Kronlka. IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. Navajamo nekaj odgovoro-v na dr. Go» sarjev članek, ki smo ga objavili v izadnji številiki. Fran Erjavec odgovarja v »Slovencu« med drugirn sledeče: Ni uradniško vprašanje $ok> dn meha« nično vprašanje povpraševanja in iponudbc, temvieč v najvišji meri državno, obče, narav» nost moralno vprašanje. Deset let našega državnega življenja se ni končalo s krizo sa* mo zaradi nesposobnosti političndh strank in parlamenta, temveč v enaki meri \za.radi ne» sposobnosti velikega dela uradništva in uprave. Zakaj ,pa smo imeli in dmamo še danes slabo upravo in idieloma slabo uradništvo? Odgovor je na dlani. Zato, ber so vsi naj* boljši ekmenti bežali iz državnih služb ter s! skušali poislkati kruha, 'kjerkoli so mogli. Uradništvo se je po vojni nastavljalo po ve» likem delu po ipartizanskih vidikih, .neštete reakcije so pometaki na cesto1, kar ni slepo izvrštvalo želja vladajoče stranke, a na njih taesta so ae nastavljali novd stranfcarski pri« ganjači, plače so se odmerjale tako nizko, da je padlo uradništvo že skoro med berače In njih. pravni položaj je pa ipostal slabši nego ročnega ddavstva. P.rva posledica takega »re* ševanja« uradnišbcga vprašanja je bila ta, da so se Sjposobne močl začele ogibati državne službe, a logdčna posledica je bila ipotem, da je padal nivo državne uprave od leta do leta. Če hočemo tedaj ozidraviti našo državno upravo, j«i treba ustvariti predvsem prvo* v.rstni uradniški kader, katerega pa po re= ceptu g. idr. Gosarja po mojem preipričanju nikakor ne bomo mogli ustvariti. Njegovo dooela gospodarsko«materijalistično pojmo* vanje tega vprašanja, Ikakor on pojimuje vprašanje mezd sploh, je danes že zastarelo cclo v modernem kaipitalističnem svetu (Ford, Bata i. dr.), a ravno pri javnem uradništvu bi ipomenjala izmaga takega načela uprav uni* čenje vse državne uprave dn s tem tudi idržave same, kajti v državno službo bi šli izkljuSno le še oni, ki bi ne mogli ptav nikamor dru* gam, to.rej najslabši. Dober uradniški korpus in s tem dobro upravo bo dobila država lz» ključno le tedaj, če osvobodi uradništvo mo» rečih verig pditičnih stranlk, če mu izasigura absolutno pravno sigurnost, stalnost, in če 'ga dobro iplača. Vsaka druga pot jc napačna in vsak drug ipiincip, ki ne isloni na predpo* stavki, da ima uradnit posebno funkcijo, ka= tero je presojati ne po gospodarskosmaterija« lističnih, ampak v iprvem redu po .etLčnrh vu dikih, je principijclno jpogrešen. Dajte urad^ .niku to, pa bo upokojencev polovico manj, tiradništva bo pa tudi treba vsaj, tretjino imanj in s tem bo rešena tudi finančna stnan Itega vpirašanja. Če hočemo zmanjšati sedanje iprtveliko Stevilo uradništva, tedaj se. ga ni'kakror ne ¦sme reducirati, temveč je treba popolnoma iJreurediti vus naš upiravni sistem in s tem se bo kar roehanična tudi zmanjšalo število uradništva. Če izbajajo velesile z 7—9 mini* strstvi, bi menda zadostovala tudi nam, ikar bi že pirav znatno vplivalo na državni pro> fračun. Ob priliki ustavnih debat so vsi pa» taetni ljudje mislili, da dobimo kakih 6 do 12 ipokrajinskih uipravnih edinic, dočim ima* •mo danes 33 oblasti. Brtz škodie, da celo v Veliko, veliko korist bo, če reduciramo vsaj '25 velikih županstev, pa bo prišlo v državni proračun nadaljnje znatno olajšanje. • Skratka: izmanjšanje štcvila uradništva je izvedljivo zgolj pri poprejšnji temeljiti reformi vsega upravnega sistema, sicer ipa ne. Dokaiz. tej trditvi so v&e dostdanje redukcije, ¦fcajti še ipo vsaki redukciji so se morala vsa •uradniška mesta iz.nova zasesti, če ,se pa niso, je pa trpiela upirava. * Osnovna načela, na kiaterih je mogoče :ustvariti dober uradniški korpus, so: popolna depolitizacija uradništva, njegova absolutna pravna sigurnost, stalnost in dobre iplače. Novi uradniški zaikon mora biti tak, da bo ljudem, ki so s pozitivnim delom dokazali kvalifikacijo za kako mesto, omogočid na njem razviti vse- svoje tvarne sile, ne pa dia ga postavi naslednji režim kratkomalo pod ikap, kakor sei je to( doslej dejansko goidilo. Prav in v redu, da, celo neobhodnio potrebno je, da ima novi unadniški izakon najstrožja določila za leno, nesposobne in koruptne ele« mente, ki jih je treba čim iprej odstraniti iz javne upirave, toda pridnemu, spo&obnemu in poštcnemu mora dati absolutno pravno si* gurnost in stalnost, ki je doslej ni imel. Ustviariti tak zakon ni prav nobena umet« nost, isamo fcvajati bi ga bila treba, ne pa tnpeti, kakor doskj, da ostane dobršen de-1 zaikonskih določil zgolj na paipirju. Potem bo uradnik neodvisen od milosti in nemilosti raznih političnih veličin in posvetil bo z ve« seljcm svoji službi vse svoje tvorne sile.