener: Boštjan Zemljarič.
STOJNCI - BOČ 5:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 M. Kokot (30.),2:0 S. Kokot (38.), 3:0 Me-znarič (40.), 4:0 Korez (83.), 5:0 S. Kokot (86.)
STOJNCI: Veselič (Zorko), Golob, Vinkovič, Janžekovič, M. Ko-kot, S. Kokot, Arnuš (P. Meznarič), Korez, S. Meznarič, Ratek. Trener: Boris Klinger.
BOČ: Mlinar, Stojnšek (Jernej-šek), Žnidar, Kralj, Savski, Čer-noša, Babulč ( M. Hajšek), Kuraj, Rojs, Volavšek (Pintar), N. Hajšek. Trener: Bojan Brodnjak.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 13. KROGA: Skor-ba - Apače 1:1, Dornava - Videm 2:1, Tržec - Podvinci DS Galun
10	9	1	0	33:4	28
10	6	1	3	20:9	19
10	6	1	3	27:17	19
10	6	1	3	26:17	19
10	4	3	3	15:14	15
10	4	2	4	15:17	14
10	3	1	6	0:12	10
10	2	1	7	11:25	7
10	2	1	7	15:39	7
10	2	0	8	12:30	6
3:1, Majšperk	- Markovci 1:3					
1. APAČE	12	8	2	2	32:17	26
2. LOVRENC	11	7	2	2	16:6	23
3. SKORBA	12	6	2	4	25:19	20
4.TRŽEC	12	5	3	4	17:15	18
5. VIDEM	12	6	0	6	16:19	18
6. DORNAVA	12	5	1	6	17:24	16
7. ROGOZNICA	11	4	2	5	13:15	14
8. PODVINCI DS G.	11	3	4	4	14:15	13
9. MARKOVCI	12	3	3	6	19:21	12
10. MAJŠPERK	12	3	1	8	11:24	10
11. GORIŠNICA	11	2	3	6	13:18	9
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 10. KROGA: Pra-gersko - Polskava Avtoprevoz-ništvo Grobelnik 0:5, Podlehnik - Slovenja vas 0:0, Zgornja Pol-skava - Cirkulane 2:2, Grajena -Makole 1:4, Hajdoše - Leskovec
1.	CIRKULANE
2.	POLSKAVA A. G.
3.	LESKOVEC
4.	MAKOLE
5.	ZG. POLSKAVA
6.	PODLEHNIK
7.	SLOVENJA VAS
8.	PRAGERSKO
9.	GRAJENA
10.	HAJDOŠE
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 35
REZULTATI 11. KROGA: Borovci - Pohorje Oplotnica 2:0, Cirku-lane - Apače 1:1, Videm - Boč 4:0, Dornava - Hajdina je bila prestavljena.
1.	BOROVCI 10 9 1 0 42:12 28
2.	VIDEM	11 9 1 1 38:9 28
3.	HAJDINA 10 5 4 1 17:10 19
4.	GRAJENA 10 5 2 3 25:15 17
5.	CIRKULANE 10 5 2 3 22:17 17
6.	SKORBA 9 5 1 3 23:15 16
7.	APAČE	10 4 1 5 16:16 13
8.	POHORJE - OPL. 11 3 1 7 9:16 10
9.	POLSKAVA 10 2 1 7 9:35 7
10.	DORNAVA 9 0 2 7 9:35 2
11.	BOČ	10 0 0 10 10:40 0 VETERANI 40
REZULTATI 10. KROGA: Lovrenc - Tržec 1:1, Zgornja Polska-va - Leskovec 2:1, Markovci - Pra-gersko 1:2, Gorišnica - Podvinci 0:1. Podlehnik - Ormož 22. 4.
1.	ORMOŽ	9	6	3	0	25:4	21
2.	ZG. POLSKAVA 10 6	2	2	19:11 20
3.	PRAGERSKO	10 6	1	3	18:13	19
4.	LOVRENC	10 5	3	2	22:16 18
5.	GORIŠNICA	10 4	3	3	17:16 15
6.	PODVINCI	10 4	2	4	17:13	14
7.	PODLEHNIK	9	3	1	5	9:21 10
8.	TRŽEC	10 1	4	5	9:17	7
9.	LESKOVEC	10 2	1	7	8:17	7
10.	MARKOVCI 10 2 0 8 11:27 6
DK, TP
Futsal • Polfinale DP U-18
Stripy še v drugo premočan
AVTO KOLETNIK NISSAN -FSK STRIPY 2:5 (1:1)
STRELCI: 0:1 Šturm (14.), 1:1 Metličar (20.), 1:2 Bernik (25.), 1:3 Rovtar (27.), 1:4 Šturm (29.), 1:5 Rovtar (35.), 2:5 Pleteršek (40.).
AVTO KOLETNIK NISSAN: Alen Frlež, Žan Vindiš, Miha Metličar, Dalen Simonič Dabič, Timotej Pleteršek, Vid Murko, Luka Ma-ksimiljan Rahten, Uroš Plajnšek, Nejc Ekart, Gašper Pavlič, Alen Rajh, Mario Majcen. Trener: Ale-
ksander Furek
RDEČI KARTON: Luka Maksi-miljan Rahten (10.)
Več kot 250 gledalcev je v nedeljo v dvorani Center spremljalo drugi polfinalni obračun DP U-18. Mladi Ptujčani so imeli po prvem dvoboju aktiven rezultat (v go-steh so izgubili 5:7), a so gostje tudi v drugi tekmi pokazali svojo moč. Že v 10. minuti so domačini ostali brez izključenega Rahtna. Odločilno prednost so si gostje priigrali med 25. in 29. minuto, ko so trikrat zadeli v polno. Ptuj-čani so letošnje odlične nastope tako končali v polfinalu DP, kar je zagotovo velik uspeh.
JM
REZULTATI 14. KROGA: Dornava - Rudar Škale 1:5 (1:1), Radomlje - Jevnica 4:0 (1:0), Slovenj Gradec - Maribor 0:5 (0:2), Tele-ing Pomurje - Velesevo Kamen Jerič 7:0 (4:0)
1.	TEL POMURJE 13 13 0 0 114:10 39
2.	RUDAR ŠKALE 12 10 0 2 59:13 30
3.	RADOMLJE 12 10 0 2 63:27 30
4.	JEVNICA 13 5 1 7 30:31 16
5.	MARIBOR 12 5 1 6 30:32 16
6.	DORNAVA 12 4 1 7 21:44 13
7.	KRKA	12 3 1 8 24:66 10
8.	VELESOVO K. J. 12 2 1 9 22:66 7
9.	SLOVENJ GRADEC 12 0 1 11 2:76 1
DORNAVA - RUDAR ŠKALE 1:5 (1:1)
STRELKE: 1:0 Katja Nežmah
(7.), 1:1 Maja Skaza (10. - avtogol), 1:2 Malinič (47.), 1:3 Murič (49.), 1:4 Murič (57.), 1:5 Murič (68.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Saška Makovec, Maja Skaza, Urška Pavlec (od 65. Tjaša Šalamun), Saša Ljubec, Martina Potrč, Gabrijela Milec, Valentina Pernat (od 55. Daša Veličkovič), Katja Nežmah, Andreja Pajnkiher (Teja Šmintič), Nina Cafuta. Trener: Mitja Serdinšek
Nogometašice Dornave so na Ptuju, na igrišču z umetno travo, gostile tekmice iz Velenja. Odločilen je bil začetek drugega dela srečanja, saj so igralke Dornave v desetih minutah prejele kar tri zadetke in zmaga je odšla v Velenje.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Dornave so odlično začele tekmo, a nato popustile ...
Šah • Člansko DP
Mladi ptujski nogometaši v konkurenci U-18 državnega prvenstva.
Foto:
so obstali
Črtomir Goznik
v polfinalu
Leniču naslov, Beljavski peti
V nedeljo se je v organizaciji ŠZS v hotelu Žonta v Šentjurju končalo 23. absolutno člansko državno prvenstvo. Kar 69 ša-histov in šahistk je v devetih dneh odigralo 307 partij, od katerih se jih je le 70 končalo z delitvijo točke - to kaže na izredno borbenost. Posebno borbenost je pokazal zmagovalec, VM Luka Lenič, ki je šestkrat zmagal in samo trikrat remiziral ter ostal neporažen, tako kot VM Matej Šebenik, VM Marko Tratar in 15-letni MK Boris Markoja. Luka Lenič je s štirimi naslovi državnega prvaka prevzel vodstvo, trikrat pa je bil po letu 1991 najboljši VM Duško Pavasovič, ki letos na prvenstvu ni nastopil.
Član Šahovskega društva Ptuj VM Aleksander Beljavski, ki je bil prvi nosilec prvenstva, je poskušal še tretjič priti do naslova državnega prvaka. Začel je zelo obetavno, vendar je že v 3. krogu moral priznati premoč nekdanjemu članu ptujskega društva MM Leonu Maziju. Sledile so tri zmage, v 7. krogu pa še en poraz v srečanju z Leničem in možnosti za zmago so se bistveno zmanjšale. Vendar je Beljavski znan kot večni borec, kar je pokazal predvsem z zadnjem, 9. krogu. V tem se je pomeril z VM Matejem Šebenikom in podpisal remi šele po 75 potezah in sko-
raj šestih urah igre. Šest zmag, en remi, dva poraza in zbranih 6,5 točke je bilo dovolj za končno peto mesto. Medtem ko se je med štiri velemojstre na četrto mesto uvrstil MM Leon Mazi, pa je za največje presenečenje prvenstva poskrbel 15-letni Boris Markoja iz Murske Sobote ki je ob koncu s prav tako 6,5 točke zasedel šesto mesto. S tem je osvojil normo za mednarodnega mojstra in naziv slovenskega mojstra. Lanski zmagovalec, 19-letni FM Žan Tomazini, sicer ni ubranil naslova, je pa ponovno pokazal ves svoj talent in v bodoče bo treba nanj še kako računati.
Najboljši dve šahistki sta si priborili pravico nastopa na ženskem članskem državnem prvenstvu, ki bo zaprto z desetimi udeleženkami. V Šentjurju sta si te vozovnice priigrali 16-letna Lara Janželj in 13-letna Laura Unuk, obe sta zbrali po pet točk.
Končni vrstni red: 1. VM Luka Lenič 7,5 točk, 2. VM Marko Tratar 7, 3. VM Matej Šebenik 6,5, 4. MM Leon Mazi 6,5, 5. VM Aleksander Beljavski 6,5, 6. MK Boris Markoja 6,5, 7. FM Žan Tomazini 6,5, 8. MM Igor Jelen 6, 9. MK Boštjan Jeran 6, 10. MK Dušan Brinovec 6, 11. MK Miran Rusjan 6, 12. FM Jan Gombač 6 ..., 29. Lara Janželj ..., 31. Laura Unuk, obe po 5 točk itd.
Silva Razlag
Foto: Primož Kokalj
VM Aleksander Beljavski (desno) v srečanju z VM Matejem Šebenikom
torek • 16. aprila 2013
Šport mladih, rekreacija
Štajerski	23
Judo • Mladinsko DP
Bronasti medalji za Kajniha in Kraljevo
Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj
Prstec in Sluga na vrhu v Sloveniji in pri sosedih
Ptujskim atletskim veteranom je zimska sezona odlično uspela. Na državnih prvenstvih in mednarodnih mitingih so nanizali dva ducata uvrstitev na zmagovalni oder. Od leve: Miki Prstec, Marko Sluga, Dušan Koren in Aleš Velikonja.
Judo zveza Slovenije in JK Acron Slovenj Gradec sta v Slovenj Gradcu izvedla državno prvenstvo za kadete in mladince. Pri mladincih se je borilo 125 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov, medtem ko je 120 udeležencev v kadetski kategoriji prišlo iz 30 klubov.
Pri kadetih je JK Drava Ptuj imel dva nastopajoča. V kategoriji do 63 kg je bila Mihaela Vogrin peta (dosegla je zma-
Dejvis Kajnih in Mihaela Vogrin (JK Drava Ptuj)
go in poraz), medtem ko si je v kategoriji do 73 kg tretje mesto priboril Deivis Kajnih. Ta je izgubil uvodni dvoboj proti Andražu Banu iz JK Bežigrad, nato pa je bil v repasažu v uvodnem krogu prost, v drugem pa je bil boljši od Luka Dediča iz JK Šiška. Na mladinskem DP je iz ptujskega kluba tokrat tekmoval le Tilen Vidovič. Ta je nastopil kot bivši judoist, saj je trenutno njegov prvi šport kajak sprint na mirnih vodah. Vidovič je v zadnjem obdobju opravil nekaj specifičnih judo treningov, v Slovenj Gradcu pa bil v kategoriji do 81 kg na koncu uvrščen na 7. mesto.
Iz JK Gorišnica je bila v kategoriji do 63 kg rahlo poškodovana Tanja Kociper sedma. Glede na uvrstitvi sta bili v mladinski konkurenci uspešnejši v kategoriji do 78 kg dve njeni klubski kolegici, saj je bila Renata Kralj tretja in Sara Mlinarevič peta. Na kadetskem DP je gorišniški klub zastopal le Sandi Mar, ki je bil v kategoriji do 55 kg deveti.
David Breznik
Zimski del sicer dolge atletske sezone so pred časom končali tudi ptujski atletski veterani. Sezono sta v avstrijskem Schilleitenu odprla najbolj zagnana, pa tudi najuspešnejša člana veteranske sekcije pri AK CP Ptuj Miki Prstec in Marko Sluga. Starejši Sluga, ki tekmuje v starostni kategoriji od 75 do 80 let, je zabeležil zmagi v suvanju krogle in v teku na 50 metrov, Prstec pa je v kategoriji od 55 do 60 let v istih disciplinah zabeležil zmago in drugo mesto.
V začetku februarja sta se ptujska veterana od severnih sosedov preselila k južnim, na veteranski miting v Zagreb. Skupno sta nastopila v petih disciplinah in v vseh ugnala konkurenco. Prstec se je posebej veselil odličnega rezultata na 60 metrov, kjer se je merilnik časa ustavil pri 7,6 sekunde, prav tako pa preskočenih 160 centimetrov v skoku v višino. Sluga pa je bil boljši od sovrstnikov v treh disciplinah: kroglo je sunil 11,20 metra, v daljino je skočil 310 centimetrov, v troskoku pa 6,71 metra. Konec februarja je v Slovenski Bistrici sledilo slovensko veteransko državno prvenstvo. Pr-
V sredo, 27. 3., je v Radencih potekal polfinale šolskega državnega tekmovanja v nogometu. To je bilo eno od skupno štirih prizorišč tega tekmovanja. Med seboj so se pomerile štiri osnovne šole. Prva tekma je potekala med učenci OŠ Križevci in učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas. Slednji so to tekmo dobili kar s 6:1 in tako samozavestno čakali na naslednje tekme. Nato so kar dve tekmi zapored odigrali učenci OŠ Veržej, in sicer proti OŠ Tišina in OŠ Križevci. V prvi tekmi so vse tri točke pospravili v lasten žep, medtem ko so si morali na drugi tekmi točke razdeliti. Po tej tekmi
stcu in Slugi, ki sta si priborila po dva naslova državnih prvakov, sta se pridružila še Dušan Koren z dvema drugima mestoma, in Aleš Velikonja, z drugim in tretjim mestom. Prstec je kroglo sunil 13,16 metra, kar sodi med najboljše rezultate letošnje zimske se-
so učence iz OŠ Tišina gladko na-digrali še nogometaši iz OŠ Destr-nik-Trnovska vas in tekmo dobili kar s 6:0.
Na vrsto je prišla tekma za 1. mesto med OŠ Destrnik-Trnovska vas in OŠ Veržej. Ker je v finale državnega tekmovanja vodilo samo prvo mesto, je bila napetost v zraku res zelo velika. Učenci OŠ Veržej so morali nujno zmagati, medtem ko je Destrničanom zadoščal že remi. Oboji so se tekme lotili dokaj previdno, vendar se je na igrišču kaj kmalu vnel pravi boj. Po res zelo razburljivi in predvsem dobri tekmi so se na koncu veselili dečki iz OŠ Destrnik-Trno-

zone v Evropi. V isti starostni kategoriji je bil drugi Koren z 10,79 metra.
V začetku marca so se veterani znova vrnili v Zagreb, tokrat na odprto veteransko prvenstvo Hrvaške, kjer so nanizali podobne rezultate kot v Slovenski Bistrici. Sluga
vska vas, saj je bil končni rezultat 1:1. Z osvojenim prvim mestom so se uvrstili v finale državnega tekmovanja v nogometu in s tem
je slavil v skoku v višino in v teku na 60 metrov, Koren v višini (140 centimetrov) in v suvanju krogle, Velikonja pa je dodal še dve drugi mesti v skoku v višino in suvanju krogle. Sluga in Prstec sta se nato odpravila še v Budimpešto, na odprto prvenstvo Madžarske. Sluga je nanizal kar tri zmage, in sicer v teku na 60 metrov, skoku v višino in v suvanju krogle. Prstec je prvič po tridesetih letih tekel na 200 metrov in zmagal s časom 27,70 sekunde. S tem rezultatom je postal tudi državni prvak na 200 metrov, saj v Sloveniji ni atletske dvorane s krožno atletsko stezo.
Zimska veteranska sezona se je končala konec marca v Ljubljani na državnem prvenstvu v dolgih metih za veteranske kategorije. Sluga, Prstec in Koren so skupaj zbrali pet zmag in eno drugo mesto. Sluga je vrgel kopje 30,53 metra, kladivo pa 28,61 metra. Kore-novo kopje je letelo do 39,64 metra, v kladivu pa je bil drugi, a z novim osebnim rekordom, ki sedaj znaša 34,27 metra. Prstec pa je sezono, v kateri skoraj ni poznal poraza, končal z zmagama v metu kladiva (35,46) in diska (35,35 metra). Z navedenimi rezultati so si Ptujčani zgradili odlične temelje za odmevne nastope v poletni sezoni, kjer jih čakajo svetovne veteranske igre v Torinu, balkanske igre v Zagrebu in svetovno prvenstvo v brazilskem Portu Alegru.
Uroš Esih
in boksark iz 16 klubov. Med njimi sta bila tudi dva ptujska kluba, Legionar in Ring.
Slednji je imel tokrat v konkurenci pet svojih boksarjev in je osvojil dve zlati in tri bronaste medalje. Brez boja sta postala državna prvaka pri kadetih do 80 kg Timotej Pučko in pri mladincih do 75 kg Mihael Vindiš. Svoje prve nastope so opravili še trije mladi ringovci, ki so se zelo potrudili. Bronaste medalje so tako osvojili pri mlajših kadetih do 54 kg Jan Zebec, pri kadetih do 57 kg Jan Belšak in pri mladincih do 60 kg Niko Gjurasek.
Boks klub Legionar Ptuj je na DP osvojil dve medalji, po eno zlato in bronasto. Pri mlajših kadetih do 50 kg je brez borbe slavil Tomi Lorenčič, medtem ko je bil pri mladincih v kategoriji do 69 kg David Kramberger tretji.
David Breznik
med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. To je zgodovinski uspeh za OŠ Destrnik-Trnovska vas.
tp
Planinski kotiček
Planinarjenje po Srednji Dalmaciji
17. do 20. maj
Po večletnem odkrivanju različnih kotičkov obal in otokov Jadranskega morja smo tokrat pripravili povsem nov program, saj bomo skupaj odkrivali nove planinske poti in lepote Srednje Dalmacije. Pot nas bo vodila v starodavno mesto Šibenik in njegovo okolico. V lepote tega dela Hrvaške nas bo popeljal Nikola Pralija, sicer Ptujčan, a rojen v Šibeniku. Ljubitelji pestrega preživljanja planinskih izletov, prijetne družbe ter prijaznih hotelov, vabimo vas, da se nam pridružite na planinarjenju po Srednji Dalmaciji.
Petek, 17. maja
Udeleženci štiridnevnega planinarjenja po Srednji Dalmaciji se zberemo ob 6.00 na železniški postaji Ptuj. S turističnim avtobusom (TV, WC, klima) se bomo popeljali čez mejni prehod Gruškovje mimo Zagreba in Karlovca do Gornje Ploče, od koder bomo planinarili na zanimivo goro Zir, ki se pne sredi Like. Vzpon in sestop nam bosta vzela dobri dve uri, nato pa bomo pot nadaljevali do Šibenika. Nastanili se bomo v hotelu Orion, ki se nahaja v bližini Vodic. Večerja in dobrodošlica v hotelu.
Sobota, 18. maja
Po zajtrku in jutranji kavici se bomo podali v središče Šibeni-ka, od koder se bomo podali skozi Dubravo do vasice Rupiči. Po krajšem postanku nas bo pot vodila na vrh gore Trtar, kjer bomo osvojili vrh Orlovače (495 m). Sestopili bomo do planinske koče Čičo ter nazaj v Dubravo, kjer nas bodo pričakale dobrote Dalmacije. Dan bomo zaključili v hotelu, kjer nas bo čakala okusna večerja.
Nedelja, 19. maja
Zajtrk nam bo dal energijo za planinarjenje iz Šibenika skozi Vrpolje proti Primoštenu, ki je eden najlepših krajev v Dalmaciji. Popoldan se bomo vrnili v Šibenik ter si ogledali najnovejšo pohodno pot, ki vodi ob Šibeniškem kanalu, na območju nekoč strogo zaprtega vojaškega kompleksa. Večerja in bivanje v hotelu.
Ponedeljek, 20. maja
Po zajtrku v hotelu nas bo pot vodila v Nacionalni park Krka. Med čudovitimi slapovi in lepotami neokrnjene narave bomo planinarili do zgodnjega popoldneva, nato pa nas bo pot vodila nazaj proti Sloveniji.
Opremite se turistično za hotel in daljše avtobusne vožnje ter planinsko za planinarjenje (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik). Za potovanje z avtobusom in za opoldansko malico priporočamo hrano iz nahrbtnika, oziroma jo bo možno dobiti ob postankih.
Cena štiridnevnega potovanja in planinarjenja po Srednji Dalmaciji vključuje prevoz s posebnim avtobusom, 3 polpenzione v hotelu Orion, vstopnino v nacionalni park Krka ter dalmatinsko malico v Dubravi, znaša 159,90 EUR. Otroci imajo v skladu s pravili hotela popuste, ki so na voljo v pisarni PD Ptuj.
Prijave in vplačila sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do petka, 10. maja 2013, oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Akontacija ob prijavi 75,00 EUR, preostanek pa najkasneje do 14. maja. Informacije na 777 15 11 (PD Ptuj). Priporočamo plačilo preko TRR: 04202-0000493764 pri NKBM, sklic 2013-4.
Pojdite z nami in odkrijte lepote Šibenika in Srednje Dalmacije. Vodil vas bom Uroš Vidovič s sovodniki.
Boks • DP za kadete in mladince
Nove medalje za ptujski boks
Boks klub Slovenska Bi- pripravil državno prvenstvo izdaji tega tekmovanja je sku-strica je v soboto in nedeljo za kadete in mladince. Na 22. pno nastopilo 41 boksarjev
Jan Belšak, Miha Vindiš, Timotej Pučko, Urh Zebec, Niko Gjurasek in trener Sašo Pučko - vsi BK Ring Ptuj
Šolski šport • Nogomet
OŠ Destrnik-Trnovska vas za zgodovino
Stojijo z leve: Drago Skurjeni, Nejc Pesek, Leon Rola, Aleš Dreven-šek, Tomaž Pesek, David Bračič, Drago Prelog, (v spodnji vrsti) Davorin Irgl, Blaž Potrč, Matic Krajnc
24 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Ptuj • Najti pravi izziv v krizi
Komu zaupati psa med dopustom
Ker živimo v časih, ko je delo izjemno težko najti, je toliko pomembneje prepoznati tržno nišo, se opogumiti in poskusiti nekaj novega. To je uspelo Mateji Tomašič, ki je pred sedmimi meseci kot ena prvih na našem območju odprla lastno podjetje za varstvo malih živali. Kot kažejo njene izkušnje, je to tisto, kar smo potrebovali. Številni ljudje namreč -najpogosteje med dopusti - iščejo ustrezno in kakovostno varovanje svojih hišnih ljubljenčkov.
Tomašičeva, ki je vrsto let opravljala delo novinarke v raznih medijskih hišah, se s kinologijo ukvarja že dalj časa, a doslej je to bil bolj konjiček kot resno delo. Je tudi sodnica Kinološke zveze Slovenije, zato pot, ki jo je izbrala, ne preseneča. S kinologijo se je začela ukvarjati pred dvajsetimi leti, ko je dobila nemškega ovčarja Dona in se včlanila v Kinološko društvo Ptuj. Z Donom sta obiskovala tečaje šolanja psov in se udeleževala številnih razstav psov.
Po izgubi prvega psa je domov pripeljala zlatega prina-šalca Bena, ki je star že 11 let, z njegovim prihodom pa se je začela še resneje posvečati kinologiji. „Tudi z njim sem se udeležila tečaja šolanja psov ter se preizkusila v tekmovanjih po programu poslušnosti. Hodila sva na razstave psov, ki so me čisto prevzele, in ker me je kinologija že od nekdaj navduševala, sem pred nekaj
Mateja Tomašič
leti opravila izpit za sodnika in pridobila licenco Kinološke zveze Slovenije za ocenjevanje zunanjosti psov treh pasem: zlatih prinašalcev, labrador-cev in gladkodlakih prinašal-cev, ob tem sem tudi članica Slovenske vzrejne komisije za retrieverje ter vzrejni referent za zlate prinašalce. Pred dvema letoma in pol je del mojega življenja postala tudi psička
Nessie, pasme kavalir king charles španjel. Uspešno sva se udeleževali razstav, kjer je pridobila naziv slovenski mladinski šampion v lepoti. Moja dolgoletna želja je bila ukvarjati se z vzrejo psov, tako sem lani pri Kinološki zvezi Slovenije registrirala psarno Media Gold in v kratkem pričakujemo prvo leglo psičkov pasme kavalir king charles španjel,"
pojasnjuje Tomašičeva.
Vrsto let je opravljala povsem drugačno delo, kot novinarka se je namreč preizkusila v številnih medijskih hišah. Svoje delo pa je ves čas uspešno združevala s hobi-jem, saj je avtorica številnih televizijskih prispevkov in časopisnih člankov o kinoloških disciplinah ter zanimivostih na področju kinologije, vzre-je, pasjih razstav ...
Ko za psa enostavno zmanjka časa
Kot lastnica psa se je Tomašičeva tudi sama zaradi službenih obveznosti velikokrat srečevala s pomanjkanjem časa za svojega kosmatinca in z vprašanjem, kam z njim v času dopusta. „In lepo je, ko lahko prosiš nekoga za pomoč v takšnih situacijah, saj sorodniki in prijatelji niso vedno na voljo. Storitev varstva in spreha-
Ormož • Odprtje ribiške sezone
Okronali novega carja
Tekmovanje za carja Ribiške družine Ormož je, tako kot je navada, potekalo zadnjo soboto v marcu, potem ko so dopoldne ribiči opravili redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo 107 članov.
Za naziv car se je potegovalo kar 58 ribičev, ki so popoldne namakali svoje trnke v Ormoški ribnik. Pomagali so si s koruzo, glistami, različnimi mešanicami hrane in sreča se je na koncu nasmehnila Nikolaju Kralju iz Ljutomera, ki mu je uspelo uloviti največjo ribo. To je bil 32 kilogramov težek tolstolobik. Novi car je član Ribiške družine Ormož že več let, iz rok svojega predhodnika Ivana Horvata pa je prejel krono in žezlo. Njegovo ime so tudi gravirali v krono, kjer se ovekovečijo imena vseh car-
jev. Po slovesnosti so ribiči nadaljevali druženje do večera.
Tolstolobik je zelo koristna riba. Zraste do približno 40 kilogramov, prehranjuje se z algami in čisti vodo. Tolstolobik ni avtohtona vrsta ribe, pripeljali so jo iz Azije. Nad velikostjo so bili ribiči presenečeni, saj kaže, da mu okolje očitno zelo ustreza. Ujetega tolstolo-bika so po fotografiranju vrnili v ribnik. Vendar ta velikan v ribniku očitno ni edini, saj je pred tedni ribič Rižnar ulovil 36-kilogramsko ribo, ki pa so jo nato spustili v Dravo. Ribiči
se spominjajo, da ko so pred leti praznili savski ribnik, so v njem našli kar 122 primerkov tako velikih rib, ki so jih podarili ljudem.
Predsednik RD Rado Anto-lič je povedal, da je med načrti RD letos izgradnja brunarice z možnostjo prenočitve ob savskem ribniku. V okviru svojih zmožnosti pa ribiči nameravajo tudi sofinancirati ureditev asfalta pri ribniku Savci.
Največ težav imajo ribiči z ribojedimi vrstami ptic, saj je na odprtih vodah rib menda zelo malo, pa ne zato, ker
bi jih polovili ribiči, največ jih pojejo ptice. To je postalo tako masovno, da so avtohtone vrste rib zdesetkane. Med ribojedimi pticami so čigre, bele čaplje in seveda kormora-ni. Rado Antolič se jezi, da pri nas ne morejo doseči odstrela ali pobiranja jajc, kot se s to problematiko soočajo drugod po Evropi. Pristojni menda menijo, da bo narava sama regulirala ribjo in ptičjo populacijo ter da se bo vzpostavilo ravnotežje. Rado Antolič tega ne verjame več, saj so tudi ribe iz rdečega seznama že dobesedno izginile. Nujnost se mu zdi tudi ureditev ribjih stez pri elektrarnah.
Ribiči so imeli te dni tudi čistilno akcijo, v kateri so se osredotočili na Sejanski in Le-šniški potok, ribnik v Savcih in reko Dravo.
Viki Ivanuša
janja psov sem zasledila v Ljubljani in se pozanimala, kako to dejavnost izvajajo in kakšni vložki so potrebni za začetek dejavnosti. Zavedam se, da nikoli ni prepozno za novo znanje in novo delo, sploh če veš, da te bo delo osrečevalo in vsakodnevno polnilo z energijo. Kar nekaj časa sem odlašala, potem pa sem se odločila, da bom poskusila z varstvom psov na našem domu, s sprehajanjem psov v času odsotnosti njihovega lastnika ter z oskrbo psa na domu lastnika v času njegove daljše odsotnosti. In tako sem lani oktobra v okviru svojega podjetja registrirala dejavnost za varstvo psov na domu in sprehajanje psov. To je vsekakor služba za mojo dušo in srce. To je dejavnost, ki ne zahteva velikih začetnih vlaganj, vsekakor pa je potrebna precejšnja količina znanja," pojasnjuje Toma-šičeva, ki je v našem okolju med prvimi, ki se ukvarjajo s to storitvijo. Prepričana je, da je ključ do uspeha v kakovosti storitev, saj da za to delo ni dovolj samo ljubezen, ampak tudi veliko znanja. Kot pravi, je priporočljivo poznati psihologijo psa, telesno govorico in biti sposoben predvideti reakcije psov, ki jih srečaš na sprehodu ali ki so skupaj na dvorišču.
„O psu želim vedeti čim več, preden ga vzamem v oskrbo: kakšne so njegove navade, kakšno je njegovo vedenje, je morda alergičen na katero hrano, kako se vede na sprehodu ... Preden ga prvič sprejmem v samostojno oskrbo, skupaj s stranko in psom opravimo neobvezujoč sprehod, da se vsi bolje spoznamo, ali pa me stranka s psom obišče na domu. Delam tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih," še dodaja.
Celodnevna oskrba psa
Odgovorni lastniki psov se zavedajo, da imeti psa pomeni zanj biti odgovoren 24 ur na dan. Včasih pa se zaradi tempa življenja zgodi, da svojih obveznosti ali počitnic ne moremo prilagoditi svojemu pasjemu prijatelju. V teh primerih jim
tisti, ki se ukvarjajo z varstvom psov, poskušajo nuditi nadomestni dom, kjer se psi dobro počutijo.
"Psi živijo z nami v hiši in imajo izstop na prostorno ograjeno dvorišče, kjer se lahko prosto gibajo in niso zaprti v pesjake ali bokse. V zimskem času so vsi prostori, kjer bivajo psi, ogrevani," pojasni lastnica novoustanovljenega podjetja na Ptuju, ki varstvo psov na »domačem kavču« dopolnjuje z dolgimi sprehodi, veliko igre ter po potrebi oziroma želji lastnika tudi nego psa.
„Psom, ki bivajo pri nas, želim nuditi popolno in kakovostno oskrbo, ki so je vajeni doma, tako da se počutijo kot doma in lažje preživijo čas, ko so ločeni od svojega lastnika. Glede na to, da že imam dva svoja psa, ki sta vse pse do zdaj lepo sprejela, lahko naenkrat sprejmem v varstvo in oskrbo še tri pse. Pse sprehajam izključno na povodcu. Psi, ki bivajo pri nas, morajo imeti opravljena cepljenja proti steklini in kužnim boleznim, biti morajo očiščeni notranjih in zunanjih zajedavcev ter vajeni sobivanja z drugimi psi. V varstvo in oskrbo ne sprejemam psov, ki so agresivni do drugih psov ali ljudi ter gonečih se psic. Hrano za psa prinese lastnik s seboj, da pes je tisto hrano, ki jo ima rad in na katero je navajen, da nima prebavnih težav. Vsakemu psu se posvetim individualno, kar pomeni, da zanj poskušam ustvariti dnevni ritem čim bolj podoben tistemu, ki ga je vajen od doma," še dodaja Tomašičeva, ki je doslej imela v varstvu že veliko psov različnih pasem in velikosti, nima pa niti ene same slabe izkušnje.
V Ptuju in okolici pa opravlja tudi sprehajanje psov, kar pomeni, da pride na dom po psa in ga odpelje na sprehod v bližnji okolici njegovega doma. To je predvsem usluga, ki pride prav starejšim ljudem, ki želijo najbolje za svojega psa, a velikokrat enostavno niso sposobni bodisi zaradi zdravstvenih bodisi kakšnih drugih težav psu zagotoviti dovolj časa na zraku.
Dženana Kmetec
Gornja Radgona • Pomurski sejem
Po Megri sejem Lov in ribolov
Po zaprtju prve letošnje sejemske prireditve Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, ki je temeljila na gradbeništvu, komunali in energetiki ter pogrebnih storitvah, organizatorji pripravljajo tridnevni (19.-21. april) sejem lovstva in ribištva, v sklopu njega pa še sejem aktivnosti in oddiha v naravi.
Foto: arhiv Ribiške družine Ormož
Nikola Kralj je s tem zajetnim tolstolobikom postal letošnji car Ribiške družine Ormož.
Osmi mednarodni sejem Lov bo predstavljal in prodajal opremo za lovstvo, ribištvo in kinologijo. Na 8500 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavilo 160 udeležencev iz 15 držav. V ospredju bodo predstavitve stanovskih organizacij - Lovske, Ribiške in Kinološke zveze Slovenije. Sodelovanje na sejmu so napovedale tudi lovske zveze iz avstrijske Šta-
jerske, Madžarske in Hrvaške. V okviru sejma se bodo zvrstili številni spremljevalni strokovni in izobraževalni dogodki. Od petka do nedelje bo del sejmišča namenjen tudi ljubiteljem preživljanja prostega časa v naravi, tokrat prvič pod lastno blagovno znamko. Sejem bo ponujal oblačila, opremo in pripomočke za po-hodništvo, planinarjenje, izle-tništvo, kolesarjenje ... Hkrati
bo predstavil zdraviliški turizem, ponudbo slovenskih turističnih regij in krajev ter turističnih kmetij s poudarkom na eko proizvodih in prehran-skih izdelkov. Na ogled bodo strokovne in poučne razstave, najtesneje povezane z naravo, na razstavnem prostoru 1600 kvadratnih metrov pa bo sodelovalo 135 »sejmarjev« iz šestih držav.
NŠ
Foto: DK
torek • 16. aprila 2013
Zanimivosti, kronika
Štajerski XDNIK 25
Na valovih časa
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (6.)
Raziskovanje otoka
Za odkrivanje otoka je Fun-chal več kot odlično izhodišče. Ne nazadnje v večernih urah zagotavlja fantastičen pogled na funchalski naravni amfitea-ter, poln svetlobe in življenja. Vendarle pa se tudi v še tako čarobnem kraju najde kakšna pomanjkljivost, neprijetnost. V Funchalu in sploh na Madeiri so to komarji. Borba z njimi me spominja na Don Kihotov boj z mlini na veter v kombinaciji s precej znano in staro reklamo o piškotih, ki jih nikoli ne zmanjka. Vlaga in milijon turistov na letni ravni. Kaj pa si ti insekti še lahko predstavljajo pod besedno zvezo "komarjeva nebesa"?! Zdi se, da jim tudi tako opevani protikomarski električni in drugi mogočni spreji in naprave več ne pridejo do živega. Ravno si me je eden privoščil. Spet sem se udaril. Spomnim se starih nasvetov mame, da ne imeti odprtih oken ali vrat in prižganih luči. Res pomaga. Danes je bila borba končana!
Z javnim prevozom v osrčje otoka. Na poti me presenetijo nepregledne množice teras z bananovci. Na stotine, tisoče ba-
Foto: Uroš Zajdela
Nekoč del polotoka Sao Lorenzo, danes pa samostojni otočki. Nepredstavljiva moč časa in vetrno-vodne erozije.
nanovcev. Kamorkoli pogledaš, bananovci. Zlasti na južnem delu otoka. Odgovor je na dlani, oziroma v podatkih o izvoznih storitvah Madeire. Danes Made-
Foto: Uroš Zajdela
Polotok Sao Lorenzo v polni lepoti. Dežni oblaki so že na poti.
Foto: Uroš Zajdela
A je bilo treba res vse tlakovati? Tudi sredi mogočnih vulkanskih vrhov...
ira izvozi, na kmetijskem področju, daleč največ banan. Praktično nadzira večinski »bananski« trg na Portugalskem! Seveda obstaja dvoje vrst banan, tiste za dolgo plovbo do Portugla-ske, prepolne najrazličnejših »zdravih« dodatkov in na pogled prečudovito omamne, ter tiste majhne, na pogled precej izmučene banane, ki se kar topijo v ustih. Banane odtrgajo, ko so še zelene, da ne dozorijo prehitro. Na enem izmed trekingov zagledam bananovec, na katerih se bohotijo majhne banane. Sredi ničesar! Le te banane in jaz. Edino tovrstno drevo daleč naokoli. S precej hitrimi koraki se zapodim do drevesa. Prebroditi je bilo treba še številno trnje. A pogled na tisto zlato rumeno banano, ki se bo stopila v mojih ustih. Malo se porežem, malo potrgam treking hlače, a nič me ne ustavi. Prodiram kot Ronaldo na igrišču. Vendarle se prebi-jem čez kakšne štiri metre tega trnja. Skorajda oblikujem pot. Usmerim roko. Zaslišim krik, kot da nekoga ubijajo. Po stezi sopiha precej starejši gospod in žuga z palico. Ne drznem si odtrgati banane, čeprav se vidi, da že veliko časa ni bilo nikogar v bližino tega drevesa. Gospod prisopiha, jaz odpiham. Najraje se izognem morebitnim težavam. Čez nekaj deset metrov se ustavim in opazujem. Ni vrag, da se je gospod sprehodil po moji potki med trnjem do banane, odtrgal nekaj njih in nadaljeval
Potka med posameznimi predori. Pod menoj pa nepredstavljivi prepadi.
Foto: Uroš Zajdela
svojo pot. Dobro me je. A tudi sam sem se vrnil in pohrustal še tisto, kar je ostalo. Ta banano-vec najverjetneje naslednje leto ne bo obrodil, saj je prepuščen naravi. Namreč, bananovec je treba pred zimo odsekati sredi debla, da bo prihodnje leto spet rodil.
Madeira je en velik poligon za pristne naravne navdušence in je pravzaprav zelo težko izbrati dele otoka, ki jih obiščeš. Vsekakor pa je v čast številnim ljudem, ki so izgubili življenja pri gradnji središčne madeirske značilnosti, zelo priporočljivo začeti z odkrivanjem »levad«. Te najdeš povsod, a za popolno odkrivanje teh arhitekturnih in gradbenih podvigov se je treba odpeljati do Rabacala in opraviti sprehod do slapa Risco, petindvajset fontan in doline treh slapov. Nedvomno kmalu doja-meš veličino teh mega vodnih kanalov in dela, ki so ga opravili od 16. stoletja pa vse do danes. Levade so "prenašalnice" ali kanali, po katerih teče voda iz bolj deževnega in vlažnega severovzhoda na precej bolj suh jugozahodni in za kmetijstvo primeren del otoka. Teh kanalov je na otoku več kot 2500 kilometrov, od tega kar 150 kilometrov po različnih tunelih, dolgih tudi do 150 metrov. Ko se sprehajaš po težje dostopnih in za turiste neprilagojenih levadah, šele začutiš veličino te megagradnje, ne le za kmetovalce, kot vir za namakanje, temveč tudi kot arhitekturni čudež, ki je terjal številna življenja. Nekateri deli levad so izklesani v živo skalo na prepadnih pobočjih. Osebno si na vsakem desetem koraku ne želim niti preveč gledati globino, kaj šele, da bi visel na pro-vizoričnih košarah, kot so viseli sužnji in kaznjenci, ter v skalo klesal vodni kanal. Ni točnega podatka, koliko tovrstnih košar je pristalo na dnu mogočnih vulkanskih dolin brez vsakršne možnosti preživetja. Takratnim sužnjelastnikom in veleposestnikom je bila izguba delovne sile le kolateralna škoda, ki se jo je v zelo kratkem času tudi zamenjalo. Samo da so imeli dostop do vode in s tem omogočeno gojenje sprva sladkornega trsa, kasneje vina in danes vse vrste zelenjave ter sadja, z izrazitim poudarkom na bananah.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 16. april Danes goduje Rudi.
Danes je svetovni dan hemofilije.
1520 je papež Leon obsodil enainštirideset predlogov za izboljšanje položaja v Rimskokatoliški cerkvi, ki jih je predlagal nemški teolog Martin Luter.
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine-Augustin Parmenti-er, ki je v Franciji in tako tudi v Evropi uveljavil krompir. 1790 je umrl je ameriški politik in znanstvenik Benjamin Franklin. 1885 se je rodila danska pisateljica Karen Christence Blixen. Pisala je fantastične novele in zgodbe iz afriškega življenja. 1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Nikita Ser-gejevič Hruščov.
1897 se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Thornton Wilder. 1961 je prišlo je do spodletelega poskusa izkrcanja na Kubi v Prašičjem zalivu. Sreda, 17. april Danes goduje Konrad.
1506 so položili temeljni kamen pri gradnji nove Petrove cerkve v Rimu.
1905	se je rodil hrvaški slikar in grafik Marijan Detoni. 1906je močan potres porušil velik del San Francisca.
1909 je papež v Rimu razglasil Jeanne dArc ali Devico Orleansko za blaženo. Čez enajst let so jo proglasili tudi za svetnico, pred 478 leti pa so jo Angleži sežgali na grmadi. Četrtek, 18. april Danes goduje Konrad.
1480 rojena Lucrezia Borgia, italijanska kneginja (f 1519) 1506 oložen temeljni kamen za cerkev sv. Petra v Rimu
1818	rojen Jurij Fleišman (tudi Flajšman), slovenski skladatelj (f 1874)
1819	e je rodil Franz von Suppé, avstrijski skladatelj belgijskega rodu (f 1895)
1842 Janez Puhar izumi fotografijo na steklu
1906	otres v San Franciscu zahteva najmanj 478 smrtnih žrtev 1941 Italija uvede zasedbeno oblast v Ljubljanski pokrajini 1946 formalno razpuščeno Društvo narodov
1955 je umrl Albert Einstein, švicarsko-ameriški fizik, nobelovec 1921 (* 1879)
1955	v indonezijskem Bandungu so se srečali predstavniki 23 azijskih, 6 afriških držav in Jugoslavije kot opazovalke. Srečanje velja za zametek gibanja Neuvrščenih
Petek, 19. april Danes goduje Leon.
1713	je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola.
1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete. Začela se je ameriška osvobodilna vojna.
1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor.
1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra Curieja.
1956	se je popularna ameriška filmska igralka irskega rodu Grace Kelly poročila z monaškim knezom Rainierom III.
1967 je umrl Konrad Adenauer. Bil je prvi povojni kancler Zvezne republike Nemčije, in to 14 let.
1991 so razglasili v katedrali v Canterburyju 103. canterburyje-vskega nadškofa Georgea Careya. Sobota, 20. april Danes goduje Neža.
571 se je rodil v Meki Mohamed.
1808 se je rodil Napoleon III, s pravim imenom Bonaparte Charles Louis Napoleon.
1871 se je rodil hrvaški inženir in izumitelj Slavoljub Penkala. Med njegovimi izumi je še danes najbolj znano nalivno pero - penkalo. 1889 se je rodil v Braunau am Inn v Avstriji Adolf Hitler. 1902 je znanstvenikoma Marie in Peirru Curieju uspelo pridobiti eno stotinko grama radija.
1920 so v Veliki Britaniji ukinili obvezno vojaško službo.
1714	je bil v Gorici obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. Nedelja, 21. april
Danes goduje Simeon.
1610 je prvi zanesljiv zapis o rojstvu otroka s carskim rezom. 1847 v Berlinu zaradi naglega dviga cen koruze in krompirja izbruhnile demonstracije lačnih. Kmalu so se razširile na Leipzig, Hamburg in tudi drugam.
1896 se je rodil francoski pisatelj Henry de Montherlant.
1916 se je rodil ameriški igralec Anthony Quinn.
1926 se je rodila kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta
II.
1946 so v Vzhodni Nemčiji praktično ukinili socialdemokratsko stranko, ko so se združili socialdemokrati s komunisti.
1960	so novozgrajeno mesto Brasilia razglasili za glavno mesto Brazilije.
Ponedeljek, 22. april Danes goduje Leonida.
Danes je svetovni dan Zemlje, svetovni dan brez avtomobila in dan slovenskih tabornikov.
1370 so začeli graditi v Parizu Bastiljo, zapor in ječo, ki je postala simbol zatiranja.
1724 se je rodil nemški filozof Immanuel Kant. 1766 se je rodila francoska pisateljica baronica Germaine de Staël. Z njeno študijo O Nemčiji si je romantika utrla pot v Francijo in Evropo.
1834 se je rodil francoski fizik Gaston Plante. Leta 1859 je razvil prvo baterijo za shranjevanje elektrike, ki jo v izpopolnjeni obliki še vedno uporabljamo v avtomobilih.
1961	je prišlo v Alžiriji do upora generalov, ki je ogrozil Francijo. 1977 je izbruh naftnega vrelca v norveškem delu Severnega morja na naftni ploščadi Bravo na naftnem polju Ekofisk povzročil veliko onesnaženje morja.
1810 je trgovec Galle v Ljubljani ustanovil Kazinsko društvo.
26 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zdaj pa je že toplo
Končno smo jo dočakali, pomlad namreč. Že nekaj dni se da na vrtu lepo delati. Tudi zemlja se hitro ogreva, hitreje kakor prejšnja leta. Danes, ko to pišem, ima še 8 oC v globini 5 in 10 cm.
To je že primerna temperatura, ko lahko sejemo korenček, peteršilj, zagotovo tudi solato, grah in bob pa ste, upam, že posejali. Tudi krompir lahko končno že posadimo. Upam, da nisem prepozna s svojimi nasveti, pa vendar naj povem, ker imate mnogi že pošteno naka-ljenega in se sprašujete, kaj je bolje, te poganjke odrezati ali ne. Prvi poganjki na krompirju so vedno najbolj rodni, čvrsti in zato so tudi rastline iz teh prvih klic najbolj odporne. Zato jih poskusite obdržati. Res pa je, da se 30 cm dolgi poganjki verjetno ne bodo obdržali pri življenju.
Prihaja tudi čas zatiranja strun
Še vedno imamo z njimi veliko težav, zato bom še enkrat ponovila na kratko, kako se jih lahko lotimo. Vsekakor enkratne rešitve ni. Strune so ličinke hroščev pokalic (vsaj 4 različni so), v zemlji pa so od dve do pet let. Najpogosteje nekje okoli štiri leta. Zatiranje na vrtu mora torej trajati vsaj štiri leta. Ne prenehati, če se vam zdi, da jih v zemlji ni več. Ko se izležejo iz jajčec, so čisto majhne, rumene, skoraj bele, dolge do 1 cm in ji navadno sploh ne vidimo. Vendar so te na vsako zatiranje zelo občutljive. Nato se vsako leto nekje v septembru in v maju levijo. Takrat so tudi najbolj občutljive in jih najlažje zatiramo. Kaj imamo na razpolago?
Spomladi, posebej tisti, ki imate z njimi res že veliko težav, lahko vsaj prvi dve leti zatiranja uporabimo prav posebno dušikovo gnojilo, apneni dušik. Tega dobite pod različnimi komercialnimi imeni (agrostrun, strunal ...). Vendar je treba vedeti dvoje. To je v prvi meri gnojilo, ki vsebuje 22 % dušika. Če boste z gnojenjem pretiravali, bodo rastline ob deževnem vremenu gnile, bolj bodo občutljive na bolezni in bolj privlačne za škodljivce. Poleg tega ima ta pripravek že v osnovi natančna navodila, koliko časa po njegovi uporabi lahko sejete ali presajate. Pomembno se je teh navodil držati. Pripra-
Zdravstveni nasveti
vek potresemo (dokaj natančno po navodilih) po gredici, ga zadelamo v zgornjo plast (10-15 cm) zemlje, po potrebi gredico še zalijte. To je potrebno, saj se v stiku z vodo iz gnojila najprej prične sproščati poseben plin, prav ta pa deluje negativno na strune, pa tudi na jajčeca polžev, glivice ... Deluje tudi na kaleče seme in na koreninice mladih rastlin. Če torej ne boste upoštevali navodil, boste imeli težave z vašimi vrtninami. Apneni dušik uporabljamo izključno spomladi, saj je v nadaljevanju to dušikovo gnojilo (podobno kakor KAN ali UREA). Pri spomladanskem gnojenju rastline ta dušik uporabijo kot hranilo in ne onesnažuje podtalnice. Pri jesenski uporabi, posebej če je le-ta šele ob prekopavanju (štihanju), strun niti ni več v plasti, kjer bo pripravek deloval, ker rastline v jeseni ne potrebujejo več dušika ali pa
jih celo ni več na vrtu, se potem dušik spira v podtalnico, kjer povzroča onesnaževanje.
Apneni dušik lahko uporabite tudi ob dognojevanju krompirja, saj kasneje, ko so korenine že večje, ni škodljiv v priporočenem odmerku. Tudi takrat ga potresete ob rastlinah in potem rastline ogrnete, tako da pride gnojilo v zemljo.
Še nekaj je pomembno, vedeti morate, da ste rastline zdaj pognojili tudi z dušikom, zato NE GNOJITE VEČ, upam tudi, da na teh gredicah niste v jeseni gnojili s hlevskim gnojem.
Za dolgotrajno odpravo teh škodljivcev pa svetujem, da poleg uporabe gnojila v maju in ponovno v septembru uporabite biotične pripravke , ki sem jih enkrat na tem mestu že opisala. Naj ponovim, v trgovinah lahko nabavite pripravek, ki vsebuje prav posebne glivice Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, ki deluje na tega škodljivca. Glivica preprosto okuži ličinke, te zbolijo in propadejo. Vedeti je treba nekaj stvari, da bo ta pripravek res učinkovit. Glivica deluje le, če pride v stik s škodljivci. Zato morajo biti le-ti prisotni.
Pomembno je tudi, da jih zatiramo takrat, ko so najbolj občutljive, to pa so v obdobju prehranjevanja in pred levitvijo: maja in septembra oziroma v začetku oktobra.
Ker se strune prehranjujejo ponoči, pripravek vedno uporabimo zvečer. Zjutraj prehranjevanje prenehajo, v suhem toplem vremenu se strune čez dan skrijejo v globlje plasti zemlje in pripravek jih ne doseže.
Pomembno je vedeti tudi, da glivice za svoje delovanje in preživetje potrebujejo veliko vlage, zato natančno upoštevajte navodila o načinu uporabe. Vedno tretiramo po dežju ali pa gredice pred uporabo izdatno zalijemo. Vedno ga uporabimo vsaj dvakrat sedemdnevnem razmiku.
Ker je to za vsa toplokrvna bitja nenevarna glivica, je njena uporaba v vrtninah povsem varna. Da bo na gredicah, kjer uporabimo ta pripravek, prisotnih čim več ličink, ravno tako priporočam nastavljanje vab, narezanih jabolk, krompirja ali paradižnika. Zakopljemo jih 10 cm v zemljo.
Pripravek lahko uporabimo na celem vrtu, tudi tam, kjer vrtnine še rastejo, saj ni nevaren za naše zdravje ali za zdravje otrok in domačih živali. Tako bomo najbolj učinkoviti.
Poleg glivice imamo na razpolago še en naravni, biotični pripravek, ki pa deluje tudi
na porovo zavrtalko, to so entomopatogene ogorčice Steinernema carpocapsae in Steinerne-ma feltiae. Pripravek ima seveda komercialno ime, dobite ga samo po pošti, saj so v njem živi organizmi. Do njega boste najhitreje prišli, če odtipkate imeni v slovenski brskalnik Najdi si. Za uporabo tega pripravka veljajo povsem enaka navodila kot za uporabo glivice.
Biotični pripravki delujejo najbolje na nižje stadije ličink. Zato je treba tretiranje ponavljati vsaj tri do štiri leta, da bo učinek na vrtu dolgotrajen. Na večje, odrasle strune ne delujejo dobro, zato se morajo iz njih najprej razviti hroščki, uničili pa bomo potem njihove potomce. Zato bodite potrpežljivi in vztrajni.
Vonj kapucink in žametnice je tem škodljivcem zoprn, zato ne bodo rade na našem vrtu, če bo v njem cvetelo veliko teh cvetlic. Posadite jih na robove gredic, posebej krompirja in so-latnic. Najnovejša metoda, ki prihaja k nam iz Anglije in Nemčije, pa je uporaba plinov, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin, ko jih razrežemo in zakopljemo v tla. Največ teh plinov, to so predvsem indol, alkenil glukozinolat, izotioci-anat, sproščajo rastline iz družine križnic. Uporabimo jih lahko na dva načina, njihovo seme zdrobimo in posujemo kot moko po ogroženih površinah, kar pa je seveda na vrtu težko izvedljivo. Zelo dobro pa se je izkazal postopek s podkopavanjem rastlinskih ostankov križnic. Kot vse kaže, so najučinkovitejši ostanki ruko-le in bele gorjušice. Ker je prva seveda preveč dragocena, da bi jo zakopavali v tla, pri nas pa brez težav pridemo do semena bele gorjušice, bomo v sredini avgusta ali pa na začetku aprila posejali le to. Nemci so ugotovili, da se največ za strune strupenih snovi sprosti iz mase, ki jo pokosimo in razrežemo tik pred cvetenjem rastlin. Takrat torej rastline pokosimo, na vrtu bomo verjetno uporabili vrtno kosilnico. Nato razrezano maso plitvo zakoljemo v tla in vse skupaj dobro zalijemo. Plin se namreč prične sproščati šele, če je prisotna dovolj velika količina vlage. Še boljši učinek dosežemo, če gredice nato pokrijemo s folijo, ki jo tam pustimo dva do tri tedne. Nato na tako obdelane gredice sadimo najbolj ogrožene vrtnine. Če vsako leto tako obdelamo eno gredico spomladi in eno v jeseni, bomo v nekaj letih vrt na naraven način očistili tega škodljivca, saj naj bi bil postopek 50-70 % učinkovit.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Hrošč pokalica, najdemo ga konec maja in v juniju.
Odgovorni v procesu zdravljenja (1.)
V prejšnjem prispevku sem govorila o neželenih učinkih zdravil. Vsako registrirano zdravilo ima seveda veliko več prednosti v smislu želenih učinkov, zato je tudi pridobilo dovoljene za promet.
Tokrat pa poglejmo, kako smo pri zdravljenju z zdravili sami odgovorni in koliko si sami prizadevamo za pozitivne izide zdravljenja. K temu razmišljanju me je spodbudil Svetovni dan zdravja, ki ga obeležimo 7. aprila. V letu 2013 je bil namenjen problematiki visokega krvnega tlaka. Razlog je seveda jasen - nenehno se povečuje število obolelih. Zaradi zapletov, povezanih z visokim krvnim tlakom, pa letno umre v svetu okrog 9,4 milijona ljudi. Glede pogostosti bolezni in uspešnosti zdravljenja Slovenija ne odstopa od povprečja. Z drugimi besedami - stanje je daleč od zadovoljivega. V preteklosti smo bili vajeni, da je za naše zdravje in za zdravljenje nekdo poskrbel. Danes vemo, da lahko veliko, če ne
celo največ, naredimo sami. Seveda potrebujemo zdravnika, ki opravi pregled in postavi diagnozo ter izbere zdravila in druge načine zdravljenja. Potrebujemo lekarniškega farmacevta, da poda natančna navodila o pravilni in učinkoviti uporabi zdravil skupaj z nasveti za zdrav način življenja. Vendar so vsi postopki in nasveti zaman, če se z izbranim ne strinja bolnik.
Povišan krvni tlak, povišan holesterol in maščobe v krvi, sladkorna bolezen, vse to so bolezni, pri katerih dolgo ne čutimo nobenih težav. Zato jih tudi imenujemo »tihi ubijalci«. Povišan krvni tlak se namreč pogosto konča z usodnim srčno-žilnim dogodkom, kot je infarkt, odpoved ledvic, možganska kap ali z demen-co. Sladkorna bolezen vodi v težke zaplete, kot je prizadetost ledvic, oči, živčevja, ate-roskleroza in povišan krvni tlak. Ker te bolezni ne bolijo in ker imajo nekatera zdravila v začetku uporabe izražene neželene učinke, si bolniki
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
terapijo pogosto spreminjajo sami, velikokrat terapijo celo ukinejo. V lekarni poskušamo ob uvedbi zdravila bolniku pojasniti, da se neželeni učinki sicer lahko pojavijo, vendar so praviloma prehodne narave. Vrtoglavica, slabost, utrujenost, otekanje rok in nog, mrzle roke, suh kašelj in pri moških motnje erekcije so neželeni učinki, ki se pri uporabi teh zdravil lahko pojavijo. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
torek • 16. aprila 2013
Odraslim prepovedano
ŠtajerskiTEBHlK 27
S svetovne
glasbene
scene
27. junija bo ljubljansko Areno Stožice v okviru svoje evropske glasbene turneje obiskala popularna britanska pevka Jessie J. Še pred turnejo naj bi izdala nov album, ki bo naslednik njenega debi-tantskega albuma Who Are You iz leta 2011. Jessie J., s pravim imenom Jessica Ellen Cornish, se je rodila 27. marca 1988, preboj med najpopularnejše svetovne izvajalce pa ji je uspel z uspešnicami kot so Price Tag, Domino Who Are You in Nobody' Perfect. Preden se je Jessie J še sama lotila pevske kariere, je kot avtorica pisala glasbo za druge izvajalce, med njimi sta bila tudi takšna zvezdnika, kot sta Chris Brown in Myles Cyrus. V kratki karieri je že prejela nekatere pomembne glasbene nagrade, med njimi sta tudi dve britanski glasbeni nagradi (BRIT). ®@®
S svetovne glasbene scene se poslavlja popularna belgijska zasedba Vaya Con Dios.
Še pred tem pa se bodo člani zasedbe odpravili na poslovilno glasbeno turnejo. Pevka in najpomembnejši člen zasedbe Dani Klein je pred dnevi praznovala že 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti je izdala svojo knjigo spominov in napovedala slovo skupine. Zasedbo Vaya Con Dios so leta 1986 ustanovili že omenjena Dani Klein, Dirk Schoufs in Willy Lambregt. Do danes so po celem svetu uspeli prodati več kot 7 milijonov albumov in 3 milijone singlov. V glasbeno zgodovino pa so se vpisali z nepozabnimi uspešnicami, kot so What's a Woman?, Nah Neh Nah, Don't Cry for Louie, Puerto Rico, Heading for a Fall, Johnny, Don't Break My Heart, Just a Friend of Mine
in številnimi drugimi. ®®®
Se še spomnite ameriške skupine Hanson in njihove velike uspešnice Mmm Bop iz leta 1997? Za vse tiste, ki se jih še spomnite, imamo dobro novico, saj naj bi 18. junija izšel njihov novi studijski album. Zgoščenko z naslovom Antems že napovedujejo s prvim singlom Get The Girl Back. Skupino Hanson sestavljajo bratje Isaac, Taylor in Zac, ki so svoj zadnji, 8. studijski album Shout it Out izdali leta 2010.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
3.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	NEED U (100 %) - DUKE DUMONT FT AME
2.	JUST GIVE ME A REASON - PINK FT NATE RUESS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAK
NEMČIJA
1.	LET HER GO - PASSENGER
2.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
3.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
To je to
http://images6.fanpop.com
Jessie
Nobenemu od njihovih sedmih albumov pa na žalost ni uspelo ponoviti uspeha njihovega debitantskega albuma Middle of Nowhere iz leta 1997.
®®®
Znana škotska pevka, kitaristka in tekstopiska KT Tunstall, ki se je še najbolj spomnimo po njeni veliki svetovni uspešnici Black Horse and the Cherry Tree, bo 10. junija objavila novi studijski izdelek. Album, ki je nastal v sodelovanju s produ-centom Howeom Gelbom, bo nosil ime Invisible Empire // Crescent Moon. KT Tunstall je svoj prvi studijski album Eye To The Telescope izdala leta 2005. Zatem je posnela še dva odlična albuma, Drastic Fantastic (2007) in Tiger Suit (2010), ki je bil
odlično sprejet.
®@®
Mineva že natanko 30 let od objave debitantskega albuma She's So Unusual
znane ameriške pop pevke Cyndi Lauper. Ob tej obletnici se bo pevka odpravila na veliko ameriško glasbeno turnejo, na kateri bo predstavljala skladbe iz omenjenega albuma. Na albumu She's So Unusual najdemo nekatere največje uspešnice iz njenega celotnega glasbenega opusa, kot so Girls Just Want Have Fun, Time After Time, She Bop, All Through the Nigt in Money Changes Everything. Album je bil za
takratne razmere prodan v neverjetni 16-milijonski nakladi, še istega leta (1983), pa je prejela tudi nagrado grammy za najboljšo debi-tantko.
25. maja bo slovensko prestolnico obiskal legendarni ameriški kitarist Joe Satriani. Glasbenik, ki ga mnogi uvrščajo med največje svetovne rock kitariste vseh časov, se bo slovenskemu občinstvu predstavil v ljubljanski Dvorani MediaPark (Cvetličarna). Joseph Joe Satriani, znan tudi pod vzdevkom Satch, se je rodil 15. julija 1956, za resno igranje kitare pa se je odločil že kot mlad fant pri štirinajstih. V izjemno bogati karieri je sodeloval s številnimi zvenečimi imeni s svetovne glasbene scene, med njimi so bili tudi Mick Jagger in zasedba Deep Purple. Joe Satriani se je na prvo veliko glasbeno turnejo skupaj z zasedbo G3 odpravil leta 1996. S turnejo, v okviru katere je nastopil tudi v Ljubljani, je navdušil številne glasbene navdušence po celem svetu. Satriani se lahko pohvali tudi z odlično prodajo svojih albumov, saj jih je do sedaj prodal že več kot 10 milijonov. Prav tako pa je osvojil številne pomembne glasbene nagrade, med njimi je kar 15 nominacij za nagrado grammy.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Plastenke
Večino embalaže dandanes predstavlja plastika. Predvsem embalaža pijač ... Te so ponavadi zapakirane v plastenke. S tem sicer ni nič narobe, saj so plastike fantastičen materiali s precej dobrimi lastnostmi. Vendar je po svetu že nekaj časa zelo popularna tudi voda v plastenkah.
Predvsem v zahodnem svetu, torej v Evropi in ZDA. Veliko ljudi jo navdušeno kupuje, morda kar tako, morda pa zaradi zlaganih "dejstev" o kakovosti vode iz plastenke. Začnimo na začetku, z dejstvom, ki si ga moramo vedno zapomniti; voda v plastenkah je neumnost in predvsem zelo dobičkonosen nateg. Sedaj pa razmislimo in utemeljimo, zakaj je tako. Kar velikokrat se recimo pojavlja mit, da je voda v plastenkah nekako boljša kot tista iz pipe, mogoče celo bolj čista. Kar pa ni res. Od kod pa si ljudje predstavljajo, da ta voda pride? Morebiti iz idiličnih slapov, daleč v visokogoju ali pa mogoče iz čudovitih tolmunov, skritih nekje v gozdu? Niti ne ... Voda v plastenkah napreč prihaja iz točno istih vodnih zajetij kot vsa ostala voda, ki nam teče po ceveh.
Razlika je le ta, da ima praktično ista voda v plastenki vsaj tisočkrat (dobesedno, ne zato, ker lepše zveni) višjo ceno kot sicer. Je vir izjemnih zaslužkov za podjetja, kajti surovina, torej voda, ki jo črpajo, je praktično zastonj, oziroma je cena zanemarljiva, hkrati pa z "izdelkom" ni potrebno ničesar početi, kot na primer z drugimi pijačami, tako da tudi na tem področju ni stroškov. Prodajo vam dobesedno nič za lep denar in tega se podjetja, ki vodo prodajajo, dobro zavedajo. Na vse pretege oglašujejo svoje plastenke kjer se le da.
A vsakič, kadar govorimo o oglaševanju, to običajno zajema veliko manipulacij ter predvsem izkrivljanje besed. Natanko tako je tudi z vodo v plastenkah. Oglašujejo jo kot naravno, živo, posebej zdravo, čisto, polno mineralov, vodo, ki vas napolni z energijo, vodo boljšega okusa in tako naprej. A vse skupaj nima nobenega smisla. Voda okusa nima, prav tako pa je vsaka voda, črpana iz zemlje, polna mineralov. Prav gotovo ni živa, kozarec vode pa vas bo zmeraj nekoliko osvežil in "napolnil z energijo". In to ne glede na to, iz katere plastenke jo pijete, ali pa celo če usta kratkomalo prislonite k pipi.
Kar se pa tiče same kakovosti vode, je pomembno vedeti tudi, da je voda v plastenkah velikokrat slabše kakovosti kot pa voda iz pipe. Plastenka se lahko tudi po pol leta ali več valja po skladiščih in trgovinah, preden jo potem z navdušenjem izpraznite. Poleg tega je študija v ZDA pokazala, da je kar tretjina vseh embaliranih vod vsebovala precej večje količine bakterij kakor navadna voda iz pipe. Dvomim, da je v Evropi in Sloveniji situacija pretirano boljša.
Namesto da bi bili ponosni, da imamo v zahodnem svetu zelo dobro urejeno vodovodno omrežje, kar je izjemno pomemben civilizacijski dosežek, se delamo, kakor da je to nekaj slabega. Skoraj kot da je voda iz pipe drugorazredna in je malo da ne sramotno, če se raje odžejaš ob umivalniku kakor pa iz drage plastenke. Voda je na tak način postala statusni simbol in zato ni kriv nihče drug kot ljudje sami. Nobena firma ljudi v pitje te vode ne sili. Čakam dan, ko bodo ljudje navdušeno začeli kupovati zrak v ličnih vrečkah, saj sem prepričan, da bo posebej čist, dobrega okusa alpske svežine ter nadvse zdrav in naraven.
Matic Hriberšek
S t V I
N AJ°2
PINK FT NATE
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
2.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO I
3.	JUST GIVE ME A REASON RUESS
4.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
5.	LET HER GO - PASSENGER
6.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
7.	MIRACLE - HURTS
8.	IT'S A BEAUTIFUL DAY - MICHAEL BUBLE
9.	TANGLED UP - CARO EMERALD
10.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
11.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
Vsako sredo na Radiu Ptu]
Z Vami na frekvencah 891809812°I0473 bo Janko Bezjak
28 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 16. aprila 2013
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
rižota s piščančjim mesom, radič SREDA
krompirjeva omaka, hrenovke, jabolčni kompot ČETRTEK
vojvodinski svinjski paprikaš*, solata iz kislega
zelja, žemeljni narastek
PETEK
cvetačna juha, zelena solata s trdo kuhanimi jajci,
sadno-sladoledna kupa
SOBOTA
zelenjavna juha, ocvrt piščanec, riž, solata NEDELJA
goveja juha, pleskavica na žaru, zelenjava, čokoladno-maskarponejeve kocke** PONEDELJEKgovedina v solati, polnozrnat kruh, sadje
*Vojvodinski svinjski paprikaš
Sestavine: 1 kg svinjskega mesa, 3 glave čebule, 0,5 kg krompirja, 2 korenčka, 3 jedilne žlice mlete sladke paprike, 2 žlički popra, po želji mleta kumina, malo masti, vegeta po okusu.
Čebulo na drobno narežemo in jo dušimo na olju. Ko se zmehča, dodamo na koščke narezano meso, na kocke narezan korenček, sladko papriko, solimo, prilijemo vodo in pokrijemo, da se kuha. Ko se meso nekoliko zmehča, dodamo narezan krompir, mlet poper, mleto kumino in kuhamo, da se krompir zmehča. K paprikašu postrezite solato iz kislega zelja.
**Čokoladno-maskarponejeve kocke
Sestavine: biskvit: 5 jajc, 5 žlic sladkorja, 5 žlic moke, 1-2 žlici kakava, (po želji: noževa konica pecilnega praška); čokoladna polivka: 1,5 dl sladke smetane, 150 g jedilne čokolade, 1 žlica mletega sladkorja ali nutele (namesto sladkorja in nutele lahko uporabite kakšnega čokoladnega zajčka, če vam je ostal od velike noči); 500 g maskarponeja, 10 žlic mleka (po želji lahko dodamo čokoladni ali nugatov liker).
Penasto umešamo jajca in sladkor ter dodamo moko in kakav. Zlijemo v velik pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo približno 10 minut pri 180 stopinjah (oziroma dokler ni pečeno). Ohlajen biskvit prerežemo na polovico, tako da dobimo dva manjša. Sestavine za čokoladno polivko raztalimo nad soparo in ohladimo. Polovico biskvita navlažimo z mlekom, premažemo z 250 g maskarponeja ter polijemo s čokoladno polivko. Na to položimo drugo polovico biskvita in postopek
ponovimo. Čokoladno polivko na vrhu poljubno okrasimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
RAVNANJE PO HLAČAH Pri blagajniškem okencu zahteva ženska s fantkom dve vozovnici: eno za polno in eno za polovično ceno. Blagajničarka se upre: »Za fanta bo treba kupiti celo karto, saj nosi že dolge hlače!« Tedaj se ženska nasmeje in reče:
»No, če se ravnate pri tem po hlačah, pa prosim samo eno celo karto!«
»Rada bi kupila nov radio!« »Ali vaš stari ne funkcionira več?« je zanimalo prodajalca. »Ne vtikajte se v moje intimne družinske zadeve! Jaz sem prišla po nov radio!«
GEJZIR
»Slišala sem, da si bila na Islandiji. Si videla gejzirje?« »Ja, tako ljubke živalce so to!«
UGOTOVITEV
Ni vam treba prižgati računalnika, da bi izvedeli, ali je instaliran program Windows. Zadostuje, če pogledate, ali je tipka »reset« še čitljiva.
PRIPRAVLJEN
V servisu računalniškega podjetja je pozvonil telefon in moški glas je dejal:
»Oprostite, z računalnikom, ki sem ga kupil pred tednom dni pri vas, imam velike probleme.« »Kaj pa je narobe?« »Na zaslonu piše: 'Hit Enter when ready'.« »Ja, in?«
»Kako pa naj jaz vem, kdaj je pripravljen?«
VLOŽEK
»Ves svoj denar vlagam v alkohol,« je rekel pijanček. »Le kje bi za svoj denar še dobil 40 %?«
TOŽBA
»Gospod Koren, tožena stranka vam je torej rekla, da ste bik. Ali je to res?« »Ja, res je!«
»Zakaj ga pa potem tožite?«
NEUMESTNO VPRAŠANJE Starejša gospa je prišla v trgovino in rekla:
ČAKANJE
V živalskem vrtu je poginil nosorog. Ker je bil direktor na službenem potovanju, so ga poklicali v hotel, kjer se je zadrževal, in ga vprašali:
»Šef, poginil je nosorog. Ali naj kupimo drugega ali naj počakamo, da se vrnete vi?«
SESTAVIL
EDI KLASINC
SLAKOV FILM
JUNAŠKI EP
IZVAJALEC ANKETE
Štajerski TEDNIK
ZICNICA
RTV ODDAJA
v Živo
NEMŠKI FIZIK, NOBELOVEC (WALTHER)
RIHARD JAKOPIC
SKLEP, ODLOCITEV
OKROGLA STAVBA
NAVJE
LJUDSKO IME ZA RASTLINO ŠCIR
STRUPENA KACA
PANJ
ITALIJANSKI PEVEC
KDOR SE POGAJA
LETOVIŠCE V BELGIJI
GRŠKA CRKA
PERZIJSKI KRALJ
PRELEST
SODBA
PREBIVALEC ATIKE
GALERIJA V LJUBLJANI
GALIJ
PRIŽNICA
POKLON
OBER
PISANA TROPSKA PAPIGA
STARA SORTA JABOLK
NAŠA LEPOTICA IN PEVKA (NINA)
DEJAVNOST IGRALCEV
SLADKOBA (STAR.)
DEL PLAČILA, RATA
OBOROŽENE SILE
GLASBENO ZNAMENJE
TEPČEK, PEPE
MODEL TOYOTE
OKSID (ZASTAR.)
TKIVO OB ZOBEH
RASTLINA ŠKRNICELJ
NEREC, TEPEC
SLIKAR ŠUBIC
SMUČAR (PETER)
ZNAMKA TISKLANIKOV
PEVEC PESTNER
NEPRETRGANA PRODAJA
PLOT IZ LAT
PESNIK ŽUPANČIČ
NIKELJ
SILICIJ
NAŠ TENORIST DARIAN
SVETIŠČE BOGINJE ATENE
PESNIŠKA POSLANICA
ZILJSKA NOŠA
MANJŠA RANA
PREVZEMNIK ODSTOPLJENE TERJATVE
UGANKARSKI SLOVARČEK: BOTHE = nemški fizik, Nobelovec 1954 (Walther, 1891-1957), CESIONAR = prevzemnik odstopljene terjatve, GARN = nit za kvačkanje, kvačkanec, HET = 8. črka hebrejske abecede, JUDIKAT = sodba, NEK = italijanski pevec s pravim imenom Filippo Neviani, VIVOLA = stara sorta jabolk iz mariborske okolice, tudi vivolica.
■jeuojseo 'eomej 'sej
'eiojsjde Teuere 'opv 'uoio 'wei 'dcqsuou '9A| 'do| 'ueseip 'sune 'e^sfoA '^ojqo 'o/\}S|ej§| 'egeluedzA 'sjv 'pe$ 'we$ 'epunioj 'efedode 'jeg 'pu 'eoue^efl 'Aeijdej^o 'ensuing :ouAejopc>A IMNVZIdM 31 A3HS3d
Foto: AŠV
torek • 16. aprila 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 29
Govori se ...
... da je v našo deželo končno le prišla težko pričakovana pomlad, saj že skoraj vse cveti. Še najbolj pa ceste.
... da bodo osladne španske in nekatere domače nadaljevanke vsaj za nekaj dni v senci javne objave seznama imen velikih davčnih dolžnikov.
... da se je po zgledu davkarije za podobno zelo pogumno potezo odločil tudi eden znanih Po-etovioncev, ki je baje javno zagrozil, da bo objavil imena vseh svojih dolžnic - tistih, ki mu že leta obljubljajo, pa od njih še sedaj ni dobil. (Če mislite isto kot mi, ste nesramni.)
... da vse kaže, da bomo vendarle kmalu dosegli tolikokrat obljubljeno oživitev srednjeveške Poetovione. Vrnili so se Herbersteini, vrnili so se haloški
ri kradejo milijone in so zato še na televiziji ali na visokih ter dobro plačanih položajih, drugi pa raje hodijo od vrat do vrat in se predstavljajo za predstavnike invalidskih organizacij.
...da se kolo sreče tudi pri Svetem Urbanu izjemno hitro vrti: enkrat ima srečo eden, drugič spet drugi. Sicer pa bi bilo preveč dolgočasno, če bi bili vsi na isti strani.
... da se bodo mnogi Šterntal-čani že kmalu po prvomajskih praznikih odpravili na hrvaško Primorje; kako tudi ne, saj bodo
šli na račun občine.
... da je novi poetovionski rokometni trener pričel tako, kot je končal stari - z remijem.
Vidi se ...
. da so naši sodniki uspešno izvedli akcijo Nič nas ne sme presenetiti, pa čeprav jih je en sam (predrzno nesramen) klic presenetil in so vsi zapustili hišo pravice. Pa so čakanje na dvorišču izrabili za prijetno neformalno druženje, saj drugače za to skoraj ni časa.
pred kratkim so se vrnili še Le-slieji, mi pa tako in tako že nekaj časa živimo kot tlačani.
. da v kriznih časih nekateri ne izbirajo sredstev, kako bi prišli do evra ali dveh, Nekate-
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 22. 4. pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Tanja Pleteršek, Kidričevo.
Iskrice
Foto: Tadej Petrovič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je duhovito fotografijo poslal Tadej Petrovič in k njej pripisal: »Kaj takšnega se lahko zgodi za veliko noč le mesarju Srečku za 40. rojstni dan.«
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev zna/q)s/<pp
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€€	GGG
Bit	VV	©	€€€	GG
Dvojčka	VVV	©©	€	G
Rak	VV	©©©	€€€	G
Lev	VVV	©©	€	GGG
Devica	VV	©©©	€	GGG
Tehtnica	VV	©	€€€	GG
Škorpijon	VVV	©©	€	GGG
Strelec	V	©	€€€	GG
Kozorog	VV	©©©	€	GGG
Vodnar	V	©©	€€€	G
Rbi	VV	©©©	€	GGG
(Vir: www.pregovor.com)
»Ko sem bil star štirinajst let, se mi je oče zdel tako neumen, da sem ga komaj prenašal. Ko sem bil star enaindvajset let, pa sem bil presenečen, koliko se je ta stari mož v sedmih letih naučil.« Mark Twain
»Nikoli ne hodi k zdravniku, čigar sobno rastlinje se je posušilo.« Neznan avtor
»Računalnik me je enkrat premagal v šahu, toda v kikboksu mi ni bil kos.« Neznan avtor
»Moj nasvet je, da se poročiš: če najdeš dobro ženo, boš srečen; če ne, boš pač filozof.« Sokrat
»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo.« Friedric Hebbel
»Če ti nikoli nič ne uspe narediti iz prve, potem padalstvo zagotovo ni zate.« Neznan avtor
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: DOSTAVNI AVTO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 15. april do 22. aprila 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klaslnc
30 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 16. aprila 2013
Dobrava • Iz Kulturno-športnega društva Dobrava
V petek Večer pesmi in besede
Kulturno-športno društvo Dobrava ima 56 aktivnih članov, ki delujejo v treh sekcijah - pevski, dramski in športni. Marca so imeli volilni občni zbor, na katerem so za predsednico izbrali Štefko Šoštarič.
Vodilo delovanja društva ostaja enako, kot je bilo v minulih 20 letih, to je, da pripravljajo program, ki bo všeč njim in njihovi publiki, je razložila nova predsednica Štefka Šoštarič. Društvo si je namreč pridobilo zvesto publiko, ki spremlja njihovo delovanje in nastope, na katerih se običajno predstavita tako moški pevski zbor kot dramska sekcija. Pri delovanju si Štefka Šoštarič
želi še več družabnosti, v društvo pa želi pretegniti tudi čim več mladih.
Društvo, ki povezuje krajane in kraj, je bilo ustanovljeno leta 1996, vendar moški pevski zbor deluje že od leta 1993. V zbor so bili vključeni predvsem Dobravčani, Žnidaričevi in Šoštaričevi fantje, ki jih je bilo ravno za oktet, vodil pa jih je Franci Magdič. Z leti se je oktet razširil v zbor, pevci pa so
prihajali tudi od drugod; danes je okoličanov morda celo več kot Dobravčanov. Šoštaričeva to pripisuje želji po petju, pa tudi dobremu vzdušju v društvu, ki pritegne člane tudi od drugod.
Poleg dramske in pevske sekcije deluje pri društvu tudi športna, katere člani sodelujejo tudi pri organizaciji kulturnih prireditev. Dobra plat treh sekcij je v tem, da se člani
podpirajo in si pomagajo pri organizaciji dejavnosti. Športniki so najbolj aktivni poleti, ko jih je najti na igrišču za odbojko na mivki. Na Dobravi so namreč že večkrat organizirali dobro obiskane turnirje v odbojki na mivki. Pripravljajo tudi pohode in ekskurzije. Središče društvenega delovanja je vaški dom, ki je sicer last občine in z njim razpolaga krajevna skupnost, s katero ima društvo
11. Poli maraton
Ptuj pričakuje več tisoč kolesarjev
11. Poli maraton letos na Ptuju. Start na bo Potrčevi ulici, ljubitelji dolžinama pripravljeni ter 21,2-kilometrski Mi najmlajše. Nadebudni poti skozi Ptuj in se po
drugače kot prejšnja leta začenja svojo pot kar potekal pred upravno stavbo Perutnine Ptuj na kolesarjenja pa bodo lahko izbirali med dvema h prog. Maxi Poli maraton v dolžini 52 kilometrov ni Poli maraton. Poskrbljeno pa bo seveda tudi za mladi kolesarji bodo lahko kolesarili po krožni kolesarjenju zabavali v mestnem središču.
Seveda bo tolikšna količina kolesarjev na Ptuju zahtevala poseben pro-I metni režim. Zato so organizatorji, ki jim pri izvedbi močno pomagajo ? tudi občinske službe Mestne občine Ptuj, pripravili več parkirišč v nepo-f sredni okoli Ptuja, kjer bodo lahko udeleženci največjega kolesarsko-re-? kreativnega dogodka v Sloveniji parkirali. Predvidena parkirišča so tako I nad Perutnino Ptuj, pred Šolskim centrom Ptuj, parkirišče pod ptujskim
gradom, pri mestnem stadionu, na Zadružnem trgu, pri Termah Ptuj, ob Dravi pri železniškem mostu, ob Dravi pri farmah, po potrebi pa bodo za parkiranje avtomobilov pripravljene še kakšne površine.
Start in cilj
S parkirišč se bodo udeleženci pomaknili v center dogajanja, ki bo v starem ptujskem mestnem jedru. Tam jih bo pričakala klasična infrastruktura Poli maratona, ki vključuje tako prostor za pogostitev pod šotorom in oder, na katerem se bo izvajal animacijski program, kot tudi vse vzporedne aktivnosti z brezplačnimi napitki za kolesarje, servisom koles in veliko ponudbo prijateljev kolesarjenja. Start Maxi Poli maratona je ob 11. uri, dvajset minut kasneje, ob 11.20, mu sledi Mini Poli maraton, najmlajši pa se bodo na Poli snack krožno progo po Ptuju podali ob 11.30. Po 13. uri, ko na cilj pripeljejo prvi kolesarji, bo že pripravljena perutninska pojedina - kolikor lahko poješ - ter kasneje še podelitev bogatih nagrad za različno angažirane kolesarje in Poli maraton bo ravno tako vrhunski, kot je bil do zdaj.
Kaj nas druži?
Skratka, deset dosedanjih Poli maratonov je do zdaj prepričalo že tisoče rekreativnih kolesarjev. Družijo nas odlična družba, kolesarjenje skozi idilično pokrajino, zabava za vse generacije, vrhunska organizacija, bogat zabavni program za vse generacije, nagrade za udeležence in celostna ponudba s tehnično podporo, osvežilnimi napitki na progah ter slastno pogostitvijo na cilju. Tudi zato vas že komaj čakamo.
(PR)
Foto: Viki Ivanuša
Štefka Šoštarič je nedavno prevzela vodenje KSD Dobrava.
sklenjeno pogodbo, po kateri plačujejo tudi del stroškov, ki jih povzročijo.
V petek ob 19.30 bodo Dobravčani v domu kulture v Ormožu s prireditvijo Prijatelji na tiste čase praznovali 20-letnico delovanja MPZ Dobrava. Pevci
in njihov pevovodja Jože Barin Turica so pripravili pester pevski program, njihovi »gostje« pa bodo kar člani gledališke sekcije, ki bodo predstavili nekaj odlomkov iz predstav, ki so jih igrali v preteklih letih.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Izobraževanje gasilcev
Foto: M. Ozmec
V organizaciji Območne gasilske zveze Ptuj so v teh dneh končali izobraževalni tečaj za 110 članov gasilskih društev, ki niso vključena v ptujsko zvezo. Ko so
8. januarja začeli nadaljevalne tečajem za gasilca, je bilo vpisanih 65 kandidatov, hkrati z nami pa so tečaj začeli tudi bodoči vodje enot, tako da je bilo vseh tečajnikov 110. Kot je pojasnil vodja tečaja Matjaž Veršič, so predavanja končali pred kratkim, prejšnji teden pa so potekale še praktične vaje;; v petek je bila večerna, v nedeljo pa še zadnja nočna vaja. Sedaj se tečajniki pripravljajo na zadnjih 6 od 12 izpitov, ki jih bodo opravljali 21. aprila.
Barislovci • Odprli frizerski salon Petra
Foto: M. Ozmec
V soboto, 13. aprila, so v Barislovcih 21, na območju občine Videm, svečano odprli frizerski salon -Frizerstvo Petra. Kot je pojasnila samostojna podjetnica Petra Kolednik, se je po 16 letih dela v frizerski stroki s partnerjem Dejanom kljub kriznim razmeram odločila za samostojno pot. Ob stanovanjski hiši v Barislovcih sta na mestu, kjer je bila pred tem priročna hišna delavnica, zgradila povsem nov objekt in v njem uredila sodoben frizerski salon. V njem je poleg osrednjega prostora za izvajanje obrtne dejavnosti ženskega, moškega in otroškega frizerstva tudi prostor z igralno mizico za najmlajše, tako da lahko mamice ali očetje prihajajo k frizerju tudi z otroki. Ob svečanem odprtju so se v soboto popoldne zbrali sorodniki in prijatelji, salon pa je ob pomoči sina Jana in hčerke Neže blagoslovil videmski župnik Jože Petek.
-OM
Ptuj • Cooperjev test
Zavod za šport Ptuj in Atletski klub Cestno podjetje Ptuj pripravljata v sredo, 17. aprila, ob 17. uri na ptujskem Mestnem stadionu Cooperjev test. Test sestavlja tek na 2400 metrov za moške in 1600 metrov za ženske, ki ga je treba preteči v čim krajšem času, da pri tem ne ogrožate lastnega zdravja. Na Cooperjevem testu lahko preizkusite svojo tekaško pripravljenost.
DB
torek • 16. aprila 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 31
Prireditvenik
Torek, 16. april
8:00 Cirkovce, OŠ: predtekmovanje 8. otroške varnostne olimpijade
8:30 Sveta Trojica, Dom kulture: regijsko srečanj lutkovnih skupin, JSKD
9:00 Maribor, velika predavalnica Zavoda za zdravstveno varstvo: okrogla miza, Kako se
spoprijeti z zvišanim krvnim tlakom in dejavniki, ki ga povzročajo 11:00 Sveta Ana, Kulturna dvorana: 41-6-2-1, svečani podpis pisma o sodelovanju
regionalnih destinacijskih organizacij Ptuj-Ormož in Maribor-Pohorje 17:00 Podgorci, Kulturna dvorana: Praznik vina Podgorci 2013, zbiranje vzorcev do 20:00 17:00 Ptuj, OŠ Mladika: tečaj lepopisja - kaligrafije, Natalije Resnik Gavez 18:00 Maribor, Mestna knjigarna: predstavitev popotniškega vodnika, Od davnine do
divjine, Daria Corteseja 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Hasanov plašč, predavanji s predstavitvijo liturgič-nih predmetov
19:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: potopisno predavanje Vilija Podgorška, Brazilija -dežela prihodnosti, društvo Potuj
Sreda, 17. april
16:00 Ormož, Knjižnica F. S. Meška: pravljična ura za otroke 17:00 Ptuj, Waldorfski vrtec, Peršonova ul. 1: brezplačna igralne urice 18:00 Ormož, viteška dvorana gradu: literarni večer s Klariso Jovanovič, Ob volčjem svitu se vračajo
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Galerija FO.VI 2: odprtje razstave Saše Urih Med slikarstvom in fotografijo
Četrtek, 18. april
1G:GG
17:GG 1B:GG
1B:GG 1B:GG
19:GG
Videm, občina: okrogla miza, Gojenje kmetijskih kultur in vrtnin na vodovarstvenih in poplavnih območjih
Ptuj, CID: začetek 30-urnega tečaja fotografije s Stančem Zebecem
Markovci, večnamenska dvorana: prireditev ob 40-letnici šolske folklore OŠ Mar-
kovci
Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje slikarsko prostorske postavitve akademskega slikarja in grafika Azada Karima, Izgubljeni artefakti
Slovenska Bistrica, Viteška dvorana gradu: pomladni abonmajski koncert kvarteta saksofonov Colorfour
Petek, 19. april
1B:GG 19:GG
2G:GG
Ruše, Dom kulture: jubilejni koncert ob 50-letnici MePZ Pevskega društva Ruše Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: dr. Maja Gašperič, Savanski šimpanzi, opičja materialna kultura in evolucija človeka
Ptuj, CID: potopisno predavanje Pie Peršič, Po slovenski planinski poti v 30 dneh, prehojenih 630 km
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 18. april: 19:00 Mama
Petek, 19., sobota, 20., in nedelja, 21. april: 17:00 Čudovita bitja; 19:00 Film 43; 21:00 Mama
PTUJSKA TELEVIZIJA
TonÄtlB.4..

PROGRAMSKA SHEMA PeTV
3:00
IrteimikTVMaiilmr-pon. "gSmrca-p. nfo Karal
Ptujska kronika - pon. Into kanal
10:00 10:20
11:00 Modro - pon. 11:30 Infu kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik - pon. 13:25 Info kanal 5:05 lan; 5&KI :00 PtU
- SNG - Maribor opera in balet ca
i kronika - pon.
nica
|:00 Ptujska kit...... r_
16:20 Info kanal
7:00 Snort(no)-16. oddaja
7:3EMotoscena-20. odnaj;
_,fotos'cena-20. oddaja 0 Ptujska kiomka - pon.
3:20 Info kanal
9:30 Zemlja in mi-16.oddaja-pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(riD) • 16. oddaja - pon. 2j:iJ ptostsna - 20. oddaja-pon. 21:15 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 17.4.
9:QQ Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhmjira - pon. 9:50 nfo kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro - pon. 11:30 Info kanal
14:05 Jana - SNG-Maribor opera in balet- pon. 14:35 Gostilna pr Francet - 25. oddaja - pon. ":35 Kuhinjica k00 Ptička kronika-pon. 3:20 Info kanal
17:05 Cista umetnost-1B. oddaja 17:25 Butan- dežela gimeCep zmaja 13:00 Povabilo na kavo-pen. 13,30 Info kanal
13:30 Zemlja in mi-16. oddaja-pon.
PTUJSK.-. rt L L VIZIJA
20:00 Ptujska kronika -por. 20:20 Cista umetnost -18. oddaja - pon. 20:40 Motoscena - 20. oddaja - pon. 21:05 Povabilo na kavo-pon. 21:35 Regi IV Goriinica 22:35 Info kanal
Četrtek 18.4.
9:00 DnevnikTVMaiiboi-pon.
9:25 Kuhinjica-pon.
9:50 Info kanal
10:20 Modro - pon.
10:50 Info kanal
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo-pon.
12:50 Info kanal
15:30 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika-pon.
16:20 Info kanal
13:00 Ptujska kionika - pon.
13:20 Snoit(no)-18. oddaja -pon.
13:50 Info kanal
20:00 Ptujska kionika -pon.
20:20 Cista umetnost -18. oddaja - pon.
20:40 Ptujske odrske deske -1. oddaja - pon.
21:00 Motosoena-20. oddaja-pon.
21:25 Jana - 0 love h suženj denarja 18062012
22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Zemlja in mi -10. oddaja - pon.
23:05 Info kanal
MESTNA OBČINA PTUJ
Mestna občina Ptuj Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo Mestni trg 1,2250 Ptuj tel: +386 2 748 29 66, fax:+386 2 748 29 44
VABILO
Mestna občina Ptuj vabi vse obstoječe uporabnike vrtov na zemljiščih Mestne občine Ptuj in tiste, ki bi to želeli postati, da se v torek, dne 23. 4. 2013, ob 17.00 uri, v Domu krajanov dr. Ivana Potrča, Potrčeva cesta 34, Ptuj, udeležite skupnega sestanka na temo urejanja vrtov.
Mestna občina Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
NUDIMO individualno svetovanje na vseh življenjskih področjih, učenje sprostitve in duhovni trening. Izobraževalno kulturno društvo M, Ptuj, tel. 031 548 078.
KMETIJSTVO
PRODAM krožne brane Olt, 24 diskov, traktorske gume, ozke, s platišči.
Gsm 041 759 127._
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, vezena na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957. PRODAM prašiče, težke od 30 do 50
kg. Gsm 040 843 201._
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
PRODAM kakovosten hlevski gnoj za vrtove s prevozom. Tel. 041 421 731.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 160 kg, ugodno prodamo, po dogovoru jih tud očistimo. Tel.
041 978 309._
PRODAM seno v kockah, priklopa za traktor Zetor in paletni voziček. Tel.
041 645 875._
PRODAM hondo mio standard F-Y 620 s priključki: snežna freza, vrtna freza, kosa, plug z železnimi kolesi. Telefon 070 412 013 in 02 751 38
01_
PRODAM drva, bukova, ugodno (debelo cepana) in v hlodih ter možnost razreza in dostave. Tel. 051 632 814.
PURANE IN PURICE, 7-tedenske, težke od 2,5 do 3 kg, prodajamo po zelo ugodni ceni. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. BELE KOKOŠI, 4 KG, po 4 € za žival, naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek,
Starše 23._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM telico, lisasto, brejo 7 mesecev. Tel. 031 842 677.
NEPREMIČNINE
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
tut, úfiletu www.radio-ptuj.si
S f>	Televizija
Skupnih Internih Programov
m
00:00 Vldeo strani 8:00 Materinski dan KD Destmlk 9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip iz Ormoža 11:10 ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z ingrid 20:00 Mesečna kronika iz občine Destmik 21:10 Gostilna pri Francetu 22:10 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani
00:00 Vldeo strani 8:00 Kronika iz občine Hajdina 9:30 OŠ Hajdina - Ob Materinskem dnevu 10:00 Starše - Materinski dan na OŠ Starše 11:00 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani
16:00 Starše - Predavanje iz CPP v Marjeti 17:00 Seja sveta občine Markovci - V ŽIVO 20:00 Materinski dan v Skorbi in Dražencih 21:00 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Vldeo strani
00:00 Video strani 8:00 Kronika iz občine Domava 9:15 Glasbena oddaja 10:30 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz preteklosti 19:40 Ptujska kronika 20:00 Nastop Okteta Domava z gosti 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Vldeo strani
Uredništvo: tel.:02 754 OO 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
ZAHVALA
Ob izgubi našega
Martina Klinca
IZ ZABOVCEV 54
nazadnje stanujoč v Domu upokojencev Muretinci
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Mure-tinci, govornici za poslovilni govor, zastavonošu Občine Markovci, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu zavodu Mir.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
Matilde Habjanič
17. 6. 1944 t 9- 4. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Janezu Maučcu, cerkvenim pevcem, govornici, zastavonoši, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Janez, hčerka Marija z družino, hčerka Slavica z družino, hčerka Tilika z družino in sin Janez z družino

AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ I Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
LETNIK CENA« OPR.
BMW M3 SMG COUPE AVTOMATIK 2002/03
RENAULT MODUS 1.5 DCI ELAN, 5 VRAT	2008
FORD FIESTA I41REND, 5 VRAT, SLO	2000
BMW 3251AVT0MA11C. 4 VRATA	2005
FORD FIESTA 14 TREND, S VRAT, SLO	2008
FORD CMAXTREND, 1.5, SLO	2000
FORD FOCUS 1.41, S VRAT	2003
FORD FUSION 1.51 TUEND 5VRAT	2008
FORD GALAXY LD HCl TREND, SU)	2010
FORD MONDE01.8,4 VHATA	2001
VW GOlf 1.8 TDICOMFOR1UNE, S VRAT	2000
MITSUBISHI L2D0 2.5D, SLO	DOS
HONDA ACCORD 20 S VRAT	D08
HUNDAIGEI21.1, S VRAT	2000 RENAULT FLUNECE 1.0 EXPRESSION, 4 VR, SLO 2010
17.000,00 6.390,00 7.990410 13.S90.00 5.990,00 5.990,00 2.000,00 6.990,00 15400,00 1.990,00 7490,00 6.700,00 1.990,00 4190,00 10.490,00
USNJE, P0IR SERV.KNJIGA KLIMA, OBVOLKONIRJIEGL DUIETOOHK, MATR. EKRAN XEN0N,SP.P0DV., TEMPORIIAT AVT.KIIMA, MEGLENKE, ABS KLIMA, 2.IAST, P0TR.SERV.K. KUIHA.OBVOLKONIROIE KUMUV, 1. LASINIK, ELPAKET 7 SED, ALU PLAT., SHtE&SANI KUMA, MEGLENKE, ELPAKET ALUPIAT, EL PAKET, NAVIGAC. ROLBAR, VLEČNA KLJUKA NAVIGl, USNJE, ALU DODATKI KUMA, UAST, LE 15.975 ki HIFI, PARK SEHZ., TiMPOMAT
MAKOV. SV.M0DRAK0V. SV.MODRMVAUINL ČRNA KOV. TANGO ORANGE KOV. SREDRNAKOV. SREBRNA KOV. T.SIVAKIIV. SREBRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. TEMNO MODRA SIVOČRNAKOV. ČRNA
SV. MODRA KOV. SREDRNAKOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
T CENTER D.O.O., MAISTROVA 20A, PTUJ TRGOVINA - TEL: 02 787 03 40 - FAX: 02 787 30 42 E-POŠTA: TRGOVINA@T-CENTER.SI SERVIS-TEL: 02 787 03 45
Vabljeni na HIŠNI SEJEM,
ki bo od 18. do 20. aprila od 8 do 18. ure na Maistrovi v smeri Grajene
Pridite in preizkusite testne stroje Stihi, Husqvarna in druge.
Nudimo vam 10% sejemski popust.
DOBRO ORODJE IZ PRAVE ROKE!
Preglejte celotno številko Štajerskega tednika v elektronski obliki
Štajerski
glas naše dežele že 65 let
Registrirajte se na www.tednik.si za brezplačni dostop do 3. maja 2013!
b
www.tednik.si
1
Spodnje Podravje • Obilne padavine povzročile ogromno škode
Foto: Viktor Pilinger
Med številnimi plazovi so nas bralci opozorili tudi na tistega ob cesti na Grajenščaku, kjer se bo del vozišča vsak čas pogreznil v gozd.
Poplave, visoka podtalnica in plazovi
Kot je pojasnil vodja republiške izpostave za zaščito in reševanje Dragan Murko, so od 31. marca na območju Spodnjega Po-dravja gasilci opravili 61 intervencij v 10 občinah, v akcijah je sodelovalo 487 gasilcev iz 24 prostovoljnih gasilskih društev ter pripadniki civilne zaščite.
Zaradi obilnih in konstantnih padavin je podtalnica na ptujskem polju konec minulega meseca zelo hitro naraščala. Po besedah Dragana Murka, ki vodi tudi regijski štab civilne zaščite za Podravje, je bilo od 31. marca do konca minulega tedna najhuje na območju občin Dornava in Gorišnica. Ogrožene pa so bile tudi nekatere hiše v občini Markovci ter v občini Središče ob Dravi: »V Dornavi je bila podtalnica višja od povprečnih nivojev celo za 1,2 metra, tako da je zalila že blizu 200 kleti v stanovanjskih hišah. Tam so sicer ljudje na visoko podtalnico navajeni, vendar takih nivojev ne pomnijo že 60 let. Poleg stanovanjskih hiš pa je voda ogrožala tudi objekte Zavoda dr. Marijana Borštnarja, v katerem je 360 varovancev z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V občini Gorišnica je voda zalila kleti v vasi Moškanjci, v občini Markovci pa so bile najbolj ogrožene hiše v Stojncih. Ljudje so s črpalkami sicer vodo tudi sami izčrpavali, vendar se proti podtalnici tako ne da boriti.«
Plazovi ogrožajo tudi hiše
Po podatkih regijskega centra za obveščanje se je v minulih dneh zaradi namočenosti tal na območju Spodnjega Podravja sprožilo več kot 200 plazov, nekateri pa še vedno grozijo hišam in gospodarskim poslopjem, pojasnjuje Dragan Murko: »V prvih dneh se je sprožilo pet zemeljskih plazov, in sicer v Lahoncih 50, v Lešni-škem Vrhu 16, v Brezovcu 49 b, v Lešnici 65 ter v Bodkovcih 47. Poplavila je tudi reka Dravinja v občini Majšperk, ki je zalila obdelovalne površine in cesto. Gasilci PGD Ptuj so odstranjevali posledice nagnjenih ali prevrnjenih cistern za kurilno olje, odstranjevali so razlito olje; poleg vsega tega pa so gasilci postavljali protipoplavne vreče k ogroženim objektom, občanom so pomagali pri umiku stvari iz prostorov, ki jih je ogrožala voda, občanom so pomagali pri čiščenju objektov po poplavah, čistili so odvodne kanale.«
Zaradi razmočenosti tal pa so se sprožili plazovi tudi drugje. Katera območja so bila najbolj ogrožena?
»Kljub prenehanju padavin se zemlja še ni povsem umirila, sicer pa imamo do sedaj evidentirani prek 200 plazov. Od tega 6 v občini Ormož, v občini Dornava 4, v občini Destrnik kar 33 plazov, v mestni občini Ptuj 5, v občini Sveti Tomaž 4, v občini Podlehnik 31, v občini Majšperk 8, v občini Cirkulane 13, v občini Juršinci 2, v občini Zavrč 7, v občini Žetale 10 in v občini Videm 32 plazov.
»Med evidentiranimi plazovi trenutno beležimo okoli 13 takih, ki bi v primeru nepredvidenih premikanj ogrožali stanovanjske objekte, ter okoli 80 plazov, ki že neposredno zmanjšujejo prevoznost cest. Domnevamo, da jih je po teh občinah evidentiranih prek 150. Med temi smo se v omenjenem obdobju posebej ukvarjali z dvema v občini Ormož in v občini Cirkulane, s tem da sta oba pod kontrolo, oba pa sta v takšnem položaju, da lahko ogrozita stanovanjske hiše in posledično tudi prebivalce in te občane bo treba izseliti, če bo potreba. Veliko nevšečnosti povzročajo tudi poplave kleti
in drugih nižje ležečih prostorov, zaradi katerih so morali gasilci večkrat posredovati.«
Vodo črpali iz kar 72 kleti
Vsekakor pa so imeli gasilci in pripadniki civilne zaščite veliko dela tudi zaradi dviga podtalnice, ki je poplavljala kleti.
»Zagotovo, pripadniki gasilskih enot in člani civilne zaščite so črpali vodo iz kleti 72 stanovanjskih objektov in enega stanovanjskega bloka. Ugotavljamo, da sta bila zalita dva gasilska domova, in sicer v Miklavžu pri Ormožu ter Cvet-kovcih. Vodo smo črpali tudi iz več drugih objektov, saj je bil zalit tudi gospodarski obrat podjetja Jeruzalem Ormož v Središču ob Dravi, zalit je bil tudi gostinski obrat Siva čaplja v Trnovski vasi, največ dela pa smo imeli zaradi zalitja prostorov Zavoda v Dornavi, kjer so gasilci črpali vodo vse dni od začetka poplav, v akciji pa je so-
delovalo več društev. V enem primeru pa smo reševali tudi štiri osebe iz avta v poplavljenem podvozu na Ptuju. V občini Ormož so do sedaj opravili 12 intervencij, v občini Središče ob Dravi 6, v MO Ptuj 4 intervencije, v občini Majšperk 1 intervencijo, v občini Markov-ci kar 10, v sosednji občini Go-rišnica 6 intervencij, v občini Dornava 19 intervencij, po eno intervencijo pa so opravili tudi v občinah Trnovska vas, Cirku-lane in Juršinci.«
Med obsežnejšimi pa je bila gotovo akcija prečr-pavanja podtalnice, ki je ogrožala Zavod v Dornavi, saj ste se s tem ukvarjali več kot teden dni?
»Res je, tam smo prečrpava-li vodo v umetno zajezitev na nogometno igrišče. Reševali smo stanje, da nam voda ne bi zalila kletnih prostorov in enega oddelka, v katerem je nastanjenih 30 varovancev, ki bi jih morali v najslabšem primeru preseliti. Ogrožena pa je
bila tudi kuhinja, kjer pripravljajo obroke za 360 ljudi. Vse, kar smo lahko pristojni storili, je bilo to, da smo in še vedno vzdržujemo ustrezen nivo vode. Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj je iz regijskega logističnega centra prek Civilne zaščite v občino Dornava poslala sedem potopnih črpalk za umazano vodo, prav tako pet črpalk pa so v občino Markovce pripeljali iz Logističnega centra Maribor. Ker pa nam je teh materialnih sredstev iz našega logističnega centra zmanjkalo, smo poiskali pomoč v logističnem centru Maribor, kjer smo še dodatno pridobili materialna sredstva in potopne črpalke. Na teren pa smo poslali tudi dve veliki muljni črpalki AVS 650, ki so drugače na voljo ob večjih poplavah. Uporaba teh črpalk je bila nujna pri Zavodu Dornava, saj so bili zaradi previsoke podtalnice v objektih ogroženi premoženje in ljudje.«
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Tamara Zni-darič, Mostje 3 b, Juršinci
-	deklica Nia; Barbara Fir-bas, CMD 16, Ptuj - deček Izak Gaj; Lidija Štumperger, Zlatoličje 77 a, Starše - deček Mark; Barbara Kelenc, Ul. 25. maja 15, Ptuj - deklica Iva; Monika Koletnik, Mariborska c. 62, Rače
-	deček Gal; Vanja Lende-ro, Apače 297, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Tiana; Sabina Rozina, Breg 54, Majšperk - deček Anej; Tatjana Bedenik, Planjsko 12, Majšperk - deklica Tja-ša; Urška Metličar, Dolena 53 a, Ptujska Gora - deček Lovro; Tadeja Vincek, Stojn-ci 140 c, Markovci - deklica Zoja; Monika Ratek, Ptujska cesta 12 b, Ormož - deček Nel; Petra Zajc, Pleterje 17, Lovrenc na Dr. polju - deklica Ela; Danka Gagič, Hajdo-še 73 a, Hajdina - deklica Hana.
Umrli so: Ana Baloh, roj. Hvalec, Dolane 16, roj. 1932 - umrla 3. aprila 2013; Neža Kolednik, Gru-škovec 78, roj. 1930 - umrla 3. aprila 2013; Stanislav Pšak, Pavlovci 5 a, roj. 1935
-	umrl 6. aprila 2013; Marko Eršte, Trstenjakova ul. 5, Ptuj, roj. 1958 - umrl 1. aprila 2013; Roza Purg, roj. Cafuta, Na postajo 42, Ptuj, roj. 1925 - umrla 3. aprila 2013; Pavlina Nemec, roj. Požar, Zgornja Pristava 2, roj. 1922 - umrla 3. aprila 2013; Katarina Kozoderc, roj. Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 26, rojena 1927 - umrla 6. aprila 2013; Marija Nedeljko, roj. Rigler, Bodkovci 37, roj. 1930 - umrla 6. aprila 2013; Martin Klinc, Zabovci 54, roj. 1933 - umrl 7. aprila 2013; Danica Koren, roj. Fajt, Brezovec 75, roj. 1929
-	umrla 6. aprila 2013; Ci-lika Kolenko, roj. Kolenko, Miklošičeva ul. 11, Ptuj, roj. 1924 - umrla 7. aprila 2013; Ladislav Šorli, Pivko-va ulica 1, Ptuj, roj. 1930
-	umrl 5. aprila 2013; Jožef Cafuta, Gorca 13, roj. 1930
-	umrl 5. aprila 2013; Rudolf Serdinšek, Kicar 32, Ptuj, roj. 1943 - umrl 9. aprila 2013; Janez Slatič, Dravci 2 a, roj. 1928 - umrl 9. aprila 2013; Franc Rajh, Senik 4, roj. 1944 - umrl 11. aprila 2013; Martina Lipavšek, roj. Rogina, Rimska ulica 1, Ptuj, roj. 1931
-	umrla 11. aprila 2013.
Napoved vremena za Slovenijo
Ce malega travna toplo dežuje, rodovitno leto oznaniuie.
Foto: M. Ozmec
Vodja republiške izpostave za zaščito in reševanje Dragan Murko
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, v severni Sloveniji bo možna kakšna manjša ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. V četrtek bo pretežno jasno. Še naprej bo toplo.