Nmjrcčji ilovouki dnevnik | ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • . $6.00 a Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 \ list slovenskih delavcev T Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 no. 113. — štev. 113. the United States. p Issued every day except Sundays e and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: BARCLAY 6189 new york, tuesday, may 14, 1929. — torek, 14. maja 1929. volume xxxvn. LETNIK XXXVEL Mussolini proslavlja lateransko pogodbo. ITALIJA JE DRŽAVA DVEH STROGO LOČENIH SUVERENSTEV Suverena cerkev in suverena država sta strogo ločeni, a se medsebojno priznavata. — Lateranske pogodbe smatra Mussolini za največji uspeh fašizma.—Cerkev ni popolnoma svobodna.—Njeni ljudje se morajo namreč pokoriti državnim postavam. VAŽEN ODLOK 0 DEPORT ACI JI Doba petih let tukajšnjega bivanja se računa šele od stalne naselitve.— Važno za mornarje, ki so se nepostavno izkrcali. RIM, Italija, 1 3. maja. — Mussolini je danes razpravljal v poslanski zbornici o lateranskih pogodbah, ki jih je sklenila italijanska vlada z Vatikanom. Višek govora je bil dosežen v izjavi, da je sedaj v Italiji dvoje strogo ločenih suverenstev, ki se pa medsebojno priznavata. Ta sta suverena cerkev in svobodna suverena država. Rim je glavno mesto katoliškega sve^a, obenem pa tudi glavno mesto Italije. — Dasi znaša faktična razdalja med sedežem vlade in Vatikanom le par minut, — ie rekel Mussolini, —- ni med italijansko državo in med vatikansko državo nobene zveze. To sta dve državi, to je dvoje suverenstev, strogo ločenih, ki se pa popolnoma priznavata med seboj. — Cerkev ni popolnoma svobodna, kajti njene naprave in njeni možje se morajo pokoriti državnim postavam. Položaj je torej tak: država je najvišja v kraljevini Italiji, cerkev je pa prostovoljno priznana. Nato je začel Mussolini označevati lataranske pogodbe kot največji uspeh fašistične politike. Vatikanska diplomacija, ki ima dva tisoč let stare izkušnje, je dala deset let staremu fašističnemu režimu popoln kredit. — Tekom pogajanj, — je rekel Mussolini,,— sem ubiral jaz isto pot kot so jo ubirali drugi pred menoj. Razlika je le ta, da drugi niso dospeli, do-čim se je meni posrečilo dospeti do cilja. — Pri tem je pa to najbolj značilno, da ima Italija edinstveno prednost biti sedež univerzalne religije, ki je bila rojena v Palestini ter je šele v Rimu postala katoliška. Ce bi ostala v Palestini, bi se razcepila v razne sekte, ki bi od časa do časa vzcvetele, slednjič bi pa ugasnile ter ne zapustile nobenega sledu za seboj. —1 Rim ni le glavno mesto svetovne države oziroma politična glavno mesto Italije pač pa versko glavno mesto Italijanov vsega sveta in politično glavno mesto cerkvene države. Glede zgodovine papeževe države je izjavil Mussolini: — Uničenje posvetne papeževe oblasti je bila težka napaka. Saj je vendar jasno, da potrebuje trlavar splošno razširjene veroizpovedi kakor je katoliška, popolno neodvisnost, da lahko izvaja svojo moč in svoj vpliv. V sedanjem času splošnega napredka si te neodvisnosti ni mogoče predstavljati brez svetovnega suverenstva. Napoleon je storil veliko napako, ker je hotel napraviti iz svetega Očeta francoskega škofa — Kakorhitro je ugasnila Napoleonova slava, so ponudile Brazilija, Mehika in Avstrija papežu Piju azil. Glede grofa Cavoura, kojega načelo je bilo "svobodna cerkev in svobodna država" je rekel: — Na svetu je ena sama dežela, v kateri obvelja to načelo, m to so ameriške Združene države. Tam je resnična suverena država in tudi cerkve so svobodne, toda zakaj ? Zato, ker je v Združenih državah nešteto veroizpovedi in ker država nobene ne ščiti. V Italiji je pa drugače. Pojma "italijanski državljan1" in "katolik" sta istovetna. WASH IXGTOX, D. C., 13. maja. — Najvišje zveffno sodišče je podalo za iniozeinee jako važno odlovvtev. Ra-zen redkih izjem do-rH'ilaj inoeemea ni bilo mogoče deport i rat i, ki je živel p« svojem izkrcanju preživel kot mornar rta morju, se ne more šteti v teli pet let. Jnozemec mora imeti dokaze o stalnem petletnem, bivanju v deželi. Petnajstletni samomori-le je hladnokrvno umrl. KONFERENCA GLEDE REPARACIJ BO TEKOM TEDNA ZAKLJUČENA Dr. Schacht je dobro opravil v Por ur ju. — Posvetovanja z angleškim zastopnikom. — Revizija reparacijskih določb. — Francozi niso ničkaj zadovoljni z novim načrtom. — Vse kaže, da je Nemčija ^ Todrla s svojimi pogoji. PARIZ, Francija, 13. maja. — Načelnik nemške delegacije na pariški konferenci finančnih izvedencev, dr. Hjalmar Schacht, se je vrnil iz F.s-sna, k j er se je posvetoval z vodilnimi nemškimi industrijalci. Najbrž je prinesel seboj precej obetajoča zagotovila, kajti takoj po svojem povratku se je ssetal z angleškim izvedencem Sir Josiah Stampom ter je ž njim več ur konferiral. Po posvetovanju sta sestavila poročilo, ki ga bosta predložila reparacij-ski komisiji. VOLILNA BORBA NA ANGLEŠKEM Včeraj se je zadušil v New Yorku petnajstletni Leo Liober- i mann. Ivo sta njegov oče in mati odšla iz stanovanja, je odvil plin, v**l list. paipirja ter pričel plesati: — Sezul sem se. iker me noge bole. Po petih minutah bom pa že mrtev. Sedaj je tričetrt na sedem. »Strašna je smrt, toda življenje je še e>traišnejše. — Pozdravljen oče! Nič na svetu me ne more rešiti. — Menda niste mislili, da bom kaj takega storil, pa sem vseeno storil. — Zadnja dva koizarea mleka sem popil. S temi besedami se konča zapisnik. Ko so .sosedje zadnbali plin, so vdrli v stanovanje in našli fanta mrtvesra pri mizi. Laboriti in liberalci so težko obdolžiti Baldwi-novo stranko. — Nobene zveze z laboriti! — je parola liberalcev. Lepo starost je dočakala. WINCHESTER, Mass.. 13. maja. —Danes je praznovala tukaj svoj 105. rojstni dan Miss Dot t. Zenica je za svoja leta še jako krepka in živahna. V ikekn, ki so ga ji K'j>ekli za trf> priliko, je gorelo samo ipet in dvajset svečie. — Petindvajset svečie je dovolj — je rekla — saj ni treba, da bi vsak vedel, koliko sem stara. No, včasi se pa res tako očutim. kot da bi bila stara petindvajset let. MLss Dott je prišla v Ameriko, ko je bila stara šestnajst let. NEWCASTLE. Anglija. 13. maja- — Sir Herbert Samuel, eden najboljših kampanjskih -Tovornikov je včeraj izjavil, da ne bo njegova stranka nikdar prijw>mo«rla kakj soeijalistični vladi v urad. Ramsay MacDonald se j<> b;I svoječasno povzpel k moči e.lino-le s .pomočjo liberalcev. To ss pa ne bo nikdar več zgodilo. Angleška volilna kampanja je v polnem teku. Laboriti in liberalci napadajo Baldwinovo vlado z isto strogostjo. Iver med strankami ne bo nika-kega komromisa, najbrž ne bo imela nobena treh vodilnih strank v parlamentu jtfrtrebne večine. Faktični voditelj liberalcev je Lloyd George, ki se pa utegne v zadnjem trenutku .premisliti in izpremeniti svojo politiko. Grška je dobila posojilo. WASHINGTON. IX <\. 11. maja. — Državni zakladuičar Mellon in grški poslanik sta se s]>orazu-mela jrlt-de posojila v znesku £12.107,000. ki naj ga dobi grška vlada. Najbolj značilno pri vsem tem je to. da se angleški izedeJiec strinja z dr. Schaehtovim predlogom, da bo treba Wmeiji plačati na leto le polovico določene s vote, kakorhitro se izkaže, da ne more zadostili prevelikim finančnim zahtevam. Nadalje je bilo določeno, da bo v slučaju potrebe treba revidirati v-e vprašanje glede reparacij. Francozi se seveda temu odločno protivijo, toda opravili ne bodo .ničesar, ker so v manjšini. Zavezniki so namreč začeli uvi-devati. da ima Nemčija res dobro voljo ter tla s salo ne morejo ničesar opraviti. S KIPA SVOBODE SKOČIL V SMRT Odkar je bil postavljen kip, se je završil z njega včeraj prvi samomor. Trupo bi kmalu padlo med skupino obiskovalcev. Priprave za štrajk. Zaklad v morju. Ko je dospel v newyorsko pristanišče" "Majestic', je padla Mre J Oscar Mai!o v morje šatulja, v ka-1 teri je bilo za $15,000 draguljev in $5000 v gotovini. Dva jx>tap-Ijača sta dva dni iskala po mor- J skem dnu. pa nista mogla ničesar najti. ST. L0UIS, Mo., 12. maja. — Devetsto p reva žal cev kruha bo zaštrajkalo. če gospodarji ne bodo ugodili njihovim zahtevam. Zahtevajo dolar več na teden, teden počitnic na leto ter en odstotek od prodanega kruha. Dosedaj so imeli 37 dolarjev tedeuske plače. Gospodarji nočejo nič slišati o teli zahtevah. Bolgarski kralj se je baje zaročil. BUKAREŠTA, Romunska-, 1'2. maja. — Iz Sofije poročajo, da se je bolgarski kralj Boris Zaročil z italijansko princeso Giovanm). Zaroka bo objavljena a* isredo ob priliki tisočJ-etiiioe bolgarske neodvisnosti. Eksplozija na parniku "Barendrech". CASABLAXCA. Maroco, 12. maja. — Xa nizozemskem parniku "BarendreehV je esksplodiral kotel. Dva mornarja srta izgubila žiljenje. Kapitan parnika "Baren-dreeli' je svoječasno reišil Ruth Elder, ki je padla pri Azorih z zrakoplovom v morje. NAROČA JTE SE NA "GLAS NARODA"] Včeraj je vrgel iz glave kipa boginje Svobode v newyorskem pristanišču 28-letni Ralph Glea-fon iz Bronxa. Obležal je na mestu mrtev. Malo je manjkalo, da ni padel v skupino izletnikov, ki so si prišli ogledat drip. Dasi stoji kip že I'.i let v new-vorškem pristnišč«, je bil to prvi samomor, ki se je zavrnil z -njega. Brooklyn.ski irost je samomorilnim kandidatom dosti bolj pri-Ijuljen. Kaj je godbo, ]$oje namen je preprečiti vse bodoče vojne. Pogodba je bila sprejeta soglasno. (Sedanji italijanski parlament je namreč tak, da mora biti vsak predlog soglasno sprejet, ali pa sploh ni sprejet. Op. ured.). VELIKE DEMONSTRACIJE V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU V nemškem državnem in ruskem deželnem zboru so se završili veliki kravali. — Dvanajst komunistov je bila za osem dni suspendiranih od sej. Sociajlisti so zmagali pri volitvah na Saškem. Ministra so psovali s "krvnim psom". BERLIN, Nemčija, 1 3. maja. — V današnji seji pruskega deželnega zbora je prišlo do burnih prizorov. Komunisti so vprizarjali tak hrup, da je moral minister sedemkrat prekiniti sejo. Kraval je nastal, ko je poročal notranji minister Grzesinski o majskih izgredih ter dolžil komuniste, da so njihove organizacije vsega krive. Komunisti so mu klicali, da je "krvni pes" in ga obdajali z drugimi še rmjšimi psovki. Dvanjast komunistov je bilo za osem dni suspendiranih od sej. BERLIN, Nemčija, 13. maja. — ! Današnja seja državnega zbora se je sprva mirno vršila ter so izostali očitki •radikaleev gb-de maj- j -*kih demonstracij. Ko je pa pozneje vstal državni finančni minister Iliiferdiug ter začel zagovarjati predlogo gle«de najetja 500 milijonov mark \> so-jida, so izbruhnili strahoviti nemiri. Komunisti so tako kričali, da minister ni mogel končati svojega govora. DRAŽI) A XI, Nemčija, i:{. maja. — l*o včerajšnjih volitvah v saški državni zbor so zmagali racialist!. Izmed [M J sedežev so sijih priborili triintrideset. Izgubili so pa dva mandata, ki so ju imeli prej. Nemški naeijonaJe-i .-.;) izgubili štirinajst sedežev. Strašno dejanje zblaznele matere. SASKAT* »N. Svusk.. Kanada. 11. maja. —V tukajšnji bližini je našla policija na bregu reke trupla štirih malih otrok. Z mostu nad njimi je pa viselo truplo matere, 35-leitne Mrs. Muriele "Wil-son. — Otroci v starosti od petih mesecev do devetih let, so bili zadušeni. Nesrečni materi se je najbrž zbledi o. kajti doma je pustila pismo, v katemean pravi, da ji neka višja slika naroča, da mora usmrtiti svoje otroke ter se nato obesiti. ŠVICA NOČE PR0HIBICIJE Slučaji, ki se dogajajo v Ameriki, so imeli porazen vpliv. Niti predlog glede lokalne opcije ni obveljal. ŽENEVA, Švica, 13. maja. — Danes se vršile tukaj volitve, "cojih namen je bil uveljaviti su-io. Dasi ni šlo za prohibicijo ameriškem zmlslu, pač pa le za •»redlog, naj ima vsa.k okraj pravico določati glede prodaje opojnih pijač, so bili suhači jx>polno-ma poraženi. Švicarji sicer ne vedo vse resnice o ameriški prohibrciji, toda, kar vedo. je povsem zadostovalo, da so se izrazili proti nji. V vseli petindvajsetih kantonih je bil predlog z ogromno večino poražen. Komunistično glasilo za-pljenjeno v Berlinu. BERLIN, Nemčija, 11. maja. — I Vlada je že po drugi številki zatr-j la komunistično glasilo "Rote | Sturmfafrne". List je začel izha-| jati namestil glasila "Rote Fahne", i ki je bilo zatrto tekam majskih I demonstracij. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: T Jugoslavijo Din. 600 1,000 2,500 5,000 10,000 9.30 18.40 45.75 90.50 $180.00 ▼ Italijo Lir 100 ......................$ B.7t " iOO ......................$11.30 " 300 ........... $16.80 M 500 ......................$27.40 " 1000 ........... $54.2* Stranke, nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da »m o v sled sporazuma t našim cvetam v ttarom kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplaiila od 3% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; s» $200 — Hi xa $300 — $6. Za irplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih naka. šilih priporočamo, da se poprej z nam iporaromete glede načina nakatilt. IZPLAČILA PO PO&TI 80 REDNO IZVRŠENA V DVEH DO YHCH TEDNIK NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z* PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 12 COBTIiANDT STREET, TtUphon*: Horrid* NEW YOBX. N. T 03ftn _ _________ ■ - ' ' - : ■m GLAS NARODA, 14. iUJA 1929 —. NARODA (BLOTIirt DAILY) Dopisi. (M and Published by BLOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prtmk Sekmmr, President Lonia Benedik, Treasurer Place of btuin< ot th ; corporation and address« of above officers: M Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. QL A3 NARODA' (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. $Ba eelo leto velja Ust ta Ameriko in Kanado_______$6.00 ta pol leta__________$3.00 ta četrt leta ______$lJf0 Za New York ta celo leto —$7.00 Za pol leta________________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan itvtemSi nedelj *n praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 14GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Barclay 6189. TEŽAVE KITAJSKIH NACIJONALISTOV Na Kitajskem so zopet izbruhnili boji, ki običajno izbruhnejo vsako pomlad. < 'inibolj se Kitajska izpreminja, tembolj neizpreme-ii j ena (»stane. Nominalno kontrolira Kitajsko nacijonalistiena vlada s Chiang Kaj-Hekom na relu. Pravzaprav pa vlada Kaj S<'k edinole Nankiiigu in centralnemu delu Kitajske. Na Severu gospodari Feng Yuhsiang, ki je veasi po-polnoma nevtralen, včasi pa odločno nasproten Kaj-Seku. Na Jugu so Cliiangovi zavezniki v Kantonu sklenili riir z vstaši, katerim ne prijajo Cliiangove metode ter se jim zdi, da bi bilo vredno preseneteti ga z napadom na Kanton. Z veejo filozofijo kot jo pokaže marsikateri zapadli ja k, so se zadovoljili z lepo svotico denarja namestil z vojaško zmago. Dogodki na »Jugu so samo znak političnega nezadovoljstva. Dosti bolj nevarna je negotovost glede Fenga. Celo njegovi sovražniki morajo priznati, da je mo-čan in zmožen ter da ima nešteto osebnih prijateljev, ki so mu vdani z vsem srcem in vso dušo. Njegova armada je dobro izvežbana, njegovi častni, ki so izobraženi in zmožni. \ Isto je mogoče trditi tudi o Chiang Kaj-Seku, ki pa ima med svojimi svetovalci dosti mladih mož, ki so se iz-brazili na zapadli ter nimajo tiste stanovitnosti kot jf lastna onim, ki so bili na Kitajskem vzgojeni. Kitajec, ki se izobrazi na Zapadli, kmalu pozabi orientalske tradicije. Med Fengoni in Chiangom ni faktično nobene razlike. Oba sta diktatorja, oba sta izvežbana. Oba imata o-gromno število pristašev. Chiang se naziva "predsednikom*', dasi niti njegov ur act, niti oblika vlade nista naši niti malo podobni. Feng je bolj odločen ter je v prvi vrsti vojak, potem šele diplomat. Šele pred kratkim si je izbral par zmožnih civilnih svetovalcev, dočim si je dal prej samo od vojakov svetovati. Ko se bosta ta dva voditelja pobotala, bo zavladal na Kitajskem mir. Za koliko časa, je seveda drugo vprašanje. ZOGU SE POKATOLIČANI? Iz Carigrada javljajo, o-o moi'--virju so tregla.le žabe. danes se je p» vse izremenilo. NekaTere far-me. ki jih imajo 'naši rojaki ter Čeh i in Poljaki. >x> naravnost u-zorne. Pred dvajcsetiini leti je bil začel pokojni rojak Graun vabiti Slovence v one kraje. Posebno v (jFlas Xaroda je mnogo pisa*! ter dosti obotal. Rojaki, ki ~o se tja fTriselili, r>o morali pn~a dva leta dosti prestati, danes so pa na trdnem, ipc&ebnto oni. ici imajo ilfužine in že odrasle -otroke. Pred dvaj-serimi leti seveda niso imeli glo-jffkih vodnjakov kakor Jih imia-jo sedaj. ampak so se morali za-iovoljavati s slabo vodo iz jnoro-kov oziroma s kaipnico. Danes ima sleherni vodnjak s primeroma dobro vodo. Slučaji -mrzlice so /ako redki. Res je. da še danes ni vsem farunerjem s cvetlicami po-stlano, toda na boljšem so vseeno cakor da bi delali 'v tovarni. Na "azpolago je«e dosti dobre, že ob-lelane zamlje. Za kakih $3500 je že mogotce dobiti štirideset akrov n malo hišico. Neka družba v Xeeiville je polt kala les ter je mogoče kupiti ti-ito zemljo ]>o en dolar aker. Družba ne plačuje davkov in zaito je temLja naprodaj za davek. V 1 Ivajsetih letih ^e je nabralo za .Tsak a ker približno dva dolarja lavkov. Tega seveda ne pišem kot zemljiški agent, kar naj rojaki pošte vajo. Rečem le toliko, da svetujem .sakomur. M ima kaj denarja pri-lranjenega, naj gre na kmetije, fovoril sein s farmer jem, ki je bil ed leti zapustil k axle če plavže v '^eadville, Colo., ter je z razmeroma malim kapitalom prišel v te era je. Danes ima krasen vinograd, ep sadovnjak m obilo živine. De-det-a delajo j>0 pOljih in so sto-erat lepše kot flaparice po mestu. Precej obširno farmo ima tam rojak Anrt-On Lipoid, R. 1. Box 140, Navl'or, Mo. Kdo hoče kaj i ve det i, se lahko nanj pismeno o-jrne. Obljubil ani je, da bo dal vsakemu resnično m točno i>ojas-liilo, Matija Pogorele. Ptieblo, Colo. Ker sem že približno trideset let naročnik, Glasa- Naroda upam, da boste priobčiti naslednje: Iz našega divjega Za pada. J^jer imajo navado amjprej ustrelki in šele iK)tem govoriti, se zopet čuje strel. "Pueblo Chieftain" je oroeal dne 5. anaja na prvi strani z velikimi črkami: D. P. Predovich je objavil, da bo zgradilo srt o vensko pevsko druitvo "Prešeren" svoj dom v bližini Rve parka. IMa so jpoverjena loka'hiemu kontraktoilju Ixmie Jaklichu in rečeno je. da bo delo -dovršeno do 15. julija. Poslopje bo s-talo na zemljišču, .ki ga je podaril znani rojak Mikelieh. Imelo bo dvoje nadstropja. Sjwdaj bo 'kuhinja in obedniea, zgoraj om bo služil v prvi \-rsti članom lovskega društva "Prešeren" in -njegovim družinam. Društvo ima nO članov ter večkrat prireja dobro usDele ikoiicerte. Sedanjf odbor-nki "Prešerna" s-o: ]>redsednik Mart- Kochevar, podpredsednik J. C. Klob. tajnik John P. Starr, blagajnik John Germ; nadzorniki: Jobu Butkovieh. D P. Predovich in A. Petros. Da se je ta ideja uresničila, je rečeno, največ pripomogel Mr. Anton ^fikelich. doma i*z Ribnice. Šolal se je v L(jublja-ni, v Pueblo je pa prišefl, ko je bil staT »edemnajst let. Najprej je delal v jeklami, ^jer je zasluži 1 $1.76 sta dvanaejstumo »delo. Nato je bil v službi pri Herman Mercantile Company, zatem pri Tanb Brotii- NOVICE IZ SLOVENUE ers. Štiri leta zatem se .je prklru-ž.l J; < *. Pt'inn'v Sirfjr«' (Company, kjer je najelo ipo\"z.pel Ter ra-1 zarntere?»iran v .jKKijet jii. Ba-;e> je vreden na^l dva mi H Jon a 'olarjev. V ra'zne dobrodelne in a rodne vvrhe jo izda l ž* ogromne s vote denarja. Omenim naj še. da rmalo mf^ste--e R>V leži med Pueblo in \W1-enbure ne da opisati. Na •ni strani je veflFkansko gorovje, O milj dolg '"San Tzabelj Xatio-ia! Park", na drupri artrani je pre-■ija. Toraj kadar s;* nahajate v ^m blo. adi fkje blizu tukaj ne po-:abite. da pogledate Prešernov lom v Rye. ki je istini raj D. Hribove. Kincaid, Sask., Canada. Priloženo dobite $2 za naročnino, katera mi je že potekla 30. iprila, kajt.i brez Glas Xaroda ne »m, dokler bo še kak cent v že-Obenem naj sporočim, kako ie imanro mi tukaj v Ca-nadti. tej naselbini so večinoma sami francoski farmarji, pri katerih ]e nas pa odšel na Dunaj študira: eksportno akademijo. Sredi študij je leta lf>13 moral k vojakom, kjer je Of>tal še }>o vojni do leta Kot poročnik je j »riše J v italijansko ujetništvo, kjer je javil k dobrovoleem in odšel z druginiii tovariši na solunsko fronto. Po vojni je služboval do'leta P'"21 v Maeedomji. Tekom vojne je bil ranjen in vsir štrapači so mu -zdraivje močno omajali, tako tla se sedaj po operaciji slepiča ni mogel opomoči. Otroci zadavili tovariša. 29. aprila proti večeru so Se v Pekrah pri Maribonn na travniku ob potoku igrali otroci. Najsta-rt jŠT med njiifii je imel 17 let. I -e volka. Med igro pa so -e sprli in tudi dejansko spoprijeli kakor je par med vsako vaško mladino navada. Mika.stil i so se in lasa I i v splošno zadovoljstvo ne za interesi ran i h. ki so jih bodrili in podžigali k junaštvu. Sala pa je prešla meje, ko sta 12- in 15-letna deeka vrgla 17-let-nega Iva'na Lešnika na tla in ga pričela daviti. Maščevalnost nerazsodnih otrok je imela strašne posledice. Ivan I^esnik, sin železničarja iz Peker se je ko sta ga tovariša izpustila, komaj dvignil s tal. se 'nalonil na bližnjo hruško i-n se onesvestil. Priskočila je njegova 20-1 etna sestra Elizabeta, ga dvignila in odnesla domov. Bratec pa ji je med potjo v naročju umrl. Pripomniti moramo, da I^ešnik f-eprav najstarejši, ni bil med pre-krsko deco, ki se je 'igrala tokrat na travniku, najmočnejši. Bil je slabotne narave in šibke rasti. Ra-zun t«'ga ipa je imel golšo, kar je bil bržčas gavni vzrok, da je podlegel poškodbam, ki jih je izzvalo stiskanje njegovega vratu. Orožnsi.Ška jJOiStaja v Studencih je uvedla preiskavo in zaslišala udeležence. 30. apr. je komisija ob-dueirala tru.plo in dognala, v čem tiči glavni razlog nenaravne smrti mladeniča. Dogodek je vzbudil v vas-i Lil okolici splošno pozornost in sočutje. ' '•'..... Peter Zgaga Poziv k ljubezni. Včeraj sem dobi! »sledeče p ismo-. Predragi Zgaga : Menda me poznaš, če me pa ne poznaš, sva pa vseeno prijatelja. Veš. sklenila sem ti prsati, ker je sedaj prelepi mesec maj. ko tičice po jo in rožice cveto in se vse veseli in vse po ljubezni h repen i. Tudi ja.z sem celo zimo pla-kala pa >e:n vseeno maja meseca dočakala Ln zdaj je vedelo moje srce. PR1NCESIN DOŽIVLJAJ NA POTOVANJU Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILB DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi kc-modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik — Mr. JOHN K REČIC Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Tam I jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. iiffe-i "• t ;:! • Xtslavno se je vršila v < fcshi. prret%to4-niei Norveške, poroka v kraljevskem domu: princ Olaf. sin kralja 'Ilaakojia, je vzel za ženo švedsko princeso Marto, sestro princese Ast-ride, 'ki se je -lami o-mo-žila z belgijskim presito'lona-•^iednikom. Norveško ljudstvo je a dogodek slavilo z veliko iskre-nosijo. Saj s-ta se zvezala .vladarska doma -dveh sosednjih držav, ki živila logi in miru in želita pospeševati te smernice sivoje fK>litike tudi v bodočaiost i. Po poroki sta se princ Ola-f in pneesa Marta podala na ]>orr«-no potovairje. Xa postaji, s katere sta se odpeljala v svet. pa se je primeril btrloči kraljici Xor\-eske doživljaj, katerega mi en d a ne b< pozabila tlo *;voje smrti. Princesa j je bas hotela stopiti v salonski voz. Tedaj je stopilo iz množice ljudstva, ki je prirejalo mlademu paru viharne ovaeije deldetee. teklo naravnost k prineesi in jj podalo majhen zavitek z besedami: "Tu je neilvaj, kar lahko či-tate med vožnjo 1" Princesa je bila tega pozdrava zelo vesela. Prrjftino iznenadena o tem. kar se je bilo pravkar zgodilo, je dvignila dekletce kvišku in jo poljubila 7ia eelo. Obeinryvo je planilo v nov naval naivduše-itja. Postajenačelnik je dal znamenje iiit vlak se je začel poauikati Nove ovaeije. Ivmalu je vlak izginil ljudem iyjpredo oči — množica pa je še dolgo stala na mestu kakor prrkovana. Ko se je bil dvorni vlak že precej oddaljil od prestol nega mesta, je .princesa Marta razpečat ila ovoj. Mikalo jo je izvedeti, kaj je v njem. Odjprla ga je, m glej! Obrai ji je ^prelt-tel čmlen nasmeh. V zavitku so bile kuharske brikve! Kralj Haakon, ki je spremljal sina in -nevesto leo.s vožnje prot-meji. se je prisrčno nasmejal, ko je videl, kaj je dobila bodoča norveška (kraljica v dar od preprostega ljudstva. Ime dobrotnika, oziroma do-brotmice bo najbrže ostaslo prrkri to. V Oslu ne morejo izslediti inia-le darovalteljice. A vsa Norveška s kraljem in »prestolonasledr-fkom na čelu je zadovoljna, da se je na šel med norveškim ljudstvom pre prost človek, ki je v današnjih časih ohranil ttfliko humorja ri praktičnega smeha, da je "kupil bodoči ikraljiei za poročno darilo — kuharsko "knjigo. IGLE MED SAMO NA STREHI V kitajski iprovinei Sze-Sche nan so prodali laTii nad 3'14 milijonov in 700,00 raznih igel; mnogo več- nego prejšnja leta. Trgov ci jedo. POTREBUJEM DOBRE DOGARJE ZA STALNO DELO; dober gozd, — Joseph Kn&use, Zwolle, La. t>am Bog ve, kako je te&i pri ada. lahko je čez ženske zabaWjati in jih preganjati, na tihem pa o njih sanjati, dobro jesti in ulobro piti in ]>o ljubezni sline rediti. Ni vraga, da mi ne boš zameri!. Zgaga, če prav nič več ne odlašam, ampak te kar odkritosrčno vprašam, če je v tvojem srcu kaj tiste rožice-ubožiče, ki se ji ljubezen pravi. •Nič se ne davi, kar gladko ]tovej in nikar v tla ne glej. Kdaj pa boš btvljal in o ljubezni klobasah če ne boš v tem preletpmn mesecu maju V starem kraju je bila tako m v AiuerLki otem zopet tako kakor se Moveku spodobi živim. Pomlad je zdaj in mesec maj in rožice pojo in ptičice cveto, meni je pa v srcu kar hudo, sape rl o t ! Pa strni si mislila: — Ni vsak falot za»nie,'kar na rese bom obrnila :n tebe vprašala in tebe prosila, če hočeš z menoj v zakonski stan. Zdaj pa le, Zgaga, z besedo na dan! Kpam, da se ne boš kislo na-cmeril in tem mojim besedam za meril. No, špas bajsajt. sedaj je cajt. Zdaj pa v pismu od tebe lepo slovo vzamem in te prisrčno kužnem in duhovito objanifum ter se od tebe poslavljam in te iskreno pozdravljam od travce zelene do plavga neba, -od moj-ga do tvojega srca. Tvoja vedno te Ljubeča in po Tebi hrepeneča Marjanca. * To pa je ipisin.0, kaij, črt a tel ji! Med brati je vredno tisoč poljubov. Marjanci ne zamerim, kajti ■maj je maj, in mlada kri, saj veste. Resnici na ljubo pa moram izjaviti, da niti za taka. niti za drugačna ljubavna pimna nisem nič dovzeten. Da bo enkrat konec teh komedij. moram razodeti, kar sicer jako nerad razodenem. namreč, da sem bil lani. bilo je meseca maja. do ušes in menda tudi čez ušesa zaljubljen od poldveh |x>pol-dne do ipolenajst-ih .zvečer. Fro in dan sem »dobro in natančno zapomnil, kaijti taka doba je takozvani odločilni trenutek v človeškem življenju. Kaj takega človek nikdar ne pozabi. Prrverim in pridušim se, da ne bom nikdar pozabil. In tudi zaljubil se ne bom nikdar več. Pri moji veri in rabila to priliko za razkritje, da njen mož ni bil noben boljše-vik, ampak čisto navaden patrijot.i ki je služil domovini, ker je bil prepričan, da se mora Rusija tudi j pod sovjetskim režimom obnoviti.t OBSODBA "POLKOVNIKA" Londonsko sodišče je izreklo obsodbo nad znano pustolovko Lili-jano Smithovo, ki je stala na enem vodilnih mest angleškega fašističnega gibanja in se je izdajala za polkovnika. V tem činu je celo peljala pred oltar hčer. nekega pro-vincijalnega lekarnarja, ki ni vedela, da se je zvezala s premeteno lisica. Obtožnica državnega pravd-nika je očitala Smithovi intelektualno potvorbo dokumenta v registru zakoncev. Sodnik, ki je razglasil razsodbo, je dejal, da je Smithova lažnica in nemoralna pustolovka in da ji je bila odmerjena tako nizka kazen samo zaradi tega, ker doslej še ni bila kaznovana. Pestra karijera lahkoživke, Belgijsk«! kazensko sodišče pripravlja na ogromen senzacionalen proces proti Adrijeni Guyo tovi, tipu zločinke, ki je z vod i h 700 moških. S petdestimi se jo t-incžila, čestopetdoetim pa je obljubila svoje srce. Pustolovka, gotovo izreden pojav tudi v tej stroki, je ženska srednjih let. lepesra. visokega stasa in zlatordečkastih las. Obvlada vee jezikov. Njena specijaliteta je bilo zalezovanj« petičrfrh mož po po hotelih. Ker je bivala v ta namen samo v dobrih mednarodnih hišah, ji ni bilo posebno težko sklepati jtoznanstev z ameriškimi potniki, ki so se dali potrpežljivo fikubiti in tudi oskubiti. Gnvotova je manipulirala tako spretno, da jo je vedno vzdrževalo po več "soprogov" hkrati. Več let je živela danes tu. jutri tam. med Parizom. Brnseljem. Londonom. in Rimom. Nekemu Američanu. ki se je "oženil" z njo je iz-oulila toliko denarja, da je štiri leta potovala okolu .sveta. Med potoma pa je seveda zopet metala svoje mreže in lovila žrtve. V Avstraliji se je istočasno omožila z dvema bratoma. Oba sta jo vzdrževala v dobri veri. da imata zvesto in ljubečo ženo. Pustolovka se je čisto slučajno razkrinkala. Neki mož. ki je imel svoj čas "srečo", da je peljal Gu-yotovo pred oltar, je prišel nekega dne v bruseljsko cerkev, kjer se je vršila poroka. Pred oltarjem je mašnik pravkar zvezal damo srednjih let in mladega moškega iz tujine. Pri izhodu iz cerkve se je mož ustavil in se slučajno ozrl v nevestin obraz. Kako se je začudil. ko je spoznal v tej nevesti —J svojo lastno ženo! Dvignil je velik hrup, tako da so morali svatje uteči v zakristijo, kjer so moža na na njegovo zahtevo konfrontirali z nevesto, ki je tako potajno izginila pred leti. In izkazalo se je. da je pustolovka res Adrijena Gnvo- tova in da je bila cerkveno poročena s prizadetim moškim. Guyotova je izprva tajila, da moškega ne pozna in da ga sploh nikoli ni videla. Naletela jks je slabo. Vmes je posegla policija, ki je postavila stvari na pravo mesto. Gnvotova si zdaj ni več upala ta* jiti svojih sleparskih podvigov in je priznala vse. Bila je eelo tako odkritosrčna, da je, ko ji je policija pokazala njen dnevnik, v katerem so bili zabeleženi vsi možje in ženini, izjavila, da je pozabila navesti še nekatera imena. V ostalem pa več njenih mož ne živi več. Nekateri so pomrli, drugi so si vzeli življenje, ali ti. ki so ostali ji gotovo ne bodo v razbremenile priče. NOČE BITI POMILOŠČEN V Wiesbadnu v Nemčiji je bil nedavno obsojen na smrt delavec Albert Sinovae. ki je umoril neko vdovo. Te dni so jra obvestili, da mu je smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. človek bi mislil, da je bil delavec nepričakovanega pomiloŠčenja ves*-], toda Sinovae je mislil drugače. Svojemu zagovorniku je napisal pismo, glaseče se: Gos-pnd odvetnik! f'emn ste vložil: prošnjo za pomiloščenje?— To ni bilo potrebno. Pomagajte in svetujte mi. N--1 vem namreč, na koga naj se obrnem, da bo pomiloščenje razveljavljeno in prva obsodba potrjena. Saj je bilo vendar reče);o. da je obsodba pravo-močna in zato imam pravico zahtevati jratifikacijo. Nikar ne u-govarjajte. češ. da to ni mogoče. Dosmrtna ječa ? To naj bo po Vaših pojmih nemiloSčenje. Še enkrat Vas prosim, pomagajte mi! Samo pomislite, če me pri vsej ne-| srečj dojeti še smola, da dočakam .70 ali 80 let. kar ni izključeno. No-.Čem biti ]>omiloščen. Podrobnosti o vohunski aferi. Vi se lahko zane-sete na kakovost cigarete, ki je še vedno največji uspeh v zgodovini kajenja AMEL CIGARETTES ZAKAJ SO CAMELS BOLJŠE CIGARETE Camels vsebujejo najbolj izbran tobak, kar ga raste ... ki je bil strokovnjaško mešan z/a brez-primeren okus in izrazitost. Imajo dobrodošlo rahlost in milobo, kakoršne ne dobite v nobeni drugi cigareti. Kadite jih, kol korkrat jih hočete, Camels nikdar ne utrudijo vašega okusa. * Nikdar ni dovoljeno, da bi se kakovost Camels razlikovala. Samo vsvišcenejsa cigareta je zamogla zadobiti in vzdržati svetovno vodstvo za vsa ta leta kot je to storila Camel. Redi je bil edon naj>i>osobnej-ših avstrijskih častnikov zadnjih 10 let pred vojno. Kot kapitan in od novembra 1005 kot major je bil šef evidenčnega urada na Dunaju, ki je vodil avstrijsko protišpijonažo in zato je brt dobro informiran o mobilizacijskih ki vojnih načrtih. Po Moltikeje-vem načrtH bi morale nemške čete pritisniti z vso silo na Francijo od strani, avstro-ogrska armada bi pa do načrtu št. 3 prodirala med Drino in Savo s slabo demonstracijo ma«tralo vrhovno poveljstvo za spretnega stratega. Da so mu i>opol-n.oma zaupali, sle-Li že iz tega. da mu je bila poverjena protišpijonaža. Po tajnih informacijah Redi baje ni bil docela normalen, ker je bil nagnjen k homoseksualnosti. Gollomb. ki je Redla dobro poznal. odločno zavrača to tr-litav. Redi je občeval v najvišjih aristokraskih (krogih in se spočetka oned aristokracijo ni dobro očrnil, ker -mu je primanjkovalo denarja. Njegov gmotni položjal se je pa zelo izboljšal, ko se je sestal v neki restavraciji .na Dunaju -z neznanim Rusom. Kmalu si je kupil na Dunaju hišo in ko je postal šef s. armaduega zbora v Pragi, si je kupil hišo tudi v Pragi. Zaupali so mu pa talko neomejeno, da ni nihče pomislil, od kod je dobil denar za dve hiši in za krasen avtomobil. Kako prefrigan je bil Redi, priča epizoda avstro-ogrskega vojaškega atašeja v Petrogradu princa Hohenloc.he. Rusija je vzdrževala v Avstro-Ogrski obsežno špi-jonažo in Avstro-Ogrska ni hotela zaostajati za njo čeprav je nadvojvoda Frane Ferdinand na ruskem carskem dvriincu, da dotični Rus lii izdajalec in da načrti niso iz ruskega generalšta-ba. marveč da so plod fantazije. I*riivc je načrte vrnil in čez teden dni je .izvedel, da se je njegov ruski zaupnik v Petrogradu ustrelil. Kmalu po tej epizodi, ki priča o veliki Red lovi prefriganosti, je bil Redi premeščen v Prago kot šef štaba praškega arm a d nega zbora. Ko je iizročal evidenčno pisarno svojenm nasdodniku kahi sla zaman veti februar, mare, april in skono ves maj. Zvonec pa je zapel kot nalašč v hipu. ko agenta, nista bila jiri-pravljeroa. Eden je kupoval v sosednji kavarni cigarete, drugi je stal pre.j stražnico na uiir.i. Zato sta rpotTebovala več minut, predno sra odhitela na pošto. Prišla sta ipreipozno, kajti avlotaksi je zavil za vogal bližnje ulice v hipu, iko -sta plauiia na jMišto. Zapomnila sta si številko avtonio-b;'a in odšla za njim peš,'ker ni bilo nfobenega avtomobila pri rokah. Srečala sta ga, ko se je vračal. I" sta vila %ta avro in nalagala šofuja. da je peljal njunega svaka. Naročila Sta mu. -naj ju od[H»-!je za njjlu. S|>otoma sta avtomobil preiskala in našla v njem etui za žepni nož. Izstopila sta pr»sl restavracij.) "Kaiserhof". Natakar je izjavil, da zadnje pol tire nihče iu prišel v restavracijo. Na trgu t*ta pa ustavila berača. oil katerega sta dobila važne informacije. Mož je videl neznanega iro-jjWMla. ki je najel izvoščka in mu naročil, naj ga odpelje v hotel "K"omser*\ Agenfta sta takoj hitela v hotel, kjer sta zvede-j la, da so šli zadnje četrt ure mimo vrat ar je ve lože trije gostje, ravnatlj Wehm iz sobe št. o, soproga svetnika Womsera Lz št. 11 in polkovnik iicdl iz Prage, stanujoč- v sobi 1. Med pogovorom se je eden detektivov sklonil in pobral etui za žepni nož, ki ga je izročil vratarju, češ. naj ga vrne gostu, ki ira je v veži izgubil. Eden obeh detektivov je poanal Redla osebno. Zato je odšel na u-lico. drugi je pa ostal skrit v veži. Kniaflu je prišel polkovnik Redi in vratar mu je i počil etui. Opazil je za novinamii skritega detektiva in videti je bilo, da se je zdrznil. Menda je slutil, da se mu bliža konec. obveščen o tem pisarne kapitan Takoj je bil št»f. evidenčne Ronge, ki je informirala generala Frbanskega. ta pa generala Gon-rada o Redlovem izdajstvu. l*red polnočjo so se oglasili pri Redlu trije častniki generalnega štaba, Ronge, liofer in Vorliček. Kmalu so se vmiii o svojem desetletnem delovanju zapuščam, so izbomo izurjeni uradaiiki'. Čez nekaj mesecev se je prepričal o njihovi izurjenosti na lastni koži. Dunajska tajna služba, ki je zasledovala veliko tihotapsko organizacijo na srbski meji, je nadzorovala od leta 1913 dunajsko pošto. Vse brzojavke in picjma so od prrali. Med drugimi pismi so pre-stregli oIeg njega. On si je prizadeval z nespretnima roikama najti vrvi, a to se mu ni posrečilo. Roki obeh sta se dotaknili. Njegovi pa sta skočili nazaj. —• Pusti storiti mene, Ilenning, kajti na ta način ne bo nič, — je rekla Josta smehljaje, i>opolnoma mirna. On je stopil na stran ter gledal z vročimi očmi na njeno vitko postavo. Ko je stala tako tam, z dvignjenima rokama, ko je skušala razvozi jati vrvi, jo nudila čudovito sliko. Grofica Gerlmda jt* lahko videla ti svojega mewta v sosednji sobi oba mlada človtika. Opazila je vroče poglede, s katerimi je Ilen-mng spremljal kretnje Joste. Divje veselje je napolnilo njeno srce. Bilo je, kot da je dobila njena želja oblast nad obema. Takoj nato pa je opazil grof Ilenning, da ju opazuje grofica Gerlinda. Ogenj v i jegovih očeh je ugasnil. Vzravnal se je ter stisnil ustnici trdno, kot da mora skrbno čuvati skrivnost. Izgledalo je, kot da ga je pogled grofice spravil k pameti. Navidezno mirno je zopet stopil k mizici, na kateri so ležale fotografije ter sedel .zopet na svoj stol. Ko se je Josta zopet vrnila k njemu, jo je vprašal, Lzpreminja-joč snov pogovora : — Ali ti je Gerlinda zelo simpatična? Negotovo se je ozrla vanj ter se nekaj časa obotavljala. Nato pa ji je prišlo počasi pr«ko ustnic: — Sram me je, Ilenning, povedati ti, da ne. Ona je tzelo prijazna ter ljuibeznjiva z menoj in jaz bi jo rada vzljubila, ker jo tudi Rajner visoko čisla. Imam pa v sebi neki nejasni občutek, ki ne dovoli gorkejših čustev do nje. Ko sem ji danes zjutraj prvikrat stopila nasproti, so ne zasvetile njene oči tako čudno, da sem si domišljala, da zre name sovražno. Bil pa je le trenutek, a vendar moram vedno misliti na oni pogled, kadarkoli se ozre n ne. Rajnerju nisem hotela ničesar povedati, o tem bedastem občutku, da ga ne vžalo-stim. Tudi ti mu ne govori o tem. Mogoče bi tudi tebi ne povedala ričesar o tem* a ker mi me direktno vprašal, sem ti tudi dala pošten sta v tem trenutku ob njegovo srt ran, kot da bi se s temi proglasila kot pripadajoča njemu. To naj bi bil odgovor na njegovo vprašanje, ki ni bilo izgovorjeno če ha llrkin rrt* v ri^ni^fc ti ctoma /vk ..i _* /v___i • V ELlenbergu na Pruskem so posekali zanimivo topol. Ko so jo hoteli razžagati, so odkrili v notranjosti mgočnega debla nepričakovano skladišče. Deblo je bilo izvotljeno z. napolnjeno po neki podlasici z zimskimi zalogami. Cisto siKHlaj je ležalo 44 miši, ki so bile skrhno pokrite £ peskom in zemljo, tako da zrak ni mogel do njih in da so ostale sveže. Nad mišmi je sledila plast iz raznimi ptiči, a nad lo tretja, največja, z želodom. Zaloge so bile čisto nedotaknjene, iz česar sklepajo, da je podlasica poginila še pred zimo. V itstem deblu so našli še eno votlino, ki jo je veverica napolnila z zimskimi zalogami. JEKLO NARAVNOST IZ BUDE. NAZNANILO. Naročnikom našega lista v Joliet, 111. naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik' Mr. Joe Zelene in prosimo, da pri njem obnovijo naročnino. Paul Wh iteman Nocoj na Columbia omrežju od obali do obali od 9. do 10. zvečer Eastern Daylight oaving Time. Nocoj vam bo dotikljaj vašega kazala na radio prinesel neprekosljivo plesno godbo "Kralja Jazza" in njegovega svetovno slavnega orkestra. Iz uljudnosti OLD GOLD CIGARET. . . "ni ga kašlja v celi kari. " old Gold Družba Uddeholni na Švedskem je sklenila zgraditi veliko električno peč, ki omogoča pridelovati jeklo naravnost iz rude po Flo-din-Gustafosonovi metodi. Peč bo obsegala lahko 4000 ton materi-jala. Po Flodin-Gustafsonovi metodi pridelujejo jeklo na Švedskem že v dveh tovornah in baje se jim stroški pri tem zmanjšajo za celih 30 odstotkov napram starejšim metodam. Pri tem je producirano jeklo kvalidativno boljše, zlasti ono mehkejše vrste, dočim morajo trdo jeklo še posebej preparirati. i fe^tante paraihe*' - Stooping .f*** 3 KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 99 .30 .60 .45 .75 .30 RAZNE POVESTI in ROMANI: Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, broš........... Zgodba Napoleonovega H uzarja .. Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosne ................ Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni .................... Za miljoni .................... Življenje slov. trpina, izbrani spisi SPISI ZA MLADINO: (GANGL) trdo vezano. Pripovedke in Ob vojski. I^rokaz v 6tirih slikah Tončkove saj ne na Miklavšev večer .Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .................. R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Oa[>ek). vez........... Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. Ujetnik carevine, veseloigra v 2. dejanjih .................... Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, Ijjrokaž v S. dejanjih.......................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 3. dejanj.....fiO 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .C0 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................1.— snopič. Mlin pod zemljo, Sv. ..Neža, Sanje ...................CO 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blagoslov.....30 15. snopič. Turki preti Dunajem, Fabjola in Neža .............30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Ma- is. maj«: Pari«. Havre Berenjraria, Cherbour* President Roosevelt. Cherbour«. Bremen 17. maja: New Amsterdam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbour* Lapland. Cherbourg. Antwenwn Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg:. Bremen Roma. Napoli. Genova 18. r-»Ja: St. Loul«, Cherbour«. Hamburf X2. maJa: President© W!laon. Trst (Izlet) Mauretanla, Cherbourg George Washington. Cherbour« Bremen zv. pes! .50 .75, .50 j 1.— 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- .35 j vesti ........................ .50 .70 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po- .90 j vesti ........................ JJ0 .90 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 .65 i zv.'trdo vezauo. Vsebuje 10 ik>- vesti .......................... .50 bo naanroe v repaid na«La srečo ob njegovi strani. Ozrl pa se je na-ttjo s pogledom, -v katerem so bila osredotočena vsa njegova upanja teT vse ajeg-ove nade. S svojim pogledom jo je takorekoč pritegni] Tesmi v angleščini ...................1.25 Prešernove poezije ..............60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez..............50 Sto ugank ....................50 V zarje Vidove, trd. vez........90 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....90 Zlatorog, pravljice, trda vez.....60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Gram) ____1.10 Slovenski akordi (Adamič): .. I. zvezek .....................75 II. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Orlovske himne (V^dopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije mo>ki zbori (Pavčič) -Izdala Glasbena Matica ...... Narodna nagrobnica (Pavčič) . Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. SAMOSPEVI: * .40 .35 .45 MEŠAM ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdalu Glasbena Matica ....................... Naročiloin je priložiti denar, bodisi v gotovini, Monty Order aH pošine znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................43 STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točkf da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA S A MO (Za C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in . poiljefno zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se marate posluževati atlasa, morate listati po njetn in n redno najdete, kar I5«e* te. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM M pa lahko zbere rela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih- Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ujrotove, kje se je »godila kaka nesreča, kje je porušil tornado, lt»m je dospel letalec itd.' Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID Je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je 88, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie žitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM Je pa tej potrebi ugodeno. V JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnag* peeana, otočja in amerilke lastnine. 1 Opis dežel, mest, otokov, pek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne ezlraje »e na to, če ie imate zemljevid aU atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID b« teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. za «1 velike važnosti Ko ga borte ea naročite ga pri; 1 ' » SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v sta« rt kraj, je potrebno, dt je poučen e potnih llatlh, prtljagi ln drugih ■tvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporoCam^ vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl umore jo potovati v stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit la Washlngtona, bodisi za eno leto ali f mesecev ln se mora delati pro&tjs vsaj en mesec pred od potovanjem la to naravnost ▼ Washington, D. CL. na generalnega naselnlikega komisarja. Glasom odredbe, ki je »topila v veljavo 81. JtdiJa 1928 se nikomur več ne počlje permit po pošti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec oeeb-no, bodisi v najbližji naselničkl n-rad ali pa ga dobi v New Yorkn pred od potovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastni odgovorno*!. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija Je v veljavi a*-va ameriška priseljeniška postava. Glasom te poeta ve samorejo ame* rlžki državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke Izpod 21. lets ter ameriške državljanke svoje m» ie s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvote. Jugoslovanska kvota znaša 8e ve-dno 071 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta« riši ameriških državljanov, moij« ameriških državljank, ki so se p« 1. junija 1028. leta poro&U ln po. Ijedeld. oziroma ieoe In neporp-•enl otroci izpod 21. leta onih m> državljanov, ki 00 bili poetavn« prlpuščenl v to deželo za stalno bft. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, aeC* kinj Itd., ki spadajo v kvoto bres vsake prednosti t Isti, pa as mi •prejema nikakih profteoj m-\ rlkansks vlaeje. STATE BANK