13ZZD «Ministrica Marjeta Cotman se je udeležila'srečanja upokojencev ljubljanske regije v Šentvidu^Stuni Interalla d.o.o., Stegne 21 c, Ljubljana, te!.: 01/51116 24 PE Novo mesto. tel: 041/846-034 '.interaita.si Pottnina plačana pri pusu 1295 Ivančna Gorica KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2007 352(497.4 Ivančna Gorica) ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY 1295 IVANČNA GORICA ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave na maturo za angleški in nemški jezik 120070168,7 brezplačna številka B/S/H/ ►OEJA ► PROJEKT MZVH»* »Siecfimo razvoju, poso<£a6Cjamo šoie, ...« OBČINA IVANČNA GORICA IN OSNOVNA ŠOLA FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI vas vabita na SLOVESNO OTVORITEV DOGRAJENE IN OBNOVLJENE OSNOVNE ŠOLE V ŠENTVIDU PRI STIČNI v petek, 14. septembra 2007 ob 15.30 uri Nagovoril nas bo dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport. Vljudno vabljeni! nam Na naslovnici: Dore Južna, Samostan Stična (detajl poslikave na plastiko) TRGOVINA & SERVIS ___pil _JpT IGNAC CUGEL! s.p. __Stična 102, Ivančna Gorica d^NKTokna, vrafS tei. faksoi, 7878 535 i * irGimm t»w>c... T, gSm: 041 757 055 [NOVO! RAZSTAVNI SALON iBTC Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokoiska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 0117869-040, FAX: 01/7869-045 Iama5ftlamaa.il 120070168,7 Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 2130, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Lojze Grčman, Simon Bregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. Iz Jernejeve malhe Podopustniški čas bo s števttnimi dogodki, ki prihajajo in so del nas, v naši občini razgibal življenje. Z veseljem lahko govorimo o boljših pogojih dela v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični, kjer ne bo več dvoizmenskega pouka kot tiste najtežje oblike dela na šoli. V tem trenutku se zahvaljujem vsem tistim, ki so pomagali pri izgradnji in bili v dolgih letih pričakovanja nove šole strpni in preudarni v odločitvah, ki smo se jih kot starši, učitelji in učenci morali vedno na novo skupaj dogovoriti. Rezultati kljub drugačnemu delu v vsem tem času niso izostali, saj smo ob kritičnem in ustvarjalnem razmišljanju vedno v drobnem prišli do velikih stvari. Učenci so dosegali rezultate, ki so bili merljivi z vsemi, ki so imeli dobre pogoje, vrednost pa je bila toliko večja, saj je bil isti cilj dosežen po dnigačni poti. Zatorej čestitam vsem, ki tako ali drugače merimo na šolo, tisto, kije kdaj stala v Šentvidu, in na šolo, ki danes stoji in se ponosno obrača v zahvalo vsem učiteljem in učencem, ki so bili del šolskega procesa. Nihče ni bil prikrajšan ob uspehih, le poti so bile bolj sklenjene in drugače vijugaste. Že se nam postavlja problematika odklonjenih otrok v posamezne enote vrtca. Na novo oblikovana skupina v šolskem centru je že v tem letu spet dopolnilo k boljša-nju razmer vzgojno-varst\>enega dela. Pred nami je projekt, ki ga potrjuje ministrstvo za šolshv, da bi s skupnimi močmi lahko v prihodnjem letu na temeljni kamen postavili sodobni vrtec za osem enot. Prepričan sem, da bomo uspeli in zapolnili vsaj delno vrzel, ki jo v dobro vseh nas polnijo otroci, ki jih imamo radi in si jih želimo. Prav zaradi tega pa naj bo skromen prispevek na rojenega otroka v občini gesta, da želimo staršem povedati, da bo skrb dmžbe v prihodnosti še večja. Jeseni je polno kulturnih prireditev, ki polnijo naše koledarje, kulturne dvorane, športna igrišča in naravne površine. Med vsemi bo najbolj veselo med nogometaši, ki so dobili umetno travo na pomožnem igrišču in nadkritje tribun ob obstoječem igtišču. Tudi če tekmovalni rezultati niso najboljši, so se ustvarili zaradi dobrega dela vseh, ki jim je okroglo usnje pred neplodnim pohajkovanjem. Zahvaljujemo se glavnemu sponzorju Livarju, predsedniku kluba in najožjemu timu, da so znali pridobiti sponzorska sredstva in jih vložiti v napredek kraja. Zabrneli bodo traktorji na dnavnem tekmovanju v oranju, kjer bodo dobro premerili, kdo je najboljši v veščini, ki pogojuje ob dobrem semenu tudi dobro rast. Naši domači fantje so »nabntšeni«, najsi bo, da bodo morali brazdo metati skupaj ali narazen, bodo gotovo med najboljšimi kot že mnogokrat do zdaj. Mladi se že pripravljajo na shod ob stiškem samostanu, kjer bodo i številnimi delavnicami in vedno novimi idejami nam obiskovalcem povedali, daje še mladina, ki ima v življenju cilj in da se za našo prihodnost ni treba bati. Če pa boste ob vsem tem imeli čas, se pa oglasite na tem ali onem hribu, kjer obložena trta že vabi trgače, da ne bo Martin pozabljen. Letos je grozdje slajše, upajmo, da bodo tudi naši dogodki, kijih bomo doživeli, sladkobnega okusa. Vaš župan ŠENTVli GOSI! UPOKOJENCE IZ VSE OSREDNJE SLOVENIJE Da je Šentvid očitno pravi kraj za velike množične dogodke, se je zopet izkazalo. Prizorišče, ki je v popularnem Zelenem vikendu Zelenega vala gostilo številne obiskovalce od daleč in blizu, je postalo tudi gostitelj okoli tisoč petstotih upokojencev, ki so se udeležili letošnjega kulturno-zabavnega srečanja upokojencev iz območja Mestne zveze upokojencev Ljubljana - Osrednja slovenska zveza društev upokojencev. Letošnjo organizacijo dogodka je prevzela Koordinacija društev upokojencev občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, prav posebno veliko dela pa je opravilo domače društvo upokojencev iz Šentvida pri Stični. Vsakdo, kije imel priliko spremljati letošnje srečanje v Šentvidu, je lahko začutil, kako veliko enotnost in povezanost znajo pokazati upokojenci. Srečanje v Šentvidu je pokazalo, da kljub specifičnih okoliščin, ki jih njihovo starostno obdobje prinese, uspejo svoje moči združiti in si prirediti dan, ki jim bo še dolgo ostal v spominu. Člani domačega društva upokojencev so pod vodstvom predsednika Jožeta Kende poskrbeli, da so gostje prispeli na odlično pripravljeno prizorišče, ki je postreglo z raznovrstnimi gostinskimi užitki, na voljo je bil pester kulturni program, pa tudi panoramskih poletov s pomočjo letalcev Letalskega kluba Šentvid ni manjkalo. Vsak udeleženec srečanja je prejel lončeno posodo z žlico, seveda pa posoda ni bila prazna po zaslugi ene izmed sloven- skih vojašnic, ki je po naročilu ministra za obrambo Karla Erjavca pripravila golaž za srečanje v Šentvidu. No, minister Erjavec je moral v zadnjem hipu odpovedati svojo udeležbo na srečanju, zato ga je nadomeščal njegov osebni svetovalec Marjan Fekonja. Do napovedanega dvojnega ministrskega srečanja torej ni prišlo, zbrane upokojence in upokojenke je namreč v Šentvidu pozdravila tudi ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. V pozdravnem nagovoru je poudarila pomen t. i. aktivne starosti in ohranjanja socialnih stikov tudi prek društev upokojencev ter jih pozvala, da se s podporo vključijo v proces uresničevanja sodobnega pokojninskega sistema v Sloveniji. Kako pomemben družbeni subjekt v naši državi želijo biti upokojenci je v KONČNO STEKLA VODA PO KRIŠK0-P0LŽEVSKI PLANOTI 1 otvoritvijo Polževskega vodovoda, končana dolgoletna investicija svojem nagovoru, je povedala tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. Dejala je, da je vloga upokojencev glede na njihovo število premajhna, in je torej ena poglavitnih nalog zveze društev upokojencev doseči v Sloveniji večjo družbeno vlogo. Med govorci na prireditvi je bil tudi predsednik Osrednje slovenske pokrajinske zveze društev upokojencev Marjan Sed-mak, med gosti srečanja pa so bili predvideni tudi župani nekaterih občin iz ljubljanske regije. Tako je v Šentvid prišel tudi ljubljanski župan Zoran Jankovič v spremstvu nekdanje županje Vike Potočnik, srečanja se je udeležil tudi dobre-poljski župan Janez Pavlin, grosupeljsko občino je zastopal podžupan Božidar Gabrijel, medtem ko je bil naš župan odsoten zaradi letnega dopusta. Program je popestril bogat kulturni program, v katerem so med drugim nastopili tudi člani Big Banda Dobrepolje s solistko Tino Gačnik in pod vodstvom Braca Doblekarja, pa solist Miloš Genorio in drugi nastopajoči iz društev osrednje slovenske regije. Ves program je uspešno povezovala predsednica Koordinacije društev upokojencev s področja nekdanje občine Grosuplje Malči Žitnik, ki je srečanje ocenjevala za uspešno, saj je pestremu programu služilo tudi vreme in velik obisk upokojencev in upokojenk. Kot že rečeno, so udeleženci letošnjega srečanja lahko uživali tudi v užitkih letenja med oblaki in ni jih bilo malo, ki so si tisto popoldne ogledali Šentvid in okolico iz zraka. Na prizorišču se je s svojimi nasveti za upokojence in njihovo varnost v vsakdanu predstavljala tudi Slovenska policija, kije pripeljala na srečanje tudi nekakšen fo-renzični laboratorij na kolesih upokojence pa seznanjala z različnimi oblikami nevarnosti, katerim so še posebej izpostavljeni v vsakdanjem življenju. Domači upokojenci so pripravili tudi srečelov, tako da je ob prijetnem rajanju z ansamblom Bobri popoldan hitro minil. Upokojencem iz Šentvida pri Stični torej čestitke za uspešno in aktivno delo, ki ga v zadnjih letih ni malo, letos pa se društvo še posebej lahko pohvali tudi z novo prenovljeno podobo društvenega doma, v katerem ima svoj sedež Golaž si je privoščil tudi ljubljanski župan kar nekaj društvenih organizacij iz Zoran Jankovič. Šentvida, objekt pa tudi uspešno prispeva k zunanji podobi Šentvida. Tudi zato so v društvu za tokratno priložnost z veseljem izdali razglednico Šentvida oz. njihovega društvenega doma, ki je bila med obiskovalci dobro sprejeta. Matej Steh V bogatem kulturnem programu, v katerem so sodelovali godbeniki iz Dobre-polja in pevci cerkvenega pevskega zbora iz Višnje Gore pod vodstvom Milana Jevnikarja, so se z pozdravno besedo in čestitkami poleg gostov pred mikrofonom zvrstili tudi župan Jernej Lampret in predsednik naše gasilke zveze Lojze Ljubic ter seveda predsednik domačega gasilskega društva - jubilanta, Jože Virant. Ob tej priložnosti so bila tudi podeljena različna priznanja tako državnega ranga kakor društvenega, ob koncu pa je sledil še en slovesen dogodek - blagoslov in predaja novega kombiniranega vozila znamke Renault. Blagoslov je opravil novi stiski opat Janez Novak, doma prav iz Kriške vasi, ki je oba rodna brata in sobrata duhovnika v stiškem samostanu Janeza in Avguština Novaka ob tej priložnosti sprejela z velikim ponosom. Ob tej priložnosti so gasilci novemu opatu izročili tudi spominsko sliko cerkvice sv. Magdalene iz Kriške vasi. Nova pridobitev bo kriškim gasilcem seveda še kako koristila, na ta način pa bodo tudi uspešno nadaljevali 80-let-no tradicijo gasilstva v kraju in okolici. Društvo je leta 1927 ustanovilo šestnajst mož iz Kriške vasi, Nove vasi, Pristave in Zavrtač. Leta 1953 je bil na mestu vaške luže zgrajen nov gasilni dom in društvo se je lahko uspešno razvijalo vse do danes, ko šteje 65 članov in članic, kateri so še posebej ponosni na dosežke tekmovalnih ekip mladincev in svoje članice gasilke. Praznik v Kriški vasi je bil ob 80-letnici torej popoln, slovesno praznovanje pa se je, kot se za gasilce spodobi, zaključilo z gasilsko veselico. Matej Steh Leto 2007 bo v zgodovini kriško-polževske planote zagotovo zapisano z veliki črkami. To prelepo območje naše občine je namreč letos le dočakalo konec več kot dve desetletji trajajočega projekta gradnje vodovoda po območju, kije zaradi svojih naravnih danosti in razvejene poseljenosti za gradnjo vodovodne infrastrukture dokaj neugodno. Kljub vsem tem težavam in potrebnim finančnim sredstvom pa je bila sredi letošnjega leta le zaključena še zadnja faza v izgradnji celotnega 29-kilometrskega omrežja. Slovesna otvoritev je potekala 4. avgusta, ko je pod Polževem v Kriški vasi praznovalo tudi domače gasilsko društvo. Rigler, ki je med drugim poudaril razumevanje svetnikov in svetnic Občinskega sveta ter uporabnikov, da so vsa ta leta podpirali gradnjo in zagotovili tudi potrebna finančna sredstva. Slovesni otvoritvi je seveda sledila vesela pokušina vode Polževskega vodovoda in pitnik se je izkazal za več kot posrečeno idejo, s katero se je dalo pomembno priznanje pridobiti, katerega je deležno to območje. Pomenljivo so zapisane besede na pitniku: »Postaj popotnik, odpočij se! Popij požirek in bolje se boš počutil! Ob tem ne pozabi za urejenost in čistočo tega lepega kraja. Narava ti bo hvaležna...in tudi voda...« Da je bil za Kriško vas praznik popoln, je v dneh pred praznovanjem vas dobila še novo asfaltno prevleko in na ta način obiskovalcem, ki zahajamo v ta konec občine, še dodatno postregla s prijaznim in domačim okoljem. Slovesna otvoritev vodovoda je potekala s prerezom traku ob t. i. pitniku, postavljenim v Novi vasi, neposredno ob cesti, ki pelje na Polževo. Priljubljena obcestna točka s staro razgledno ploščo, katero vzdržuje Turistično društvo Polževo, bo tako postala še bolj priljubljena, saj si bo od zdaj naprej popotnik ob njej ustavil in se osvežil z svežo vodo, ki mu bo pritekla iz postavljenega pitnika. Ob slovesnem trenutku, so se po uvodnih taktih Godbe Dobrepolje zvrstili trije govorci. ki so navzočim predstavili in orisali delo izgradnje vodovoda in predstavili pomen zaključka tega velikega projekta. Predsednik organizacijskega odbora Dušan Strnad se je zahvalil Občini Ivančna Gorica in vsem članom gradbenega odbora za uspešno sodelovanje, medtem ko je župan Jernej Lampret krajanom območja ob novi pridobitvi čestital in poudaril, da Občina Ivančna Gorica z podobnimi projekti, kakor je vodovod na Polževski planoti, nadaljuje tudi drugje po občini; v kratkem bo tako podobno otvoritev doživel vodovod Visoka cona Stična, gradnjo pa še čaka vodovod na Leskovški planoti. V imenu upravljavca izgrajenega vodovoda, Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, je spregovoril direktor Tomaž 80 LET DELA KRIŠKIH GASILCEV Popoldan je nato minil v velikem proslavljanju 80-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Kriška vas. Slovesnosti, katere so se udeležila društva iz Gasilske zveze Ivančna Gorica in sosednje grosupeljske gasilske zveze, so zaznamovali tudi številni gostje, med katerim je posebej izstopal evropski poslanec Lojze Peterle. Ta se je odzval povabilu podžupana naše občine Dušana Strnada, tudi sicer aktivnega člana gasilskega društva iz Kriške vasi. Kriške gasilce je s svojim obiskom počastil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, navzoči pa so bili tudi gasilci iz pobratenega društva na Madžarskem. 2- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 ZAČELA SE JE SOLA Zadnja leta je začetek šole vse bolj zaznamovan s pozornostjo, ki jo javnost namenja varnosti otrok, ki se vsako jesen po brezskrbnih počitnicah zopet znajdejo na naših cestah. Programi na nacionalni ravni osveščajo vse udeležence v prometu, da je čas šole tudi čas, ko je treba biti še posebno pozoren na tiste najšibkejše v prometu, torej otroke. V naši občini že več let preventivne akcije izvaja Policija skupaj s člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov Ivančna Gorica, ki prvih 14 dni šolskega pouka preživijo v dopoldanskem času na cestah in križiščih v okolici šol v naši občini. Na ta način predvsem s svojimi modrimi uniformami opozarjajo voznike, da je potrebna dodatna pozornost do otrok. Na prvi šolski dan so po naših šolah pri sprejemih prvošolčkov vodji policijskega okoliša Ivančna Gorica, Zagradec, Marjan Fric in Rudi Griinbacher skupaj s predsednikom občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Frančiškom Grabljevcem, staršem otrok podali priporočila za kar se da premišljeno in odgovorno ravnanje v prometu, saj so sami največji otrokov zgled. K sreči je dejansko stanje v zadnjih letih na cestah v naših šolskih okoliščinah dobro, oz. ne beležimo prometnih nezgod z udeležbo šolskih otrok. Ob začetku šolskega leta torej želimo šolarjem uspeha pri učenju in srečno vrnitev s sleherne poti, na katero se podajo dan za dnem. ŠTEVILKE GOVORIJO In kakšno bo novo šolsko leto? Nekaj odgovorov lahko razberemo iz statističnih podatkov, ki so znani ob začetku šolskega leta. Podatki o vpisu so v veliki meri zlasti pri osnovnih šolah odvisni od demografskega razvoja občine, medtem ko so pri srednjih šolah prisotni še drugi vplivi. V šolskem letu 2007/08 je od 17.710 slovenskih prvošolcev, osnovnošolske prage v naši občini prvič prestopilo 139 prvošolcev. Od tega jih je na OS Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični 31 in še 8 na podružnični šoli v Temenici. Skupaj vseh otrok na šentviški šoli je v letošnjem šolskem letu 413. Oddelka 5. razreda sta tudi zadnja dva, ki sta še v osemletnem šolskem programu, vsi ostali oddelki pa so že v devetletki. Pod matično šolo v Šentvidu spada tudi podružnična šola v Zavodu za zdravljenje bolezni otrok, kjer pa se stanje števila otrok stalno spreminja zaradi narave delovanja zavoda. Na OŠ Stična je podobno kakor v Šentvidu število vpisanih otrok primerljivo s prejšnjimi leti. Skupno je vseh otrok na matični in podružničnih šolah 1018, od tega je prvošolcev natanko 100, kar je 21 manj kakor v lani. En oddelek prvošolcev bo na matični šoli, medtem ko 72 prvošolcev začenja šolanje na podružničnih šolah. Tudi na OŠ Stična bo popolna devetletka šele v prihodnjem šolskem letu. In kako je s srednješolskim izobraževanjem v novem šolskem letu? Srednja šola Josipa Jurčiča beleži letos 80 vpisanih dijakov v 1. letnik gimnazije, Sprejem šenniških prvošolčkov 0 DOMOVIH ZA STAREJSE OBČANI O t. i. domski problematiki v občini je bilo v zadnjem času že marsikaj povedanega in napisanega. Priložnost minulega srečanja upokojencev iz osrednje slovenske regije in obisk ministrice Marjete Cotman v Šentvidu ter nenazadnje tudi razpis Ministrstva za delo. družino in socialne zadeve za podelitev koncesije za opravljanje storitev t. i. institucionalnega varstva v domovih za starejše nas je napeljalo k temu, da o stališčih Občine Ivančna Gorica povprašamo tudi župana Jerneja Lampreta. Število starostnikov nad 65 let se tudi v naši občini povečuje, kar je izredno pohvalno, da naš sodoben način življenja ohranja človeka čim dalj časa pri življenju in ga usmerja v aktivnost. Spreminja se tudi družbeni in aktivni odnos podeželja, kjer vse manj časa ostaja za medsebojno generacijsko pomoč. Torej je tu treba nekaj storiti. Vsako obdobje življenja je treba družbeno opredeliti. Tako kot skrbimo za mlade, je nujno, da vso odgovornost kot družba sprejmemo v zadovoljstvo tudi težave, ki nastajajo z starostjo. Od nas je odvisno, da prek inštitucij, ki so odgovorne, skupaj z javnostjo prevzemamo naloge, ki bi skupaj s potrebami starostnikov po- 1 skrbele oz. nadgrajevale usluge, ki prav gotovo sledijo iz aktivnega dela in novih pogledov sodobne družbe. Najbolj pristno je, da starostnik ostane v domačem okolju, kjer bo čutil svojo pripadnost in dolgoletno identiteto na kraj, na kar ima lepe spomine in izkušnje, ki so le njemu pristne. Na ta način bo vsakdo izmed nas čutil potrebnost v podaljšanju življenja za sebe in druge. Tak razmislek mora imeti vsakdo ob vsakem času za čas, ki šele prihaja. Kdo bo skrbel, če ne aktivni člani te družbe? Kdo bo načrtoval in usmerjal sredstva za potrebe, ki jih prinaša obdobje staranja? Prav na takšnem razmišljanju smo vse premalo postorili, saj nas je stvarnost prehitela, zato se iščejo nove rešitve. Te so v teoriji morda že dane, vendar v praksi še daleč od optimalnega. Tako nam primanjkuje stanovanjskih enot, najsi bo v domu starejših občanov ali drugje, kakor nam primanjkuje ponudba pravih vsebin za najrazličnejše potrebe starostnikov, saj vstopajo v obdobje z različnimi interesi, ki so nemalokrat vezani na zdravstveno stanje in podaljšek aktivnega življenja iz preteklega obdobja. Prav tu pa se čuti razkorak tudi pri nas, med ponudbo in povpraševanjem, med kvaliteto in neprimernostjo, ko gre za izbor ponudbe, ki jo starostnik rabi. Zagotovo je Občina z oskrbo na domu, kjer prek petdeset oskrbovancev dobiva najosnovnejšo prehrano na dom, zapolnila delu populacije veliko skrb, ki se jo na enostaven način da odpraviti. Seveda tu še nismo dejali zadnje besede, saj se morajo posamezni detajli še dopolniti in po potrebi v kvalitetnejši ponudbi povečati obseg. Druga takšna oblika je možnost, da svojci prejemajo nadomestilo kot skrbniki za svoje najbližje kar na domu. Težje pa je z našimi domovi, ki vse prevečkrat postajajo nekakšni podaljški zdravstvenih domov, kjer oskrbovanci v svojih domskih programih najprej dobijo zdravstveno oskrbo, šele nato imajo možnost za širši kulturni in društveni program, ki bi sam po sebi hrabril posameznika v tem starostnem obdobju. Tu si podajata roko Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za zdravje, kjer tudi v fizičnem obsegu veliko oskrbovancev pride prav na čakalni seznam kot pacienti različnih klinik. V občini smo bili pred časom zavrnjeni pri iskanju koncesijske aktivnosti v smeri pomoči pri izgradnji doma v Stični z razlogom, da imamo v obsegu Upravne enote prevelik indeks pokritosti 114 v sistemu domske oskrbe. Vse to pomeni, da je mreža pokritosti z domovi, ki jo ima država za starostnike v drugih predelih naše države, še mnogo slabše pokrita, zato sredstva vlagajo najprej tam, kjer so pogoji za vstop v dom še veliko slabši. Občina si bo prav v prostorskem družbenem načrtu, ki je sedaj v teku, zagotovila prostor, ki bo primeren potrebam na tem področju. Poleg tega pa se v slopu priprav prostorskega načrta iščejo tudi posamezniki in drage pravne in fizične osebe, ki bi v svoji tržni ponudbi, družbenem in lastnem interesu poskrbeli z vizijo za oskrbe, ki šele prihaja. Občina je v svojem gmotnem pogledu prešibka, da bi lahko samosvoje mimo pristojnih državnih institucij dala prispevek, ki bi čez noč spremenil problematiko, ki se jo vsi zavedamo in bili, v kolikor bomo imeli srečo z njo, tudi soočeni. V tem kontekstu se moram zahvaliti tudi vsem društvom upokojencev, socialni službi in nenazadnje Karitasu in Rdečemu križu ter dragim humanitarnim organizacijam, da sledijo in v obsegu možnosti dobro pokrivajo svoje področje dela. Vsi načrtovalci razvoja v ospredje postavljajo to populacijo, ki bo morala imeti prednost pri vlaganju večjih sredstev in pripravi ustreznejših programov. Čas, ki ga živimo, nas že v tem času skrbi, vendar prave obveznosti do najširše dražbe še pridejo. Zupan Jernej Lampret 44 v program ekonomski tehnik in 16 v program poklicno-tehniškega izobraževanja - ekonomski tehnik. Po več letih letos prvič ni vpisa v 1. letnik trgovskega programa, sicer pa šola izvaja tudi program t. i. maturitetnega tečaja. Z dijaki se srečuje tudi Višnja Gora v tamkajšnjem Vzgojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora. Letos program pomočnika peka in slaščičarja obiskuje skupaj 15 dijakov, program kuhar obiskuje v prvem letniku 8 dijakov, skupaj pa 30 dijakov. V program administrator, s katerim so začeli pred dvema letoma, sta letos na novo vpisani dve dijakinji, skupaj pa jih je trenutno 13. Štiri dijakinje tudi obiskujejo program šivilje, kateremu v prihodnje kaže slabo. Treba je poudariti, da programe obiskujejo dijaki, ki so poslani v zavod prek socialnih centrov po Sloveniji in se njihovo število tudi spreminja tekom leta. Programi, ki so odprti tudi dijakom iz okolice zavoda, pa so zlasti kuharski in pomočnik peka in slaščičarja in vodstvo šole si bi želelo v teh programih več vpisa tudi iz neposredne okolice. Novo šolsko leto je torej že v polnem teku in kaj hitro bo prišel čas, ko bomo zopet poročali o zaključku leta in doseženih uspehih. Vsem šolarjem in dijakom želimo, da bi teh uspehov bilo čim več. Matej Steh NOVO SOLSKO LETO JE TU Začetek novega šolskega leta je za nami. Staršem mlajših otrok prinaša novo šolsko leto precej skrbi, saj jih ne bodo več puščali v varnih zavetjih vrtcev in babic. Vsaj na začetku se bodo morali starši zelo potruditi, da svoje otroke temeljito podučijo o nevarnostih, ki jih čakajo na cesti do šole. Tudi na ostale stvari, kot so pripeti si varnostni pas, čelada na kolesu, pazljivost, previdno prečkanje ceste, nošenje kresničk, strpnost ... na vse to starši ne smejo pozabiti. Saj veste, otroci ves čas opazujejo in se učijo - od staršev. Seveda bo, tako kot že mnogo let doslej, potekala akcija varne poti do šole in nazaj. Aktivnosti ob začetku šolskega leta vključujejo tudi izjemno pomembno varovanje otrok na šolskih poteh, ki ga izpeljejo občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sodelovanju s šolami, ZŠAM, policisti in dragimi prostovoljci. Vsi ti pomagajo otrokom, zlasti še prvo-šolčkom, ki se šele navajajo na samostojno pot, k večji varnosti. Že s svojo prisotnostjo v bližini šol in nevarnih križišč opozarjajo udeležence v prometu, da so otroci znova na cestah. Previdnost voznikov je takrat res večja in nesreč zadnja leta skoraj ni več. Če bi takšna akcija trajala celo leto, bi bilo seveda še varneje. Za konec naj opozorim vse udeležence v prometu: bodite pozorni na table, ki opozarjajo, da bodo otroci zopet celo leto na cesti in VOZITE PREVIDNO! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Frančišek Grabljevec Letošnji začetek šolskega leta na šentviški osnovni šoli je zaznamovan z različnimi dogodki. Pred šolo je slovesna otvoritev novih in prenovljenih prostorov, v katerih se je že začel pouk v novem šolskem letu, le da šolarje letos na prvi dan šole ni več sprejel dolgoletni ravnatelj Jernej Lampret. S 1. septembrom je na mesto novega ravnatelja nastopil Janez Peterim, profesor športne vzgoje, doma iz občine Šmartno pri Litiji. S Vodenje šole je prevzel po tem, ko je pomla- K I .11 di letos ravnateljevanje prenehal ravnatelj HF...... '■■■^^B Lampret in je mesto vršilke dolžnosti ravnatelja prevzela učiteljica likovne vzgoje na šoli ^—_JsM!SimS Jelka Roječ. Novi ravnatelj je svojo poklicno pot začel na domači Osnovni šoli v Šmartnem pri Litiji, kjer je poučeval športno vzgojo 15 let, nato pa bil štiri leta zaposlen na Zavodu za šport Slovenije, od koder je prišel na Ministrstvo za šolstvo in šport in bil tam zaposlen zadnjih 8 let. Novemu ravnatelju želimo obilo delovnih uspehov v naši občini. Policist PP Grosuplje, Marjan Fric pri sprejemu prvošolčkov na OS Stična. Ivančna Gorica, avgust-september 2007 3 Na začetku tega mandata se je SDS skupaj s koalicijskimi partnerji podala na novo pot razvoja in napredka Slovenije. Čeprav smo vedeli, da ta pot ne bo lahka, imamo danes pred seboj otipljive rezultate dosedanjih naporov. Slovenija je utrdila mednarodni položaj in kot edina nova članica EU v začetku tega leta prevzela evro. Vlada je s svojimi ukrepi odpravila na stotine birokratskih ovir, prvič v zgodovini države realno zmanjšala število zaposlenih v državni administraciji in pocenila funkcioniranje države. Lani smo dosegli rekordno gospodarsko rast, zmanjšuje se število brezposelnih, ustvarjamo vse več. Slovenija uspešno uveljavlja davčno reformo. Davki so se občutno znižali, davčni postopki pa pomembno poenostavili. Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet v svojem junijskem SDS USPEŠNO SOUSTVARJA BLAGINJO IA VSE poročilu tako poroča, da Slovenija ohranja rating na DB2b, s čimer država na regionalni lestvici še vedno ostaja prav na vrhu, rating pa ima še naprej priponko za rast. Makro napovedi so za Slovenijo še vedno ugodne. Realna rast bruto domačega proizvoda ni bila od leta 1999 naprej še nikoli tako visoka, obresti evropske centralne banke so za Slovenijo ugodne, morebitno zmanjšanje investicij javnega sektorja zaradi zmanjševanja porabe pa bodo nadomestila sredstva iz evropskih skladov, ugotavlja bonitetna hiša. Najnovejše mesečno poročilo je tako za Slovenijo na splošno zelo ugodno. SDS čaka v preostali četrtini mandata velika odgovornost pri dokončanju gospodarskih in socialnih reform. Eden velikih projektov je decentralizacija države. Z uvedbo pokrajinske ureditve države se bodo zmanjšale razlike med pokrajinami, vsak državljan bo imel boljše izhodiščne možnosti. Čaka nas še reforma trga dela in drugi pomembni projekti, ki jih želimo izpeljati do konca mandata. V SDS so pred nami tudi stalni notranji izzivi. Število članov je samo v zadnjem letu naraslo za več, kot znaša skupno število članstva kar nekaj parlamentarnih strank v Sloveniji in še narašča. Člani predstavljajo velik potencial za stranko in za državo. V statut stranke smo zapisali ostra določila o nezdružljivosti političnih in gospodarskih funkcij. Začel se je postopek evidentiranja kandidatov za državnozborske volitve prihodnje leto. Cilj SDS ni oblast za vsako ceno. Naš cilj je delo za skupno dobro, za večjo blaginjo vseh državljanov. OO SDS Ivančna Gorica 00 SDS IVANČNA GORICA NA TRIGLAVU V soboto, 30. junija, ob četrti uri zjutraj smo se člani OO SDS Ivančna Gorica odpravili na dolgo pričakovani pohod na Triglav. Bilo nas je prek trideset, vseh starosti, pridružil pa se nam je tudi naš župan Jernej Lampret. Pred tem pohodom smo opravili pohod na Storžič in Begunjščico, da smo okrepili kondicijo in pridobili izkušnje za hojo po gorah. REGIJSKA KONFERENCA NOVE SLOVENIJE SDM TUDI POLETI NE MIRUJE Na začetku so se nas lotevale skrbi, saj je padal dež, ko pa smo prispeli v dolino Krmo, od koder smo se odpravili proti Triglavu, nas je čakalo lepo vreme. Vodil nas je izkušen planinec Janez Mežan, pomagali pa so mu še štirje kolegi iz gorniškega kluba Limberk. Po dobrih šestih urah hoje smo se pohodniki razdelili v dve skupini. Ena skupina se je odpravila proti Kredarici z namenom, da se odpravi na vrh Triglava naslednji dan, v drugi skupini pa smo krenili proti planinskemu domu Planika, od tam pa smo se povzpeli na vrh Triglava. Občutek, ko se povzpneš na vrh Triglava, je res izjemen. Večina nas je bila na Triglavu prvič, zato je sledila obvezna »krstitev«. Nato smo se spustili z vrha proti Kredarici, kjer smo prenočili. V nedeljo zgodaj zjutraj se je s Kredarice proti vrhu Triglava odpravila tudi druga skupina, kateri se je pridružilo tudi mnogo pohodnikov, ki so prejšnji dan že osvojili vrh Triglava. Med njimi sta bila tudi naša župan Jernej Lampret in podžupan in predsednik občinskega odbora Dušan Strnad, ki sta s tem dokazala, da sta v odlični fizični kondiciji. Vsi udeleženci izleta smo bili zelo zadovoljni, da smo osvojili vrh Triglava. Še posebej pa se člani OO SDS Ivančna Gorica zahvaljujemo članom gorniškega kluba Limberk, da so nas varno vodili. Gregor Strubelj ■ VtlNv»tLJ mizarstvo Mizarstvo Vencelj d.o.o. Šentvid pri Stični 66 1296 Šentvid pri Stični Tel: 01/7885 - 008 Podjetje Mizarstvo Vencelj d.o.o. je sodobno opremljeno podjetje za izdelovanje pohištvene opreme po naročilu. Ob povečanju obsega poslovanja v svoj kolektiv vabimo: Nudimo: MIZARJA - delo v novih poslovnih prostorih s sodobnimi CNC stroji Pričakujemo:^ - dober team, ki nudi strokovno uvajanje - delovne izkušnje _ piačU0 glede na sposobnosti - srednja poklicna izobrazba . urejmo ddovno okdje Prijave z opisom delovnih izkušenj in izobrazbe pošljite na naš naslov. VABILO NA DRUGI ZUPANOV TURNIR V ULIČNI KOŠARKI V nedeljo, 16. 09. 2007, Občinski odbor SDS Ivančna Gorica organizira županov turnir - tekmovanje v ulični košarki (street bali). Tekmovanje bo potekalo na Sokolski ulici pred poslovnim centrom Žolnir v Ivančni Gorici od 11. ure dalje. Ekipa lahko prijavi od tri do pet članov. Ekipe se lahko prijavijo do 15. 09. 2007 do 15. ure oziroma do prijavljenih 16 ekip na: Email: Simon.kastelic@gmail.com, GSM: 040/702-886, Email: Jernej.strnad@gmail.com, GSM 040/566-820. Tekmovalci in gledalci vljudno vabljeni, za pijačo, jedačo ter dobro voljo je poskrbljeno. predsednik OO SDS Ivančna Gorica, Dušan Strnad N.Si Nova Slovenija KrSčanska ljudska stranka Regijska konferenca Nove Slovenije je potekala v Novem mestu z udeležbo predsednikov RO in OO, županov in svetnikov NSi. Iz naše občine sva se je udeležila predsednik OO NSi Petja Mihelič in občinski svetnik NSi Anton Cernivec. Razprava je potekala o aktualnih političnih dogajanjih ter pripravah na predsedniške volitve (2007) ter volitve v državni zbor (2008). Govorih pa smo tudi o dolgoročni strategiji prenove stranke. Predsednik stranke Andrej Bajuk je v svojem nagovoru poudaril okrepitev samozavesti članov Nove Slovenije o tem, kaj smo, kaj ustvarjamo in kaj bomo še ustvarili. Samozavest, ki temelji na naših dejanjih in sposobnostih, nam daje prepričanje vase, ki je osnova za prepričevanje drugih. Za uspeh je nadalje ključna enotnost pri skupnemu delu za skupni cilj. V tem okvirju je omenil Demosovo vlado, katera je bila kljub svoji največji učinkovitosti žrtev načrtnih notranjih trenj, ki so pripeljala do razkroja. Opozicija želi z napadi na zdajšnjo vlado doseči predvsem to, da ne bi prišlo do predsedovanja EU s to vlado. Jasno Kako se je začelo? Zbralo se je devet dogodivščin željnih fantov in deklet, članov in članic občinskega odbora Slovenske demokratske mladine. Kje bi lahko brez skrbi in vsakodnevnega je bilo povedano, da je Nova Slovenija stranka, ki je ne obremenjuje ničesar. So samo škodoželjne obtožbe posameznikov. Predsednik Bajuk nas je spodbudil k načrtnemu delu o prepričanosti, da je naš prispevek ključnega pomena in da ima smisel nadaljevati ljudsko-krščansko gibanje na Slovenskem. Nova Slovenija bo sodelovala samo v koalicijah, kjer stresa skupaj uživali in se zabavali? Padale so raznovrstne ideje, a na koncu smo se le odločili, da se odpravimo na morje. Toda kam? Ni bilo veliko za premišljevati, saj nas je otok Krk kar vabil. Vsi smo že nestrpno pričakovali zadnji vikend v mesecu juliju (27.-29. bodo izvorno demokratične stranke imele glavno besedo. V razpravi, ki je sledila, so bile poudarjene zasluge nadškofa Alojzija Šuštarja pri osamosvajanju Slovenije ter poziv k pozitivnemu vrednotenju narodnih dosežkov, za katere je zaslužen sleherni Slovenec. Petja Mihelič 7.). Ko je končno prišel, smo se razdelili v dve skupini. Prva je odšla na otok dopoldne, tako da je poiskala prostor, postavila šotore in se pripravila na sprejem (nas:)) druge skupine. Tako smo popoldne zasedali v celoti. Zaplavali smo v modro morje in seveda poležavali, tako kot se na dopustu spodobi. Zvečer smo se odpravili na večerjo, a smo se zaradi utrujajoče vožnje do Krka kmalu vrnili v kamp, kjer smo si nabrali moči za naslednji dan. Zjutraj ali bolje rečeno pozno dopoldne smo se zbudili in se v hipu odpravili na plažo. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bilo nebo skoraj brez oblačka. Ves dan smo preživeli na plaži, si ustvarili svojo zabavo, kot je kartanje, branje revij ali posedanje v prijetnem lokalu s pogledom na morje ob hladnem ... khm ... kavici. Najeli smo tudi pe-dalin, na katerem seveda ni šlo brez smešnih pripetljajev. Dan se je počasi nagibal k večeru, a to nas ni ustavilo. Zadišale so nam pice, zato smo si željo uresničili. Ob prihodu nazaj v naša prenočišča smo razmišljali o nadaljnjem poteku dneva. Nekateri so bili utrujeni od celodnevnega poležavanja na plaži (ja, verjeli ali ne, to zna biti zelo naporno), nekateri pa smo hoteli dopust izkoristiti do konca, tako da smo ti, drugi, odšli na nočni ogled mesta. Omotični od vseh luči in zanimivosti, ki smo jih videli, smo se tudi mi vrnili. V nedeljo zjutraj smo pospravili šotore, še malo zaplavali in se poson-čili, nato pa se s težkim srcem poslovili od otoka, sedli v avtomobile in se odpeljali. Kmalu za slovensko mejo smo se ustavili še na kosilu, kjer smo naredili povzetek celotnega vikenda in si obljubili, da drugo leto vsekakor ponovimo letošnje počitnice. Maja Strnad 4- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 HEmWSüW® VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE 21. OKTOBRA 2007 Predsednik državnega zbora RS je razpisal volitve predsednika republike. Odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 65/07. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini bo potekalo v nedeljo, 21. oktobra 2007. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 20. avgust 2007. Skladno z določbami Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) lahko kandidate za predsednika predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Volivci določajo kandidate s podpisovanjem; posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj 5000 (pet tisoč) volivcev. Predlog kandidature se vloži najpozneje petindvajseti dan pred dnem glasovanja, to je do 26. septembra 2007. Do takrat je možno dajati podporo volivcev kandidatom za predsednika republike. Predsednika republike se voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice neposredno in s tajnim glasovanjem. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino glasov. Za doseganje z ustavo predpisane večine določa zakon dvokrožni sistem glasovanja. Drugi krog se izvede v primeru, če v prvem krogu ne bo nihče izmed kandidatov prejel večine veljavnih glasov. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje v 21 dneh po prvem krogu. Državna volilna komisija bo morebitno potrebni drugi krog razpisala za 11. november. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, ki vodijo volitve v Državni zbor, to je Državna volilna komisija, volilne komisije volilnih enot in okrajne volilne komisije. Glasovanje na voliščih in ugotavljanje izida glasovanja na voliščih vodijo volilni odbori. Pravico voliti in biti voljen za predsednika republike ima državljan Republike Slovenije, ki bo najpozneje do 21.10. 2007 dopolnil 18 let starosti. Pravico uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. V postopku volitev predsednika republike se lahko glasuje na naslednje načine: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji, 21.10. 2007, od 7. do 19. ure; b) predčasno glasovanje 16., 17. in 18. 1I 2 X ~ od 9. do 1" ure na sedežu OVK_ Kolodvorska cesta 2. Grosuplje (Upravna enota); c) glasovanje po pošti na območju Republike Slovenije za osebe, ki bodo na dan glasovanja 21. 10. 2007: • v bolnišnici ali zdravilišču; • so oskrbovanci v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu; • ali so na prestajanju kazni zapora ali v priporu, in bodo najpozneje do 11. oktobra 2007 vložile zahtevo za glasovanje po pošti pri okrajni volilni komisiji: č) glasovanje po pošti iz tujine, če volivec najpozneje do 21. septembra 2007 sporoči Državni volilni komisiji, da želi glasovati na ta način; d) glasovanje na domu 21. 10. 2007 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje do vključno 18. 10. 2007 sporočile okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu; e) na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije. Volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajno volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje, za katerega so vpisani v volilni imenik (3 dni pred dnem glasovanja). Volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, da želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje jurisdikcije diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci) in bodo na dan glasovanja, 21.10. 2007, v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji. SESTAVA OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE 4. VOLILNA ENOTA, 3. VOLILNI OKRAJ sedež: Kolodvorska cesta 2, Grosuplje, tel. št. 7810 917, 7810 910, fax: 7810 919 PREDSEDNIK: NAMESTNICA PREDSEDNIKA: ČLANICA: NAMESTNICA ČLANICE: ČLAN: NAMESTNIK ČLANA: ČLANICA: NAMESTNIK ČLANICE: TAJNIK OVK: NAMESTNICA TAJNIKA: Grosuplje, 3. 9. 2007 FRANC KRIVIC KATARINA MAROLT KURET MILENA STRNAD MAJDA KADUNC BOJAN ZUPANČIČ DAVORIN KASTELIC ALJA GABRIJEL JANEZ DOLINŠEK ANDREJ STRUNA DRAGICA URBAS Franc Krivic Predsednik OVK VSEM VOLILNIM ŠTABOM IN POLITIČNIM STRANKAM Vse zainteresirane politične stranke oz. volilne štabe kandidatov na letošnjih volitvah za predsednika republike obveščamo, da bo v naslednji številki Klasja, v mesecu oktobru, na voljo prostor za predstavitev predsedniških kandidatov. Volilna priloga bo sestavni del časopisa, izid pa je predviden med 10. in 15. oktobrom. Stranke boste, kot je že ustaljena navada, tudi letos imele možnost objave, in sicer na naslednji način: - vsaka stranka ima na voljo brezplačno eno stran A4 formata, ki vključuje besedilo (velikost črk 11 in 1,5 razmika med vrsticami), logotip stranke, če gre za strankarskega kandidata oz. po želji in sliko; - zaradi celostnega izgleda je priporočljivo da pri strankarskih kandidatih uporabite tudi celostno podobo strank; - možen je zakup dodatnega prostora, ki se zaračuna po veljavnem ceniku za oglaševanje v časopisu Klasje; - za objavljeno vsebino uredništvo ne odgovarja, ne sme pa biti objavljen tekst, žaljiv do drugih političnih strank ali posameznikov. Zainteresirane naprošamo, da nam posredujete material v elektronski obliki, primerni za pripravo na tisk, bodisi po elektronski pošti na naslov klasje.casopis@siol.net ali na disketi oz. CD-ju, osebno na uredništvo ali po pošti na naslov Uredništvo Klasje, Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica. Vse dodatne informacije in pojasnila so na voljo na telefonski številki uredništva 781 21 30 (Matej Steh) ali prek elektronskega naslova vsak delovni dan. ROK ZA ODDAJO MATERIALA JE 1. OKTOBER 2007 Uredništvo Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kidričeva ulica 2: Tel.: 07/34 82 100, www.ciktrebnie.si V šolskem letu 2007/08 vas vabimo k vpisu v naslednje programe: * osnovna šola za odrasle * poklicno, strokovno in poklicno - tehniško izobraževanje * strokovna usposabljanja * delavnice * priprave na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije * tečaji * tečaji za otroke (tuji jeziki, računalništvo,....) Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA • Visoka poslovna šola - študij na daljavo • Podiplomski magistrski program Management Jaz sem ZA! Informacije in prijave: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kidričeva ulica 2; telefon; 07/34 82 100, www.ciktrebnje.si Jezikovna igralnica za predšolske otroke: Jezikovne delavnice za osnovnošolske otroke . - HHH * ■ šolskih klopi vam nudimo zabaven način učenja tujih jezikov. Izbirate lahko med angleščino, nemščino ali italijanščino, prilagojeno 1© zraraše najmlajši 080 777 777. za znanje vaših otrok www.alkemist.si ALKEMIST. ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY DRAGE MAMICE IN OČKI! Si želite, da se vaši malčki učijo tujega jezika? Potem smo mi pravi naslov! Ivančna Gorica, avgust-september 2007 S o NOVI PHE©SSg«IIC UPR^Vi LIVARJA JI lOMAS TROlBIfi SCHO JE STASIISIM OSTERMAN Stanislav Osterman se je v Livarju zaposlil leta 1993, leta 1999 pa je bil prvič imenovan za predsednika uprave družbe. V letu 2004 ga je nadzorni svet Livarja ponovno potrdil, tako je funkcijo predsednika uprave opravljal do letošnjega leta. V juliju je postal predsednik Nadzornega sveta delniške družbe Livar. Je eden od najzaslužnejših za napredek Livarja. V nadaljevanju podajamo nekaj največjih mejnikov pod njegovim vodstvom. stvom uprave oziroma direktorja Stanislava Ostermana. Novo vodstvo je uspešno zaključilo prisilno poravnavo oziroma finančno sanacijo podjetja ter nastopilo z novim, učinkovitim konceptom vodenja. Z jasno postavljeno vizijo, s strategijo, filozofijo in cilji podjetja je to vodstvo postavilo trdne temelje Livaijevemu vsestranskemu razvoju. 2000: Sistematični pristop k inovotivnosti v podjetju Z namenom razvoja inovativne dejavnosti v podjetju, povečanja števila izboljšav, koristnih predlogov in sugestij ter njihovega nagrajevanja, so v podjetju leta 2000 ustanovili Tim za inovacije. Ta že od ustanovitve deluje zelo uspešno, Livarjevi inovatorji pa so do danes prijavili že 157 uspešnih inovacij, ki so pomembno prispevale k delovanju družbe. 1999: Imenovanje ekipe izvršnih direktorjev Prva prelomnica v razvoju Livarja je leto 1999, ko je vodenje prevzela nova ekipa izvršnih direktorjev pod vod- 2000: Začetek dolgoročnega sponzorstva Nogometnega kluba Livar Poleg uspešnega poslovanja družbe Livar se je ta tudi aktivno vključila v okolje, v katerem deluje. Tako je leta 2000 Livar zastavil dolgoročno strategijo sponzoriranja in se letos že sedmo leto pojavlja kot generalni sponzor Nogometnega kluba Livar. Predsednik kluba Stanislav Osterman je v vseh teh letih aktivno deloval v prid kluba, ki je v nenehnem vzponu. Najpomembnejši uspeh je zagotovo letošnji, saj je NK Livar vstopil v prvo slovensko nogometno ligo. 2001: Prenovljena identiteta podjetja V letu 2001 se je družba IMP Livar, d. d., na podlagi sklepa skupščine 31. maja tega leta preimenovala v Livar, d. d. S pomočjo projekta Celostna grafična podoba je bilo ugotovljeno, da družba s staro podobo ne sledi spremembam, ki so se zgodile v notranjem in zunanjem okolju, ter da se je pojavila potreba po večji prepoznavnosti, ki bo odraz osebnosti Livarja. 2001: Skrb za okolje Če je pred leti Livar veljal za velikega onesnaževalca okolja, danes to ni več tako, saj je imelo vodstvo Livarja s Stanislavom Ostermanom na čelu posluh tudi za tovrstno problematiko. Zaradi problema onesnaževanja je bil v družbi Livar izdelan sanacijski program za ureditev okoljevarstvenih pogojev, ki ga je potrdilo Ministrstvo za okolje in prostor. Program je bil predčasno tudi uspešno zaključen. Da pa je dejavnost, kakršna je livarstvo, mogoče voditi tako, da je prijazna okolju in ljudem v njem, je Livar dokazal leta 2001 s pridobitvijo certifikata sistema ravnanja z okoljem ISO 14001. Leta 2001 je bil tudi ustanovljen Ekološki odbor Livar, kar je prvi primer ustanovitve nevladne okolijske organizacije v slovenskih podjetjih. Ekološki odbor v družbi Livar deluje še danes, in sicer samostojno in v okviru podjetja ter se ukvarja z reševanjem ekoloških težav ter s širjenjem okolijske vzgoje in kulture v delovnem in zunanjem okolju. Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je v letu 2002 Livarju podelilo zahvalo za skupno sodelovanje pri ohranjanju pri- 1VANCNA GORICA, LJUBLJANSKA C. 43 V okviru skupine Livar uresničujemo vizijo postati vodilno podjetje v EU na področju integriranih livarskih storitev. Za uresničitev svojih ambicioznih načrtov vabimo k sodelovanju več motiviranih sodelavcev, ki iščejo strokovni izziv na naslednjih prostih pozicijah: ■M/Z VODJA INVESTICIJ IN STROJEGRADNJE VODJA PRODAJE - M/Ž TEHNOLOG STROJEGRADNJE - M/Ž INŽENIR VARSTVA PRI DELU IN EKOLOGIJE - M/Ž PLANER ANALITIK V KONTROLINGU - M/Ž PROGRAMER IN OPERATER NA CNC ORODJARSKEM STROJU - M/Ž OPERATIVNI TEHNOLOG ZA PODROČJE VZDRŽEVANJA STROJEV - M/Ž VODJA ELEKTRO VZDRŽEVANJA - M/Ž STROJNI VZDRŽEVALEC V LIVARNI - M/Ž PREOBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž OPERATER NA CNC ORODJARSKEM STROJU - M/Ž LIVARSKI MODELAR - M/Ž Pričakujemo, da vas odlikuje natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, komunikativnost in organizacijske sposobnosti ter sposobnosti timskega dela. Podrobnejši opis prostih delovnih mest, zahtev in pričakovanj boste našli na spletni strani družbe Livar www.livar.si /razpisi. Nudimo samostojno delo, zanimivo in razgibano delovno okolje, ustvarjalno delovno vzdušje, možnosti za nadaljnje izobraževanje in strokovni razvoj ter plačilo glede na rezultate. Smo zbudili vaš interes? Stopite v stik z nami. Veseli bomo vaše ponudbe na naslov Livar d.d., Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43,1295 Ivančna Gorica, SLO ali preko e-pošte: zaposlitve@livar.si, s pripisom »razpis Delo in navedbo delovnega mesta« najkasneje do 30.09. 2007. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE ! jazne in čistejše narave. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je Livar postal tudi zavezanec IPPC direktive. Glede na obsežna vlaganja v zmanjševanje obremenjevanja okolja v zadnjih letih in aktivnosti, ki so potekale v tej smeri, ne pričakujemo večjih težav s pridobitvijo dovoljenja. 2004: Petdesetletnica obstoja in pomembne pridobitve Leta 2004, ko je Livar praznoval svojo častitljivo obletnico, 50 let delovanja, je v črnomaljski livarni začela delovati nova, sodobna linija za proizvodnjo ulitkov z novo jedrarno in posodobljeno brusilnico ter čistilnico ulitkov. Druga velika pridobitev pa je bila nova kupolna peč s trajno obzidavo. Z omenjenimi investicijami se je Livar uvrstil med tehnološko zelo razvite livarne. Proizvodne kapacitete so se povečale za tretjino, in tako je družba Livar v Sloveniji danes sposobna prodati 45 tisoč ton ulitkov letno, najpomembnejše pa je, da ima za to na trgu tudi dovolj prostora. 2005: Širitev Livarja na trge nekdanje Jugoslavije Širitev Livarja je v letu 2005 stekla z nakupom večinskega deleža dveh livarn na področju nekdanje Jugoslavije, in sicer v Banjaluki Jeklolivarne Jelšin-grad ter srbske livarne sive litine Zastava Livnica v Topoli. Danes se livarni imenujeta Jelšingrad Livar, a. d., ter Topola Livar, a. d. S tem je Livar uresničil del vizije o strateški širitvi na trge nekdanje Jugoslavije. V obeh livarnah je bilo treba posodobiti opremo oziroma investirati v novo, saj je bila obstoječa povečini zastarela in izrabljena. Tako je Livar pridobil še dodatne proizvodne kapacitete ter razširil prodajni asortiman ne samo na program sive in nodularne litine, ampak tudi na jeklo program. Skratka, Livar je postal velik, postal je Skupina. 2006: Posodobitev obratov Livarjeve mehanske obdelave Prodaja mehansko obdelanih ulitkov se je od leta 1998 do danes močno povečala, saj je bilo leta 1998 prodanih za 1,6 milijona evrov obdelanih ulitkov, leta 2006 pa je realizacija mehanske obdelave znašala kar 9,7 milijonov evrov. Tako je dolgoročna usmerjenost Livarja v smislu večanja prodaje obdelanih ulitkov narekovala tudi širitev strojnega parka mehanske obdelave na lokaciji v Črnomlju. S to investicijo je leta 2006 Livar pridobil sodobno opremljeni obrat mehanske obdelave v Črnomlju. Povečevanje prodaje mehansko obdelanih ulitkov je postal eden od temeljnih ciljev Skupine Livar, saj se je prodaja izdelkov s čim večjo dodano vrednostjo vsekakor pokazala kot prava pot. Skupini Livar se je tako v septembru 2006 pridružilo še eno podjetje v Srbiji, to je Topola Livar MO, d. o. o., s katerim se je razširila obstoječa mehanska obdelava v livarni Topola Livar, a. d. 1998-2Q07: Povečan obseg prodaje Uspeh Livarja v tem obdobju dokazujejo tudi konkretne številke, saj se je obseg prodaje od leta 1998 pa do danes več kot podvojil, in sicer je z 21 tisoč ton prodanih ulitkov zrasel na 45 tisoč ton. Rast Livarja v Sloveniji dokazuje tudi število zaposlenih, saj na obeh lokacijah, to je v Ivančni Gorici in Črnomlju, Livar danes zaposluje 760 ljudi, kar je za 200 več kot v letu 1998, prav tako pa sta se zvišali produktivnost in dodana vrednost na zaposlenega. Seveda Livar uspešno poslovanje širi tudi na področje nekdanje Jugoslavije in uvaja standarde kakovostnega življenja zaposlenih tudi v tamkajšnjih obratih. 1998-2907: Skrb za zaposlene Skrb za razvoj zaposlenih je ključna naloga družbe in odgovornih vodij, tako je Stanislav Osterman načrtno spodbujal izobraževanje vseh zaposlenih, še posebej menedžerjev in strokovnjakov, ter jih motiviral z materialnimi in nematerialnimi nagradami za učinkovitejše opravljanje dela in jih vključeval v delo projektnih skupin in v delo kolegija. Še posebej moramo izpostaviti nagrajevanje delovne uspešnosti ključnih kadrov po vnaprej postavljenih kriterijih glede na realizacijo zastavljenih ciljev. Na področju razvoja karier je Livar v letu 2004 vzpostavil sistem vodenja letnih razgovorov kot enega izmed načinov za ugotavljanje kompetentnosti ključnih sodelavcev skozi doseganje in postavljanje ciljev. Prav tako je štipendiranje že več kot 25 let v Livarju uveljavljen način pridobivanja in vzgoje lastnega kadra. Večletno vlaganje v mlade kadre se pozneje povrne, ker štipendisti od samega začetka šolanja prek delovne prakse in počitniškega dela, seminarskih in diplomskih nalog spoznavajo podjetje, delovno okolje, prevzamejo pripadnost, filozofijo in strategijo ter razumejo cilje Livarja. Franc Fritz Murgelj 1998-2007: Obdobje priznanj Livarju Livar je v teh letih dobil precej odmevnih priznanj: • najvišje občinsko priznanje v občini Ivančna Gorica v letu 2002, • priznanje GZS za projekt Čista proizvodnja v letu 2002, • energetsko učinkovito podjetje v letu 2003, • menedžerkam prijazno podjetje v letu 2005, • 1. nagrada na izboru tujega investitorja v BiH v proizvodnem sektorju, kategorije privatizacija v letu 2005, • priznanje Jelšingrad Livarju za drugo najuspešnejše podjetje v Republiki Srbski v kovinsko-pre-delovalni industriji v letu 2006, • energetsko učinkovit projekt v letu 2007 (v sodelovanju s podjetjem Enekom), • Stanislav Osterman - častni občan občine Ivančna Gorica v letu 2007. KS SElffID Pil SIICNI OBJAVLJA V Šentvidu pri Stični oddamo v najem gostinski poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe Šentvid pri Stični 65. Poslovni prostori obsegajo točilnico, dve gostinski sobi, kuhinjo s sanitarijami v pritličju v izmeri 168 m2 in kletne prostore v izmeri 96 m2, kar skupaj tvori gostinske prostore Gostilne na Klančku. H gostinskim prostorom spada tudi parkirišče za stavbo. Kandidati za najem naj pošljejo pisne ponudbe na naslov: Krajevna skupnost Šentvid pri Stični, Šentvid pri Stični 65, 1296 Šentvid pri Stični najpozneje do 30. 09. 2007. Nadzorni svet Livar, d. d., Ivančna Gorica je na konstitutivni julijski seji za predsednika uprave družbe Livar imenoval Tomaža Trobiša, dosedanjega člana uprave. Istega dne je mandat nastopila tudi članica uprave Cvetka Furlan, direktorica sektorja ekonomike. Dosedanji predsednik uprave Stanislav Osterman je bil na konstitutivni seji Nadzornega sveta Livar, d. d, dne 02. 07. 2007 imenovan za predsednika Nadzornega sveta družbe Livar, nadalje pa bo v družbi Livar opravljal dela svetovalca uprave. Ob imenovanju je Tomaž Trobiš dejal, da »sta rast in razvoj Livarja pod taktirko Stanislava Ostermana v zadnjih letih dosegla zavidljivo raven in težko bo nadaljevati z enako _______________ hitrostjo.« Poudarja še, da zaposlenim ob spremembi vodstva ni treba skrbeti zaradi njihovih delovnih mest. Nova uprava bo v celoti nadaljevala vizijo, ki smo jo v zadnjih letih načrtovali in izvajali. V sosednjem članku predstavljamo mejnike Livarja pod vodstvom Stanislava Ostermana, v naslednji številki Klasja pa bomo objavili pogovor s Tomažem Trobišem. 6- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 IVANŠKI ORAČI ABSOLUTNI ZMAGOVALCI NA REGIJSKEM TEKMOVANJU V Valburgi blizu Zbiljskega jezera je 4. avgusta 2007 potekalo regijsko tekmovanje oračev ljubljanske regije. Tekmovanja seje udeležilo kar 19 tekmovalcev iz ivanške občine. V ekipo, ki bo zastopala ljubljansko regijo na državnem tekmovanju 22. in 23. septembra 2007 v Ivančni Gorici, so se uvrstili samo naši tekmovalci: - Franci Kavšek, Skrjanče - Anton Markovič, Malo Črnelo - Jože Habjan, Vrh nad Višnjo Goro - Franci Omahen, Velika Dobrava - Aleš Strojan, Muljava (Ker je Ivančna Gorica gostiteljica, se lahko državnega tekmovanja udeleži pet tekmovalcev). Andreja Rus iz Leskovca in Katarina Kralj iz Gorenje vasi sta bili tudi zmagovalki v svoji kategoriji pri ženskah. Pohvaliti pa velja dva najmlajša tekmovalca, in sicer Zana Gruma iz Leskovca in Klemena Hrena iz Vrh- polja, ki sta kljub mladosti že dosegla vidne rezultate pri oranju. Tudi zato, ker imamo v Ivančni Gorici že nekaj let veliko dobrih oračev, smo gostitelji državnega tekmovanja. Naši tekmovalci so vse bolj uspešni in se vse bolj enakopravno kosajo s Prekmurci in Dolenjci. Razlog več, dragi občani Ivančne Gorice, da pridete na »Cernelsko polje« spodbujat naših pet mladih tekmovalcev, ki so vsi uspešni tudi na svojih kmetijah. Upamo in želimo, da bo kdo izmed njih drugo leto Slovenijo zastopal na svetovnem tekmovanju oračev v Avstriji. Milena Vrhovec GRADNJA GOZDNIH PROMETNIC V tokratnem Klasju je objavljen razpis za vzdrževanje gozdnih prometnic. Ta članek je spisan v spremstvo, da bo razjasnil obravnavano temo, dal nekaj organizacijskih, pravnih in tehničnih pojasnil in motiviral lastnike gozdov, da oskrbijo svoje posesti z gozdnimi vlakami in cestami. Že na začetku velja razjasniti, da pojem »gozdne prometnice« zajema gozdne ceste, ki prvenstveno služijo kamionskemu prevozu lesa in gozdne vlake, po katerih poteka spravilo (vlačenje) lesa. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) nudi lastnikom strokovno pomoč pri gradnji in rekonstrukcijah gozdnih prometnic ter svetuje investitorjem na področju pridobivanja to-namenskih subvencij. Oseba, s katero stopijo lastniki gozdov v stik, je revirni gozdar. Pomembno je, da investitorji predhodno preverijo zanimanje za gradnjo pri vseh lastnikih gozdov na območju gradnje, saj bo gozdar zahteval soglasja vseh lastnikov parcel, po katerih potekajo trase. Gradnja gozdnih prometnic je tehnično precej preprosta, vendar je zahtevna po birokratski plati, zato se investitorji organizirajte v neformalnem gradbenem odboru, kjer ima vsak član svoje naloge. Postopek je naslednji. Investitorji in gozdar se dogovorimo o območju odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami in okvirno predvidimo trase vlak. Gozdar izdela spisek parcel, za katere so potrebna soglasja, odbor pa pobere pisna soglasja pri lastnikih. Soglasja se oddajo gozdarju skupaj z lokacijsko informacijo (pridobi se jo na občini) in z vlogo za odobritev gradnje. Na ZGS preverimo ustreznost dokumentov in, če ni omejitev, izdamo odobritev vlake. S to odobritvijo imajo vlagatelji možnost kandidirati za subvencije. Takšno možnost ponuja razpis v tej številki Klasja. Pojasnjuje tudi vse nadaljnje korake, zato v tem članku to temo lahko zaključim. Le še opomba, da subvencija pokrije le del stroškov gradnje, preostanek investitorji zagotovijo sami. Tovrstnih subvencij ne razpisuje vsaka občina, zato je treba poudariti, da Občina Ivančna Gorica že leta pospešuje razvoj lokalnega gozdarstva in je prva slovenska občina, ki je uvedla razpis za ta namen. Začelo se je kmalu po ustanovitvi občine, ko so se občina in lokalna gozdarja Jože Prime in Andrej Mirtič dogovorili o načinu dela, ki seje skozi leta že precej spremenil, a se je vendarle ohranil. Vzor je spodbudil tudi druge občine, da so uvedle podobne programe. Po definiciji so gozdne vlake negraje-ne ali grajene. Zadnje spadajo v kategorijo preprostih gradbenih objektov in zanje ni treba pridobivati gradbenih dovoljenj in izdelovati projektov (če so posamezne vlake krajše od 1 km in široke do 3,5 m). Vsaj glavne vlake, ki naj bi po čim krajši poti vodile do ceste, morajo imeti ugodne tehnične elemente. Pravilnik o gradnji gozdnih prometnic narekuje, da naklon na kamnitih podlagah ne sme presegati 40 %, a lahko trdimo, da za ugodne pogoje spravila naklon ne sme presegati 17 % pri spravilu navzdol in le do 13 % pri spravilu navzgor. Naklon in lega vlake sta tudi poglavitna dejavnika obstojnosti vlake v smislu vodne erozije. Pobočne vlake so trajnejše od tistih, ki potekajo po padnici. Širina vlake je prilagojena spravilnemu sredstvu, ki je na našem območju večinoma traktor. Pri načrtovanju se je treba izogibati ostrim vertikalnim lomom in horizontalnim krivinam. Predvidijo se še obračališča in začasna skladišča lesa. Nujno je treba urediti odtok vode, najlažje s prečnimi jarki. Več povezanih vlak tvori sistem vlak. Optimalni razmik med pobočnimi vlakami je približno 70 m. Teoretično bi tak sistem zagotavljal »optimalno odprtost« gozdov za traktorsko spravilo. Vrednosti dobre gozdne infrastrukture se zavedajo lastniki gozdov in izvajalci, ki sami opravljajo sečnjo in spravilo. »Odprtost« z vlakami. in bližina ceste vplivata na vrednost gozdne posesti, a moj namen ni prepričevati prepričanih. Gozdarji smo vam na voljo z mnogimi nasveti, zato navežite stik, za varno in učinkovito delo v gozdu pa poskrbite sami. Milan Kosi, univ. dipl. inž. gozd. ZGS-KE Žužemberk T (j. Izgradnja sistema vlak, ki celostno odpre neki predel gozda, je pomemben in zahteven projekt. Zgodilo se je lani, da smo zaznamovali dokončanje sistema vlak na delu Boljeka nad Kuželjevcem. Za gradnjo in obnovo okoli 3 km vlak je bilo potrebnega veliko pregovarjanja, pisanja in jeklenih živcev, a so »Kužlovčanje« zmogli obresti nad 30 soglasodajalcev iz desetih različnih krajev, dobiti papirnato vojno pri subvencijah in poželi še donacijo. Vse skupaj se je ustrezno proslavilo. Tu ni manjkalo vaščanov, ne občinskih svetnikov niti predstavnikov izvajalcev in gozdarjev. Zagraški gospod B. Že-rovnik je blagoslovil dosežek in vse, ki bodo uporabljali nove poti, nato je v krošnjah zavel zvok harmonik. Dogodek je s svojim prihodom počastil še sam župan Jernej Lampret. Dovolim si le še zahvalo vsem, in ta nikakor ne izvzame tukaj neimenovanih. (M. Kosi) ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE v sodelovanju z soorganizatorji: Občina Ivančna Gorica, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, KGZS - Zavod Ljubljana, Kmetijska zadruga Stična, Društvo podeželske mladine Kalček Ivančna Gorica vabi vse občane NA 51. DRŽAVNO TEKMOVANJE V ORANJU, ki bo od 21. do 23. septembra 2007 na Črnelskem polju pri Gorenji vasi. Program tekmovanja: Petek, 21. september 2007 8.00-14.00 Prihod in trening ekip 9.00-15.00 Tekmovanje srednjih kmetijskih šol 20.00 Žrebanje štartnih številk za oranje na strnišču v hotelu Polževo Sobota, 22. september 2007 8.30 Povorka oračev na prizorišče tekmovanja 9.30 Otvoritev tekmovanja s povorko in kulturnim programom - slavnostni govornik: minister Iztok Jarc, Peter Vrisk, predsednik KGZS in ZZS in Jernej Lampret, župan občine Ivančna Gorica. Blagoslov tekmovalcev bo opravil župnik msgr. Jože Kastelic 11.00-14.20 Tekmovanje v oranju strnišča 13.00-14.30 Okrogla miza: Ali sprejeti program razvoja podeželja izpolnjuje potrebe kmetov 14.30-16.30 Demonstracija strojev Pottinger in Claas 17.00 Družabno srečanje z ansamblom Napoj 20.00 Žrebanje štartnih številk za oranje na ledini na tekmovališču Nedelja, 23. september 2007 9.30-12.40 Tekmovanje v oranju ledine 11.00-16.00 Prikazi oranja s konjsko vprego in starimi traktoiji 15.00 Razglasitev rezultatov občinskega tekmovanja NAJ PRIDELKI 2007 16.00 Svečana razglasitev uradnih rezultatov in zaključek tekmovanja z družabnim srečanjem Za popestritev tekmovanja bodo v soboto in nedeljo poskrbeli: Društvo podeželskih žena Ivanjščice, Konjerejsko društvo Radohova vas, Društvo prijateljev konj Višnja Gora, Strojni krožek Kmetovalec, Sirarstvo in kozjereja Čepon, Govedorejsko društvo Stična, Čebelarski društvi Krka - Zagradec in Stična, Turistično društvo Grča Lučarjev Kal, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica in drugi. V vseh treh dneh boste poleg odličnih tekmovalcev v oranju lahko spremljali številne spremljajoče dejavnosti. Še posebej vabimo vse kmetovalce, da se udeležite okrogle mize v soboto, kjer boste lahko dobili koristne informacije in odgovore na vaša vprašanja. Za dobro hrano in pijačo bo poskrbljeno! Vljudno vabljeni! Turistično društvo »Grča«, Časopis Klasje in Kmetijska zadruga Stična pripravljajo 6. OBČINSKO TEKMOVANJE ZA NAJ PRIDELKE 2007 Šesto leto zapored bomo izbirali najtežjo peso, koren, kolerabo, krompir, repo, kumaro, zeljno glavo, jabolko, radič ... ter najtežjo in najdaljšo bučo. Izbrali bomo tudi najbolj zanimivo oblikovane pridelke, s katerimi se je morda pošalila mati narava - ti bodo še posebej nagrajeni. Prepričani smo, da ste zvesti pridelovalci sledili naravi, ki je letos pohitela in so vaši pridelki že dozoreli. Vaše NAJ PRIDELKE bomo zbirali do vključno 21. septembra 2007 v ZADRUŽNEM KMETIJSKEM IN VRTNEM CENTRU v Ivančni Gorici. Ob oddaji boste dobili potrdilo o teži oz. dolžini pridelka. Razglasitev rezultatov bo letos izjemoma v sklopu državnega tekmovanja v oranju, 23. septembra ob 15. uri, na Črnelskem polju pri Gorenji vasi. Vsi lastniki zmagovalnih NAJ PIUDELKOV bodo prejeli priznanja in praktične nagrade. BUCARIJA 2007 V našem uredništvu je nastala že marsikatera ideja. Tako smo se pred leti odločili, da bi dali našim poljskim bučam nekaj več in organizirali smo prvo BUČOMANIJO, ki smo jo kasneje preimenovali v bolj domačo BUČARI-JO. In Bučarija bo potekala tudi letos, v nedeljo, 21. oktobra 2007, v sklopu tradicionalnega pohoda po Lavričevi poti na Gradišču nad Šentvidom Dragi bralci! Svojo izvirnost in umetniško žilico ste že nekajkrat dokazali. Vabimo vas torej, da se nam spet pridružite. Prav tako ste povabljeni vsi tisti, ki ste do zdaj še zbirali pogum. Buč je dovolj za vse! Pridno na delo - posebej vabljeni šolarji in njihove učiteljice, likovni krožki, društva in umetniki vseh vrst. Ivančna Gorica, avgust-september 2007 7 OBVESTILA Ü99 Od 1.10. do 31.10.2007 je rok za oddajo zahtevkov (za živino, dano v zakol, od 1. 6. do 30. 9. 2007). za posebne premije za bike in vole za drugo obdobje obvesm® - prikaz Vse kmetovalce obveščamo, da predvidevamo v sodelovanju z Agrosaatom dva prikaza vrednotenja poskusa koruze, in sicer: - v zadnji dekadi septembra vrednotenje poskusa koruze za silažo, - v začetku oktobra vrednotenje poskusa koruze za zrnje. Oba prikaza bosta na polju v Radohovi vasi. O točnem datumu sledite obvestilom. Prikaz je priznan za praktičen del izobraževanja za SKOP/KOP program za leto 2008, zato s seboj prinesite MID-številke vašega gospodarstva. PR1B11IVA ŽIT - SORTN I PitIKAZ VIVANČNB GORICi Na našem območju se rahlo povečuje delež žit v kolobarju. Deloma je to posledica vključitve kmetij v kmetijsko okolijske ukrepe, pri katerih je kolobarjenje obvezno in zaradi zahtev navzkrižne skladnosti. Vse več se seje krmne pšenice, ki se prideluje za samooskrbo s krmo. V pridelovanju pšenice in tudi ostalih žit ima kolobar pomembno vlogo pri ohranjanju rodovitnosti tal in za doseganje čim večjih gospodarskih učinkov. Pri vrstenju žit je pomembno, da predposevek čim prej pospravimo in njivo pravočasno pripravimo za setev. Ozimno žito naj ne pride na isto njivo pogosteje kot vsako tretje leto, še boljši je širši kolobar. Najnižji pridelek se doseže pri pridelovanju pšenice za pšenico. V monokulturi ali v ozkem kolobarju pride do zmanjšanja pridelka zaradi večjega pojava škodljivcev in bolezni, kar se je še posebno odrazilo v letošnjem letu. Zelo dobri predposevki za ozimno žito so detelje, TDM, krompir, sladkorna pesa in oljna ogrščica, nekoliko slabši pa koruza, ki ponavadi zapusti njivo zelo pozno. Zato bi morali ob izbiri hibrida koruze razmišljati o jesenski setvi in se odločati za ranejše hibride. Mnogi pridelovalci žit se še ne zavedajo dovolj, kako pomembna je setev kvalitetnega potrjenega semena, saj je dobro seme tisto, ki odločilno vpliva na dober in kvaliteten pridelek. Da bi se pridelovalci o tem prepričali, organiziramo razne sortne poskuse. Eden izmed takih je bil sortni poskus žit na polju v Ivančni Gorici (kmetija Kavšek), katerega se je udeležilo veliko pridelovalcev. Svoj asortima žit je predstavila semenarska hiša Agrosaat, zaščito pred boleznimi in škodljivci pa Bayer. V spodnji tabeli so predstavljeni rezultati poskusa. Pridelki so bili zaradi ustreznih agrotehničnih ukrepov zelo dobri in so enkrat višji od povprečnih pridelkov na našem območju. KS S Ivančna Gorica REZULTATI POSKUSA ŽIT PODJETJA IGiOSAAT NA KMETIJI KAVŠEK Datum žetve: 16. 7. 2007 SORTA vlaga % pridelek suho zrnje kg/ha GRANDIOS 12,2 7.242 WINNETOU 10,7 9.207 ALIXAN 10,9 9.404 AZZURO 10,9 9.406 ALIXXAN 11,2 7.700 AMERIGO 11,3 8.323 povprečje 11,2 8.547 OBVESTILO 0 IZPISI! ZA FINANČNE PODPORE NA KMETIJAH IN NA PODEŽEUU Program razvoja podeželja 2007-2013 je bil 24.7.2007 uradno potijen tudi v Bruslju, v kratkem času pa je pričakovati tudi sprejem pripadajočih uredb. Na podlagi teh bodo razpisane podpore za različne ukrepe na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Podpore bodo namenjene za: • usposabljanje za delo v kmetijstvu in gozdarstvu, • pomoč mladim prevzemnikom kmetij, • zgodnje upokojevanje kmetov, • posodabljanje kmetijskih gospodarstev (naložbe v osnovno in dopolnilno dejavnost), • izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov, • dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom, • infrastrukturo, povezano z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva (agromelioracije, komasacije), • sodelovanje kmetijskih proizvajalcev v shemah kakovosti hrane (povrnitev stroškov kontrol proizvodnje in predelave izdelkov višje kakovosti - ekološka, integrirana pridelava), • podporo skupinam proizvajalcev, • diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti (turizem, domača obrt, ostale nekmetijske dejavnosti), • podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, • obnova in razvoj vasi, • ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja. Kmetijski svetovalci KGZS Zavoda Ljubljana bomo kot običajno tudi v letos pomagali pri pripravi vlog za pridobitev različnih podpor. Za uspešno pridobitev finančnih sredstev je zelo pomembno, da se na vlogo začnete pripravljati že pred uradnimi razpisi. Glede na to, da se predvidevajo odprti razpisi po sistemu »kdor prej pride, prej dobi«, bo takšen tudi naš način dela. Zato tisti, ki nameravate kandidirati na teh razpisih in bi pri tem želeli našo pomoč, čim prej svojo namero sporočite kmetijskemu svetovalcu na vaši izpostavi Kmetijske svetovalne službe. Tako bomo lahko vlogo pripravili zares kvalitetno. KGZS Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba SI1JK d. o. o. Cistercijanska opatija Stična Stična 17 SI -1295Ivančna gorica SLOVENIJA 'Proizvodnja čajev, jaBoicnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izvirnik recepturah p, Simona SUšiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na droBno in deßeCo. SPOSTOVANI LJUBITELJI CVETJA Samostanska vrtnarija odpira vrata. V naših rastlinjakih že rastejo: • MAČEHE (velikocvetne mini, dišeče, parkovne ) • TRAJNICE (jeseni in spomladi cvetoče) • LONČNICE • TROBENTICE Tudi letos smo pripravili velik izbor čarobnih barv, ki jih najdemo samo pri mačehah. Mačehe nam zaradi obilice barv in odtenkov nudijo številne možnosti kombiniranja. Zelo dobro se razraščajo ter prekrivajo gole površine spomladi, ko še druge rastline niso odgnale. Čudovite so v kombinaciji z trajnicami, jesenskim resjem in čebulicami. Novosti: • plazeča mačeha, primerna za obešanke • mačeha s črnim cvetom • vivaldi mačeha • mačeha »orchid« • mačeha »cats in tiger« NE POZABITE, DA SO ROŽICE, VZGOJENE V VAŠEM KRAJU, PRILAGOJENE NAŠIM VREMENSKIM RAZMERAM. Vrtnarija bo jeseni od 17.09. 2007 odprta od: PONEDELJKA-PETKA od 8. do 18. ure SOBOTA od 8. do 12. ure NEDELJA in PRAZNIKI ZAPRTO Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.si. VABLJENI V SAMOSTANSKO VRTNARIJO V STIČNI v svojih kmetijsko tehničnih trgovinah v Železnini v Radohovi vasi (01/7887-628) v Železnini Zagradec (01/7888-032) in v Kmetijsko vrtnem centru v Ivančni Gorici (01/7887-624) NUDI VSE ZA JESENSKA OPRAVILA NA NJIVI IN VRTU: SEMENSKO PŠENICO IN JEČMEN OSTALA SEMENA ZA JESENSKO SETEV _MINERALNA GNOJILA_ NUDIMO TUDI: OPREMO ZA SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO (ŠKARJE ZA OBREZOVANJE, KADI, CISTERNE ZA VINO,..) OPREMO ZA GOZDARSTVO (MOTORNE ŽAGE. ZAŠČITNA OPREMA,..) TER VSE OSTALO ZA KMETOVALCE IN VRTIČKARJE. VABLJENI TUDI V MERCATORJEVE FRANŠIZNE TRGOVINE KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA: - Delikatesa Ivančna Gorica - SP trgovina Muljava - SP trgovina Zagradec in - SP trgovina Radohova vas "t i . f '111 -■;'->.....>1.......ITT rt i ( i rfWF^r'«"»"• l 'i 'i HLODOVINE ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, JELKE, BUKEV, JAVOR PLAČILO TAKOJ! fbut 031 632 235 8- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV -JESEN 2007 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Četrtek 13. 09. 2007 Petek 14. 09. 2007 Ponedeljek 17. 09. 2007 Torek 18. 09. 2007 Sreda 19. 09. 2007 Četrtek 20. 09. 2007 Petek 21. 09. 2007 KS Ambrus in KS Zagradec, naselje Korinj in Laze nad Krko KS Krka, KS Muljava KS Temenica, KS Sobrače KS Dob, KS Šentvid - naselje KS Šentvid - okolica KS Stična, KS Metnaj KS Ivančna Gorica - okolica Ponedeljek 24. 09. 2007 KS Ivančna Gorica - naselje Torek 25. 09. 2007 KS Višnja Gora Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je treba primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojnikih, kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA Sobota 06.10. 2007 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdravstvenem domu 8.-10. h Sobota 06.10. 2007 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Tuš 10.30-12. h Sobota 06.10. 2007 Stična Parkirišče pri samostanu 12.30-14. h Sobota 06.10. 2007 Muljava Parkirišče pred kulturnim domom 14.30-16. h Sobota 06.10.2007 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30-18. h Ponedeljek 08.10. 2007 Ambrus Parkirišče pred družbenim domom 14.-15.30 h Ponedeljek 08.10. 2007 Zagradec Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.-1730 h Ponedeijek 08.10. 2007 Krka Parkirišče pri gostilni Nace 18.-19.30 h Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotoke-mikalije, pesticidi in podobno. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje ZAGOnVUAHJI ¥A1N0$II OTROK Ji I PRVIH SEPTEMBRSKIH iill lil NAJPOMEMBNEJŠIM NALOfl P ©Ml 3. septembra 2007 se je začelo novo šolsko leto. Na cestah bomo pogosteje srečevali otroke. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, predvsem pa ne znajo oceniti razdalj in hitrosti vozil. Zaradi tega moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. S strateškimi usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti tudi letos ob začetku šolskega leta že izvajamo ustaljene aktivnosti. Veliko energije, sredstev in znanja bomo vložili v preprečevanje nesreč, z navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh pa prispevali k umirjanju prometa. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Zaradi tega moramo kot vozniki nanje še posebej paziti, saj so otroci na cesti nepredvidljivi: - na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj, - imajo ožje vidno polje, težje določijo, od kod prihaja zvok, - prepričani so, da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, - mislijo, da se lahko avto ustavi, tako kot oni, na mestu, - odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka, - njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita, - njihovo pozornost usmerjajo radovednost čustva in dogajanje okoli njih, manj pa razum. ZATO VOZNIKI VOZITE PREVIDNO IN PAMETNO! Upoštevajte omejitve hitrosti in s svojim ravnanjem zagotovite, da bodo šolske poti varne. Pred prehodi za pešce se vedno ustavite in otroku z jasno kretnjo pokažite, da je pot varna. Otroci nimajo zavor, vozila jih imajo. Bodite previdni, strpni in prijazni. Pozorno spremljajte obnašanje otrok, njihovo ravnanje in morebitno igrivost in razposajenost. STARŠI! Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno, na sprehodu, na poti do vrtca, v šolo, na kolesu ali v avtu. Predvsem pa se moramo zavedati, da si lahko pridobi otrok potrebno znanje in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju, kjer bo naredil prve samostojne korake in naučiti ga moramo to na vsakem križišču ali cesti posebej. Žal otroci niso sposobni posploševanja pravil prečkanja ceste in se morajo naučiti tega ravnanja na vsaki ulici ali cesti posebej. Prometne igre, zloženke, vaje na igriščih in dvoriščih so sicer izredno dragocena pomoč otroku, pri spoznavanju pravil in utrjevanju pravilnega ravnanja, vendar brez vaje v prometu tega ne bo znal uporabiti. Zavedajmo se, da znanje še ne zagotavlja, da se bo otrok v prometu tudi ustrezno vedel. V prometu brez staršev in odraslih ne sme in ne zmore sodelovati. Vaš otrok je enkraten, neponovljiv, vreden vseh vaših vsakodnevnih naporov in prizadevanj, da bi bil njegov dan kar najbolj varen in doživljajsko bogat. Z dobrim zgledom in varnim ravnanjem mu boste za dolgo zgradili prijazen svet prometa. Želimo, da se nam v prizadevanjih za njihovo varnost pridružite. Z drobnimi vsakodnevnimi pozornostmi, skrbjo in prijaznostjo lahko naredimo veliko. Vam in vašim otrokom želimo srečno v prometnem vsakdanu. Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo in vas pozdravljamo. Vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica in Zagradec Marjan FRIC in Rudi Grunbacher ZDRAVSTVENI BOJU IVANČNA GOiiOCJI OBVEŠČA ... POPRAVEK V zadnji številki Klasja je bilo v članku »Obvestilo in navodila imajo namen pojasnjevanja in izogibanja nesporazumov« napačno objavljeno, da pacienti naročena zdravila dobijo na okencu naslednji dan ali najpozneje čez dva dni. Pacienti na okencu namreč dobijo recept za zdravila. Z začetkom informacijske celice pa recepte za zdravila dobijo pri informatorki. DEŽURNA SLUŽBA Dežurna služba je skupaj z ZD Grosuplje in ZD v Vidmu -Dobrepolje organizirana ob delavnikih ponoči (19.30-6.30) in v nedeljo ter praznik (od sobote od 19. ure do ponedeljka do 6.30). telefonska številka: 031/656-000 ali 112 Dežurni zdravnik v času dežurne službe pokriva hkrati vse tri občine: Ivančno Gorico, Grosuplje in Videm - Dobrepolje. Dežurstvo opravljajo zdravniki, ki so zaposleni v teh zdravstvenih domovih. Nosilec dežurne službe je ZD Grosuplje, katerega zastopa direktor Janez Mervič. dr. med., odgovorni zdravnik za dežurno službo pa je Maric Zdravko, dr. med., zasebnik v ZD Videm -Dobrepolje. Če imajo pacienti težave in pripombe na delovanje dežurne službe, le-te rešuje ZD Grosuplje, katerega zastopa direktor Janez Mervič, dr.med., oziroma odgovorni zdravnik dežurne službe, Marič Zdravko, dr. med. ZAČETEK DELOVANJA INFORMACIJSKE CELICI V začetku septembra je v ZD Ivančna Gorica, pričela z delovanjem informacijska celica, ki se nahaja na glavnem vhodu. V informacijski celici je vsak dan od 6.30 ure do 19. 30 ure, zaposlena informatorka, ki daje pacientom osnovna navodila. tel, številka ZD Ivančna Gorica od 3. 9.2007 dalie: 01/781-90-00 Na to številko se vam bo oglasila informatorka, ki vas bo prevezala v želj eno ambulanto. Pri informatorki boste vsak dan dobili: - osnovne informacije o delu zdravnikov in ostalih zaposlenih v ZD Ivančna Gorica, - napotnice, recepte ..., ki ste jih naročili pri svojem osebnem zdravniku, - pri njej se lahko naročite v samo-plačniške ambulante, ki jih izvajamo (ultrazvok, ortoped), - informacije o načinu naročanja v posameznih ambulantah. NAČIN NAROČANJA V SPLOŠNIH AMBULANTAH V MESECU SEPTEMBRU Ker je v mesecu septembru še veliko zdravnikov na letnem dopust, velja še vedno poletna shema naročanja, in sicer: PACIENTI NAJ PRIDEJO PO ŠTEVILKE, IN SICER ZA OBISK ZDRAVNIKA DOPOLDNE OD 6.15 DALJE IN ZA OBISK ZDRAVNIKA POPOLDNE OD 12.30 DALJE. ČE VAŠ IZBRANI ZDRAVNIK NE DELA, SE OBRNITE NA ZDRAVNIKA, KI TRENUTNO DELA. JESENSKE ZDRAVSTVENO-VZGOJNE DELAVNICE V ZD IVANČNA GORICA Čas počitnic in dopustov se hitro izteka. V septembru bomo z novimi delovnim poletom spet začeli z zdravstveno-vzgojnimi delavnicami za ohranitev in okrepitev zdravja, s ciljem izboljšati počutje in kvaliteto življenja posameznika. Delavnica ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG prikaže proces spreminjanja življenjskega sloga, pomen zdravega prehranjevanja, koristnost gibanja za zdravje in obvladanje telesne teže ter čezmerno pitje alkohola in kajenja kot dejavnike tveganja za zdravje Glavni DEJAVNIK TVEGANJA za nastanek srčno-žilnih bolezni so povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor in holesterol. S temi se pobliže seznanimo na drugi, krajši delavnici. Predvsem bolnike s sladkorno boleznijo. njihove svojce in prijatelje ter vse, ki želijo izvedeti kaj več o tako imenovani »sladkorni« in življenju z njo, VABIMO na srečanje, ki bo v torek. 23. oktobra, ob 8. uri v našem zdravstvenem domu. S hojo, tekom, kolesarjenjem, plavanjem in drugimi telesnimi aktivnostmi ste si čez leto gotovo nabrali veliko kondicije. Če bi se radi preizkusili ali vas zanima stanje vaše telesne pripravljenosti VABLJENI NAJEST HOJE NA 2 km, ¥ soboto, 13. oktobra 2007, ®d 9. do 12. URE, na športnem igrišču OS Stična (poleg Šolskega centra Stična). Če vas zanima karkoli v zvezi z preventivno dejavnostjo za odrasle, lahko pokličete na tel. št. 01/781-90-14 (sr. Marta) ali 041/726-876 (sr. Helena). Želimo vam lepo jesen, bogato s sadovi, obiljem sonca in dobre volje, kajti »izgubljen dan je tisti, ko se nismo smejali«. ZD Ivančna Gorica Ivančna Gorica, avgust-september 2007 naporno, zahtevno delo, ki vzame veliko časa. Še posebej tista dva meseca, ko so pri hiši mladički. Takrat z veliko ljubezni pomaga tudi žena Lojzka in ostali družinski člani. Po napovedih bo pri Janežičevih spet pestro januarja prihodnje leto, ko pričakujejo novo leglo mladičkov. Povpraševanje po njihovih rodovniških bernijih je veliko tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Janežičevi pa niso samo rejci ampak tudi razstavljavci, kar zahteva še posebno skrb za lepoto in zdravje njiho- vih ljubljencev. Na leto se udeležijo okoli 15 mednarodnih razstav, na katerih se ocenjuje izgled in lepota psa, njegovo gibanje in skladnost. Naslednja razstava, ki se je bodo udeležili, bo septembra v Lendavi. Za vse tiste, ki si želijo o bernskih planšarjih izvedeti več ali celo razmišljajo o njihovem nakupu, lahko obiščejo Janežičeve na Viru ali pa njihovo spletno stran http://www. bernieshine.net/index_slo.html, kjer je na razpolago več informacij. Natalija Pavlin ŠAMPIONIV NAŠI OBČINI Šampionski bernski planšarji družine Janežič iz Vira pri Stični Na Viru živi družina Janežič, kije po svoji vzreji in dosežkih bernskih planšarjev znana tudi zunaj meja Slovenije. V veliki meri je za to prepoznavnost zaslužen človekov najboljši prijatelj. Janežičevi se namreč ukvarjajo z vzrejo rodovniških bernskih planšarjev, ki se na mednarodnih razstavah uvrščajo v sam svetovni vrh. Prijazni bernski planšarji Povod za obisk pri družini Janežič je bil avgustovski dosežek njihove psičke Celline na mednarodni razstavi v Švici, kjer je sodelovalo 361 razstavljavcev s 505 bernskimi planšarji iz 25 držav. Celline je bila zmagovalka odprtega razreda v konkurenci 86 psic in je domov prinesla čudovit pokal, svojim lastnikom pa edinstven dosežek v Sloveniji. Tudi v tekmovanju parov sta prvo mesto osvojila Jane-žičeva Celline in Adis; mlajša psička Beri pa še ni tekmovalno »aktivna«. Ivan Janežič, ponosni lastnik vseh treh bernijev, je povedal, da se z vzrejo ukvarja že pet let, vse od kar je kupil Cellino, perspektivno razstavno psičko. Vsa družina jo je navdušeno sprejela, še najbolj pa vnuka. Bernski planšarji so, po besedah Ivana, najlepši psi z dobrim značajem, prijazni do otrok in starejših, nezahtevni, umirjeni, vdani in predvsem zelo družabni. Ivan je tudi povedal, da je biti rejec Ivan Janežič, ponosni lastnik psičke Celline, ki je v Švici na mednarodni razstavi osvojila prvo mesto IVANČNO GORICO SMO ZA KRATEK ČAS VZELI POD DROBNOGLED Občani Ivančno Gorico doživljamo na prav poseben način, saj je kot občinsko središče tisti kraj v občini, mimo katerega zaradi takšnih in drugačnih opravkov domala ne moremo iti. Ker je sedež občine torej v Ivančni Gorici, to naselje obiščejo tudi številni obiskovalci od drugod, zagotovo tudi tujci, pa čeprav za naše občinsko središče velja, da ne premore kakšne velike znamenitosti. No, takšno trditev se sicer da tudi ovreči, tudi v Ivančni Gorici bi se moralo najti kaj takšnega, da bi turista pritegnilo oz. bi poleg bogate kulturne in naravne dediščine v okolici našel tudi čas za bivanje v Ivančni Gorici. Med sodobnimi stavbami še vedno neurejeno zemljišče. Od sedaj udobneje preko železniškega prehoda. Ko pa minevajo letošnji poletni tedni in se ozremo po kraju, pa pri tem upravičeno opazimo, da k prijetnemu zunanjemu vtisu zagotovo ne pripomore kar nekaj črnih točk. Če tokrat izvzamemo eno takšnih lokaciji, omenimo zemljišče med stavbo Pošte in blokovskim naseljem. Obe zemljišči sta zapuščeni, kakor bi bili brez lastnikov. Predsednika Krajevne skupnosti Ivančna Gorica Antona Kralja smo povprašali, kaj se dogaja z omenjenim travnikom pri Pošti, ki letos še ni bil pokošen. Obrazložil nam je, da je Krajevna skupnost Ivančna Gorica že večkrat pozvala lastnika zemljišča, podjetje GPG Naložbe, Bevška cesta 52, Ljubljana, da se travnik komunalno uredi in primerno vzdržuje. Omenjeno parcelo naj bi upravljavec večstanovanjskih objektov ob travniku uredil z zgraditvijo dodatnih parkirišč, zasaditvijo dreves in postavitvijo klopi, za zdaj pa ostaja le pri obljubah. Predsednik Kralj še dodaja, da skupaj z Občino Ivančna Gorica skuša Krajevna skupnost vedno težiti k urejenosti naselja, ki je tudi občinsko središče. Pred tedni je tako Občina opremila Ivančno Gorica z novimi ličnimi smetnjaki, ki bodo preprečili marsikatero nesnago. Spomnimo še, da t. i. ureditveni načrt za center Ivančne Gorice iz leta 1998 za te površine nasproti Pošte predvideva preureditev v tržnico. Je pa minulo poletje vendarle prineslo Ivančni Gorici tudi nekaj takšnih pridobitev, katerih so se razveselili tako krajani kakor ostali občani oz. lahko tudi pripomorejo k zunanji podobi našega občinskega središča. Gradnja novih poslovnih prostorov Nove ljubljanske banke gre h koncu in uporabniki bančnih storitev bodo po besedah vodstva banke lahko kmalu deležni sodobno urejenih bančnih storitev. Na Sokolski ulici, katera ima status osrednje ulice v Ivančni Gorici z občinsko stavbo in poslovnim centrom Žolnirjem na čelu, je tudi pridobila na kakovosti. Poslovni prostori v Žolnir-ju se polnijo, med zadnjimi na novo odprtimi lokali je gostinski objekt z žgečkljivim imenom Flirt Bar, na koncu Zolnirjeve stavbe pri železniški postaji. Lastnik bara Lovro Lampret si je kot aranžer oblikovalec domiselno opremil »vrt« pred lokalom in v ogra- jo umestil poslikave slikarja Doreta Južne z motivi krajevnih središč naše občine (eno teh poslikav si lahko ogledate na naslovnici tokratne številke). Tudi ograja je bogato kovaško delo s pridihom umetnega kovaštva, kovača Poldeta Bregarja iz Muljave. Če torej kam spada omenjeni bar, spada v občinsko središče, saj omenjeni lokal med drugim propagira tudi kulturno-turistične znamenitosti naše občine. Ko prihajamo v Ivančno Gorico, opažamo tudi kar nekaj novogradenj v teku. Ob obvoznici že nekaj časa lahko opazujemo gradnjo treh večstanovanjskih objektov zasebnega investitorja iz Ivančne Gorice. Manj na očeh pa je gradnja dveh neprofitnih večstanovanjskih objektov na Stantetovi ulici, ki jo financira Občina Ivančna Gorica. Investicijo, vredno okrog 890.000 ev-rov, je Občina prijavila tudi na razpisu Stanovanjskega sklada RS, vendar sklad še ni podal odločbe o morebitnem sofinanciranju gradnje. Dela izvaja podjetje GPI Tehnika Novo mesto, ki je pred kratkim končalo veliko gradnjo in obnovo šentviške osnovne šole, načrtovano pa je, da bosta poleti prihodnje leto zgrajeni dve enaki stavbi s skupaj 18 stanovanji različnih površin. Zaradi novogradnje so bil stari objekti in drvarnice na Stantetovi 5 porušeni, pri čemer je Občina poskrbela za nadomestna stanovanja treh družin za čas gradnje in nove drvarnice. Prav gotovo pa vsak od začetka sep- tembra opazi v Ivančni Gorici še eno spremembo. Vožnja skozi železniški prehod v središču naselja je kar naenkrat postala povsem udobna in domala nemoteča. To pa predvsem po zaslugi Agencije za železniški promet pri Slovenskih železnicah, ki je financiralo približno 65.000 evrov vredno investicijo. Med prvim septembrskim vikendom so delavci zaprli prehod in uredili obvoz ter na prehodu montirali gumi elemente nemškega proizvajalca Strail, s čimer je zdaj vožnja čez prehod mnogo bolj mirna. Po besedah predstavnika Železnic je bila opravljena tudi smerna in višinska regulacija tira in kretnic ter niveleta proge, prilagojena cestišču. Po besedah župana Jerneja Lampreta pa je Občina tudi že v dogovoru z Direkcijo RS za ceste, da bi se obnovili tudi del cestišča, ki pelje prek prehoda skozi center Ivančne Gorice. Čeprav se zapornicam torej še ne bo mogoče izogniti, glavna cesta skozi center pridobiva na kvaliteti. Na nadaljnji razvoj Ivančne Gorice in občine pa bo verjetno vplivala nastajajoča obrtna cona. V teku je namreč javna razgrnitev osnutka Občinskega podrobnega načrta Obrtna cona Stransko polje 16/c. Upajmo, da bo postopek hitro stekel tudi po javni obravnavi 12. septembra. Na koncu pa ne pozabimo še na najpomembnejšo postransko stvar na svetu; od letošnjega poletja dalje bodo vsaj eno nogometno sezono v naše občinsko središče prihajali tudi ljubitelji nogometa in navijači gostujočih ekip pri ivanškem Livarju. Tudi zato je bil v preteklih mesecih štadion v Ivančni Gorici deležen številnih del, med katerimi najbolj izstopa novo pomožno igrišče z umetno travo, zgrajen pa bo tudi nadstrešek nad tribunami. Občinsko središče se torej vsekakor razvija, res pa je, da se nam včasih zdi, da premalo intenzivno oz. s preslabim učinkom. Če bi zopet začeli iskati pomanjkljivosti in slabosti, bi verjetno hitro pristali pri temah, kakršne so vrtec, zdravstveni dom in še kaj. Pa za tokrat zaključimo na tem mestu. Matej Steh Občina od avgusta dalje gradi dva večstanovanjska objekta. Takole so se skupaj postavili »najboljši prijatelji 10- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 vfftvw.fiat-kdivsek.-ai ^^mmiMMm '*! W * I w K 1 H 13 '¡P 3 M H lllllll H II Jlllljl JK _!■! li * j | Jl.rgM fe ^ m NA l*-ii If ll lRIMr- I*%A WA AVTOPRALNICA za osebna in Stqtnletova iMifia 11, 1295 Ivančna Gaftea Twli 01/7184 3S1, Fax: 01/ 7884 352, Ssm: ©41/ 512 917, e-mail; srane.kavsek^.sla! net PONOVNO m JE PELO, PLESALO IN RAJALO li ZELENEM VIKENDU grških Aten. Po vsaki maši je bil pred cerkvijo kratek kulturni program, ki ga vsako leto s posebnim proglasom tradicionalno odpre mestni bobnar Alojz Rus. Na diatonične harmonike sta igrala mladi Jure Omahen, Spanov iz Velike Dobrave, in še precej mlajši Blaž Dremelj, Vrtaričkov iz Jurčičeve ceste. Poslušalci so bili seznanjeni tudi s tem, kaj je prikazano na novi sončni uri in kateri svetniki so po dolgih desetletjih spet nameščeni v zunanje cerkvene niše. Za nadvse vestno in požrtvovalno delo pri obnovi zunanjosti cerkve je bil njen ključar Branko Vozelj deležen vseh pohval in dolgotrajnega ploskanja. Mimo cerkve so prijahali konjeniki, za njimi so priropotali motoristi na častitljivo starih motorjih, na trgu pa smo si na številnih stojnicah lah- ko marsikaj ogledali in tudi kupili. Kmalu smo med obiskovalci lahko opazili, da skoraj vsak nosi neko stvar v rokah, to so bili dobitki, ki so jih zadeli na bogatem srečelovu, ki ga je pripravilo prizadevno domače planinsko društvo Polž, in na stojnicah izbrani in kupljeni izdelki. Veselo druženje na Mestnem trgu, ozaljšano z mestnimi zastavami in bogatim cvetjem, se je še dolgo nadaljevalo s pomočjo Društva prijateljev konj, ki je kot že vrsto let odlično skrbelo za prehrano in primerno ohlajeno pijačo. Mislim, da se tako prisrčnih prireditev, kot je Anino dvodnevno praznovanje v Višnji Gori, v prihodnje izplača udeleževati. P. Groznik talskim mitingom. Ljubitelji višav so si lahko širšo okolico Ivančne Gorice ogledali tudi iz zraka, saj so letalci poskrbeli tudi za panoramske polete. Na vrsto pa so prišli tudi mlajši prijatelji Radia Zeleni val in Letalskega kluba Šentvid, saj so jih v popoldanskih urah zabavali Ana Rotar, Foxy Teens in Zmajček Ferdo. Njihovi starši in ostali obiskovalci pa so se zavrteli ob zvokih zabavnih skupin POP'n'DEKL in Malibu. TK VIŠNJANSKI PilZNIK SV. ANE aplavdirali. Slovenska glasbena pri-madona je na odrske deske namreč ekskluzivno za Radio Zeleni val ponovno stopila po daljšem premoru nastopanja. Piko na i pa so dodali še Tadeja Fatur, Vili Resnik, Tanja Žagar, Werner in Brigita Suler. Tretji dan praznovanja se je začel že v dopoldanskih urah s sveto mašo, Medexovo Zeleno ambulanto in Le- 28. in 29. julija je bilo v Višnji Gori spet nadvse živahno in zanimivo. Na predvečer žegnanja za praznik sv. Ane, mestne zavetnice, je domače turistično društvo odprlo v prostorih Mestne hiše razstavo ročnih del, pred prelepo obnovljeno cerkvijo pa je bil koncert Prifarskih muzikantov, ki so s svojim petjem in glasbili in neposrednostjo navdušili številno občinstvo. Med pevci in glasbeniki je bil tudi župan njihove majhne občine. Sredi koncerta je začelo deževati, kar je bilo po svoje dobrodošlo, saj nas je domači župnik Boštjan povabil, da se preselimo v cerkev in nadaljujemo koncert. V akustični cerkvi so pevci in muzikanti peli in igrali brez ozvočenja in je bila »štimunga« še bolj prisrčna. Po številnih glasbenih dodatkih. ki so jih poslušalci z navdušenim ploskanjem izvabili od prisrčnih Prifarskih muzikantov, so se številni poslušalci napotili še k mestni lipi pri Valvasorjevem vodnjaku, kjer so jih postregli člani domačega konjskega društva. Radio Zeleni val in Letalski klub Šentvid zdaj že tradicionalno tretji vikend v avgustu pripravljata veselo rajanje ob praznovanju rojstnega dne radia. Letos so na torti upihnili že 12 svečk. Tridnevne zabave se je udeležilo več ko.t 20 tisoč ljudi, za glasbo pa so poskrbeli številni glasbeni izvajalci, ki so zadostili še tako zahtevno uho poslušalcev. V petek so tako na oder stopili Kvartet Rož'ca, Team band in Turbo Angels, za zabavo do zgodnjih jutranjih ur pa so poskrbeli vsem dobro poznani Čuki. V sobotnem delu osrednjega praznovanja je bila glavna zvezda večera Helena Blagne s spremljevalnim bendom, kateri so obiskovalci bučno V nedeljo, 29. julija, sta bili v cerkvi sv. Ane dve maši. Maš in Aninega sejma se je udeležilo zelo veliko ljudi od blizu in daleč. Med njimi so bili Kamničani in prebivalci njegovih bližnjih naselij, bilo jih je kar za en avtobus! Opaziti je bilo rojaka Mihaela Škufco, znanega gostinca iz koroških Prevalj, tudi znan obraz avtorja Severne strani tega časopisa si videl zdaj tu zdaj tam. Verjetno najbolj od daleč pa je bila Lojzka Avajanos iz SKUPAJ REliJHO ŽIVLJENJA Daj majhen delček sebe za dobro drugega. RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije dne: ' v torek, 11. 09. 2007, od 7. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica 1 v sredo, 12. 09. 2007, od 7. do 12. ure v Centru za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri Stični 44 • v četrtek, 13. 09. 2007, od 7. do 13. ure v OŠ Louis Adamič, Grosuplje 1 v petek, 14. 09. 2007, od 7. do 12. ure v OŠ Videm -Dobrepolje VABLJENI I V ŠOLO ZA STARŠE ZD IVANČNA GORICA Nosečnost je čas pričakovanja, veselja, vznemirjanja, pa tudi negotovosti in strahu. Pomagali vam bomo, da se boste na prihod novega družinskega člana dobro pripravili. 11. 10. 2007 ob 17:00 15. 10. 2007 ob 17:00 17, 10. 2007 ob 17:00 19. 10.2007 ob 17:00 Srečanja bodo v sejni dvorani občine Ivančna Gorica (Žolnir center). Šola za starše bo naslednjič decembra! Prijavite se lahko: • v ginekološki ambulanti • po telefonu 01/781 90 15 • na prvem srečanju Mateja Pevec, dipl. babica Ivančna Gorica, avgust-september 2007 -:--Ij ^ Kandidate vabimo, da pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom izkušenj pošljejo na naslov IMP ARMATURE, d. o. o., Ljubljanska cesta 43, 1295 Ivančna Gorica najpozneje do 27. 9. 2007. Prijava na razpisana delovna mesta je mogoča tudi prek naše spletne strani: www.imp-ta.si ali na elektronski naslov: barbara.tominc@imp-ta.si. K sodelovanju vabimo: 1. UPRAVLJAVCA PROGRAMSKO KRMILJENEGA CNC OBDELOVALNEGA STROJA 2. KLJUČAVNIČARJA - MONTAŽERJA 3. LIČARJA Od kandidatov pričakujemo: - pod točko 1. in 2. izobrazbo kovinarske smeri, ki pa ni pogoj - za vsa razpisana delovna mesta so zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih Ponujamo: zanimivo delo, usposabljanje in izobraževanje, stimulativno plačilo in možnost napredovanja. Delovno razmerje za razpisano delovno mesto pod točko 1. bo sklenjeno za nedoločen čas s 3-mesečno poskusno dobo. Delovno razmerje za razpisani delovni mesti pod točkama 2. in 3. pa za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja. PROMOCIJA PODEŽELJA NA PRIREDITVAH KONJENIKOV Ljubljanska cesta 43 1295 Ivančna Gorica BLAGOSLOV OBNOVITVENI! DEL NA ZUNANJOSTI CERKVE SV. ŠTEFANA TER BLAGOSLOV KONJ NA SUŠICI Konjereja postaja dandanes vse bolj priljubljena, v naši okolici pa ljubitelji konj vse pogosteje obujajo tudi spomine na čase, ko je konj imel prav posebno vlogo in je bilo vsakdanje življenje povezano tudi z viteštvom. Tako so lahko ljubitelji konj konec avgusta na bližnjem Bogenšperku spremljali tudi t. i. Valvasorjeve viteške igre, na katerih so konjeniki tekmovali v ekipnem tekmovanju v različnih disciplinah. Pestro dogajanje je popestrila tudi srednjeveška tržnica, na kateri so se predstavljali različni ponudniki. Prireditev, za katero organizatorji načrtujejo, da bi postala vseslovenska, vodi društvo Valvasorjeva konjenica, za promocijo in izpopolnjevanja turistično-za-bavnega programa in predstavitev tovrstne ponudbe širšega območja pa skrbi podjetje Jarina - zadruga za razvoj podeželja. Glede na to, da TEMELJNI KAMEN ZA MRLIŠKO VEŽICO Prav tako smo v nedeljo v počastitev krajevnega in državnega praznika položili temeljni kamen za mrliško JOŽKO, BODOČI ŠAMPION? v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Vsa obnovitvena dela so bila velik finančni zalogaj za tako majhno podružnico, vendar z veliko požrtvovalnostjo in s skupnimi močmi smo tudi to zmogli. Del sredstev za obnovo je prispevalo ministrstvo za kulturo, del Občina Ivančna Gorica, preostalo pa farani -vaščani vasi Sušica, Trebež, Male Kom-polje ter bližnjih okoliških vasi, ki so prispevali vsak po svojih močeh. Na začetku svete maše je gospod župnik najprej blagoslovil obnovljeno zunanjost cerkve, po maši pa je bil še blagoslov konj - tokrat že peto leto po vrsti, saj je lepo vreme privedlo k cerkvi tudi približno 35 konj, ki so jih privedli gospodarji iz bližnje in daljne okolice. Bila je velika množica, ki se je še kar nekaj časa zadržala pri cerkvi, saj so vaščani poskrbeli tudi za pogostitev. Bilo je lepo. Hvala vsem, ki ste prišli, hvala za vse darove in naj bodo konji na priprošnjo sv. Štefana čili in zdravi in nasvidenje spet v prihodnjem letu. Član ZPS Franc Bradač je tudi v naši občini vrsta ljubiteljev kor dober način za promocijo občine konj, lahko pričakujemo nekoč po- in raznovrstne ponudbe (mš) dobne prireditve tudi pri nas. Vseka- Konjeniki in zadovoljni gledalci na 9. Valvasorjevih viteških igrah DOGODKI V AMBRUSU Petnajstletni Jože Čož iz Leskovca, zaselek Mlake, je navdušen konjenik. Mladi Jože najrajši tekmuje in trenira v Western kategoriji. Ta zvrst tekmovanja vzame veliko zahtevnih in dolgotrajnih priprav. Tekmuje se v maneži, to je ograjen prostor, običajno velikosti 80 x 40 metrov, po tleh je običajno mivka. Western kategorija je seštevek spre-tnostnega jahanja, kjer se upošteva hitrost jahanja in izvajanja raznih nalog, treila, kjer se ocenjuje predvsem poslušnost konja, konj mora znati hoditi vzvratno, znati mora odpirati vrata, stopati po strani, in reinga, kjer konj z jezdecem določen odsek poti galopira, nato se mora naglo ustaviti. Jožko je dnevno po nekaj ur na konjskih hrbtih. Doma imajo 22 svojih konj in 6 do 8 konj od drugih lastni- kov. V letošnjem letu je že nastopal v Italiji v Čedadu, v Sloveniji v Ajdovščini in Dolskem. Povsod je dosegel odmevne in opazne rezultate. O Jožetovi spretnosti in nadarjenosti upravljanja s konji je pisalo že tudi v reviji O konjih. Če bo vse po sreči, bo Jožko kmalu postal eden najvidnejših slovenskih športnikov na konjih. Pavel Groznik V nedeljo, 12. avgusta, je potekala zunanja slovesnost podružničnega žegna-nja pri cerkvi svetega Štefana na Sušici. Tokrat je bilo res slovesno in lepo, kajti cerkev sredi doline je še posebej zasija- la, saj je v jesenskih mesecih preteklega leta ter v prvi polovici letošnjega leta doživela temeljito obnovo zunanjosti. Staro dotrajano ostrešje in kritino na zvoniku je zamenjala bakrena pločevina in obnovljena je bila celotna fasada TURNIR V B'ČU Kot že nekaj let do zdaj, je v soboto, 23. junija, v primčanskem B'ču potekal nogometni turnir med ekipami okoliških vasi. Čeprav je bilo gledalcev letos nekoliko manj kot prejšnja leta, so igralci prikazali zanimivo igro. V finalni tekmi sta se pomerili ekipi Primče vasi in Brezovega Dola in ponovno je slavila prva ekipa Primče vasi. RAZSTAVA LONČARSKIH IZDELKOV V okviru praznovanja krajevnega praznika je v nedeljo, 24. junija, Kulturno društvo Ambrus v sodelovanju z gospo Marjeto Baša pripravilo razstavo lončarskih izdelkov. Ustvarjalne delavnice, ki so potekale enkrat tedensko in so jih obiskovali tako otroci kot odrasli, so v nekaj mesecih postale prava družabna srečanja. Razstava izdelkov, ki je bila zelo dobro obiskana, je bila na ogled v spodnjem razredu podružnične šole Ambrus, kjer je bil istočasno na ogled tudi idejni načrt mrliške vežice. proslava nadaljevala na vaškem igrišču. S petjem sta nas zopet razveselila Mešani in Moški pevski zbor Ambrus, nastopili pa sta tudi mlajša in starejša plesna skupina Guapa pod vodstvom Maje Pire. Letos smo prvič lahko uživali tudi ob zvokih harmonike, saj sta se predstavili kar dve skupinici harmonikašev. V kratkem skeču o prepirih med sosedoma sta se izvrstno izkazali Maja Hrovat in Alenka Godec. Številne obiskovalce je na proslavi nagovoril tudi župan g. Jernej Lampret, po prireditvi pa je na vrsto prišel tradicionalni ambru-ški golaž. Do poznih večernih ur smo se nato zabavah ob streljanju na gol in zanimivem vlečenju vrvi. K. H. oz. poslovilno vežico, na katero čakamo že kar nekaj let. Po vseh razgovorih in dogovorih o nakupu primernega zemljišča za vežico je na vrsto končno prišla tudi gradnja, saj bodo objekt predvidoma začeli graditi še letos, končan naj bi bil do novembra prihodnjega leta, sredstva pa bo prispevala občina Ivančna Gorica in krajani Krajevne skupnosti Ambrus. Temeljni kamen sta slovesno položila župan občine Ivančna Gorica g. Jernej Lampret in predsednik Krajevne skupnosti Ambrus g. Ciril Šinkovec. Blagoslov temeljnega kamna je opravil ambruški župnik Uroš Švarc. TRADICIONALNI GOLAŽ Po položitvi temeljnega kamna se je 12- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 IZ POLETNIH POTI MASA NA KRIŽU Višnjegorski župnik Boštjan Modic je že pregovorno skrb za svoje župljane letos spet presegel, v hvalo Gospodu. Ob vsesplošnem sodelovanju je organiziral obnovo cerkve Sv. Ane; malo pred praznikom na zadnji julijski vikend so delavci razstavili gradbene odre. še preden je PD Polž jel prodajati vedno dobitne srečke za srečolov, so se ljudje dobre volje vzpeli h križu, ki so ga na domači planinci postavili na Gradišču v čast svoji zaščitnici Mariji Snežni. In to prav na mestu, kjer je stal že pred drugo vojno, tam tudi propadel, ker se ga tistih dob pač ni spodobilo vzdrževati. Najbrž bi bilo celo kaznivo. Mašo je daroval Boštjan Modic v krasni maniri: svetlem jeziku in prispodobah, ki jih je prevevala strpnost in zavezanost tistemu, kar bi moralo biti sveto in hkrati človeško vsakemu od nas. Saj v zapovedih vse piše. Zakaj se ljudje doli ne obnašamo tako kot (na) gori? TRIGLAV, MOJ DOM... Sonce se je ravno zbujalo v prvem avgustovskem četrtku, ko seje dvajsetina Polževih planincev po polževo - zaspano pač - razposedla po Nikovem avtobusu. Start je bil znan, cilj, Triglav, je bil še daleč stran. V trgovini v Zgornjih Gorjah smo si potniki postregli z zajtrkom, v sosednjem bifeju popili kavo, ob osmih pa razstavili palice, tesneje zavezali gojzaije in: Na juriš! Z Rudnega polja nas je stezica vodila gori in doli ter doli in gori po borovi hosti na čistino, po kršu in meliščih ter pod skalcami in nad prepadnimi pobočji do Vodnikove koče. Tam smo dobili vodo zastonj in šele pozneje ugotovili, da smo si natočili premalo plastenk. Zgoraj, na Kredarici, so vodo šteli v zlatu, pa pir tudi. Po okrepčilu in ob vse hujši pripeki se je karavana od Vodnika odpravila naprej v dveh skupinah: nekaj nestrpnejših se je z vodnikom Andrejem iz PD Drago Bre-gar in predsednikom Polža Alešem Erjavcem na čelu odpravila v pospešenem tempu, ostali so pod noge vzeli svojega, od vodnikov ali pripravnikov pospremljenega. Ura je ravno odbila dve, ko je prva višnjegorska noga stopila na betonsko teraso Kredarice. Sledila je ura počitka, da so se prezračili čevlji in je močan veter zmetal majice z železne ograje, kjer so se sušile, kakor bi hotel nagnati njihove lastnike na vrh. Pustili so se prepričati. Od dvajsetih se je osem članov PD Polž prvič povzpelo po klinih in jeklenicah na Mali Triglav in zatem na velikega. Prav toliko jih je vzhičenih prejelo krst v obliki večkrat preganjene vrvi, ki jo je vihtel omenjeni predsednik Aleš, število udarcev pa je zapovedoval neumorni Janez Čebular, pri čemer se je pak trudil, da bi prvi obisk strehe Slovenije ostal vsakomur v spominu. In to tudi je, v vsakem primeru vsem. Višnjegorci so večer na Kredarici preživeli ob taroku in Človeku ne jezi se na tri figure. Spanje v sobah 301 in 102 (slednji se je reklo Pr' Plestenjak') je bilo sladko pa tudi jako kratko. Naslednji dan so vremenoslovci napovedovali dež in je kazalo čim prej kreniti. Ob sončnem vzhodu ob pol šestih je še dobro kazalo, uro pozneje so oblaki zakrili nebo. Prve kaplje so kanile na triglavski krš. Potem štiri ure pranja. Bi se reklo dolgčas, če bi ne bilo dobre volje. Nika in njegovega avtobusa tam na Rudnem Polju smo bili vsi zeeeeelo veseli, bolj, kot če bi našli zlato rudo. Ali zlato runo. Smo se tudi preoblekli in pri tem drug drugemu pomagali s suhimi oblačili, posplošeno bi se reklo, da je kakšna punca oblekla kakšne boksarice in je kakšen fant drobencljal v kakšni premajhni majici. Skratka, Polžev izlet na Triglav seje kljub kislemu vremenu končal ob tako židani volji, kakor se je začel. NAD BGliiJEM Kakor je znano, je bil na Himalaji preminuli alpinist Drago Bre-gar naš, višnjegorski sokrajan, in tudi zategadelj smo pobrateni z ljubljanskim planinskim društvom, ki nosi njegovo ime. Bregarji imajo svoj vsakoletni pohod nad Bohinjem. Polži smo bili tam v prepričljivem zastopstvu - zbralo se nas je za mali avtobus. Pot ni bila zahtevna, ampak zato nismo lili nič manj potu. Julijski dnevi so kar tekmovali za vremenoslovski vzdevek 'vroči', torej toplejši od 30 stopinj Celzija, in jih nadmorski metri niso prida hladili. Kako je bilo luštno, ko je karavana prispela v naselje pastirskih koč, kjer so stregli osvežujoče kislo mleko! (papir tudi). Razgled je bil idiličen: krave so mulile sočno zeleno travo, jo sem ter tja na debelo zalile, krog in krog njih pa so kvišku sršeli bohinjski vrhovi, tukaj Debeli Vrh, tamle Viševnik, kakor bi sedeli Planinsko i društvo v vulkanskem kraterju, tapeciranem z zelenim žametom. Težko je bilo oditi, morda lažje le zaradi zavesti, da se je mogoče kadar koli vrniti. Po prečkanju melišč pod Viševnikom, po golažu in razmišljanju, zakaj smo pozabili kopalke, ko pa ima Bohinjsko jezero 23 stopinj, so Polževi planinci složno zavili proti domu. Višnja Gora PD Polž v nedeljo, 30. septembra, prireja 3. POHOD PO POTI DVEH SLAPOV Start bo ob 8. uri pri gasilskem domu v Višnji Gori, nato nas bo pot peljala ob potokih Višnjica in Kosca s slikovitimi lehnjakovimi slapovi. Prisrčno vabljeni! PDPolž MALI OGLIS Iščemo gospo/gospodično za pomoč pri varstvu dveh predšolskih otrok na našem domu v Malem Gabru, trikrat tedensko. (031 339 392) ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOM GROSUPLJE PREDSTAVLJA SVOJE DELOVANJE Območno združenje ZZB NOV Grosuplje je na skupščini sprejelo sklep o preimenovanju imena društva v »Združenje borcev za vrednote NOB Grosuplje. S tem dejanjem smo simbolično odprli vrata vsem, ki se zavedajo vrednot narodnoosvobodilnega boja in pomembnosti našega partizanskega boja. Društvo deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje in je registrirano v skladu z zakonom o društvih. Krajevne organizacije delujejo v naslednjih krajih: Grosuplje, Šmarje - Sap, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Stična, Šentvid pri Stični in Krka, v društvo pa je trenutno včlanjenih prek 450 članov. Združenje deluje z namenom, da na območju vseh treh občin uresničuje naslednje cilje: - skrbi za ohranitev vrednot narodnoosvobodilnega boja; - skrbi za varstvo vojnih veteranov na področju socialno-zdravstvenega varstva; - ohranja in razvija spominske svečanosti na dogodke iz obdobja NOB; - skrbi za vzdrževanje spominskih znamenj in vojnih grobišč iz obdobja 1941-1945; - v okviru informativno publicistične dejavnosti pojasnjuje medvojna dogajanja in se zavzema za objektivno in strokovno obravnavanje dogajanja v času druge svetovne vojne na Slovenskem; - izvaja pogrebne časti udeležencem NOB; - ohranja tovariške vezi med borci, udeleženci in zagovorniki narodnoosvobodilnega boja; - goji solidarnost in humane medsebojne odnose ter spodbuja in razvija razne oblike prostovoljne družbene pomoči ter samopomoč v skrbi za ostarele, bolne in onemogle člane; - nudi pomoč državnim organom pri uresničevanju pravic upravičencem po Zakonu o vojnih veteranih, Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, Zakonu o vojnih grobiščih, Zakonu o varstvu kulturne dediščine in po drugih predpisih; -spodbuja in podpira s tematiko narodnoosvobodilnega boja povezano zgodovinopisno, muzejsko, spomeniško varstveno dejavnost in umetniško ustvarjalnost; - organizira tovariška srečanja, športno-rekreacijske in druge prireditve ob pomembnih obletnicah zgodovinskih dogodkov in ob državnih praznikih. Ob tej priložnosti izdaja in prodaja brošure, značke in drugo ustrezno promocijsko gradivo; - opravlja druge naloge po sklepih organov zveze in skupščine združenja. Člani društva smo v letos že imeli nekaj odmevnih prireditev in srečanj: - aprila smo počastili spomin na padle talce in borce v Radohovi vasi; - maja smo se pred spomenikom Stojanu Suligoju spomnili obletnice ustanovitve OF in osvoboditve Grosupljega; - julija smo se z društvenim praporom povzpeli na vrh Triglava in na ta način počastili spomin na partizane, ki so se že leta 1944 zavedali simbolnega pomena Triglava za slovenski narod in tja prinesli slovensko zastavo; - v velikem številu pa smo se udeleževali tudi proslav in srečanj v drugih zgodovinskih krajih. Letos bomo organizirali še naslednje prireditve in srečanja: - 22. septembra bomo od 11. ure na tovariškem srečanju na Medvedici obudili spomin na prvega komandirja Grosupeljske čete Jakhela Dolfeta; - 13. oktobra se bomo ob 11. uri dobili na Ilovi Gori in počastili spomin na padle borce, Planinsko društvo Grosuplje pa bo takrat organiziralo tradicionalni pohod iz Zagradca na Ilovo Goro, ki se bo začel ob 7.45 pred gostilno Lunca; - 20. oktobra se bomo ob 15.30 srečali z italijanskimi partizani na Korinju; - pred dnevom mrtvih se bomo spomnili padlih pri spomenikih v vseh večjih krajih. Združenje posveča še posebno skrb urejenosti spominskih obeležij, ki jih je na našem območju 119. Slovenci moramo biti ponosni na svojo zgodovino in na naše partizanske borce, ki so se z orožjem v roki uprli okupatorju in njihovim pomagačem in že takrat zgradili temelje za našo samostojnost. Vse še živeče borce vabimo, da svojim vnukom oziroma najbližjim zaupate svoje zgodbe iz obdobja NOB. Vsa pisna pričevanja pošljite na sedež društva na naslov: ZB NOB Grosuplje, Adamičeva 14, 1290 Grosuplje, ali pa pokličite na 041/696-940, da bomo prišli na pogovor in zabeležili vaše pripovedovanje. Pričevanja bomo prihodnje leto izdali v posebni knjigi. Pridružite se eni od krajevnih organizacij in nam pomagajte ohranjati vrednote NOB. Predsednik Franc Stibemik Goban na fotografiji je bil utrgan konec avgusta na območju Volčjih jam na Selah pri Sumberku. Srečni gobar prihaja iz Boge vasi, po podatkih, ki smo jih pridobili, pa je bil tale jurček, katerega glava je merila 32 cm v premeru in 90 cm v obsegu, popolnoma zdrav in zelo okusen. Gobarji, sezone torej še ni konec! Še preden pa so domačini razpostavili stojnice z izdelki iz medu, suhe obrti, z jedačo in pijačo, ' - Ivanam Gorica, avgust-september 2007 13 POLETNA DOŽIVETJA ŠENTVIŠKIH PRITRKOVALCEV Počitniški čas je bil znova priložnost za nova pritrkovalska srečanja in doživetja, katerih je bilo kar veliko. Nekaterih smo se udeležili tudi pritrkovalci iz Šentvida pri Stični. Še pred začetkom počitnic smo se udeležili srečanje pritrkovalcev v Vuhredu. Zanimivo je bilo srečanje s tamkajšnjimi pritrkovalci, ki še gojijo star način pritrkavanja z lesenimi kladivi. Pot nas je zanesla še na Kronsko goro, kjer smo pri-trkavali pred praznikom Prvega svetega obhajila. V zvoniku visijo štirje bronasti zvonovi, ki so prvič zapeli na Betnavi pri Mariboru, ko je papež Janez Pavel II. ob obisku Slovenije razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Po obisku Koroške smo konec maja sodelovali pri posvetitvi dveh novih bronastih zvonov v župniji sv. Križ nad Mariborom. Po končani namestitvi zvonov v zvoniku smo prišli na vrsto tudi pritrkovalci, ki smo iz novih bronastih klicarjev izvabljali čudovite melodije. Navdušenje ljudi je bilo toliko večje, saj v tamkajšnjih krajih pritrkavanje ni več živo. Začetek junija je bilo zaznamovano s srečanjem pritrkovalcev na miniaturnih zvonovih, ki je potekalo v Mengšu. Tako kot vsaka sodelujoča skupina smo tudi mi pripeljali svoj komplet miniaturnih zvonov in se predstavili številnemu občinstvu. Zaradi novega kompleta zvonov smo bili deležni še posebne pozornosti. Druga polovica meseca je bila obarvana v tekmovalnem pritrkovalskem duhu. Pritrkovalsko tekmovanje na Zasavski sveti gori je bilo pravo doživetje, saj smo med ne prav zahtevno konkurenco osvojili vsa prva tri mesta. V mesecu juliju je bil osrednji dogodek Svetovni biblicistični kongres, ki je potekal v Ljubljani. Na otvoritveni slovesnosti na Pogačarjevem trgu smo sodelovali tudi pritrkovalci iz številnih župnij širom Slovenije. Pritrkavali smo v šestih zvonikih ljubljanskih cerkva. Nepozabno je bilo pritrkavanje v zvoniku stolne cerkve sv. Nikolaja, ko je več tisoč glava množica prisluhnila mogočnim glasovom zvonov. V naslednjih dneh smo se odzvali vabilu iz župnije Cemšenik, kjer smo pripravili enodnevno pritrkovalsko šolo v sklopu župnijskega oratorija. Številčen odziv mladih fantov in deklet je še enkrat potrdil, da je glasba zvonov zelo privlačna tudi za mlada ušesa in hkrati tudi čudovita priložnost za navezovanje novih prijateljstev. Po končani enodnevni šoli v Cemšeniku se je srednja skupina pritrkovalcev udeležila enotedenske Poletne pritrkovalske šole, ki je letos potekala v Veržeju. Dva izmed pritrkovalcev sta sodelovala tudi kot mentorja in pomočnika učitelja pritrkavanja. Mesec avgust nas je tudi letos popeljal v Staro Gorico v Italiji, kjer je bilo ob prazniku sv. Roka srečanje pritrkovalcev. Srečanje je namenjeno predvsem pritrkovalcem v Italiji in Vipavski dolini, redno pa povabijo tudi dve bolj dejavni skupini iz ostale Slovenije. Veliki šmaren nas je »povabil« na Zaplaz, kjer smo na predvečer Marijinega praznika skupaj z domačimi pritrkovalci polepšali večerno procesijo in slovesno mašo. Slovesno pritrkavanje na miniaturne zvonove je tudi letos privabilo številne vernike k maši na šentviško letališče, v popoldanskem času pa smo se udeležili tudi srečanja pritrkovalcev v Šentjerneju ob praznovanju krajevnega praznika. Zadnjo nedeljo v avgustu smo se udeležili slovesnosti v zamejski vasici Mačkolje pri Trstu, kjer je bila velika slovesnost ob prazniku sv. Jerneja. Poleg predstavitve v sklopu srečanja smo pritrkavali tudi med procesijo, ko so po vaških ulicah v procesiji ponesli kip sv. Jerneja. Prireditev je bila zelo odmevna predvsem na tržaškem, kjer je »kampa-njanje«, kakor domačini poimenujejo pritrkavanje, le še redkost in zato toliko bolj cenjeno in spoštovano. Zaključek našega poletnega dela je bilo pritrkovalsko srečanje v Oplotnici na Štajerskem. Za nami je zares bogato poletje, prepleteno z novimi izkušnjami in spoznanji. Hvaležni smo zanje in veseli, da praznična pesem zvonov počasi le dobiva nov zagon. Foto: Tomaž Polanec Jože Mehle OGREVANJE-VODOVOD TUDI MLADI MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA STIČNA V HIRSCHAIDU PRAZNOVALI SMO Župnijska karitas Ivančna Gorica je v Marijinem mesecu »majniku« letos pripravila tradicionalno srečanje bolnih, starejših, invalidov ter prijateljev. Praznovali smo v prostorih cerkve sv. Jožefa v Ivančni Gorici skupaj z našim duhovnim vodjo župnikom msgr. Jožetom Kastelicem, kije daroval sv. mašo in veliko pripomogel k dobremu vzdušju. Čeprav smo v naši župniji začutili dvig duhovnih vrednot npr. »ljubezen do bližnjega«, pa vendar smo bilo malo razočarani ob manjši udeležbi. Rada bi opozorila, da to srečanje ni samo ali predvsem za starejše, ampak tudi za uboge, zapuščene in osamljene. Prav teh je v zadnjih letih več. To se kaže na več načinov, predvsem pa po tem, da se zapirajo vase, v stanovanja, opuščajo družbo ter so miselno negativno naravnani ne glede na temo pogovora. Zato je naše druženje pripravljeno tako, da nas osvobodi temnih misli vsaj za nekaj uric, ki jih preživimo skupaj. Letos imajo okroglo obletnico: Marija Lukančič Ivančna Gorica, Ludvik Smrekar Ivančna Gorica, Opara Franc Mleščevo, Angela Zagorc Ivančna Gorica, Terezija Dremelj Spodnja Draga in Karolina Štrubelj, ki praznuje zavidljivih 90 pomladi. Pri izvedbi razvedrilnega programa so nam pomagali »Zagriški fantje«, ki so naši gostje že kar nekaj let. Tudi pevci so praznovali »okroglo«, in sicer: Špen-dal Janez, Jakob Ovnik in Jože Armič, ki je tudi član naše župnijske skupnosti. Na koncu programa smo čestitali tudi pevki Vidi Gorišek, ki se ji je bližal rojstni dan. Ob tej priložnosti se sodelavci Karitas Ivančna Gorica toplo zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sodelovali. Na koncu srečanja je kar nekaj obiskovalcev pohvalilo naše delo, kar smo, po pravici povedano, radi slišali. Če bodo slike uspele, jih bomo razdelili. Mogoče boste tudi vi, ki to berete in ste osamljeni, našli pot do naše skupnosti. Se vidimo naslednje leto! In še stara majniška pesem: Vse rož'ee po polju bom skupaj nabral in venček Mariji za šmarnice dal, Marija poglej nas reveže zdaj, pripelji nas v sveti raj. Župnijska Karitas zapisala Ema G. policijska postaja, kjer smo se lahko preizkusili tudi v streljanju z lasersko pištolo. V petek smo odšli v Rust, do največjega zabaviščnega parka v Evropi - v Evropa park. Tam smo se naužili veliko adrenalinskih užitkov. Nekoliko utrujeni od napornega urnika smo le pričakali soboto, dan našega koncerta. Dopoldan smo pripravili opremo za večerni nastop, nato pa smo se udeležili proslave. Po kosilu smo zopet odšli v Bamberg, ki je bil takrat še posebno živ, saj je tam potekal svetovni festival čarodejev. Zvečer pa smo imeli nastop, katerega smo se zelo veselili in smo v njem tudi neizmerno uživali. V nedeljo smo skupaj odšli k maši, v kateri smo prisostvovali s petjem. Po maši smo se odpravili na otvoritev šolske učne poti, ki jo je blagoslovil župnik Maksimilijan File, nato pa smo odšli na pohod do prve postaje na tej učni poti. Popoldan smo preživeli v kanujih, s katerimi smo se vozili po reki. Ponedeljek smo začeli s sprejemom pri Andreasu Schlundu, županu pobratene občine Hirschaid, nadaljevali pa smo ogled tamkajšnje pivovarne Kraus ter z ogledom cerkve 40 svetnikov. Že je bil tu večer, ko smo se ponovno vsi zbrali v njihovem mladinskem centru, saj nas je naslednji dan čakal odhod. V torek zjutraj smo se na parkirišču pred njihovim mladinskim centrom poslovili od naših novih prijateljev ter se odpravili na zajtrk h Klausu Buschu in njegovi ženi Christe. Po zajtrku pa smo krenili na pot proti domu. V Avstriji smo si ogledali še Ledeno jamo, v kateri smo videli čudovit in skrivnostni ledeni svet. Preživeli teden v Hirschaidu je bil lep in zanimiv ter bi ga bilo vredno še kdaj ponoviti. Nina Genorija V torek, 10. julija, smo se Mladinski pevski zbor Stična skupaj z župnikom Maksimilijanom Filejem odpravili v Hirschaid v Nemčijo. Na poti v Hirschaid smo si ogledali grad Neuschwanstein, kjer je živel Ludvik II. Ko smo prispeli pred mladinski center v Hirschaidu, so nas tam že nestrpno čakale družine skupaj z Klausom Büschem, ki je zaposlen pri policiji, in sicer na oddelku za mladino, ter Norbertom Rittmeierjem, ki je zaposlen na občini in skrbi za organizacijo projektov. Z družino, pri kateri je posamezni pevec stanoval, smo se družili ob večerih. Veliko smo se pogovarjali, se spoznavali, in tako stkali prijateljske vezi. Čez ves teden smo imeli zelo pester urnik. Skupaj z Norbertom Rittmeierjem in našimi novimi nemškimi prijatelji smo si ogledali največje evropsko pristanišče - Hamburg, naslednji dan pa še Bamberg. Tudi tu smo si, prav tako kot v Hamburgu, ogledali mesto in njegove znamenitosti ter se prav tako peljali z ladjo in si tudi s tega zornega kota ogledali mesto. Ena od ustanov, ki smo si jih ogledali v Bambergu, je bila tudi Pritrkovalsko tekmovanje na Zasavski Sveti Gori Stična Prodaja in montaža: instalacijskega materiala toplotnih črpalk sončnih kolektorjev instalacije centralnega ogrevanja vodovodnih instalacij talno stensko ogrevanje predelava kotlovnic RF suhomontažni dimniki klimatskih naprav EKOFLAM d.O.o., Šentvid pri Stični 103 c__e»:i_: - Hi fP čas: 7-T8 '/» Trgovina Tel/Fax: 01/ 78 78 283, gsm: 041 626 146 ¿e-mail^ekof lam@vol|'a.net 14- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 ORATORIJ 2007 • »PREKLOPI SANJE NA DEJANJE« IZID ŠENTVIŠKEGA 01 ATORUA - 24:107 V STIČNI ŽE ENAJSTIČ fiŠNJANSKI ORITORIJ KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od ,1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). Spomin na lanski oratorij ter z njim povezano veselje je tudi letos prevzelo animatorje iz Šentvida pri Stični, da smo tako kot lansko leto in tudi leto poprej pripravili oratorij, poln veselja, smeha, iger, delavnic, plesa in še in še. 24 animatorjev, polnih navdušenja nad otroki, se je za en teden prepustilo otroški igrivosti. Oratorij pod geslom PREKLOPI SANJE NA DEJANJE je potekal v naši župniji od 2. do 7. julija, ob kolišču Os-trorogega jelena se ga je udeležilo 107 otrok. Dvig zastave ter petje himne je naznanjalo začetek oratorijskega dne, ob 15. uri popoldan pa se je vsak dan zastava spustila, in tako je bilo oratorijskega dne konec. Animatorji smo se že mesec prej pripravljali, da bodo naši otroci uživali in se seveda tudi kaj novega naučili. Svoje sanje smo preklopili na dejanje. Naši pridni fantje so se zelo izkazali, saj so postavili čisto pravo kolišče, na katerem se je pozneje na oratoriju igrala igrica, dekleta pa smo pripravila vse potrebno za delavnice, ki so potekale v naši »štali«. Vsak dan so potekale kateheze, delavnice in velike igre, vmes pa se je seveda veliko pelo in plesalo. Pripravili smo jim 10 različnih delavnic, v katerih so lahko delali in barvali figure iz mavca, izdelovali čebelice iz rolic, vlakce iz odpadnih plastenk, obešanke, makete, češnje na drevesu, pojočo cev, lahko so si uredili pričesko, peli ali pa preprosto igrali igre z žogo. Velike igre so potekale skozi cel teden, otroci pa so, razdeljeni v različne skupine, tekmovali med seboj. V sredo smo se z vlakom odpravili proti Žalni, kjer so tudi tamkajšnji otroci imeli oratorij. Skupaj smo se zabavali ob besedah Robija Friškovca, zaporniškega duhovnika, tekmovali v oratorij- skih malih sivih celicah, ki jih je vodil Pavle Ravnohrib, ter na koncu še zapeli skupaj z Nino Pušlar. Na poti domov smo na vlaku zapeli še nekaj pesmi in vsi že nestrpno pričakovali nov dan. V petek so otroci dočakali težko pričakovane vodne igre, kjer smo jih animatorji za konec poškropili z vodo naravnost iz gasilnega tovornjaka. Suh seveda ni bil nihče. Ta dan so lahko otroci od 4. razreda dalje prespali okoli kolišča Ostrorogega jelena. Okoli osme ure zvečer smo se ponovno zbrali in začeli postavljati šotore. Prižgali smo kres ter na njem na palicah spekli kruh in hrenovke. Imeli smo tudi veliko nočno igro, pri kateri so se otroci še posebej utrudili in zato tudi kmalu zaspali. Zadnji dan oratorij a so otroci pripravljali razstavo svojih izdelkov za starše ter se pripravljali za sodelovanje pri sveti maši. Nekateri so se potrudili in za konec zaigrali povzetek celotne zgodbe, ki so jo lahko spremljali skozi ves teden. Ob koncu smo še zadnjič zapeli oratorijsko himno, spustili orato-rijsko zastavo, drug drugega objeli ter si obljubili, da se naslednje leto zopet srečamo pri kolišču Ostrorogega jelena. Animatorji smo veseli, da so NAŠE SANJE tudi letos POSTALE DEJANJE. Neža Bregar Pod naslovom »Preklopi sanje na dejanje« je letos potekal počitniški oratorij, ki je bil v Stični organiziran že enajstič. Animatorji smo se trudili otrokom skozi igro pokazati, kaj je življenje, jim razložiti nekatere njim nejasne pojme in težave, ki nam pretijo na življenjski poti. Letošnji oratorij je vodila animatorka Ana. skupaj z animatorko Anjo, ki jo je spremljala s kitaro, ko smo prepevali pesmi in banse. Vsako jutro je najprej sledil pozdrav in himna, nato igrica ter kateheze. Še pred pozdravom pa smo se animatorji pripravili na vodenje oratorij a z animatorjevo molitvijo. V igri nas je skozi oratorijski teden vodila zgodba o Ostrorogem jelenu, katere režiserje animator Matic. Čez ves teden se je veliko dogajalo. Obiskali so nas gorski reševalci, ki so nas seznanili z vso opremo, ki jo potrebujemo za reševanje v gorah. Naj-pogumnejši pa so se lahko spustili s cerkvenega turna po vrvi, tako kot to delajo reševalci, ko naletijo na neprehodno pot. Imeli smo tudi veliki igri in vodne igre, za katere je bila letos odgovorna animatorka Janja, ter orientacijski tek, ki ga je pripravila animatorka Ana P. V torek in četrtek so potekale tudi delavnice. Mlajšim so bile na voljo mega slika, plesna ter glinena delavnica, starejšim pa novinarska, modno-obli-kovalska in ministrantska. Ta je pripomogla k večjemu številu ministrantov. Sad novinarske delavnice je Oratorijski glas, glasilo stiškega oratorij a 2007. V petek zvečer smo se vsi udeleženci oratorija skupaj s starši udeležili svete maše in se tako Bogu zahvalili za uspešen zaključek oratorija, po maši pa smo se odpravili v park samostana Stična in tam prisluhnili ritmično-du-hovnemu koncertu Mladinskega pevskega zbora Stična. Proti koncu nastopa pa je animatorka Janja razglasila rezultate velikih iger, ki so potekale skozi ves teden, nato pa so se najmlajši odpravil domov skupaj s svojimi starši, starejši od petega razreda pa so ostali, saj je sledila nočitev, še prej pa nočna igra. Šestnajst animatorjev se je letos pripravljalo na oratorijski teden. Za nas je to velika odgovornost in priložnost, da si dokažemo, da smo sposobni usmerjati otroke v pravo smer. Vse te priprave te izmučijo, a nikoli do te mere, da bi prenehali z delom, saj je bil naš trud poplačan že naslednji dan s toplim in iskrenim otroškim nasmehom. Nina Genorija Razigrani koliščarji Kot že nekaj let, je tudi letos slovenska vojska pomembno sodelovala pri viš-njanskem oratoriju. Poleg tega, da je dala na voljo poljsko vojaško kuhinjo, je tri dni zapored predstavljala svoje različne dejavnosti. Tako so en dan vojaki govorili o vojaški službi, drugi dan so nazorno prikazali potapljanje s kisikovimi bombami, tretji dan so vojaki pekli pravcati vojaški kruh. Udeležence oratorija je obiskal tudi general brigadir Alan Geder, poveljnik sil slovenske vojske. Ker je general ob obisku imel ravno rojstni dan, so mu otroci zapeli nalašč za to priliko narejeno pozdravno pesmico. Za čofotanje po vodi in vojaški prikaz potapljanja je poskrbela družina Strnad, ki je posodila bazen, ki so ga postavili kriški gasilci in s pravimi gasilskim cevmi hitro napolnili bazen s 50 m3 vode. Da otroci niso bili lačni, sta skrbeli Lučka Škufca in Marija Koščak. S prehrano so bili otroci zelo zadovoljni. Poleg že omenjenega divjačinskega golaža in odojka, da je bil golaž res divjačinski, je poskrbel mladi lovec Marko, ki je nalašč za to priliko uplenil jelena, so se otroci zelo veselili tudi makaronov in hrenovk, popili so velike količine čaja in polizali na stotine sladoledov Ježek. Zadnji večer je trinajst igralcev prikazalo prisrčno igro Bobri. Oratorijci so na farno žegnjansko nedeljo, 2. septembra, pripravili v župnijski dvorani razstavo del, ki so jih naredili v času oratorija in številnemu navdušenemu občinstvu ponovno predstavili igro Bobri. Višnjanski oratorij je kot vedno doslej potekal na župnijski livadi, v pravem naravnem amfiteatru, ki ga zlepa ni najti daleč naokoli. Za lanski oratorij je bila narejena velika barkača, ki je spominjala na Franči-škovo potovanje v daljno Indijo, za letos pa so prizadevni možje in mladina pripravili pravcato vas na kolih, kolišče sredi vode. Vse priprave, zamisli, ideje, izvedba in potek vseh dejavnosti so bile na ramenih domačega nadvse skromnega župnika Boštjana Modica. Ko so se otroci zadnji dan poslavljali, je bilo njihovo slovo: prihodnje leto bomo ponovno skupaj na našem višnjanskem oratoriju! Na svoje domove so se odpravljali veseli in polni lepih doživetij, ki so jih doživeli v štirih dnevih druženja, za katerega lahko rečemo, da so otroci sanje res preklopili na dejanje. R Groznih Od 2.do 24. avgusta je bil v Višnji Gori oratorij. Za letošnjo oratorijsko »rdečo nit« je bila zgodba iz priljubljene slovenske povesti Bobri, izpod peresa župnika Janeza Jalna. Udeležencev je bilo 110 in 29 animatorjev. Vse štiri dneve so otroci ustvarjalno preživljali v različnih delavnicah. Ustvarili so celo vrsto različnih izdelkov, med katerimi so še posebej izstopale zelo lepo izdelane lesene štorklje. Vreme se je skorajda ravnalo v skladu z načrtom dejavnosti posameznih dni. Tako je na dan, ko so se izvajale vodne igre, bilo sonca na pretek. Pred začetkom večernega pohoda na »Pot preživetja« je iz oblakov začelo pršeti in ni bilo treba iti na pot po mokri travi in mračnih gozdnih poteh. Namesto premagovanja naporne poti so se rajši lotili divjačinskega golaža in slastnega hrustljavo pečenega odojka. Obe jedi sta otrokom šli odlično v slast. Po prepevanju in druženju je bilo tudi spanje v skavtskih jamboree šotorih za 12 ljudi pravi užitek. Ivančna Gorica, avgust-september 2007 15 Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS št. 51/06-UPB1), 16. člena Statuta občine Ivanina Gorica (Ur. list RS št. 89/04, 36/07) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica (Ur. List RS št. 74/07) Občina Ivančna Gorica, objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica za leto 2007 PREDMET RAZPISA: Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Državne pomoči se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: Znesek razpisanih subvencij znaša 128.056 €. Sredstva za leto 2007 bodo razdeljena na naslednje postavke: A. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA V PRIMARNO PROIZVODNJO - v višini 82.000 € POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (ekološke in integrirane kmetije) - naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. • Upravičeni stroški: - naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo, ki nastane zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES (stroški za nakup materiala in opreme); - naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo; - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije in opreme; - prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov (stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo, nakup večletnega sadilnega materiala); - nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo; - nakup in postavitev novih mrež proti toči, stroški postavitve mreže. 2. Urejanje pašnikov - naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše, - novogradnja pašnika (minimalna površina urejanja pašnika je 2 ha), - razširitev obstoječega pašnika, - obnova pašnika starejšega od 6 let. • Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke; - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča (stroški strojnih storitev); - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; 3. Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - izvedba manjših agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih z namenom izboljšanja pogojev obdelave kmetijskih zemljišč (obvezna je priloga mapne kopije z vrisom površine, na kateri se bodo dela izvajala); pri agromelioracijah se ne upoštevajo drenažna dela in material za drenažo, oprema za namakanje in namakalna dela. - naložbe v ostalo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih). • Upravičeni stroški: - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišč, nasipanja (stroški strojnih storitev); - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala). 4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - izobraževanje in usposabljanje kmetov in članov njihovih družin oz. gospodinjstva; prijavljajo se izvajalci storitev - KSS in ZGS (ne kmetje oz. njihovi družinski člani), - Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva in čebelarstva). • Upravičeni stroški: - Sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije,...) - Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja. - Izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav, sejmov, ter sodelovanje na njih. - Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (pri- kazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi,...). - Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani) - Za društvene dejavnosti se sredstva dodeljujejo za kritje stroškov programov društev na področju kmetijstva in čebelarstva (organizacija in sodelovanje na prireditvah, prevoz na strokovne ekskurzije, izobraževanje in predavanja). B. OSTALI UKREPI - v višini 46.056 € 5. Obnova in rekonstrukcija gozdnih vlak - Pod naložbe v javnem interesu, ki niso namenjene le enemu lastniku bo občina sofinancirala tudi obnovo in rekonstrukcijo gozdnih vlak. Predlog za ureditev vlak pripravi Zavod za gozdove RS, pod strokovnim vodstvom katerega poteka tudi obnova vlak. • Upravičeni stroški: - Stroški urejanja, obnove in rekonstrukcije gozdnih vlak (stroški strojnih storitev). 6. Urejanje in obnova poljskih poti - Obnova in razširitev poljskih poti, dostopov in poti v trajne nasade, ki niso namenjene le enemu lastniku. Lastniki morajo podati pisna soglasja k urejanju poti. • Upravičeni stroški: - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala). UPRAVIČENCI DO POMOČI SO: • pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; • člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; • organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva; • registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva in čebelarstva na območju občine ali regije, • do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah; • pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, izboljšanje higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali). POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE Splošni pogoji: a) Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumulacije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči. b) Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Ivančna Gorica in še niso izvedeni. c) Če je upravičenec - majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, daje registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore. d) Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvaijajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine Ivančna Gorica, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj lha primerljivih kmetijskih površin,, ki ležijo na območju občine Ivančan Gorica. e) Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. f) Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo in rabljeno opremo/stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo. g) Vkolikor je upravičenec davčni zavezanec se pri upravičenih stroških od bruto osnove odšteje davek na dodano vrednost (osnova za državne pomoči je odbitek davka od upravičenih stroškov). h) Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. i) Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje, ipd., ki ni podjetje v težavah. j) Subvencije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva. k) Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. 1) Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do 05.11.2007. FINANČNE DOLOČBE: a) Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40% upravičenih stroškov za ostala območja. b) Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: - Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. - Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mi-kropodjetju (KMG) iz naslova podpor za naložbe ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je mikropodjetje na območju z omejenimi dejavniki. - Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. Pomoč se dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. MERILA IN KRITERIJI: Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov: Pri agromelioracijah se bodo upoštevale naslednje kategorije zemljišč: -1. kategorija - zelo kamnito (20 ur /ha), - II. kategorija - srednje kamnito (10 ur/ha), - III. kategorija - skalne samice, odstranjevanje zarasti (5 ur/ha). Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektoiju: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okvira društvene dejavnosti: Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva: Prireditve: - na občinski ravni 30 točk/prireditev, - na medobčinski ravni 45 točk/prireditev, - na državni in meddržavni ravni 60 točk/prireditev, - sodelovanje na dragih prireditvah 15 točk/prireditev. Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - 10 točk/seminar. Članstvo: -1-9 članov 2 točki, -10-19 članov 5 točk, -20-49 članov 10 točk, - 50 - 99 članov 20 točk, - nad 100 članov 30 točk. Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva: Prireditve: - na občinski ravni 30 - na medobčinski ravni 45 - na državni in meddržavni ravni 60 - sodelovanj e na dragih prireditvah 15 Izobraževanje; - izobraževanje članov društva, tečaji, seminaiji točk/seminar. Število panjev: -0-99 10 - 100-399 20 - 400 - 699 30 - 700 - 999 40 -1000-1200 50 točk/prireditev, točk/prireditev, točk/prireditev, točk/prireditev. 10 točk, točk, točk, točk, točk. Članstvo: -1-9 članov -10-19 članov - 20 - 49 članov - 50 - 99 članov - nad 100 članov 2 točki, 5 točk, 10 točk, 20 točk, 30 točk. VSEBINA VLOGE Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na Občini Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. priložiti ustrezno dokumentacijo in navesti koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi iz drugih virov v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu. Obvezne priloge k vlogi so: 1. Veljaven bančni račun (fotokopija transakcijskega računa); 2. Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. 3. Ostala dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave,...) 4. Podpisano pogodbo o koriščenju sredstev (2 x), kije priloga prijavnega obrazca. NADZOR IN SANKCIJE Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba občine Ivančna Gorica lahko pa tudi draga oseba, ki jo pooblasti župan. Prejemnik sredstev podati izjavo, da za isti namen, za katerega pridobiva sredstva, ni prejel pomoči iz dragih virov, oziroma koliko sredstev iz dragih virov za isti namen je že prejel. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve dragih sredstev po tem Pravilniku za naslednji dve (2) leti. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Rok za prijavo na javni razpis za sofinanciranje kmetijstva iz proračuna občine je 30 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključenem razpisu. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. NAČIN REŠEVANJA VLOG Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog, ter jih oceni na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primera nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo. Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo praviloma izplačana v letu 2007, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Sredstva so za posamezni ukrep namenjena za tekoče leto in se ne prenašajo v naslednje proračunsko obdobje. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. ODDAJA VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica v sprejemni pisarni ali po pošti priporočeno s povratnico na predpisanem obrazcu, ki ga prejmejo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica. si. . Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravočasne, pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Prijavne obrazce lahko zainteresirani prejmejo brez plačila na Občini Ivančna Gorica (v sprejemni pisarni občinske uprave) oz. na spletnih straneh: www.ivančna- , gorica.si. Vse dodatne informacije lahko dobite na Referatu za kmetijstvo, tel.: 01/7812-112 (Marija Okorn). Številka: 430-0038/2007 Ivančna Gorica, 31.08.2007 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret, l.r. 16- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 E/^ZPOSO Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/2007) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje obnove starega mestnega jedra v Višnji Gori iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2007 točk in vrednosti točke. 5. Dodeljena sredstva izvajalcem obnove morajo biti porabljena v letu 2007. 6. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje mag. Janja Garvas Hočevar, tel.01/78-12-100. 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Predmet javnega razpisa so obnove stavb v starem mestnem jedru Višnje Gore ( v skladu z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Višnja Gora s Starim gradom in grajskim pobočjem za kulturni in zgodovinski spomenik (UL RS, št. 5/1991)), 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci obnove: - fizične in pravne osebe, ki so lastnice objektov na tem področju, V kolikor vlagatelj ni lastnik objekta mora prijavi priložiti še: - kopijo notarsko overjene pogodbe o najemu za obdobje najmanj 10 let po zaključku te investicije in - soglasje lastnika(-ov), da investicija ni v nasprotju z najemno pogodbo. V kolikor je vlagatelj le solastnik pa pooblastilo solastnika(-ov), za izvedbo investicije. 3. Okvirna višina sredstev na razpolago je 21.000 EUR. 4. Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: 4.1 Vrsta obnove 7. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 1.10.2007 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 8. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za obnovo starega mestnega jedra v Višnji Gori za leto 2007 - ne odpiraj« 9. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju obnove v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0029/2007-JGH Datum: 31.8.2007 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret, l.r. ŠTEVILO TOČK Sanacija zqradbe - sanacija razpok, statike, ipd..... do 80 točk Fasada - izolacija in barvanie oz. zaključni sloj, ipd. do 60 točk - barvanje zaključnega sloja, ipd. do 30 točk Streha - zamenjava leseneqa dela, kritine ter žlebov, ipd. do 30 točk - zamenjava kritine, ipd. do 20 točk - zamenjava žlebov, ipd. do 5 točk Okna - barvanje, ipd. do 10 točk - nakup novih oken, ipd. do 20 točk Vrata - nakup novih vrat, ipd. do 10 točk - restavriranje obstoječih vrat, ipd. do 10 točk - barvanje obstoječih vrat, ipd. do 5 točk 4.2 Vidnost obnove z glavne ceste ŠTEVILO TOČK a.) da do 20 točk b.) ne do 10 točk 4.3 Vrsta objekta, ki je predmet obnove ŠTEVILO TOČK a.) individualna hiša, ipd. do 30 točk b.) cerkev, šola, mestna hiša, ipd. do 50 točk c.) poslovni objekt, ipd. do 10 točk 4.4 Starost objekta STEVItOTOCK a.) zgrajena do 1.1900 do 50 točk b.) zgrajena od 1.1900 do I. 1970 do 30 točk c.) zgrajena od I. 1970 do I. 1990 do 20 točk d.) zgrajena od I. 1990 naprej do 10 točk 4.5 Pomembnost priznana po Odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Višnja Gora s Starim gradom in grajskim pobočjem za kulturni in zgodovinski spomenik (UL RS, št. 5/1991) ŠTEVILO TOČK a.) zelo pomembna (3. člen odloka) do 50 točk b.) manj pomembna do 10 točk c.) pomembna (novejše zgradbe,...) do 5 točk 4.6 Gradbeno dovoljenje ŠTEVILO TOČK a.) v fazi pridobivanja (vloga že na UE Grosuplje) do 15 točk b.) pridobljeno do 20 točk c.) ne do 5 točk d.) za izvedbo po zakonu ni potrebno do 0 točk 4.7 Faza pridobljene projektne dokumentacije ŠTEVILO TOČK a.) pridobljena projektna naloga, idejna zasnova, projekt ipd. do 10 točk b.) pridobljen PGD, PZI, ipd. do 15 točk c.) drugo do 5 točk 4.8 Ocenjena vrednost obnove, projektov (obvezna priloga je kopija računa o izvedenem delu ali kopija predračuna za dela, ki bodo izvedena do 5.12.2007) ŠTEVILO TOČK a.) do 4.000 EUR do 10 točk b.)od 4.000 EUR do 12.000 EUR do 20 točk c.) od 12.000 EUR do 33.000 EUR do 30 točk d.) od 33.000 EUR do 50.000 EUR do 40 točk e.) od 50.000 EUR do 83.000 EUR do 50 točk f.) od 83.000 EUR do 146.000 EUR do 60 točk g.) nad 146.000 EUR do 70 točk Posamezne obnove bodo ocenjene v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifike. Obnove se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posamezne obnove je odvisna od skupnega števila zbranih Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, na podlagi 18. člena Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 74/07) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/2007) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izobraževanja s področja kmetijstva Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupni znesek razpisanih sredstev je 3.564 €. Sredstva se bodo dodelila posamezniku največ v višini minimalnega dohodka za leto 2007. 2. Za dodelitev sredstev za izobraževanje s področja kmetijstva lahko zaprosijo dijaki, vpisani v poklicne in srednješolske izobraževalne programe kmetijskih smeri, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. 3. Za sredstva štipendije lahko zaprosijo upravičenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo stalno bivališče na območju občine Ivančna Gorica, • da so vpisani v kmetijski izobraževalni program, • da so predvideni prevzemniki kmetije, kar se v postopku ugotovi na podlagi pisne izjave lastnika kmetije o nasledstvu oziroma prevzemniku kmetije. 4. Rok za prijavo na javni razpis za dodelitev enkratne občinske pomoči za izobraževanje s področja kmetijstva je 20 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje. 5. Prosilci vložijo prošnje za dodelitev sredstev za sofinanciranje s področja kmetijstva z vsemi zahtevanimi prilogami v sprejemni pisarni občine na naslovu: OBČINA IVANČNA GORICA, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, s pripisom: »Za razpis - štipendije«. 6. K prijavi na javni razpis za dodelitev enkratne občinske pomoči mora biti priložena naslednja dokumentacija: • Izpolnjen prijavni obrazec; • Pisna izjava lastnika kmetije o predvidenem prevzemu kmetije; • Zadnje šolsko spričevalo - fotokopija (pozitivno); • Potrdilo o vpisu v kmetijski izobraževalni program; • Podpisana pogodba (2x) o koriščenju sredstev proračuna. Upravičenci predpisane obrazce dobijo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. 7. Zupan Občine Ivančna Gorica bo sprejel sklep o dodelitvi sredstev za izobraževanje s področja kmetijstva, ki bo prosilcem posredovan v osmih dneh po sprejemu. 8. Informacije in navodila za vložitev prošenj dobijo prosilci na Občini Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica ali na telefonski številki 7812 - 112 (Marija Okorn). Številka: 430-0036/2007 Datum: 31,08.2006 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret, l.r. Ivančna Gorica, avgust-september 2007 17 Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2007 (Ur.l. RS, št. 30/07) in Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica ( Ur.l. RS, št. 59/07) prav dober (8,9) 6 odličen (10) 8 Dokazilo: kopija izkaza o uspehu oz. potrdilo o opravljenih izpitih. JAVNI RAZPIS za pridobitev štipendije v šolskem letu 2007/2008, iz proračuna Občine Ivančna Gorica 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica 2. Predmet javnega razpisa je dodelitev štipendij dijakom in študentom iz Občine Ivančna Gorica v skladu s Pravilnikom o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica. 3. Pravico do štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica lahko uveljavijo redni dijaki in študenti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo status rednega dijaka oz. študenta, so državljani Republike Slovenije, imajo stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica najmanj eno leto, ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso bili starejši od 18 let oz. ob vpisu v visokošolsko in univerzitetno izobraževanje niso bili starejši od 26 let, niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika. 4. Vsi prosilci se morajo prijaviti na obrazcih iz razpisne dokumentacije in priložiti vsa v razpisni dokumentaciji potrebna dokazila kot npr.: potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto, dohodninsko odločbo staršev oz. skrbnikov ter drugih članov iz skupnega gospodinjstva za leto 2005, ki so po zakonu o dohodnini dolžni oddati dohodninsko napoved, zadnje pridobljene odločbe o otroškem dodatku za vse otroke člane družine, dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, oziroma dokazilo o uspehu v preteklem šolskem letu, dokazila o uspehih in priznanjih, fotokopija potrdila o državljanstvu vlagatelja, ki uveljavlja pravico (osebna izkaznica vlagatelja, potni list,...) fotokopijo potrdila o davčni številki, fotokopijo potrdila o družinski skupnosti naslovljenega na ime in priimek vlagatelja, fotokopijo bančne številke vlagatelja. Občinski svet Občine Ivančna Gorica bo za šolsko leto 2007/2008, na eni izmed naslednjih sej, s sklepom izdanim na podlagi 5. člena Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Ivančna Gorica (UL RS, št. 59/207), sprejel število ter višino štipendij. 5. Merila za vrednotenje prijav bodo v skladu s zgoraj navedenim pravilnikom sledeča: a.) dohodek plačilni razred dohodkovni razred (delež bruto mesečnega dohodka/druž.člana v primerjavi s povprečno bruto plačo v RS v preteklem koledarskem letu) št. točk 1' do 25% 90 2 od 25% do 35% 80 3 od 35% do 45% 70 4 od 45% do 55% 50 5 od 55% do 70% 40 6 od 70% do 90% 30 7 od 90% do 110% 20 8 nad 110% 10 d.) priznanja Višina štipendije se poviša ob doseženih uspehih na izven šolskih dejavnostih, kot so izobraževanje, kultura, umetnost, šport, itd., na naslednji način: doseženo priznanje št. točk 1. mesto oz. zlato priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo do 12 točk 2. mesto oz. srebrno priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju in primerljivo do 9 točk 3. mesto oz. bronasto priznanje (ekipno ali posamično), doseženo na regijskem, državnem ali mednarodnem tekmovanju do 6 točk nagrade, priznanja ali drugi javni dosežki in primerljivo do 3 točke Dokazilo: Kopija priznanj ali drugo dokazilo o doseženih uspehih. e.) oddaljenost dejanskega kraja bivanja (stalno prebivališče, začasno prebivališče, kraj dijaškega oz. študentskega doma) od kraja izobraževanja razdalja v km (v eno smer) št. točk manj kot 10 km 3 10 km- 30 km 6 30-50 km 9 50-100 km 15 nad 100 km 18 Dokazilo: Izjava z navedbo dejanskega naslova kraja bivanja ter naslova šole oz. fakultete. možnost javnega prevoza (avtobus, vlak) št. točk manj kot 3 - krat na dan v eno smer 9 od 3 - krat do 5 - krat na dan v eno smer 6 več kot b - krat na dan v eno smer 3 Dokazilo: Navedba prevoznikov (LPP, Slovenske železnice, f.) letnik letnik št. točk 1 2 2 4 3 6 4 8 5,6 9 absolvent 10 Dokazilo: Potrdilo o vpisu. g.) ostale štipendije Dokazilo: dohodninska odločba ter odločba o otroškem dodatku za v razpisu zahtevano leto. Za člane družine vlagatelja se po tem pravilniku štejejo: oče, mati ali zakonec oz. oseba, ki živi z enim izmed staršev v življenjski skupnosti, ki je v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, najmanj eno koledarsko leto pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do občinske štipendije, otroci, otroci, posvojenci oziroma pastorki, ki so jih vlagateljevi starši dolžni preživljati v skladu s predpisi o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, stari starši, posvojitelji, očim ali mačeha oziroma vnuki vlagateljevih staršev, če so jih ti dolžni preživljati po predpisih iz prejšnje alinee, otroci oz. posvojenci vzdrževalcev tudi po 18. letu starosti, če se izobražujejo v javno veljavnih izobraževalnih programih za odrasle, oziroma so prijavljeni pri zavodu kot brezposelne osebe, ki iščejo prvo zaposlitev ter nimajo lastnih sredstev za preživljanje. b.) št. vzdrževanih otrok (predšolski, šolski, študentje, brezposelni) v družini št. otrok št. točk 1-2 otroka 2 3-5 otrok 4 nad 5 otrok 6 Dokazilo: izjava o številu otrok v družini ter njihovem statusu, potrdilo o družinski skupnosti naslovljenega na ime vlagatelja. c.) uspeh v preteklem šolskem letu uspeh št. točk zadosten (6) 2 dober (7) 4 štipendija št. točk ne prejema štipendije 15 prejema eno štipendijo 4 prejema več štipendij 0 Dokazilo: Izjava vlagatelja. 6. Vloge za dodelitev štipendij morajo biti dostavljene do 5,10. 2007 do 13. ure na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije. Razpisana dokumentacija se lahko dvigne v poslovnem času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali pa na spletni strani občine http://www.ivancna-qorica.si/. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJE 2007 »NE ODPIRAJ« 7. Odpiranje prijav bo okvirno 8.10. 2007 ob 10. uri v sejni sobi Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8 v Ivančni Gorici. Odpiranje bo nejavno. 8. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 15. dneh po opravljeni izbiri. 9. Medsebojna razmerja med Občino Ivančno Gorico in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo. Številka razpisa: 430-0030/2007 Ivančna Gorica, 31.08.2007 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret, l.r. 18- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 WOM1M3 zap. št. oznaka volišča ime volišča sedež volišča 1. 403001 ZGRADBA OBČINE DOBREPOLJE Videm 35, Videm-Dobrepolje 2. 403003 GASILSKI DOM ZDENSKA VAS Zdenska vas 59 3. 403004 GASILSKI DOM HOČEVJE Hočevjel9 4. 403005 GASILSKI DOM ZAGORICA Zagorica 36 a 5. 403006 PREDSTRUGE -VAŠKI PROSTOR V GOZDARSKEM DOMU Predstruge 60 6. 403007 GASILSKI DOM KOMPOLJE Kompolje 60 7. 403008 OSNOVNA ŠOLA PONIKVE Ponikve 38 8. 403009 DVZ PONIKVE Ponikve 76 9. 403010 DRUŽBENI DOM TABORSKA C. I. Taborska c. 3, Grosuplje 10. 403011 DRUŽBENI DOM TABORSKA C. II. Taborska c. 3, Grosuplje h. 12. 403012 403013 OSNOVNA ŠOLA LOUISA ADAMIČA Tovarniška 14, Grosuplje Republika Slovenija - OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE 4. volilna enota, 3. volilni okraj Številka: 041-8/2007-2 (20) Datum: 30.8.2007 Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92), in Odloka o razpisu volitev predsednika republike (Uradni list RS, št. 65/07) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN NJIHOVIH OBMOČIJ Za izvedbo volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo 21. oktobra 2007, je Okrajna volilna komisije Grosuplje na seji dne 30.8.2007 določila naslednja volišča in njihova območja: I. območje volišča Videm, Podgorica, Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora Zdenska vas Hočevje Zagorica Predstruge, Vodice, Cesta Kompolje Ponikve (razen hišnih št. od 75 in 75 c do 86 ) Ponikve - hišne št. od 75 do 86 razen hišne št. 75 c Stranska pot I/l A, 1B, 1C, ID, Pod gozdom c. I. do VIII, Stritarjeva c. Brezje pri Grosupljem, Brvace, Adamičeva c. od št. 1 dol5, Kadunčeva c., Kolodvorska c., Levstikova c., Partizanska c. od št. 4 do 16 (desna stran), Taborska c. od št. 1 do 24, razen 17, 19, 21 in 2, Trubarjeva c. od št. 1 do 14 (razen 13) Adamičeva c. od št. 24A do40, Cesta na Krko, Hribska pot, Jurčičeva c od št.. I do III, Jurčičeva pot, Partizanska c. od št. 18 do 39 (razen 19 in 21), Pod hribom c. I-III, Prečna pot od št. 1 do 11 (leva stran), Pri nadvozu, Rožna dolina, Taborska c. 17, 19, 21, 23 in od 25 dalje, Tovarniška c., Trubarjeva c. od št. 13 do 17 (razen 14), Veselova c. I do III, Jakhlova c., Obrtniška c., Zupančičeva c., Kovačičeva c., Kersnikova c., Gasilska c. Adamičeva c. od št. 16 do 24 in neparne št. od 25 do 57, Brinje c. I in II, Ljubljanska c. od št. 1 do 50 (razen 49), Ob Grosupeljščicil,lA,2,4,6,6A,8,8Ain 19, Partizanska c. od št. 1 do 21 (neparne št.), Prečna pot od št. 2 do 12 (parne št.), Pri mostu, Stranska pot I do III (razen Stranska pot 1A, 1B, 1C in ID), Za gasilskim domom, Murnova c., Ulica Ane Galetove, Kajuhov dvor, Metelkov dvor, Valvazorjev dvor, Preska, Bevkova c., Slomškova ulica Ljubljanska c. od št. 43 do 71 (razen št. 50), Ob Grosupeljščici 1 B in od št. 3 do 28 (razen 6, 6A in 8), Perovo, Jerova vas, Erjavčeva c., Hribarjeva c., Kozakova c., Kozinova c., Prešernova c., Rodetova c., Seliškaijeva c., Šuligojeva c., Vodnikova c., C. Cankarjeve brigade, Hrastje pri Grosupljem, Pod jelšami, Maistrova uliea Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Gatina, Praproče pri Grosupljem Mala Ilova Gora, Velika Ilova Gora, Gabije pri Ilovi Gori Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo Zagradec pri Grosupljem, Lobček Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dobje, Gradišče, Dole pri Polici Polica, Blečji Vrh, Kožljevec, Peč, Zgornje Duplice, Dolenja vas pri Polici, Gorenja vas pri Polici, Mali Konec, Troščine Velika Račna, Predole, Mala Račna, Čušperk Spodnja Slivnica Škocjan, Male Lipljene, Velike Lipljene, Železnica, Medvedica od 10 - 20, razen 13 in 17, Rožnik Ponova vas, Cerovo Št.Jurij, Mala vas, Udje, Vino, Bičje, Podgorica pri Podtabora, Pece, Vrbičje, Gornji Rogatec, Medvedica od št. 1 - 9 Žalna, Plešivica pri Žalni Velika Loka, Mala Loka pri Višnji Gori Luče Ljubljanska c. od 1 do 19, razen št. 18, Nad predorom, Rimska c., Mali Vrh pri Šmarju, Veliki Vrh pri Šmarju, Gajniče, Tlake Aškerčeva c. 20,22,24, 26,28,29,30,32 in 34, Gregorčičeva c., Jurčičeva c., Lahova c., Ljubljanska c. od št. 18 do 56 (razen 19 in 58), Murnova c., Partizanska c. od. št. 4 do 20A, Pokopališka c., Šuligojeva c., Trdinova c., Huda Polica Adamičeva c., Aškerčeva c. od št. 1 do 19, Jakhlova c., Kračmanova c., Lipoglavska c., Ljubljanska c. od št. 58 do 127, Partizanska c. od št. 1 do 5, Trubarjeva c., Paradišče, Podgorica pri Šmarju, Cikava, Sela pri Šmarju, Zgornja Slivnica Ivančna Gorica Mrzlo Polje, Mleščevo, Škrjanče, Gorenja vas, Veliko Črnelo, Malo Črnelo, Vrhpolje pri Šentvidu, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Spodnja Draga Muljava, Potok pri Muljavi, Oslica, Leščevje, Mevce, Velike Kompolje, Male Kompolje, Bojanji Vrh, Velike Vrhe, Male Vrhe, Sušica, Trebež Stična, Gabije pri Stični, Mala Dobrava, Vir pri Stični Metnaj, Mala Goričiea, Poljane pri Stični, Planina, Osredek nad Stično, Debeče, Obolno, Mekinje nad Stično, Dobrava pri Stični, Pristava nad Stično Višnja Gora, Stari trg, Dedni Dol, Peščenik, Podsmreka, Polje pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Velika Dobrava, Zgornja STARA OSNOVNA SOLA Adamičeva cesta 29, Grosuplje 13. 403014 DOM OBRTNIKOV GROSUPLJE Ob Grosupeljščici 1 B, Grosuplje 14. 403015 ČEBELARSKI DOM SPODNJE BLATO Spodnje Blato 20 a 15. 403016 GASILSKI DOM VELIKA ILOVA GORA Velika Ilova Gora 10 a 16. 403017 GASILSKI DOM VELIKO MLAČEVO Veliko Mlačevo 6 a 17. 403018 GASILSKI DOM ZAGRADEC/GROS. Zagradec pri Grosupljem 33 18. 403019 AHLIN JOŽE VELIKA STARA VAS Velika Stara vas 4 19. 403020 GASILSKI DOM POLICA Polica 41 20. 403021 DRUŽBENI DOM RAČNA Velika Račna 24 b 21. 403022 ZADRUŽNI DOM SP.SLIVNICA Spodnja SUvnica 16 22. 403023 GASILSKI DOM ŠKOCJAN Škocjan 1 23. 403024 GASILSKI DOM PONOVA VAS Ponora vas 27 24. 403025 OSNOVNA ŠOLA ŠT.JURIJ Št. Jurij 25. 403026 KRAJEVNA SKUPNOST ŽALNA Žalna 42 26. 403027 GASILSKI DOM VELIKA LOKA Velika Loka 2 27. 403028 GASILSKI DOM LUČE Luče 22 a 28. 403029 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAPI. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 29. 403030 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP II. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 30. 403031 OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE-SAP m. Šmarje-Sap, Ljubljanska c. 49 31.. 403032 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica 32. 403033 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II. Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica 33. 403034 KULTURNI DOM MULJAVA Muljava 20 34. 403035 KULTURNI DOM STIČNA Stična 11 35. 403036 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2 36. 403037 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Višnja Gora, Mestni trg 21 37. 38. 39. 403038 403039 403040 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS LOVSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI KULTURNI DOM ŠENTVID I. Kriška vas 10 Vrh pri Višnji Gori 38 Šentvid pri Stični 70 40. 403041 KULTURNI DOM ŠENTVID II. Šentvid pri Stični 70 41. 42. 403043 403044 GASILSKI DOM DOB GASILSKI DOM HRASTOV DOL Dob 8 Hrastov Dol 20 43. 403045 DOM KRAJANOV TEMENICA Temenica 2 A 44. 403046 KULTURNI DOM AMBRUS Ambrus 56 45. 403047 GASILSKI DOM ZAGRADEC Zagradec 11 46. 403048 DRUŽBENI CENTER KRKA Krka 1 d 47. 403049 OŠ STRUGE Lipa 16 Kriška vas, Pristava pri Višnji Gori, Nova vas, Zavrtače Vrh pri Višnji Gori, Leskovec, Gorenje Brezovo, Kamno Brdo, Sela pri Višnji Gori Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Griže, Petrušnja vas Velike Češnjice, Male Češnjice, Veliki Kal, Mali Kal, Šentpavel na Dolenjskem, Zaboršt pri Šentvidu, Glogovica, Velike Pece, Artiža vas, Radohova vas, Grm, Selo pri Radohovi vasi Dob pri Šentvidu, Breg pri Dobu, Pokojnica, Škofije, Boga vas, Podboršt, Sela pri Dobu, Rdeči Kal, Sad, Male Pece Hrastov Dol, Trnovica, Lučatjev Kal Temenica, Čagošče, Dolenja vas pri Temenici, Praproče pri Temenici, Pungert, Videm pri Temenici, Bukovica, Šentjurje, Bratnice, Breg pri Temenici, Male Dole pri Temenici, Velike Dole pri Temenici Ambrus, Kamni Vrh, Kal, Primča vas, Višnje, Bakrc, Brezovi Dol Zagradec, Fužina, Malo Globoko, Male Rebrce, Velike Rebree, Breg pri Zagradeu, Grintovec, Dečja vas, Kuželjevec, Češnjice pri Zagradeu, Tolčane, Valična vas, Marinča vas, Veliko Globoko, Gabrovka pri Zagradeu, Kitni Vrh Krka, Gradiček, Ravni Dol, Podbukovje, Laze nad Krko, Veliki Korinj, Mali Korinj, Krška vas, Znojile pri Krki, Trebnja Gorica, Gabrovčec, Velike Lese, Male Lese Četež pri Strugah, Kolenča vas, Lipa, Paka, Podtabor, Potiskavec, Pri Cerkvi - Struge, Rapljevo, Tisovec, Tržič Okrajna volilna komisija Grosuplje določa tri volišča, v vsaki občini po enega, ki je dostopno invalidom in sicer: Volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje, Volišče št. 403033 KULTURNI DOM II., Sokolska ul. 4, Ivančna Gorica in Volišče št. 403009 DVZ PONIKVE, Ponikve 76, Videm-Dobrepolje. III. i Okrajna volilna komisija Grosuplje določa volišče, na katerem bodo lahko glasovali volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja in sicer: Volišče št. 403010 DRUŽBENI DOM I, Taborska cesta 3, Grosuplje, 1: IV. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, Državni volilni komisije in objavi v lokalnih časopisih. Franc KriVic, univ.dipl.prav. PREDSEDNIK OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE GROSUPLJE Ivančna Gorica, avgust-september 2007 19 IMENA DOMAČIJ V VISNJEGORSKEM KRilU I® 9)11 Domačija je beseda, ki pooseblja nekaj toplega in prvinskega. Je celo nekaj več kot samo dom. Domačija ni samo hiša, v kateri živimo, domačija je, še posebno v vaškem okolju, tudi dvorišče, vsa gospodarska poslopja, ki jo sestavljajo, vse domače živali, ki živijo z nami, in na neki način tudi vsa polja, travniki in gozdovi, ki nas obdajajo. Zato si domačije tudi v sodobnem času zaslužijo svoja imena, saj bodo Živele dlje od slehernega izmed nas. zdajšnjih lastnikov (na primer Bernik, Groznik, Čandek, Nadrah, Perko, Pir-nat, Perušek, Bašar itd.). Po vaseh vviš-njegorskem kraju pa je veliko manj hiš, ki nimajo posebnega hišnega imena in se imenujejo po priimkih lastnikov (kot na primer v Dednem dolu Kahne, pri železniški postaji Omahen oziroma pozneje Serek, v Kriški vasi Strus) in da imajo skoraj vse domačije v vaškem okolju posebna hišna imena, ki se ne ujemajo s priimki. Navedel bom nekaj primerov domačih imen v višnjegor-skih krajih v primerjavi s priimki kot v Dednem dolu Maček - Kastelic, Kave - Borštnar, Smrekar - Gnidovec, Tonček - Skubic; v Golgorici in na Spodnjem Brezovem Lipavc - Omahen in Brčan, Andrejčevc - Novak, Breznikar - Skufca in drugi; v Mali Loki Planin-šček- Strlekar, Pahle - Potokar, Svetin - Gorše in drugi; v Kriški vasi Erjavec - Jaklič, Pevec - Jeršin, Rinež - Zupančič, Brem - Jeršin in dragi; v Polju Jerom - Erjavec, Grende - Zupančič, Strešek - Potokar, Svetin - Lokar, Duša - Kastelic; Andrejka - Skufca, danes Kepa, Skončnik - Jančar, Puš-lar - Stepic, Malnar - Skubic, pozneje Potokar in še pozneje Rus, Lovrik - Dremelj, Matiša - Brčan in drugi; Na Veliki Dobravi Kavček - Zupančič in dragi; v Leskovcu in na Mlakah Br-tal - Což, Groznik - Ambrož, Omahij - Rus, Span - Dremelj, Gnida - Což in drugi. Za pomišljajem je priimek, prvo pa je ime domačije. Imena domačij kot dodatno identifikacijsko sredstvo Čeprav so osnovno identifikacijsko sredstvo vsakega posameznika predvsem osebno ime in priimek ter datum in kraj rojstva, je ime domačije, iz katere smo izšli, prav gotovo nekaj najbližjega in nekaj, kar bo preživelo čas vsakega posameznika. Domačije »živijo« svoje posebno življenje in so veliko manj občutljive za čas, kot so to občutljivi posamezniki in celo njihove rodbine. To tragično dvojnost je posebno prepričljivo izrazil nepoznani ljudski mislec v sledečih nekaj stihih: Ta hiša je moja, pa vendar moja ni. Tisti, ki za meno pride, jo tudi zapusti. Ta tretjega bodo odnesli od hiše te. Prijatelj, odgovori: Čigava hiša je?* Hišno ime (pravimo mu tudi ledinsko ime) je največkrat drugačno od priimka gospodarja ali lastnika in se praviloma ne spreminja, če hiša dobi novega lastnika. Posebna imena, drugačna od priimkov lastnikov, so domačijam najpogosteje dajali v vaškem okolju. V mestih tega poimenovanja hiš sploh ni ah pa je zelo redko in velja samo za nekatere večje in bolj poznane hiše, kot so na primer v Ljubljani Konzorcij (v njem je Mladinska knjiga), Kresija (v njej so pisarne mestne občine), Kozolec (tako se imenuje v Ljubljani velik stanovanjski blok ob Slovenski cesti) ali Kazina (v njej gostujejo v Ljubljani številne plesne skupine) in tako dalje. V Ljubljani edino v predelih, ki so bili včasih izrazita predmestja z vsemi atributi vasi (na primer Krakovsko naselje, Zgornja Šiška), naletimo na domača imena hiš, kot so: Pri Jožku, Pri črevarju, Pri medičarju, Pri pajsarju in podobno. Predmestne gostilne so imele včasih tudi hudomušna in duhovita imena kot: gostilna Pr, strgan, jope, (Krakovo), gostilna Pri slepem Janezu (na Celovški cesti), gostilna Pr, Jake (Jaka Jesih na Dolenjski cesti). Tudi ko sem proučeval domača hišna imena v višnjegorskem kraju, sem opazil, da je v samem kraju Višnja Gora kot nekdanjem srednjeveškem mestu veliko manj posebnih (ledinskih) hišnih imen (na primer Kamenčan, Mesar, Babčnik, Zabračar, Julnik), kot je imen po priimkih nekdanjih ali Izvori poimenovanja domačij Imena domačij nastajajo na osnovi posebnosti mikrolokacije, kjer hiša stoji, in po imenu domačije se imenujejo tudi njeni prebivalci (na primer Mlakarjevi, Vrhovčevi, Dolinarjevi, Gričarjevi, Puščevski, Ilovški itd.), na osnovi osebnih imen prvih lastnikov ali graditeljev domačije (na primer Andrejkatovi, Tončkovi, Tinetovi, Janezkovi, Miha-tovčevi, Korletovi, Jakopovi, Martinovi, Štefankovi), na osnovi osebnih lastnosti nekdanjih gospodarjev (na primer Uhrnikovi, Možakovi, Suhorebrnikovi, Groznikovi itd.), na osnovi dejavnosti (Malnarjevi, Mežnarjevi, Kovačevi, Pajžbarjevi, Rineževi, Vozlovi, Šran-garjevi, Svetinovi), po drevesih in posesti (Liparjevi, Smrekarjevi, Vrbetovi, Lipavčevi, Javornikovi, Kajžarjevi), po živalih (Mačkovi, Vovkovi, Jelenčkovi, Medvedovi, Zajčkovi) ali po neznanih rečeh (tabujih) (na primer Šklopovi, Škantelovi, Žerinovi, Vrataričkovi, Štojovi itd.). V tem pogledu se višnjegorski kraji čisto nič ne razlikujejo od načina poimenovanja domačij v dragih okoljih Slovenije, le da so imena dostikrat posebna in drugačna kot v drugih krajih. Tudi v Višnji Gori se srečujemo s hudomušnim poimenovanjem nekaterih domačij, kot so Suhorebrnikovi, Gni-dovi, Kračmanovi, Rineževi, Šintarjevi, Pinzgaugarjevi, Mesojedčevi. Prihodnjič pa še o primerjavi imen domačij v Višnji Gori, na Koroškem in Gorenjskem. Valentin Skubic * Prevzeto od Betranda Kotnika: Zgodovina hiš južne Koroške, Mohorjeva založba Celovec - Ljubljana, 1992 Nanovo odprti frizerski salon za vse mlade in mlade po srcu. KJE? V STIČNI, na pešpoti proti Gradišču mirno trgovine Tuš ter lokala Jama, samo 200 metrov in ste pri nas. Za pričeske skrbita frizerki: NEVENKA: 041/ 296 259 MONIKA: 031/576 672 DELOVNI CAS: torek - petek: 8.00-18.00 sobote: 7.00 -12.00 ponedeljek, nedelja in prazniki: ZAPRTO flZUR nepremičnine, delnice, skladi, menjalnica Kolodvorska cesta 2 Grosuplje 101 7860 880 f 01 7860 881 m +386(0)31 610 644 e azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si nepremičnine delnice, skladi ¡rn - r Ipvcs, sf - a ne Prisrčno vas vabimo k sodelovanju v nagradnem fotografskem natečaju. Obenem vam želimo obilo fotografske ustvarjalne domišljije, prijetnih trenutkov ob opazovanju kraja Krka in uspelih posnetkov. Turistično društvo Krka, Krka 4,1301 Krka objavlja javni razpis za nagradni fotonatečaj »Utrinki Krke« PRAVILA NATEČAJA §N RAZPISNI POGOJI 1. Udeležba na natečaju Natečaja se lahko udeležijo vsi amaterski in profesionalni fotografi, ki bodo do zaključka predpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoja dela. Nastanek del ni časovno zavezujoč pogoj razpisa (leto nastanka ni omejujoč faktor). Število poslanih fotografij enega avtorja je omejeno na 10 (deset). 2. Tema natečaja »Utrinki Krke«: Na fotografijah naj bodo upodobljeni utrinki kraja Krka. Na natečaju sodelujejo fotografi Slovenije. 3. Označevanje in pošiljanje del: Natečaj je anonimen (avtorji del bodo žiriji znani šele po opravljenem ocenjevanju del), zato udeležence prosimo, da upoštevajo naslednja določila razpisa: Pogoj za sodelovanje je, da fotografije niso računalniško obdelane. Najmanjša velikost digitalnih fotografij je 1600 pixlov horizontalno. Zapis naj bo v jpg ali tif formatu. Fotografije, katerih število je tudi omejeno na 10, pa naj bodo na CD-jih, na katerih mora biti napisano: • število posnetkov ter ime vsakega posnetka, če bodo na CD-ju posnetki po številkah (npr. 1-10), • poljubna šifra, pod katero se avtor udeležuje natečaja (avtor si jo izmisli sam). Zraven CD-ja z digitalnimi fotografijami je treba priložiti tudi barvne printe fotografij v velikosti A4 formata. CD-jem mora biti priložena še zaprta ovojnica, označena s šifro avtorja, v kateri so osnovni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefon, davčna številka in lastnoročni avtorjev podpis, s katerim potrjuje avtorstvo poslanih del in točnost podatkov o njih). Fotografska dela pošljite na naslov: Turistično društvo Krka, Krka 4, 1301 Krka s pripisom: »Utrinki Krke« ZADNJI ROK ZA SPREJEM FOTOGRAFSKIH DEL JE 30. NOVEMBER 2007 - dela, prejeta po tem datumu, na javnem razpisu ne bodo sodelovala. Z deli bomo skrbno in pazljivo ravnali. Organizator ne jamči za izgubo ali morebitne poškodbe pri transportu. Prispela dela bodo avtorjem vrnjena po pošti najpozneje do 31. januarja 2008. 4. Ocenjevanje del: Vsa prispela dela bo pregledala in ocenjevala žirija v sestavi: Darka Zupane Puš - vodja razstave (predsednica žirije), Darinka Podržaj - pomočnica vodje razstave (članica), Adriana Vlašič - fotografinja (članica), France Slana - akademski slikar (častni član komisije). Pri ocenjevanju prispelih del komisija upošteva tehnično dovršenost, izpo-vednost in originalnost del ter estetska merila. Fotomontaž ali drugače predelanih posnetkov žirija ne bo ocenjevala. Žirija prav tako ne bo obravnavala prispelih del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem. Žirija ni obvezana podeliti nagrad, če nobeno izmed del ne dosega zahtevane kakovosti. Vse odločitve žirije so dokončne in nepreklicne. 5. Razstava in podelitev nagrad: Avtorji se s sodelovanjem na javnem razpisu strinjajo s tem, da se izbor poslanih del brez nadomestila (brezplačno) objavi na razstavi, katere otvoritev bo 26. decembra 2007 v Družbenem centru Krka, dvorana ob 18. uri. Žirija bo objavila rezultate razpisa in podelila nagrade ob otvoritvi razstave, kjer bodo izbrana in nagrajena dela tudi razstavljena. Avtorji, katerih dela bodo nagrajena in izbrana v ožji izbor, bodo o tem obveščeni tudi po pošti. Vsem udeležencem natečaja, katerih dela bodo razstavljena, bomo poslali vabilo na otvoritev razstave. 6. Avtorske pravice: Avtorji zadržijo avtorske pravice na predloženih delih. Nagrajeni avtorji in avtorji del, uvrščeni v ožji izbor, dovoljujejo organizatorju natečaja uporabo nagrajenih in v ožji izbor uvrščenih del v promocijske namene društva in ne izključno prenašajo na Turistično društvo Krka ustrezne materialne avtorske pravice. 8. Nagrade: glavna nagrada -150 EUR draga nagrada -100 EUR tretja nagrada - 50 EUR uvrstitev 10 fotografij v ožji izbor - brezplačni vstopnici za obisk Krške jame Nagrajenci so po zakonu davčni zavezanci, zato so ob prevzemu nagrade dolžni predložiti tudi svojo davčno številko. 9. Razno Dodatne informacije dobite po elektronski pošti tdkrka@planet.si ali po telefonu na 041/310-171, Darka. 20- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 »SEMPER SIN7 IN FLORE« Ob vzhodu jeseni, ko se spomini vračajo v razigrano poletje, se na začetku novega šolskega leta posončimo še ob rezultatih letošnje poklicne in splošne mature na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Da je matura svojevrsten zrelostni izpit, preizkus znanja in mirnih živcev, so dokazali vsi tisti, ki so se dan za dnevom, celo teden za tednom prebijali skozi zahtevne pisne in ustne preizkuse. Samo maturantke in maturanti vedo, koliko zapiskov se je v letošnjem poletju nakopičilo na njihovih mizah, koliko učbenikov, knjig in zvezkov in zamenjalo uporabnika, da ne govorimo o nenehnem pretoku komunikacijah prek spleta in mobilnih telefonov. No - zdaj že lahko trdimo, da se je izplačalo! Maturanti poklicne mature. Poklicno maturo je od 26. maja do 28. junija opravljalo 67 kandidatov, in sicer 63 rednih dijakov ter 4 občani. Uspešnih je bilo 60 kandidatov, to je 89,5 %. Se posebej uspešni pa sta bili Sladana Miljevič in Sanja Zaje iz 4. d, ki sta z 22 oz. 23 točkami postali letošnji zlati maturantki poklicne mature in sta za svoj dosežek prejeli tudi srebrno Jurčičevo nagrado naše šole. Takole je na podelitvi spričeval poklicne mature svoj nagovor zaključil gospod ravnatelj Milan Jevnikar: »Morda se zdi, da nekaj velja le zlata matura, kar pa sploh ni res. Vsekakor smo posebej ponosni na zlati matu- rantki, z zlatimi črkami ju bomo vpisali v zlato knjigo, ampak tudi vsi vi, ki ste danes tukaj, ste se vpisali v svojo zlato knjigo. Za vsakega od vas, ki ste svet zase, enkratni in neponovljivi, je vaš lastni uspeh najpomembnejši. In pomembno je, da ste z uspešno opravljeno poklicno maturo obrnili nov list v svojem življenju. Vsak je dosegel svoj cilj, stopničko pri svoji osebnostni rasti in si z opravljeno maturo odprl vrata v življenje, v nov svet, v svet odraslih, še bolj odgovornih mladih ljudi!« Prav tako slovesno je bilo na podelitvi spričeval splošne mature 16. julija. A najprej k številskim podatkom. Splošno maturo je letos opravljalo 116 gimnazijk in gimnazijcev, in kar 111 je bilo uspešnih že v spomladanskem roku. Tako smo letos dosegli 95,7 % uspeh na maturi. Poleg tega pa je maturo uspešno opravilo še 5 od 9 dijakov našega maturitetnega tečaja. V zlato barvo tistih najbolj odličnih pa so se letos odele 4 gimnazijke, in sicer Martina Slana 4. a in Marjana Turk 4. j, z doseženimi 30 točkami, Branka Janežič 4. a z 31 točkami in neprekosljiva Kaja Bahor 4. i z vsemi možnimi (34) točkami. Tako za primerjavo povejmo, da je slovenskih maturantov, ki so dosegli vse točke na letošnji maturi, le 49. Zlate maturantke so prejele zlato Jurčičevo nagrado, za nameček pa jih bo - skupaj z vsemi zlatimi maturanti - septembra v Gradu na Brdu pri Kranju sprejel tudi minister za šolstvo in šport - gospod Milan Zver. Besede gospoda ravnatelja, ki so na podelitvi zvenele na moč ponosno in svečano, pa najbrž odražajo misli vseh, ki smo s to generacijo delili poti, misli in doživetja: »Pozabite na morebitne srednješolske težave! Uspeh na maturi naj jih odtehta! Naj neprijetni spomini odidejo v pozabo. Znanje in vzgoja, ki ste ju dobili na naši srednji šoli, naj vam omogočita doseči v življenju vse cilje, ki ste sijih zastavili! Z veseljem se še kdaj vrnite v svojo šolo, negujte prijetne spomine na srednješolska leta na obletnicah in bodite ponosni, da ste bili naši dijaki.« Drage maturantke in maturanti Bondove generacije 007 - hodite pokončno, ljubite srčno, upajte drzno in užijte življenje v polnosti in popolnosti. Dragica Steh KONFERENCA I EARN 2007 Od 21. do 26. julija je v Kairu v Egiptu potekala 14. mednarodna konferenca iEARN, ki vsako leto v drugi svetovni prestolnici gosti svoje najzvestejše člane, učitelje in učence z vseh koncev sveta. Slovenijo smo zastopali: Gregor Mohorčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, Nives Kreuh in Alenka Adamič, svetovalki z Zavoda RS za šolstvo, Darja Znidaršič, učiteljica z OS Trnovo in Jerica Glavan, učiteljica s SS Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. V izobraževalni mreži iEARN na naši šoli sodelujemo že dve leti, Nada Bregar pa je bila v preteklem šolskem letu predstavnica slovenskih učencev. Učitelji in drugi strokovnjaki si v varnem virtualnem okolju iEARN izmenjujejo ideje in avtentična gradiva, nato pa jih uporabijo pri svojem pouku, na način, ki jim najbolj ustreza. Učenci svoje izdelke primerjajo z vrstniki iz drugih držav in tako sklenejo krog. Take dejavnosti so zaenkrat vključene v pouk angleščine, v prihodnje pa bi jih bilo priporočljivo vključiti v učne načrte različnih predmetov, saj omogočajo zanimiv pouk, spodbujajo samostojno raziskovalno in timsko delo, učenci spoznavajo nove kulture in narode, s takim aktivnim učenjem pa bolj učinkovito dosegajo učne cilje. Na konferenci, ki jo je s predavanji, predstavitvami in delavnicami oplemenitilo za naše razmere neverjetnih 1000 udeležencev, nas je prepričalo dejstvo, da je tisto, kar loči iEARN od sorodnih, predvsem evropskih izobraževalnih programov, in kar ji daje posebno težo, neumorna predanost in usmerjenost v obče dobro, globalno in lokalno. Sodelujoči uporabljajo sodobne tehnologije tako, da pozitivno vplivajo na politične, gospodarske in okoljske spremembe in opozarjajo na osnovne človekove pravice, ki so marsikje v svetu še vedno kratene. Vzporedno, a nikakor ob robu konference, je potekal tudi 11. zaporedni vrh mladih. Po oceni združenih narodov je vsak peti človek na svetu mladostnik, med njimi pa je nešteto takih, ki živijo na socialnem robu, zaradi revščine, vere ali narodnosti pa imajo omejene možnosti za primerno izobraževanje. Zato se mreža iEARN še posebej trudi, da bi s pomočjo informacijskih tehnologij prodrla do njih in jim ponudila možnost za napredovanje in razvoj spretnosti, posebej vodenja, kar je letos veljalo za poudarek vrha mladih. Samo na letošnji konferenci je pri organizaciji pomagalo okrog sto učencev - prostovoljcev, ki so bili ponosni, da so lahko bili del tega pomembnega dogodka. Seveda je ob dejstvu, da večina članov iEARN prihaja iz dežel, v katerih je vrednota skodelica hrane, odveč govoriti, kakšna atrakcija je bila naša bledolična slovenska četica. Ko smo se na otvoritvi pojavili v narodnih nošah in kasneje na zelenici sredi puščave zasadili slovensko drevo miru, fotografiranju z vseh strani sploh ni bilo konca. In kako smo zardevali, ko smo do konca tedna odkrivali, česa vse se še moramo naučiti od njih ... Jerica Glavan Maturanti splošne mature. Novice iz OŠ Ferda vesela Šentvid pri stični PONUDBA INTERESNIH PROGRAMOV Na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični bomo tudi v letošnjem šolskem letu poleg rednega pouka učencem ponudili tudi številne interesne programe, ki jih bomo izvajali po končanem pouku in v poznem popoldanskem času. Da pa bo vsebina čimbolj raznolika, vabimo društva, zasebnike in vse tiste, ki imate veselje do dela z mladimi, da nam pošljete ponudbe z vsebinami, s katero želite sodelovati z nami oziroma našimi učenci na naš naslov OŠ Ferda Vesela, Šentvid pri Stični 46,1296 Šentvid pri Stični. Poleg vsebine v ponudbi navedite tudi okvirni čas in ime strokovnega delavca, ki naj bi izvajal dejavnost. Strokovni delavec mora imeti vsaj srednješolsko izobrazbo ter opravljen tečaj oziroma usposobljenost za izvajanje programa - trener, vaditelj, mentor ... NAJEM ŠOLSKIH PROSTOROV Društva, zasebnike in posameznike, ki želite najeti šolske prostore za izvajanje različnih dejavnosti (športne, plesne, pevske, igralske, likovne ...), prosimo, da nam posredujete ponudbe, v katerih naj bo navedeno: vsebina, ki jo nameravate izvajati, prostor, ki ga želite najeti, ter dan in uro poteka dejavnosti. Po končanem zbiranju ponudb bomo povabili vse ponudnike in se dogovorili o vseh podrobnostih našega sodelovanja. Ko te nihče ne vpraša, od kod si; vsi smo, da iz iEARN-a. SPORTNO-REKREATIVNE DEJAVNOSTI NA SREDNJI ŠOLI Šolsko športno društvo Josipa Jurčiča tudi letos ponuja mladini pestro paleto aktivnosti Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici že nekaj let deluje športno društvo, ki vključuje veliko članov, pretežno dijakov šole pa tudi nekaj staršev in mladine iz Ivančne Gorice oz. njene okolice. Društvo je včlanjeno v občinsko zvezo športnih društev, je pa tudi eno od ustanovnih društev Zveze za šport otrok in mladine Slovenije. Delovanje društva je raznoliko, pa vendarle je glavna usmeritev društva športna rekreacija in spodbujanje zdravega načina življenja mladine in njihovih staršev. V ta namen poteka ob petkih zvečer športna rekreacija (letos se bo predvidoma začela v petek, 28. septembra), kjer se igra košarka, odbojka, občasno tudi badminton in namizni tenis. Ob tej priliki se v društvu ponovno zahvaljujemo ravnatelju šole, ki nam da brezplačno na razpolago šolsko telovadnico. Poleg redne športne rekreacije organiziramo ob sobotah tudi enodnevne smučarske izlete na nam bližnja avstrijska smučišča ter štiridnevno smučanje med šolskimi počitnicami, ki ima značilnosti šole v naravi. Letos bo to potekalo po vsej verjetnosti od 20. do 23. 2. 2008 v Avstriji. Prek športnega društva potekajo tudi športni krožki, ki se jih udeležuje veliko dijakinj in dijakov. Ti se lahko udeležujejo dveh plesnih, nogometnega, košarkarskega, teniškega, odbojkarskega, fitnes ter krožka samoobrambe. Občasno organiziramo tudi kolesarske in planinske izlete ter tekmovanja oz. turnirje v tenisu in košarki. Tisti člani, ki so nekoliko bolj tekmovalne narave, pa se tekmovanj tudi udeležujejo. Ekipa ŠŠD-ja občasno nastopa v občinski ligi v košarki (dijaki) in v medobčinski ligi v odbojki (dijaki in dijakinje). Večini aktivnostim smo mentorji profesorji športne vzgoje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice, včasih pa nam na pomoč priskoči še kak drug profesor. Načrtov za delo v društvu je veliko, glavni cilj za naprej pa je, da bi mladini ponudili kvalitetne programe ter jih tako spodbudili za gibanje in zdrav način življenja. Na koncu vabimo dijake in dijakinje šole pa tudi drugo mladino iz okolice Ivančne Gorice, da se nam pridružijo pri vadbi. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu: 041/847-935. Profesorji športne vzgoje, SS Ivančna Gorica Ivančna Gorica, avgust-september 2007 21 ,„ ^ _ Srn IM&0 Ivančna Gorica, avgust-september 2007 1_I-vA L..rm L—i I 1X\ LJ Zj—\A Odborniki stiske občine leta 1940. Tretji z leve med sedečimi je podžupan Tone Lampret z Muljave, desno od njega pa župan Franc Mestnik iz Stične. manjša Pajžbarjeva huba, iz katere je pozneje izšel pisatelj Josip Jurčič. Znano je, da sta bila Miha Lampret z ženo Marijo krstna botra našega pisatelja. Da bi lahko uspešno vodil veliko domačijo, je oče Mihael poslal sina Toneta v kmetijsko šolo na Grm pri Novem mestu. Fant si je tam pridobil nekaj splošnega in več strokovnega znanja, zlasti o organizaciji zadružništva na podeželju. Ko je prevzel domačijo, se je leta 1909 poročil z Marijo Zupane, Špančevo iz Krške vasi, ki je bila sestra duhovnika Alojzija Zupanca, ljubiteljskega raziskovalca lokalne zgodovine. ANTON IAMPK1T. BCOCMM1 SiiLMfE (Mži-1959) OMNI POSESTIH li «ganizator gospodarskega Si $PI@ŠN1©1 NAPREDKA I širši OKOLICI Doslej smo v Domoznanski galeriji največkrat predstavili naše ljudi iz aristokratskih, akademskih, visokošolskih, znanstvenih in literarnih krogov, ki so pogosto imeli imenitne naslove, ter širše znane in pomembne dosežke. Tokrat bomo spoznali moža, ki ni pripadal tej srenji, a je kljub temu v svojem času dal opazen pečat gospodarskemu, kulturnemu in verskemu življenju v naših krajih. To je bil Tone Lampret, Kocmanov gospodar z Muljave, človek brez posebnih šol, vendar z naravnimi darovi, potrebnimi za vsakršni napredek. Anton Lampret, Kocmanov Tone ali kar Kocman, kakor so mu v zrelejših letih pravili sodobniki, je bil tretji otrok in hkrati tretji sin med desetimi otroki očeta Mihaela in matere Ane. Na svet so prihajali v tem zaporedju: Miha, Jože, Tone, Alojzij, France, Ana, Marija, Angela, Franca in Alojzija. Najprej pet fantov, nato pet deklet - zanimivo naključje, kajne! Ni znano, zakaj je oče Miha prepustil domačijo Antonu, ne pa prvorojencu Mihu, kakor je bilo tisti čas v navadi. Najbrž je menil, da Tone Lampret kot avstrijski bo Tone s SV0Jimi telesnimi sposo-podčastnik bnostmi in z bistrino duha, pa tudi s pridnostjo najbolj uspešno nadaljeval starodavni Kocmanov rod na Zavodu, kakor so svoj čas rekli temu delu Muljave. Sledovi Kocmanov in njihovih predhodnikov segajo namreč globoko v pretekle čase. Poglejmo, kako so se zvrstili! V 13. stoletju je med Muljavo in Oslico ležalo samostojno selišče, imenovano Zavodje, skrajšano Zavod. Ležalo je namreč za vodo, ki so jo predstavljali trije bajerji na potoku Obrhu. Po imenu naselja so prebivalci dobili priimek Zavodniki. Ti so tod gospodarili nekako od sredine 13. stoletja kot podložniki graščine Be-nek (Weineck). Danes jo poznamo kot razvaline gradu Roje. V viharnih časih turških vpadov in kmečkih uporov je Kocmanova kapelica na Muljavi. An- Mo sdiš£e upepeljen0; ton Lampret jo je dal postaviti leta rocjbina Zavodnikov pa 1924 v zahvalo za srečno vrnitev iz voj- je izginila neznano kam. ske. Podrli so jo leta 1946, ko so gradili Kmalu potem, okoli leta muljavski zadmžni dom. 1670, se na Zavodju po- javijo Kocmani. Odkod so se vzeli, ni raziskano. V listinah nastopajo kot podložniki stiške-ga samostana na večji zavodski domačiji. B Martin Kocman z ženo Lucijo je bil prvi, ki je tlačanil na najemni kmetiji. To je bilo nekako v času, ko so v muljavski cerkvi postavljali znameniti baročni oltar. Martinu so sledili še trije gospodarji s tem priimkom: Lovrenc z ženo Jero, Anton z ženo Katarino in Matija z ženo Jero. Matija je kmalu umrl in vdova Jera se je še enkrat omožila. Zet je bil Lučan Jurij Lampret. Ta je k hiši prinesel nov priimek, stari pa se je obdržal do današnjih dni kot hišno ime. Vendar tudi Jeri ni bilo usojeno dolgo življenje. Po Anton Lampret v zrelih letih njeni smrti se je vd0Vec Jurij vnovič poročil. Vzel je Ano, sestro Jerinega prvega moža Matije. Tako se je Kocmanov rod po genetski plati obdržal še naprej. Njun sin Mihael in žena Marija sta poleg drugih otrok imela spet sina Mihaela, kije bil oče našega slavij enca Antona. V času terezijanskih in jožefinskih reform, to je v času gospodarjenja prvega Antona Kocmana, je Zavod uradno prešel v naselje Muljava, od velike Kocmanove domačije pa se je tisti čas odcepila Čeprav nista imela otrok, sta zakonca Lampret živela v globokem medsebojnem spoštovanju in prijateljstvu. To dokazuje tudi marmorna plošča, ki sta jo dala vzidati v svojem novem domu. Tedaj se je začel preporod Kocmanove domačije. Zakonca sta zgradila moderen hlev za 20 glav živine. V hlevu so še danes montirane tirnice, po katerih so v vagončkih odvažali gnoj na gnojišče, veliko gnojno jamo in še več drugih stvari. Kmalu potem se je začela 1. svetovna vojna in Tone je moral na fronto. Tam si je z resnim in preudarnim vedenjem kmalu pridobil zaupanje predstojnikov in bil povišan v podčastnika. Ko mu je bilo najhuje, se je priporočil v božje varstvo in obljubil zgraditi kapelico na svojem svetu, če se živ vrne domov. Ob nekem nenadnem napadu je imel srečo v nesreči; bil je ranjen in odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je dočakal konec vojne. Svak Alojz, župnik v Smihelu pri Žužemberku, in Anton Lampret pred zadružnim domom. Zadaj stojita sorodnika iz Amerike. Muljava, 1955. Po vrnitvi je nadaljeval gospodarsko in društveno delom in pridobitve so se kar vrstile: velika kapnica, ki je samotočno dajala vodo v hišo in v hlev, lastna kovačnica, povečana kašča, velika mlatilnica in slamoreznica na vprežni pogon, krožna žaga, nova enonadstrop-na hiša z električno napeljavo in nazadnje še stanovanjska hiša v Ljubljani. Kot ugleden posestnik je organiziral in vodil hranilnico in posojilnico na Krki in bil podžupan občine Stična. Dolga leta je Tone Lampret z ženo Marijo in »posvojenko« Jožef o na pragu svoje hiše leta 1950 kot starešina odbora nekdanje občine Muljava uspešno gospodaril s tedanjim občinskim imetjem. V času nastajanja nove države Jugoslavije je kandidiral celo za poslanca v ustavodajni skupščino, vendar ni bil izvoljen. Bilje velik podpornik verskega življenja v domači župniji. Med drugim je organiziral gradnjo župnišča na Muljavi in pripomogel, da so imeli stalnega duhovnika. Za novo župniš-če je daroval zemljo in lastnoročno narisal gradbene načrte. Njegovo delo so tudi načrti za gradnjo novega župnišča na Krki, vendar se zaradi nove svetovne vojne niso uresničili. Antonov oče Mihael je imel potemtakem srečno roko pri izbiri svojega naslednika, kije presegel vsa njegova pričakovanja. Nekje pa je sreča vendarle zatajila - v zakonu ni bilo potomstva, ki bi nadaljevalo stari rod. Kot dobra kristjana sta zakonca Kocman v zrelih letih nameravala imetje podariti cerkvi. Podarjeno posestvo naj bi bilo gospodarska podlaga za ustanovitev župnije na Muljavi. Toda nova oblast po 2. svetovni vojni temu ni bila naklonjena, zato sta namero opustila. Končno sta imetje prepustila hišni pomočnici Jožefi Hrovat iz Žužemberka, ki je že od mladih nog bivala v hiši in sta jo imela kot nekakšno posvojenko. Jožefa se je leta 1959 poročila s Francem Ce-glarjem iz Artiže vasi, vendar tudi v tem zakonu ni bilo otrok. Leta 2005 je Jožefa umrla, France pa ob pomoči svoje nečakinje in njene družine še vedno gospodari na starodavni Kocmanovini. Tone Lampret, Kocman z Muljave, je bil torej gospodarski »naturščik«, ki je zapustil bolj ali manj opazne sledi svojega dela v naših predelih. Kot ugleden občan je med obema vojnama sodeloval pri vseh pomembnejših odločitvah na krajevni in občinski ravni, pa tudi širše. Njegove gospodarske dosežke so po svojih močeh posnemali mnogi posestniki iz širše okolice, in tako izboljševali gmotne razmere. Veliko ljudi je pri njem poiskalo svet pri težjih odločitvah. Na našem območju smo imeli še nekaj uspešnih gospodarjev, tako kmetovalcev, živinorejcev in obrtnikov, ki so s svojimi dosežki, z zgledom in z nasveti storili veliko koristnega in trajno veljavnega. Prav bi bilo, da bi se jih spomnili v naši rubriki in ohranili spomin na njihovo bitje in žitje. Leopold Sever Kocmanov nagrobnik na muljavskem pokopališču Kocmanova domačija na Muljavi in njen zdajšnji gospodar Franc. Zahvaljujem se mu za posredovane podatke in za vse druge prijaznosti, ki sem jih bil deležen na njegovem domu. DANICA KAS1MIC It3i-2§0J Sončnega nedeljskega popoldneva, 29. julija 2007, smo se z neizmerno žalostjo v srcih poslovili na muljavskem pokopališču od gospe, Danice Kastelic, dolgoletne predsednice Kulturnega društva Josip Jurčič, ljubiteljske režiserke, dramaturginje in igralke, ljube učiteljice in prijateljice. Ciril Jurčič, najstarejši član kulturnega društva, se ji je spoštljivo priklonil in ganjen spregovoril: "Danica, ti si se tako vtisnila v kulturno življenje Muljave, da si tega brez tebe ne moremo zatnišljati. Imela si še toliko načrtov in zamisli, vendar jih je preprečila zavratna bolezen, ki te je popeljala v prezgodnji grob. Rodila si se v Zagradcu v Videničevi družini, kjer je bilo sedem otrok. Izbrala si učiteljski poklic in poučevala v Šentjurju, Skocjanu, Hrastovem dolu, Krki in naposled na Muljavi Ko si leta 1962 prišla na Muljavo, si se takoj vključila v Kulturno društvo in bila vse do smrti v njegovih vodstvenih organih. Globoko v naših srcih ostajaš predvsem zapisana kot odlična režiserka s s\'ojimi izvirnimi dramatizacijami Že v prvem letu službovanja na Muljavi si režirala igro Stari grehi, nato so sledile še Krčma-rica Mirandolina, Jurček, Berite novice, Diletantska predstava, Pahljača, Mačeha in pastorka, Sobota greha, Čudežni pisalni strojček, Sosedov sin, Pamet jo je srečala, Stric Ihta, Mati, Vozel, Veze in raz\>eze... Leta 1964 si se opogumila in pod tvojim vodstvom smo odigrali na prostem Jurčičevega Desetega brata. To je bila prva gledališka predstava na prostem ne samo na Muljavi, ampak tudi v Sloveniji. Ker nismo imeli reflektorjev, smo igrali pod-ne\i in predstava je odlično uspela. Torej začetek Jurčičevih iger v gledališču na prostem je tvoja zasluga. V tvoji režiji in dramatizacijah smo na prostem odigrali še 1984: Domen, 1993: Jesenska noč med slovenskimi polhar- ji, 1996: Domen, 2000: Kloštrski žolnii; 2001: Doktor Zober, 2002 in 2003: Deseti brat, 2004: Tihotapec, 2005 in 2006: Deseti brat. Letos ti je bolezen preprečila režirati Sosedovega sina, predstavo smo izvedli s tvojimi bogatimi nasveti in srčno pripravljeno dramatizacijo. Vsak igralec ve, kako težko in odgovorno delo je režija iger na prostem, kjer sodeluje od 80 do 100 igralcev in vsako leto vstopa veliko število novih ljubiteljskih igralcev. Se veliko zahtevnejše pa so dramatizacije. Dobro vemo, koliko zimskih noči si prebedela ob delu s teksti! Vse to ogromno delo si opravila odlično in se hkrati odpovedovala honorarjem v korist društvu. Tvoja prizadevanja za razvoj kulture in sadovi ljubiteljskega gledališča odmevajo v širšem slovenskem prostoru. V svojih delih in naših srcih boš živela večno. Priklanjamo se ti z iskreno hvaležnostjo!" Njen nekdanji učenec Danijel, globoko pretresen ob izgubi plemenite učiteljice, prijazne sosede in vzornice: "Ko je prihajala na Muljavo, se je med nas otroke razširila negotovost, saj je začela krožiti novica, da je nova tovariši-ca zelo stroga. Prvi strah pa je skopnel po nekaj dneh, saj smo spoznali, da je gospa Danica zahtevna, a hkrati zelo razumevajoča tovarišica. S svojim zgledom nas je učila resnosti pri učenju in nalogah, doslednosti in odgovornosti. To pa so vrednote, ki jih človek rabi skozi vse svoje življenje. Ob tem pa je gospa Danica v vsakem drobnem trenutku kazala pripravljenost za pomoč in izražala, da nas ima rada. Solidarnost in pomoč sočloveku je bila pri njej tako močno izražena, da smo se je otroci kar mimogrede "nalezli". Ko so se sošolci iz oddaljenih krajev sredi zime peš prebijali uro ali več skozi novo-zapadli sneg in prišli v šolo v škorenjcih polnih snega, s skoraj ozeblimi nogami, je takoj pohitela domov po svoje noga- vice. Mokre nogavice otrok smo sušili na "lucovki", otroci pa so obuli njene. In ko je eden od otrok imel poškodbo noge ter bil nekaj tednov v bolnici, je po njegovi vrnitvi takoj organizirala, da so ga sošolci vsak dan s sanmi pripeljali k pouku in po pouku zopet nazaj domov. Pri tem je spodbudila tudi tiste otroke, ki jim je otroška porednost včasih ušla malo čez rob. S tem je njihovo energijo usmerila v nekaj novega, dobrega, lepega. Vsi smo vedeli, da delamo dobro sebi in drugim. Kaj kmalu smo spoznali tudi njeno ljubezen do gledališča, saj je tudi med nami otroki vzbudila radovednost in nas vključila v prve otroške gledališke igrice. S kakšnim žarom in zavzetostjo smo kar sredi šolskega hodnika odigrali prvo otroško predstavo! In ker dvorana ni bila ogrevana, smo si morali gledališče za dve leti urediti kar v šolski kleti. Da pa bi spoznali ves čar gledališča, nas je popeljala na gostovanje v svoj rodni Zagradec in še na Dvor. Gospa Danica je bila vedno z nami in nam dajala mnoge življenjske nasvete; ob njej smo se počutili varno in v spoznanju, da se bomo naučili nekaj lepega, predvsem pa, da smo povezani med seboj. Po tolikih letih od takrat in po njeni smrti nam ostajajo lepi spomini. Spomini na ozeble nožice, ki zdrsnejo v tople, čeprav prevelike volnene nogavice. Spomini na drseče se sani s kopico otrok, ki vozijo svojega sošolca proti šoli in novemu znanju naproti. Spomini na konjsko vprego in lojtrni voz poln otrok, ki s sceno in rekviziti potuje proti Dvoru. In spomini na toplo osebo, s katero je bilo vedno lepo, še posebej pa v tistih časih, ko se otroške glavice niso tako znašle kot dandanes, saj smo domače dvorišče zapustili samo, da smo šli do šole in cerkve. In prav spomini iz otroštva nikoli ne zbledijo." Njena prijateljica Tatjana: "Vse v življenju ima določen smisel, tudi to, da sva se srečali, ni bilo naključno, moja draga prijateljica Danica. Prišla si na Muljavo in med nas natrosila vedrine, nalezljivega smeha, sonca, ljubezni do lepega, poštenega in dobrega. Ob tebi sem se počutila vamo in lepo. Tako sta čutila tudi moja sinova, ki sta bila deležna tvojega profesionalnega pedagoškega pristopa z mnogo znanja in odlične vzgoje. In s kakšnim veseljem smo hodili s teboj v kulturni hram hranit svoje duše! Tvoja magična energija se je dotaknila premnogih odprtih src. Štiri desetletja si s svojo žarečo osebnostjo plemenitila in negovala našo ljubiteljsko kulturo, bila naša svetla lučka! Tisočkrat ti hvala! Vse nas si imela rada, vsakega po svoje, v vsakem posamezniku si našla le naj- Pokončna in samozavestna, ustvarjalna in marljiva, silno poštena in človeško topla ženska si bila. Z vso predanostjo in brezpogojno si ljubila svoja otroka - Emico in Davorina, svojega moža, vnukinji Stino in Diano, za svoja toplo sprejela Marico in Klemena. Neskončno močna čustva so te povezovala s svojima bratoma Slavkom im Hinkom, sestro Darinko in njihovimi otroki. Delila, podarjala in se razdajala, bila pokoma Bogu. In dobivala iskreno ljubezen in hvaležnost! Kako živi mi ostajajo ganljivi prizori. Težka bolezen, ki jo odganja tvoja nepojmljiva moč in upanje, neizmerna predanost tvojih otrok, Emi, ki tako verjame vate, te tako silno ljubi, neguje in ljubkuje. Prišla si, opravila svoje poslanstvo in se poslovila. Tolažimo se s Pavčkovimi stihi:" Saj mrtvi niso mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. SAMOSTANSKO POKOPALIŠČE -RAJSKI VRT ALI LE POKOPALIŠČE KOT TOLIKO DRUGIH? a. m UVOD Med obema svetovnima vojnama je pod modrim vodstvom opata dr. Avguština Kostelca postal stiski samostan ne le pomembno gospodarsko, temveč tudi duhovno in kulturno središče. Za slovenski kulturni prostor je pomenil pomembno spodbudo, njegov vpliv se je čutil malodane na vseh področjih. V stiski samostan so prihajali mnogi znani Slovenci tistega časa. Ne samo cerkveni dostojanstveniki, naj med njimi omenimo samo škofa Antona Bonaventuro Jegliča, ki je v Stični preživel jesen življenja, ampak tudi mnogi ugledni politiki in umetniki tedanjega časa. Po 1. 1929 je z ukinitvijo vidovdanske ustave kralj Aleksander skušal poenotiti državo. Vse kakorkoli narodnostno obarvane težnje so bile »protidržavne«, vplivni politiki so bili konfinirani oz. omejeni v svojem delovanju, tradicionalne politične stranke razpuščene, narodne zastave prepovedane ... V takem ozračju so se politične, narodnostno obarvane težnje umaknile v zasebnost, v prijateljske pogovore o prihodnosti Slovenije, slovenstvo se je ohranjalo in negovalo v kulturi in umetnosti. Stiski samostan in njegovega opata dr. Avguština Kostelca so v tistih letih obiskovali mnogi, ki jih smemo imenovati »graditelji slovenstva«, mnogi, ki so potrpežljivo klesali našo narodno in evropsko identiteto. Pesnik Oton Zupančič, pisatelji, kot sta F. S. Finžgar in Ivan Pregelj, starosta slovenskih prevajalcev dr. Anton Sovre, ustanovitelj narodopisnega inštituta SAZU dr. Ivan Grafenauer, slavist, jezikoslovec in poznejši dolgoletni ravnatelj NUK-a, dr. Mirko Rupel, starosta slovenske umetnostne zgodovine, dr. France Štele in mnogi dragi. Med njimi ima posebno mesto arhitekt Jože Plečnik. Kot vemo iz njegovih pisem, zapisov in izjav, iz pripovedi njegovih sodobnikov, je bil Plečnik tudi osebno globoko veren mož. Dr. Kostelec, kije zelo dobro poznal Plečnika in tudi dojel njegovo najbolj intimno bistvo, njegov odnos do Boga, je ob mojstrovi smrti izjavil: »Kako velik je ta mož in kako ponižen! Stremel je k resnici in lepoti. Zdaj so se mu od-grnili zastori večne Lepote in Resnice.« V času opatovanja dr. Avguština Kostelca so začeli z obširnimi raziskavami in re-stavriranjem samostanskih zgradb in bazilike. V tridesetih letih 20. stoletja in pozneje po drugi svetovni vojni je opat odprl vrata samostana tudi za novejše, sodobnejše posege v tkivo samostana. Za sodelovanje je poprosil prijatelja Plečnika. PLEČNIK IN STIČNA S ponovno naselitvijo stiškega samostana po letu 1898 je bilo treba urediti tudi samostansko pokopališče. Umestili so ga nasproti glavnega vhoda v baziliko ob obzidje, ki ločuje samostanski vrt, ki je pod klavzuro, od cerkve in poslopij, dostopnih laikom. Opat dr. Kostelec se je obrnil na prijatelja Plečnika in ga prosil, da bi naredil načrt, predvsem kako na pokopališču zaščititi kip Križanega. Leseni kip, delo rezbarskega mojstra Jakoba Ažmana, izpostavljen vsem mogočim vremenskim vplivom, namreč ne bi mogel dolgo ostati nepoškodovan. Ažman je bil dolenjski rojak. Končal je obrtno šolo v Ljubljani in se nato izpopolnjeval tudi v Pragi. V svojem času je bil zelo iskan mojster. Imel je svojo obrtno delavnico v Novem mestu. Mnoge dolenjske cerkve krasijo njegovi nabožni kipi. Stiškemu podoben kip Križanega istega mojstra hranijo v Šmarju. Ažman je dosegel lepo starost in umrl 1947 v Novem mestu, kjer je tudi pokopan na Šmihelskem pokopališču. Plečnik je zasnoval pokopališče kot celoto kot vrt rajnih. Kip Križanega krasi zadnjo steno in je že od daleč viden. Trpeči Kristus zre tudi na grobove pod seboj. Ti so vsi enaki, na vsakem je starinski litoželezni križ. Takrat so jih še izdelovali na Dvoru pri Žužemberku. Železna ograja, vhodna vrata in križi delujejo na obiskovalca kot nevsiljiva, Foto: p. Branko Petauer trdna celota. Da bi primerno zaščitil leseno razpelo pred dežjem, snegom, prehudim soncem in zmrzaljo, si je Plečnik zamislil kamenit s strešniki kombiniran nadstrešek. Ta v svoji naravni preprostosti deluje neobičajno lahkotno; skorajda kot nekakšna »lebdeča kapelica«. Uspešno varuje razpelo, pogleda nanj pa vendarle ne zastira. Kristus je viden od vseh strani. Kdor malo bolje pozna Plečnika, ve, da je v svojih zamislih načrtoval vse do najmanjše podrobnosti. Pogosto je načrtoval celo parkovno ureditev, pomislimo le na ljubljanske Žale ali na bregove Ljubljanice. Pred leti so obnavljali stiško samostansko pokopališče. Zal so takrat posekali vrbi žalujki ob vhodu. Ne morem si misliti, zakaj, saj nista bili moteči, ravno obratno, opominjali sta nas s simboliko žalostno povešenih vej na minljivost človeškega življenja. Obzidje je takrat še ovijal vedno zeleni srebot, lahko bi ga razumeli kot simbol večnega življenja Iz zelenine je od daleč blestela čista belina Trpečega na križu.Tudi srebot so posekali, češ da uničuje steno. Pod vrbama ob vhodu sta bili klopci, kjer so obiskovalci posedeli in pomolili. Bilo je to pokopališče iz starih časov, ko so ljudje po maši še našli čas za obisk in pogovor z rajnimi. Danes pa se nam vsem mudi ... kam le? M. A. Ficko Ivančna Gorica, avgust-september 2007 23 J|P_ Ml murni KODHTODB^ MUUlfSKA CERKEV ZDAJ 10BI@¥UENIH OLTARJEM V sredo, 15. avgusta, so na Muljavi ob prazniku Marijinega vnebovzetja obeležili pomemben dogodek. Po več kot štirih letih se je z Restavratorskega centra Zavoda za varstvo in kulturno dediščino v cerkev na Muljavo vrnil glavni zlati oltar Marije Vnebovzete. Skupina duhovnikov je vodila slovesno mašo, midjavska cerkev pa je ta dan gostila tudi novomeškega škofa, msg. Andreja Glavana. Muljavska cerkev sodi med najpomembnejše umetnostne spomenike na Slovenskem, omenjeni oltar pa sodi med najkvalitetnejše in slogovno najnaprednejše zlate oltarje, kosa se le še z oltarjem v Crngrobu pri Skofji Loki. Je izdelek ljubljanskega rezbarja Jerneja Plumbergeja in višnjegorskega pozlatarja Janeza Jakoba Monhardta iz leta 1674. Narejen je v baročnem stilu, še posebej osrednja hiša oltarja, ki predstavlja vnebovzetje. Nad njo so tri božje osebe, ki ji držijo pripravljeno krono. Na desni strani oltarja stoji kip Marijine matere sv. Ane, na levi pa Elizabete s sinom Janezom Krstnikom. Po vsem oltarju so posejani kipci angelov, a so bili po letu 1980 na žalost ukradeni. Do zdajšnjega restavratorskega posega je bil oltar temeljito prenovljen najmanj dvakrat. A zob časa dela svoje. Po pregledu mojstrskih restav-ratorjev je bilo stanje precej klavrno: prvotne pozlate na površinah niso bile več ohranjene, površine so bile močno poškodovane in ogrožene, na veliko mestih je oslabljeno vezivo popustilo in odpadle so vse plasti prav do lesa. In tako so bili ukrepi nujno potrebni. Od oltarja cerkve se je bilo treba za kar nekaj časa posloviti in na njegovem mestu je dolgo zevala praznina. Leta 2005 so bila restavratorska dela na oltarni arhitekturi v celoti zaključena, leta 2006 pa je bilo izvedeno še restavriranje lesenih plastik, stebrov in rezljanega okrasja. S strokovnimi preiskavami so na manj izpostavljenih delih odkrili še kar precej originala, pod preslikavo pa tudi originalno črno barvo. Pa tudi kakšno manj prijetno novico, namreč najmanj dve vrsti lesnih insektov Obnovo je v celoti financiralo kulturno ministrstvo Republike Slovenije. Nosilec naloge je bil akademski restav-rator Vito Dolničar. Montaža oltarja je trajala tri tedne, poleg tega pa so ga tudi prestavili za 65 cm proti notranjosti, tako da se oltar ne zajeda v poslikavo prezbiterija. Razlog je praktičen, s tem so pridobili dodatni prostor, ki omogoča dostop do stenskih poslikav in omogoča vzdrževanje slik in oltarja. Slovesno mašo so vodili Burger Marko, župnik iz krške župnije, Humar Tone, nekdanji župnik župnije Krka, Tone Pahulje, župnik podružnice Muljava, Jože Grebene in Petek Janez, župnika iz Šentvida pri Stični, Primož Bertalanič, tajnik novomeškega škofa, oltar pa je blagoslovil novomeški škof, msg. Andrej Gla-van. Slovesnosti so se udeležili številni povabljeni gostje, med njimi tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Po opravljenem prazničnem bogoslužju so verniki še postali pred cerkvijo, saj se na ta dan obhaja tudi žegnanje. Muljavci, že tako ponosni na svojo cerkev, lahko zdaj občudujejo še bleščeče obnovljen oltar, ki zdaj, v vsem svojem siju, res očara. Helena Adamič USTVARJALNI ZAKUUCEK POLETJA NA MUUAVI Na Jurčičevi domačiji na Muljavi so v tednu med 20. in 24. avgustom v organizaciji Javnega Sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Galerije Kresnička potekale poletne ustvarjalne delavnice. Vodili so jih trije mentorji: akademski kipar Boris Prokofjev, dolgoletni predani sodelavec muljavske domačije, akademska slikarka Joanna Zajac, ki si vztrajno utira pot v slovenski umetnostni prostor, ter univ. dipl. filozofinja in sociologinja kulture Katarina Istenič Rudolf. Delavnice so potekale hkrati. Na njih so udeleženci spoznavali temelje kiparjenja v različnih materialih, osnove akvarelne tehnike ter oživljali našo kulturno dediščino z učenjem pletenja in kvačkanja ter se priučili tiskanja na tkanino. Urška pri delu Nabor ustvarjalcev je bil pester v vseh pogledih: udeleženci so bili različni v svojih predznanjih, sodelovali so vnuki in njihove babice ter dedki, osnovnošolski in srednješolski otroci ter odrasli iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije. Dinamična in predana izmenjava različnih znanj je potekala v vseh smereh in tudi tokratno srečanje je temelj za številna in raznolika sodelovanja v prihodnosti. SZ Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija "S 01/7869-070, 051/675-238 ■ 01/7869-075 KI oi.ivancna.gorica@jskd.si Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Mestna knjižnica Grosuplje Enota Ivančna Gorica vabita k sodelovanju v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine na literarni natečaj z našlo- ARHITEKTURA liiiii: PIŠEMO S PLEČNIKOM. Natečaj vabi vse generacije k pisanju pisem - v treh temah: - pismo Plečniku - pismo prijatelju/ljubljeni osebi - odprto pismo. Pisma naj bodo oddana osebno ali po pošti z vašimi kontaktnimi podatki najkasneje do 15. septembra 2007 na naslov: JSKD OI Ivančna Gorica ali Knjižnica Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica Predstavitev del s predavanjem o Plečnikovem delu in življenju bo v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 19. uri v Mestni knjižnici Grosuplje. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica vabi na OSMO OBMOČNO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV in predstavitev zbornika Srečanja besed literarnih ustvarjalcev občin Dobre-polje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ki bo v petek, 28. septembra 2007, ob 17. uri na Jurčičevi domačiji na Muljavi. *** Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica in Galerija Kresnička vabita na odprtje razstave v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine z naslovom IMPRESIJE PO PLEČNIKU. Odnos, ki ga do Plečnikove dediščine spontano vzpostavijo mladi in odrasli likovni ustvarjalci, bo strokovno voden skozi delovni proces nastajanja likovnega dela v akvarelni tehniki (akademska slikarka Joanna Zaj^c) in gradnje kompleksnih prostorskih maket (akademski kipar Boris Prokofjev). Zaključek sprehoda po naši skupni dediščini in ovrednotenje nastalih del bo predstavljen na razstavi, ki bo odprta v petek, 28. septembra 2007, ob 18. uri v Galeriji Kresnička na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Vodja JSKD OI Ivančna Gotica Barbara Rigler VABILO Godba Stična vas 6. oktobra 2007 vabi na praznovanje ob 120. oblctnici ustanovitve godbe in 30-letnega neprekinjenega delovanja. • Ker je ta dan za Stično in njeno okolico velik praznik, se bodo v različnih zaselkih (center Stične, Kofehavs, Gabrje, Novi Vir, Stari Vir, Mekinje ...) ob 15. uri predstavile gostujoče godbe s promenadnimi koncerti. • Sodelovale bodo: KD - Godba Dobrepolje, Pihalni orkester glasbene šole Grosuplje, Mestna godba Novo mesto, Občinski pihalni orkester Trebnje, Pi-halniorkester Bežigrad, Pihalni orkesterLitostroj in Prvačinskaplehmuzika. Domačine vabimo, da jih pridete poslušat in jim izrazite dobrodošlico. • Ob 16.30 bo s parkirišča v Stični krenila povorka proti gasilskemu domu, kjer bo pod šotorom ob 17. uri jubilejni koncert naše godbe. Koncert bodo popestrili gostje: Miloš Genorio, Nina Pušlar in Folklorna skupina KD Stična. • Po koncertu se boste lahko z jubilanti in njihovimi gosti poveselili vse do jutranjih ur. Za ples bo poskrbel ansambel SLUČAJ, za hrano in pijačo pa stiski gasilci. Vljudno vabljeni, da skupaj z nami obeležite ta častitljiv jubilej. Godba Stična Qostitna in picerija w %rfaveCj Lju6Cjanska usta 38,1295 Ivančna Qorica %Sudimo vam • matice # dostavo trosita # ■ptzze Mlade udeleženke med poslušanjem Primerno ziasti za starejše osebe, podjetnike in druge! 'Tel: 01/787-71-10, gsM: 051/367-330 Akvarelna delavnica m Ivančna Gorica, avgust-september 2007 ■3GDCSB& KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI PREDSTAVITEV KNJIGE Pisma Jožeta Plečnika Emiliji Fon: prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni, bo v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 19. uri v Mestni knjižnici Grosuplje. V Ivančni Gorici imamo za taka srečanja premalo prostora, torej se dobimo tokrat pač tako. Z nami bo avtorica knjige Elizabeta Petruša-Štrukelj, ki je uredila zanimivo prijateljsko ali morebiti celo ljubezensko Plečnikovo korespondenco z Emilijo Fon. Tako bomo obeležili tudi Plečnikovo leto -Dneve evropske kulturne dediščine in zato večer pripravljamo v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica. NAPIŠITE PISMO: Na literarnem večeru bomo 24. 9. zaključili tudi literarni natečaj Arhitektura besede: Pišemo s Plečnikom. Trije izbrani dopisovalci bodo prejeli knjižno nagrado. Cankarjeva založba je namreč izdala knjigo Jože Plečnik - v Ljubljani in Sloveniji, dragoceni vodnik, ki izpostavlja 30 pomembnih del arhitekta Jožeta Plečnika. Ob 50. obletnici Plečnikove smrti smo tako dobili knjigo, ki predstavi ključna mojstrova dela. Pohitite z oddajo svojega pisma, nekaj prav zanimivih je že prispelo. Literarni natečaj je objavljen v časopisu Klasje, poiščite ga. NAGRAJENCI POČITNIŠKEGA KNJIŽNEGA KVIZI V vseh naših knjižnicah so otroci med počitnicami reševali nagradni knjižni kviz. Prejeli smo 152 rešitev. Pravilna rešitev je Indija Koromandija, srečni izžrebanci pa so: Matevž Trontelj iz Ivančne Gorice Matic Ropič iz Zagradca Lana Horvat iz Višnje Gore Klemen Lampret iz Stične Ema Butkovič iz Sela pri Radohovi vasi Vsem čestitamo, nagrajenci bodo dobili najbolj zaželeno nagrado - knjigo - po pošti. Prijetno branje želimo, ostali pa se le pridružite še kakšni veseli dogodivščini v naših knjižnicah. BRALNI SREČELOV je potekal med počitnicami. Knjižničarji smo poleg redne izposoje pripravili prek 100 paketov s knjigami za otroke, mladino in odrasle. Bralci niso vedeli, kaj so si izposodili, upamo pa, da so imeli veliiiko bralne sreče. Tudi sicer knjižničarji radi priporočimo kaj mogoče »malce drugačnega«. Vabljeni v pisani svet branja! ■ .J*»-* „i, ijfM , 1 1 m1 i J¡1 \ T»- v3 IHBBwk? . * . ■K | mg»"*' .' w ikff^h v - _ ■■L ? pv IZPOSOJEVALIŠČA so zopet odprta. Gradivu, ki ste si ga izposodili med počitniško akcijo Knjižničar pri vas, zamudnina ne teče še do 13. septembra. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE IVANČNA GORICA vas prijazno vabi na svečani začetek novega študijskega leta 2007/08, ki bo v torek, 2. oktobra 2007, ob 9. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Posebni gost bo pedagog in humorist Toni Gašperič. Po predstavitvi programa predavanj, delavnic, študijskih krožkov in ekskurzij bo vpis že vključenih in novih članov UTŽO. Vpisnina za študijsko leto 2007/08 je 15 evrov. Vabljeni vsi, ki ste željni novih priložnosti! USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE IN ODSASLE Kulturno društvo Ambrus vabi vse ljubitelje ročnih spretnosti, da se udeležijo ustvarjalnih delavnic oblikovanja z glino in ostalimi naravnimi materiali. Trajanje: Skozi vse šolsko leto, z začetkom 01. oktobra 2007 lx tedensko po 2 uri Kje: Sejna soba Kulturnega doma Ambrus Možni termini: - PONEDELJEK - TOREK - SREDA - ČETRTEK - PETEK 19.-21. 18.30-20.30 16.-18. 18.30-20.30 17.-19. Mentor: Marjeta Baša, lončarka in oblikovalka unikatne keramike Prijave in informacije: 041/938-558, ali 01/780-12-17 Zagotovite si svoj ustrezni termin čim prej, ker je število udeležencev v skupini omejeno. Vabljeni! ZLATA KAKOVOST KRJAVLJA, MAtNARJA IN SOSEDA Na sedmem ocenjevanju kakovosti kruha GZS so naši hlebci že petič zapored poželi najvišja priznanja in zlata odličja. 'Pekarna $rosuplje Novo h^r- ¡¡H S pomočjo vrhunske kozmetike MATIS nudimo dve novi negi obraza in dekolteja. - Preventivna in korektivna nega za glajenje gub. Uspehi zagotovljeni. - Vitaminsko in energetska nega za sijočo in zdravo kožo. Uspešno zmanjšujemo in odpravljamo celulit in odvečne kilograme. Izvajamo še pedikuro, manikuro in depilacije. Fizioterapija na koncesijo ali samoplaČniŠko. FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 78Jr63 1,18 03 069 www.mediko.si,www.tico.si/mediko, mediko@siol.net f / Turistični društvi POLŽEVO in VIŠNJA GORA .organizirata za starejše, mlajše in najmlajše ¥S0bGtef 1ft, $#pi 2@97 teki ob 11°° , ^ pohodniki ob 10°° ^J kriška Vas* ■ —* UApRAGA,. :avrtači Odrasli 11 km mladina 4,4 km otroci 800 m START --CILJ: Hotel Polževo Startnina: 8 € mladina do «let 5€ otroci do 11 let 3€ tekmujete na lastno odgovornost! Prijave na telefon; 041-683-601 Miloš 031-343-871 Liza Vsi nastopajoči prejmejo topel obrok in darilo organizatorja! Pokrovitelja: KS Višnja Gora in Občina Ivančna gorica Medijski sponzor: Zeleni Val Predsednik organizacijskega odbora: Miloš Šušteršič Ivančna Gorica, avgust-september 2007 25 »RTU PRAZNIK ¥ D0LIN9 P@S KALOM IE 30. LiTO Ljubitelji motokrosa v Sloveniji so sredi avgusta le dočakali nadaljevanje letošnje sezone. Potem ko je Orehova vas pri Mariboru gostila 12. avgusta dirko svetovnega prvenstva MX3, se je teden dni pozneje nadaljevalo tudi letošnje državno prvenstvo, imenovano SLO MX SITAR DUNLOP, z dirko v Dolini pod Kalom v organizaciji AMD Šentvid pri Stični. Velik športni praznik je zaznamoval predvsem velik obisk, mednarodna udeležba voznikov iz sosednjih držav in obeležitev 30-letnice prvih dirk v Dolini pod Kalom. f iJ§ g»-- ¿,___ Damjan Smrekar (9), eden najboljših štartov v njegovi karieri. Da je bila letošnja dirka za državno prvenstvo v Šentvidu zagotovo ena lepših v zadnjih letih, bi lahko potrdili zlasti tisti obiskovalci, ki zahajajo v Dolino pod Kalom leto za letom, morda že vseh trideset let. No, le malo je tistih, ki vedo, da je bila prva dirka junija 1977, dirka mednarodnega ranga svetovne motociklistične zveze FIM, z udeležbo nekaterih velikanov nekdanjega motokrosa. Dolina pod Kalom ali Cukarca, kakor jo domačini imenujemo, je v vseh teh letih gostila tekmovanja najrazličnejših kategorij za nekdanje republiško prvenstvo in državno prvenstvo Jugoslavije, še zlasti pa je zapisan Šentvid pri Stični v zgodovino slovenskega sodobnega motokrosa. Domače prizorišče je seveda pomenilo tudi stalna navzočnost dobrih domačih motokrosistov, ki so beležili uspehe tako na domači progi kakor tudi na dirkališčih drugod po Sloveniji oz. nekdanji skupni državi. In kako je danes? 49. dirke v zgodovini dirkanja v Dolini pod Kalom se je udeležilo prek 90 voznikov, med njimi tudi 11 voznikov domačega društva. Poznavalci so seveda največ pozornosti namenili kategoriji MX Open, v kateri je povsem pri vrhu svoje ambicije uspešno izražal tudi domačin Damjan Smrekar. Kako tudi ne, saj je teden dni preje v Orehovi dosegel prvo točko na svoji prvi dirki za svetovno prvenstvo. Za zmago sta se borila podobno kakor pred letom dni Sašo Kragelj in Jaka Može. Letos je bil boljši Kragelj, ki je ravno na šentviški dirki v prvi vožnji doživel sploh prvi poraz v letošnji zanj zelo uspešni sezoni. Smrekar je bil v prvo odličen 4., enako uvrstitev pa je držal še nekaj minut pred koncem dirke, ko mu je nepričakovano odpovedal motor. Razočaranje je bilo veliko še zlasti po tem, ko mu je v drugi vožnji uspel štart kariere in je povedel v pr- Jure Kavšek vem krogu, toda Smrekar je dokazal, da je iz pravega testa, nenazadnje pa v letošnji sezoni sodeluje z nekoč zelo uspešnim motokrosistom, danes pa uspešnim trenerjem, domačinom Alešom Zajcem. Najboljši domačin v tej kategoriji je bil Igor Pancar na 8. mestu, Smrekar 10. in Boris Skubic 12. Kragelj je slavil že 15 zmago na progi v Dolini pod Kalom, s čimer je absolutno najuspešnejši motokrosist na šentviškem dirkališču. Tudi kategorija MX 125 je vedno zanimiva, saj se v njen spopadajo mladi in perspektivni upi slovenskega motokrosa. Tu sta vragolije uprizaijala Matevž Irt in Klemen Gerčar, slednji je kot lanski prvak v tem razredu ponovil tudi lansko slavje v Dolini pod Kalom, ki pa je bilo šele prvo v letošnji sezoni. Dva domača voznika sta pokazala soliden nastop, Rok Virant je bil 7., Jure Kavšek pa 16. Vse bolj radi se posvečamo tudi veteranom. Kako tudi ne, saj vse bolj navdušujejo s svojimi vožnjami. V AMD Šentvid sta zelo uspešna Stane Pečjak in Branko Kavšek. Na tokratni dirki je bil Pečjak 6., Kavšek pa 15. Med veterani je uspešen tudi še en Šentvidčan Andrej Rus, član AMD Orehova vas, ki je bil na to- ji, ker je po končani vožnji presedlal na močnejši motor in se pomeril še v starejši konkurenci MX 85 junior. Domači mladi upi so bili Jan Panacr v MX 65 junior, ki je bil 5., Rok Rus v MX 85 junior 7., v kategoriji MX 85 pa je Aljaž Lampret dosegel 6. mesto, Matjaž Klemenčič pa mesto za njim. V razvrstitvi za točke državnega prvenstva, kjer se tuji udeleženci dirke ne štejejo, pa so vsi našteti osvojili nekaj mest višjo uvrstitev. Za organizatorji šentviških dirk je Sašo Kragelj in Jaka Može sta poskrbela za najzanimivejši dvoboj. Stane Pečjak kratni dirki 5. Ravno Rus in Kavšek pa se lahko letos pohvalita kot edina letošnja slovenska udeleženca dirke za svetovno prvenstvo veteranov, le nekaj tednov pred šentviško dirko v belgijskem Namurju. Na eni najboljših prog na svetu sta oba uspešno privozila do točk svetovnega prvenstva; Rus je bil v kategoriji seniorjev (40-50 let) 11:, Kavšek pa med veterani nad 50 let 17. Čestitke obema našima občanoma, ki sta torej ponesla ime Slovenije daleč prek meja domovine. A ob slovenska dirkališča radi prihajajo vedno tudi ljubitelji najmlajših pogumnih dečkov, in tako je bilo tudi v Šentvidu pri Stični. In imeli so kaj videti. V kategoriji MX 65 ccm junior je s konkurenco pometel Slovenec s hrvaško tekmovalno licenco Tim Gajser. Uspeh je še toliko več- torej še eno uspešno tekmovanje. Zadovoljstvo je še toliko večje, ker je bilo v letošnjem letu po rekonstrukciji proge lani postorjenega tudi veliko v izgradnji potrebne infrastrukture sodobnega dirkališča. Nove in nove zahteve stroke, predvsem pa tudi načrti društva po dirkah mednarodnega ranga nalagajo nove in nove naloge. Seveda vse to ne bi bilo možno brez številnih ljubiteljev motokrosa, ki jih v občini in okolici ni malo, še posebej pa ne brez številnih sponzorjev, ki društvu pomagajo, za kar je šentviško društvo še posebej hvaležno. Vsem pa, ki jim dirkaškega spekta-kla še ni bilo dovolj, vabljeni letos še enkrat v Dolino pod Kalom 30. septembra, ko bo na vrsti letošnja predzadnja dirka pokalnega prvenstva Akrapovič. Matej Steh ZAILIS1I Si Ji SOiiBSKi PISK... ... in rokometna sezona 2007/08 se je začela. Ekipa SVIS-a je pred novo sezono doživela precejšnje spremembe. Ivančani so se okrepili na mestih, kjer so kvalitetne igralce najbolj potrebovali - na zunanjih položajih. Igralce smo nekoliko opisali že v zadnji številki, zdaj pa bomo svoje početje nadaljevali, saj se je v Ivančni Gorici zbrala zelo zanimiva rokometna druščina s precejšnjim številom (nekdanjih) mladih reprezentan-tov. Predstavili bomo tudi priprave in za mnenje o začetku sezone povprašali Romana Zarabca, ki začenja svojo tretjo sezono na SVIŠ-evi klopi. No, natrosimo torej še nekaj zanimivosti o novincih v ivanški ekipi. Pa začnimo pri Homeri - naj bo tokrat to koprski vratar Rok Jelovčan, ki spada med najbolj nadarjene čuvaje mreže v Sloveniji. V pretekli sezoni je ob odličnih Vončini in Vranu dobil malo priložnosti v članski ekipi matičnega kluba, zato pa je bil nosilec igre sijajne mladinske ekipe Kopra. Ob tem pa je bil tudi član kadetske in mladinske reprezentance. Tudi v pripravljalnih tekmah je dokazal, da bo kljub 20. letom močan SVIS-ev adut. Na levem zunanjem bo zaigral še en Primorec, to je lakob Vukovič, tudi nekdanji mladi reprezentant. Klubsko vodstvo je še posebej veselo vrnitve Dejana Can-čarja, enega nosilcev igre generacije 1986/87, ki je leta 2003 postala četrta ekipa v državi. Dejan je nato odšel v Grosuplje in pozneje v Trbovlje, postal je tudi mladinski reprezentant, zdaj pa bo ponovno zabijal v dresu SVIŠ-a. Na srednjem zunanjem bo poleg atraktivnega Sobočana in tehničnega mojstra Mateja Koširja, ki se vrača v SVIS, (najverjetneje) igral tudi Rok Bule. Gre za izkušenega zunanjega igralca, ki je bil član šampionske ekipe Prul, z njimi osvojil državni naslov in igral v polfinalu lige prvakov. Na desnem zunanjem bo nastopal Aleš Vidic, dober strelec, ki je v vijoličnem dresu igral že v sezoni 20- 03/04, ob tem pa nastopal še za Koper, Prevent, Rudar, Novo Gorico, Termo in še nekaj klubov. Ljubitelji rokometne igre se gotovo spomnite domače tekme z Grosupljem, ko je Vidic dosegel rekordnih dvajset zadetkov. Za Grosu-peljčane pa sta tedaj igrala tudi Miklav-čič, ki je prišel tudi do reprezentančnih vrat, in Podvršič, ki je k SVIS-u pristopil letos. Drugi desni zunanji bo Marko Ri-stič, igralec iz Srbije, ki je svojo vrednost kljub poškodbi dokazal že v pripravah. Lahko igra tako desnega zunanjega kot desno krilo, pa tudi obramba mu ni tuja. Na desnem krilu se bo uveljavljal Jože Zelko, Ribničan, ki je na širšem seznamu mlade reprezentance. Na črti bosta v novi sezoni igrala že omenjeni Grosupeljčan Andraž Podvršič, robustni krožni napadalec, ki si je prvoligaške izkušnje nabiral v Trbovljah in Ribnici, ter Ljubljančan Denis Nuhanovič, ki je nazadnje igral v Grčiji. SVIS je priprave začel konec julija, o njih pa je Roman Zarabec povedal tole: »Priprave so minile v znamenju sestavljanja nove ekipe. Odigrali smo veliko pripravljalnih tekem - kar 13. Cilj je bil doseči pravo »kemijo« in enotnost med igralci. Skoraj nikoli nismo odigrali v popolni postavi, predvsem zaradi poškodb. Huje se je poškodoval Zidar, ki bo odsoten najmanj pol leta. Dogajala so se nam tudi nihanja v igri, vendar je tudi to del obdobja dokazovanja. Dej- stvo je, da imamo visoko, močno, hitro ekipo, katere igralci pa niso še povsem dokazani v prvi ligi. Mislim, da jo čaka lepa prihodnost.« j Naj na koncu, a ne kot najmanj pomembno, omenimo še eno SVIŠ-evo pridobitev. Rokometni klub ima od konca avgusta kombi, ki ga je klubu na uporabo prispevalo podjetje Avtoprodaja Zelko. Uporabljali ga bodo tako igralci članske ekipe kot tudi mlajši. Kombi ima devet sedežev, z njim pa bo klub precej lažje izvajal prevoze svojih igralcev na treninge in tekme. Direktor Avtoprodaje Zelko, ki je tudi podpredsednik kluba in vodja ekipe, Andrej Zelko pa je ob tem povedal: »Za predajo kombija smo se odločili, ker smo pokrovitelji kluba že dolga leta in imamo radi klub ter seveda rokomet.« Lojze Grčman Planinsko društvo Šentvid pri Stični vabi vse ljubitelje rekreacije in športa na tradicionalni 9. TiK PO LAVRIČiVI POTI, ki bo potekal v nedeljo 23. septembra 2007 s startom ob 10.30 uri na Gradišču nad Šentvidom. Kategorije: otroci od 0,3 do 1 km člani in članice od 3 do 10 km Tek šteje tudi za tekmovanje: Teki Dolenjske 2007 za pokal Dolenjskega lista in projekt OKS Slovenija teče Informacije: Maks Jerin, 041454-097 Novi klubski kombi RK SVIS Pekama Grosuplje Ivančna Gorica 26- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 ZA ZDAJ PRAZNIH ROK Konec julija so nogometaši Livarja začeli zgodovinsko sezono. Lani se jim je uspelo uvrstiti v prvo ligo in tja so po premisleku tudi vstopili. Za klub je to velik zalogaj, saj je bilo za zadostitev kriterijev prvoligaškega tekmovanja postoriti marsikaj. Poletje je tako na eni strani minilo v znamenju sestavljanja čim bolj konkurenčne ekipe, na drugi pa so se v klubu ukvarjali s tisoč in eno podrobnostjo, povezano z nastopanjem med prvoligaši. Ob štadionu bo tako (oziroma je že) zraslo igrišče z umetno travo - o tem več v sosednjem članku -, Livarjev štadion je bil deležen številnih popravkov in izboljšav, kot so nove garderobe, ločen vhod za igralce obeh ekip, streha pri vhodu na igrišče, manjša tribuna za gostujoče navijače in tako dalje. Kmalu pa bo glavna tribuna dobila tudi streho. Čas med koncem lanskega in začetkom letošnjega ligaškega tekmovanja pa je bil seveda povezan tudi z rečjo, ki navijače seveda najbolj zanima. To je kajpak sestava igralskega kadra. Kljub trudu so imeli tu Ivančani s tem precej težav. Večina ekipe, ki je lani osvojila drugoligaško prvenstvo, je sicer ostala, vendar je razlika med obema tekmovanjema precejšnja. Zato je Vrščaj večkrat opozoril, da njegovo moštvo nujno potrebuje okrepitve. In jih je tudi dobil, vendar nekoliko prepozno, saj je bila glavnina ekipe sestavljena šele tik pred prvenstvom. Nekateri izmed igralcev, ki so prišli, pa so tudi premalo kvalitetni za zahtevno nastopanje v prvi ligi. Drugi so prišli šele po nekaj krogih in niso najbolje telesno pripravljeni, kar ekipe, ki so skupaj že celo pripravljalno obdobje ali celo več sezon, seveda s pridom izkoristijo. Z zadnjima prihodoma bratov Adilovič ima Livar tudi kar šest tujcev, vendar pa naenkrat lahko igrajo le trije. Ob tem je svoje naredila še neizkušenost oziroma ugled novincev med starimi prvoligaškimi mački, o čemer vedo precej povedati ro-kometaši, ki so imeli takšno izkušnjo pred tremi sezonami. Nad livarje so se spravile še poškodbe in kazni, ki so se dodatno oklestile že tako precej skromno Vrščaje-vo četico. Po porazu s Primoijem je sicer trener iz Črnomlja, ki je dosegel največji klubski uspeh, želel odstopiti, vendar se uprava kluba s tem ni strinjala. Zato Branko nadaljuje svoje delo, a je s svojimi varovanci po sedmih krogih trenutno še brez točk. Livarji se sicer zgledno borijo, vendar niso najbolj učinkoviti, njihova igra pa ponavadi pade v drugem polčasu - precej zaradi slabše pripravljenosti ter kratke klopi, ki ji botrujejo tudi omenjene poškodbe in kazni. Kljub temu je bil Livar nekajkrat zelo blizu uspehu - v Mariboru in na domači tekmi proti Domžalam (na prvi domači tekmi se je na tribunah zbralo rekordnih 1200 gledalcev) ter tudi v Lendavi so Ivančani prikazali dobro in pogumno igro, slabše pa je bilo na primer na gostovanju pri Interblocku in na domači tekmi s Primorjem. Prihodi v Livarja: Boban Savič (vratar, Srbija, Bela krajina), Dušan Bogdanovič (branilec, Srbija, Nafta), Adrian Rusell Kekec (napadalec, Kanada), Adi (vratar) in Eldin (napadalec) Adilovič (Inter-block), Marko Lunder (vezist, Domžale), Denis Mešanovič (vezist, Domžale), Aleksandar Railič (BiH, levi bočni), Du-ško Kuzmanovič (vezist, Jadran Dekani), Darko Karapetrovič (vezist, Domžale), Amir Agič (vezist, Bela krajina), Dejan Božičič (napadalec, Zagorje), Darko Kremenovič (napadalec, nazadnje je igral na Kitajskem), Maksut Azizi (napadalec, nazadnje je igral v Litvi) Rezultati Livarja v Prva Liga Telekom: Koper-Livar 2:0 (1:0) Nafta - Livar 3:1 (1:0) (Božičič) Livar - Domžale 0:1 (0:0) Maribor - Livar 3:2 (1:1) (Kremenovič 2) Livar - Primorje 0:5 (0:1) Interblock - Livar 5:1 (0:0) (Prudič) Livar - MIK CM Celje 1:2 (1:1) (Božičič) Lojze Grčman DNEVU ODPRTIH VRAT NAPROTI Pred nami je dan odprtih vrat NK Livar, kjer si boste spoštovani občani lahko ogledali, kaj vse smo postorili v tem letnem času v športnem parku Ivančna Gorica. Vsi, ki na kakršen koli način delamo za šport in kulturo ali v teh dveh tudi sodelujemo, vemo, kakšni napori so potrebni, da se prireditve ali dela opravijo v te namene. Na tem mestu moram pohvaliti - izpostaviti vse svoje sodelavce v klubu, sponzorje, Občino ter sodelavce v družbi Livar, ki so z nesebičnim delom še posebej v prostem času doprinesli k temu, kar je Nogometni klub Livar danes. Šport v Ivančni Gorici je z odprtjem štadiona z umetno travo in razsvetljavo pridobil prostor, kjer ni več blata in imamo .dan podaljšan krepko v noč. Naši najmlajši ne bodo več v jesenskih in spomladanskih večerih ob slabem vremenu blatni, saj si prav oni še posebej zaslužijo najboljše možne pogoje za trening. Igrišče z umetno travo omogoča članom kluba treninge ob vsakem vremenu, omogoča pa tudi oddajo drugim klubom, saj so morali naši člani v zimskem času gostovati v Ljubljani, kar smo morali tudi plačati. Izboljšanja pa ne bodo deležni samo športniki, pridobili smo tudi mi gledalci (malo nam je pomagala tudi zahteva Komisije za licenciranje), saj bomo ob deževnem vremenu suhi vsaj med tekmo. Pokritje tribun je zasluga vas občanov - prek predstavnikov - svetnikov, ki ste podprli ta projekt. Brez tega in še drugih sprememb na štadionu NK Livar ne bi mogel pridobiti licence za nastopanje v 1. ligi. To je za NK Livar zelo pomembna uvrstitev, hkrati pa je to še en kamenček v mozaiku predstavljanja naše prelepe in uspešne občine Ivančna Gorica. Zgodovina kluba bo to beležila kot izjemen dosežek, ki so ga nekateri zdajšnji igralci in nekdanji funkcionarji kluba gradili vsa ta leta. Morda na koncu še nekaj, kar se ne sliši rado, je pa nujno, da se pove. Ni še končnega obračuna za celoten projekt v športnem parku Ivančna Gorica, vendar se bo številka gibala nekje med 400.000 in 500.000 EUR. Osebno sem poslal mnogo prošenj za sponzoriranje tako kluba, kateremu je proračun zrasel od 250.000 do 300.000 na 650.000 EUR, kot za prispevek pri izgradnji igrišča z umetno travo. Kot vidite, spoštovani bralci - občani, so številke kar velike, če pomislimo, da smo tako člani NK Livar kot funkcionarji v tem klubu »amaterji«, pa tudi težko pridobljen. Zahvala gre vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu (Akrapovič, Traig, Rekon ...) z nesebično podporo, z delom ali denarnimi prispevki. Apeliram na tiste, ki so prejeli mojo pisno prošnjo za pomoč, kot tudi na vse ostale, naj se le odzovejo, saj je omenjena investicija naložba za nas in naše otroke. Še posebej pozivam k sodelovanju vas, podjetnike v občini Ivančna Gorica, od katerih sem pričakoval boljši odziv. Na koncu pa vas vse skupaj vabim v športni park v soboto, 22. 9. 2007, kjer se bo kar nekaj dogajalo, kjer bo čas in priložnost, da poklepetamo z vami, katerim je vse to početje namenjeno. Predsednik NK Livar Stanislav Osterman Igrišče z umetno travo omogoča članom kluba treninge ob vsakem vremenu. MED AMBRUSKIM SEVEROM IN JUGOM JE 11:11 Nogomet združuje. Tega se še kako dobro zavedajo v Ambrusu, kjer so letos že 22-ič priredili nogometno tekmo med severnim in južnim delom vasi. Uvod v spektakel pod žarometi je bil turnir petih ekip za igralce do 17 let. Ob 20.30 pa se je začel dvoboj med Severom in Jugom. Začetnik tovrstnih nogometnih srečanj je bil daljnega leta 1986 Tone Bedene, ki se je odločil udejanjiti vsakodnevna nogometna zbadanja na igrišču. Od tedaj se Ambrušani vsako leto konec avgusta zberejo na nogometnem merjenju moči. Bistvo seveda ni v zmagi, ampak v druženju vasi, ki skladno s pomikanjem urinih kazalcev preraste v pravo veselico z glasbo in primerno tolažbo za prazne JESENSKI DEL SE JE ZAČEL PO PRIČAKOVANJIH S septembrom se je začel jesenski del občinske lige v malem nogometu. V prvem krogu ni bilo presenetljivih rezultatov, če izvzamemo, da so igralci Krke team proti favorizirani ekipi iz Temenice v 2. ligi iztržili točko. Na listi strelcev v 1, ligi se je Jožetu Gačniku (Krka) in Jerneju Hočevarju (Ambrus) na 1. mestu pridružil Kristjan Což (Sp. Brezovo). Vsi skupaj so dosegli po 14 golov. V drugi ligi je na 1. mestu strelcev Erik Globokar (Podgane) s 15 goli. Presenetljivo pa je v zadnjem krogu igralec Livarja Andrej Selan na eni tekmi dosegel kar 8 golov, kar bi lahko bil rekord lige. mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. MIZAR. TRUNKELJ KRKA 12 10 0 2 43:15 +28 30 = 2. TLS 12 6 3 3 30:20 +10 21 t 3 mesta 3. SIGMA TEAM & MIX BAR 11 6 3 2 22:16 +6 21 4 1 mesto 4. MIZ. GNID0VEC SR BREZOVO 12 5 4 3 33:22 +11 19 i 1 mesto 5. ŠD AMBRUS 11 5 2 4 29:23 +6 17 = 6. PICERIJA KEGELJČEK 11 4 3 4 21 :18 +3 15 = 7. KMN DIXI 11 2 5 4 15:25 -10 11 t 1 mesto 8. MAFIJ0ZI 12 3 1 8 23:31 -8 10 4 1 mesto 9. 0K. T0PLAR IN ZID. STRNAD 12 0 1 11 12:58 -46 1 = 2. LIGA mesto ekipa tekem zmage remi porazi goli razlika točke premik 1. PODGANE 11 10 1 0 54 :12 +42 31 = 2. TEMENICA 11 6 3 2 30:17 + 13 21 = 3. VIRIDIN HRAM 11 6 2 3 30:16 + 14 20 = 4. LIVAR 11 5 2 4 32:37 -5 17 = 5. FC KRKA 11 3 3 5 18:29 -11 12 = 6. BAR NA POSTAJ & KS DOB 11 4 0 7 18:25 -7 12 = 7. KRKA TEAM 11 2 2 7 21 :37 -16 7 = 8. TD GRČA LUČARJEV KAL 11 0 3 8 8:38 -30 3 = Simon Bregar in Miha Zaje www.fitmanija.si 041/234 925 (Tina) Vabijeni k vpisu - vadba za vsakogar! manija AEROBIKA: Prvi teden vadbe je brezplačen ! 05 Višnja Gora : tor A čet 18.30h OŠ Veliki Gaber : pon 18.30h A sre 20h 55 Ivančna Gorica : tor A čet 20.30h 05 Šentvid (avla) : pon A čet 20h (** napredna skupina) Grosuplje : sre lih Stična : zbiramo prijave za tor dopoldan! PILATES: OŠ Veliki Gaber : sre 19h OŠ Višnja Gora : tor 17.30h Stična : tor 10.30h Grosuplje : sre lOh Od 17. septembra dalje -po tem urniku ! ZLATA LETA (+ 50 let, manj intenzivna vadba V Stična ( Kulturni dom ): tor 9.30h Grosuplje (Teniški center,Ljubljanska 50a): sre 9h F it manija Tina Koze!j s. p. želodce. Gledalci na šolskem igrišču se nadvse zabavajo, tudi najmlajši. Ne manjkajo pa seveda niti zagreti navijači, brez katerih se ne začne niti konča nobena resna tekma. Za konec smo vam dolžni še rezultat. V izjemno napeti tekmi je padel le en zadetek, ki ga je za Jug dosegel Jože Muhič in tako skupni izid izenačil na 11:11. Za posladek pa so se tako igralci obeh ekip kot gledalci pomerili še v vlečenju vrvi in streljanju na tarčo. Lojze Grčman Ivančna Gorica, avgust-september 2007 27 2. TURNIR V ULIČNI KOŠARKI VBŠiJA GOI1 NEPOZABNI TEDEN V MONTABAUR!! ZA DEKLETA ŽNK LIVAR NOGOMETNI TURNIR V HRASTOVEM DOLU 30. SANKUKAI LETNA KARATE ŠOLA (LKŠ) V ANGLIJO TUDI TOMAŽ ZAKRAJSEK Dekleta ŽNK Livar smo preživele nepozaben teden v Montabauru v Nemčiji. V ponedeljek, 27. avgusta 2007, smo po 13-urni vožnji prispeli v Montabaur ali bolj natančno v Herzlich, kjer smo stanovali. Kmalu je sledil trening. Treningi so bili res naporni in utrujajoči. Odšli smo še na večerjo, nato pa utrujeni popadali v postelje. V torek smo si po jutranjem treningu ogledali Naravni park, kjer smo videli mnogo različnih živali. Popoldne je sledil še en trening. Naslednji dan zjutraj nismo imeli treninga, ampak smo se odpravili na izlet. Ogledali smo si vojaško utrdbo, nato pa smo se z ladjo peljali po reki Ren. S sedežnico smo se odpeljali do razgledne točke imenovane Štiri jezera. Videli smo reko Ren v štirih delih in zdi se, da so štiri jezera. Do Montabaura smo se odpeljali z ladjo. Sledil je še popoldanski trening, zatem večerja, nato pa smo kmalu vsi utrujeni zaspali. V četrtek smo imele tekmo. Četrtkov urnik pa je izgledal takole: 7.30 - jutranja telovadba 8.45- zajtrk 9.30- trening 11.00- sprejem pri županu 13.00- kosilo 15.45- odhod na tekmo 17.00- tekma (Livar-Montabaur) 20.00- večerja Sprejel nas je tudi župan mesta, ki je bil zelo navdušen, da smo se prišle pomeriti s svojimi vrstnicami. Zupan se zelo zavzema za razvoj športa v mestu. Imajo kar 5 nogometnih igrišč in tudi nekaj igrišč za tenis. V občini delujejo Pobudniki oziroma organizatorji so turnir poimenovali kar 1. medvaški nogometni turnir KS Dob. Že iz samega naziva lahko ugotovimo, kaj se je dogajalo toplega so- botnega večera, 25. avgusta 2007. Pobuda za omenjeni turnir je prišla iz vrst gasilskih društev Hrastov Dol in Dob, to sta društvi, ki delujeta v KS Dob. Vse skupaj ni šlo za kakšno veliko prireditev, ampak predvsem za družabni dogodek krajanov, dodati mu je bilo treba samo kanček tekmovalnosti. Na turnirju je sodelovalo pet ekip. Domačini iz Hrastovega dola so sestavili svojo vaško nogometno ekipo, sledile so še vasi Lučarjev Kal, Dob, Pod-boršt in sestavljena ekipa BB, to je ekipa iz dveh vasi Breg in Boga vas. Vse skupaj se je dogajalo na letos odprtem novem igrišču, ob podružnični osnovni šoli v Hrastovem Dolu. Vsi igralci so srčno tekmovali in zastopali svojo vas. Tik pred koncem dneva pa se je pokazalo, katera izmed vasi ima najboljše nogometaše. To lovoriko so si priborili fantje iz vasi Pod-boršt, drugo mesto na turnirju pa so osvojili domačini iz Hrastovega Dola. Prireditev ni bila namenjena dobičku, ampak predvsem druženju, organizatorji so se zelo potrudili, kajti vsi prisotni smo bili deležni hladnega napitka in okusnih čevapčičev, seveda po zmerni ceni. Za vse tiste, ki živijo in dihajo s krajem, so take prireditve zelo dobrodošle, zapečkarjem in godrnjačem pa tako ni nikoli prav. Zato velja pohvaliti pobudnike in organizatorje turnirja kakor tudi KS Dob kot edinega sponzorja. Lahko si le želimo še več takih prireditev. Za Klasje S. S. Tudi letos smo se udeležile SANKUKAI LETNE KARATE ŠOLE v Umagu, ki je letos potekala že tridesetič. Ja, prav ste prebrali, tridesetič in vseskozi je vodja te LKŠ g. Vlado Paradižnik, nosilec mojstrskega pasu 5. DAN, ki se še vedno neu-trudljivo trudi učiti in prenašati skrivnosti karateja na mlajše generacije. Ni nas veliko, ki smo se udeležili prav vseh. Koliko volje, časa, energije in sreče mora imeti človek, da se lahko udeleži prav vseh. Uskladiti je treba službene, družinske in tudi finančne razmere, imeti pa moraš tisto najpomembnejše - zdravje. Toda kjer je cilj, se najde vedno tudi pot. Spominjam se prve LKŠ, ki je bila organizirana v Bohinju leta 1977, kjer se nas je zbralo 40 entuziastov, ki smo želi trenirati tudi v poletnih mesecih, ko ni rednih treningov. Nastanjeni smo bili v šotorih kam-pa Zlatorog. Prizorišče poznejših LKŠ pa sta bili obmorski letovišči v hrvaški Istri, Punta in Katoro pri Umagu. V vseh teh letih pa so bila pričakovanja, namen in cilj isti kot pred 30 leti: spoznati nove skrivnosti karateja, izpopolniti stare, druženje ter spoznati nove prijatelje. Zaradi večjega števila udeležencev ter lažjega prilagajanja terminom za letovanje sta bila leta 1994 namesto enega desetdnevnega termina organizirana dva termina po sedem dni. Za spremljevalce, ki so želi postoriti nekaj zase in se seznaniti s Sankukai karatejem na nekoliko lahko-tnejši način, je bila organizirana Sankukai rekreacija. Število udeležencev je iz leta v leto naraščalo, tako da se nas je letos V reprezentančno moštvo, ki se bo septembra udeležilo kvalifikacijskega turnirja za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu 2008, je bil izbran tudi Tomaž Zakrajšek. Zakrajšek, trener taekwondo kluba Kang iz Ivančne Gorice, nosilec črnega pasu 3. dan, petkratni državni prvak in bronasti z zadnjega evropskega prvenstva, bo eden od štirih slovenskih tekvondoistov, ki se bodo v angleškem Manchestru potegovali za nastop na olimpijadi. Slovenska ekipa se je sicer celo poletje pripravljala v Južni Koreji. Zakrajšek je ob odličnih tekmovalnih uspehih svoje znanje uspešno prenesel tudi na svoje učence v klubu Kang, saj so ti na letošnjem državnem prvenstvu osvojili tri zlate medalje ter po dve srebrni in bronasti medalji. Poleg tega je 22 članov kluba za konec sezone uspešno opravilo izpite za višje pasove pod budnim očesom komisije, v sestavi Zakrajšek in predsednik Boris Miloševič (črni pas). V klub se je naselil pozitiven moštveni duh, pri borbah na DP so klubski kolegi glasno spodbujali svoje prijatelje in pokazali, da so močna ekipa. Motiviran odnos do kluba, športa in sebe seje dotaknil tudi ženskega dela zasedbe, ki se je povečala za šest mladink in članic. Treningom se namreč lahko pridružijo novi člani in članice vseh starosti in obeh spolov od 6. leta naprej, ki si lahko izberejo vadbo rekreativnega ali tekmovalnega tekvondoja. Treningi sicer potekajo vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure in vsako sredo od 18. do 20. ure in so ločeni v dve starostno in kakovostno različni skupini. Za morebitne informacije se lahko obrnete na trenerja Zakrajška (GSM: 041/589-476) ali obiščete spletno stran www.tkd-klub-kang.com. Začetek nove klubske sezone je 3. septembra, v istem mesecu pa se obeta tudi pravi klubski piknik za vse člane in njihove prijatelje. razna društva in klubi v katerih lahko otroci in mladostniki trenirajo brezplačno, kajti vse stroške in vzdrževanje krije občina. Na tekmi smo igrale dobro in tako premagale nemške državne prvakinje s končnim rezultatom 2:1. Prvi gol je zadela Viktorija Živkovič v prvem polčasu, drugega pa Pamela Begič (kapetanka) v drugem polčasu. Dan po tekmi smo imele bolj umirjen in z lažjimi treningi. V soboto smo po zajtrku še zadnjič v tem tednu trenirale na nemškem igrišču. Okrog pol desete zvečer smo se odpeljali s parkirišča v Herzlichu. V nedeljo okrog poldneva pa smo prispeli pred stadion v Ivančni Gorici, kjer so nas že čakali starši. Preživele smo prečudovit teden z odličnim spremstvom. Izleta v Montabaur pa ne bi bilo brez pomoči našega župana Jerneja Lam-preta, Ivana Glogovška in gospoda Puhka. V veliko pomoč pri zimskih pripravah je bila OS Stična in njen ravnatelj Marjan Potokar in OŠ Ferda Vesela Šentvid. Najlepša hvala za pomoč, kajti brez vas nam ne bi uspelo. Da pa bi se podobni uspehi nadaljevali, pa vabimo vsa dekleta letnikov '94-'96, da se nam pridružijo na treningu v petek ob 16. uri na stadionu v Livarju. Na tekmi je bil tudi predsednik nemške nogometne zveze. v dveh sedemdnevnih terminih zvrstilo kar 510 karateistov, sorodnikov in prijateljev. Na koncu vsake LKŠ posamezniki preizkusijo svojo voljo, moč, vztrajnost in pogum. Organizirani so bili izpit za višji pasove za vse, ki so pridno trenirali, ter imeli tudi ostale pogoje, da so se lahko prijavili na izpit (zadostna udeležba na tekmovanjih, doseženo potrebno število borbenih točk, sodniški naziv ...). Kot se spodobi, je bilo ob koncu organizirana zaključna prireditev, mimohod vseh udeležencev, podelitev diplom in demonstracije karateja. Letos je bilo vse še bolj slavnostno, saj je vsak udeleženec dobil poleg majice, spominka od predstavnikov Hotela Istra tudi DVD, kjer je predstavljena zgodovina LKŠ. Letos smo tudi v SANKUKAI KARATE KLUBU Ivančna Gorica praznovali 30 let delovanja našega kluba. V vseh teh letih smo vedno vpisovali nove člane, ki so želeli spoznati osnovne principe karate gibanja, dihanja, sproščanja, notranje kontrole telesa in duha. Tako tudi letos vabimo k vpisu novih članov v začetne in nadaljevalne tečaje karateja, v skupini deklic in dečkov, mladincev/mladink in članov/članic. Na naših treningih damo velik poudarek zdravem načinu življenja, vajah iz korektivne gimnastike, ki povečajo gibljivost celotnega telesa in odpravljajo mišično neuravnoteženost in slabo držo. Naučili oziroma seznanili se boste s postopki premagovanja strahu ter se seziianili s pravilnim dihanjem. K vpisu vabim prav vse, zberite pogum in se nam pridružite, kajti za SANKUKAI KARATE ni starostnih omejitev, treningi pa so prilagojeni posamezni starostni kategoriji. Vpis poteka v telovadnici: - nove O. Š. Ivančna Gorica, vsak torek in četrtek ob 18. uri in - O. Š. Šentvid, vsak ponedeljek in četrtek ob 18. uri. Trener SANKUKAI KARATEJA Jože Kastelic 2. DAN Udeleženci drugega termina LKS 2007, na sredini Vlado Paradižnik, začetnik in idejni vodja LKS 1. septembra je v Višnji Gori potekal že 2. tradicionalni turnir v ulični košarki. Tekmo- vanju smo poleg igre 3 na 3 letos dodali še tekmovanje v metanju trojk in spretnostni poligon. Turnirja se je udeležilo 8 enakovrednih ekip, razdeljenih v dve skupini. Do zmagovalca smo prišli po sistemu izločilnih bojev. Letos je to uspelo ekipi Outsiders (Rok Marolt, Enej Terglav, Robert Kotar, Uroš Kristan). Drugo mesto je zasedla ekipa Prpe (Žiga Erčul, Matic Erčul, Aljaž Ome-jec, Marko Grabljevec), tretje pa ekipa Bad 3 Boys (Goran Gavranič, Anže Erjavec, Matej Božič). Tekmovanja v spretnostnem poligonu pa se je udeležilo 18 tekmovalcev. Med štirimi finalisti (Robert Kotar, Nejc Travnik, Dominik Horvat in Erik Virant) je bil najboljši Erik Virant s časom 25,55 sekund. Erik je član ekipe Grosuplje - mladinci in se s košarko ukvarja že 8 let. Tekmovanja v metanju trojk se je udeležilo 23 tekmovalcev. Med štirimi finalisti (Rok Marolt, Dejan Vozel, Dominik Horvat in Patrik Horvat) je bil najboljši mladi up višnje-gorske košarke, komaj 12 letni Patrik Horvat, ki je v finalu metal 7/15. Poleg odlične košarke smo lahko uživali v - izbranem nastopu plesne skupine iz Grosup-Ija. Za pomoč pri organizaciji in realizaciji turnirja se moram posebej zahvaliti Nejcu Travniku, ki je bil moj prvi asistent in desna roka, prijateljem: Dominiku Horvatu, Dejanu Vozelu, Klemenu Vozelu, Maticu Vozelju, Janu Kaminu, Marcelu Petriču, ki so prevzeli dogovorjene naloge in tako prispevali tekoči izvedbi turnirja, ter Juretu Božiču za izposojo tehničnih pripomočkov. Sodnikoma g. Silvestru Božiču in g.Vasji Špariu za odlično sojenje. Zahvala gre tudi Gasilskemu društvu Višnja Gora (g. Jože Gros in g. Franc Erjavec) za posojeno ozvočenje in mize. Ravnatelj OŠ Stična g. Marjan Potokar in ravnateljica podružnice OŠ Višnja Gora ga. Jasmina Zupančič so tudi letos omogočili dogajanje na šolskem igrišču in nenazadnje predsednici TD Višnja Gora ge. Lizi Juhas Zavodnik za brezpogojno podporo in pomoč pri izvedbi. Turnir so finančno podprli in omogočili sponzorji: Elvez (družina Petrič), Struna Grad (ga. Struna Fani), Ekoplin Zadel (družina Zadel), Belimed (g. Zupančič Matjaž), Frizerstvo za dame in gospode Mateja Božič (ga. Božič Mateja), Foto Travnik (g. Travnik Marjan), Zlatarstvo Gros (g. Gros Andrej), Tuš, Mercator in medijski sponzor Zeleni val. Nasvidenje na 3. turnirju! Foto: Aljaž Celarc Organizator: Roko Malkoč 28- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 stran SKUPINA SADJE IN ZELENJAVA Zelenjava in sadje - vir energije, vitaminov, mineralov, vlaknin in antioksidantov Neprecenljiva vrednost sadja in zelenjave je v njuni vsebnosti vitaminov, mineralov, prehranske vlaknine, sekundarnih zaščitnih rastlinskih snovi in drugih antioksidantov. Vlaknina sodi med varovalne snovi, zmanjšuje energijsko gostoto hrane in glikemični indeks, upočasni praznjenje želodca ter hkrati pospešuje prebavo v tankem in debelem črevesju. Zelenjavo in sadje izbirajmo po barvi; priporočljivo je jesti pet barv sadja in zelenjave na dan, saj tako zagotovimo telesu različne vrste vitaminov, mineralov in drugih zaščitnih snovi. Najbolj priporočljiva sta sveže sezonsko sadje in zelenjava, po možnosti pridelana na domačih tleh. V zmernih količinah priporočamo tudi zamrznjeno in sušeno zelenjavo in sadje, prav tako konzervirano in kako drugače shranjeno zelenjavo in sadje. Sadje je zelo zdravo živilo, saj vsebuje veliko naravnih sladkorjev, daje energijo, rudninske snovi in vitamine. Sadje je večinoma brez maščob in tako vsebuje zelo' malo kalorij. Nekatere vrste sadja moramo olupiti, nekatere pa lahko uživamo kar take, kot so. Iz sadja lahko pripravimo sladice, kroglice, sadje lahko jemo s sladoledom in s sladko smetano. Nekatere vrste sadja se dobro ujemajo s sirom, gorgonzolo, mascarponejem. Iz sadja lahko pripravimo sladke in slane jedi, pite, zavitke, pudinge, kruh, narastke. Sadje lahko tudi zamrznemo, naredimo sokove, likerje, vlagamo ga lahko v alkohol, delamo marmelade. Lahko ga kuhamo, dušimo, cvremo, pečemo na žaru ali v pečici, kandiramo, sušimo. Jedi iz sliv PREDJED Zvitki z brstičnim ohrovtom in suhimi slivami Sestavine: 8 glavic brstičnega ohrovta, 8 razkoščičenih mehkih suhih sliv, 16 tankih rezin pancete, balzamični kis, sol, beli poper v zrnu Priprava: Brstični ohrovt stresemo v soljen krop; kuhamo ga 10 minut. Kuhan brstični ohrovt odcedimo, razpolovimo ter okisamo z nekaj kapljicami balzamičnega kisa in začinimo s sveže mletim belim poprom. Žar ponev pristavimo in segrejemo, potem pa v njej opečemo panceto, da postane prozorna, del maščobe pa se stopi. Ponev obrišemo s papirnato kuhinjsko brisačo in znova segrejemo.V vsako rezino pancete ovijemo po polovico suhe slive in polovico brstičnega ohrovta. Zvitke prebodemo z lesenimi paličicami oziroma nabodalci, potem pa jih opečemo v segreti ponvi. Slivova juha s smetano JUHA Sestavine: 21 vode, 25 svežih sliv, 1 žlica moke, 2 dl kisle smetane, sol Priprava: Slive operemo in skuhamo v slani vodi. Ko so skuhane, juho zgostimo s podmetom, ki ga naredimo iz 3 žlic vode, žlice moke in kisle smetane. Juha naj ponovno prevre, po potrebi solimo in takoj ponudimo. Kunčja bedra s slivovim vinom GLAVNA JED Sestavine: 4 kunčja bedra, sol, poper, 40 dag svežih sliv, 3 dag svežega ingverjevega korena, 4 česnovi stroki, 4 rdeči feferoni, 4 žlice olja, 2 žlici sladkorja, 1,3 dl slivovega vina (ali katero drugo aromatično vino), 2 lovorjeva lista, 2,5 dl perutninske osnove, 1,3 dl bezgovega soka, jedilni škrob Priprava: Kunčja bedra solimo in popramo. Iz vseh strani jih popečemo ter nato na toplem prihranimo. V ponev damo polovice sliv brez koščic in sladkor ter zalijemo z vinom. Pečico segrejemo na 200 °C. V ponev damo ingver, česen, feferone, lovorov list. Dolijemo perutninsko osnovo in bezgov sok. Nato dodamo prej opečena kunčja bedra in dušimo v pečici do 40 minut. Meso vsake toliko časa prelijemo s sokom, v katerem se peče. Jedilni škrob premešamo z mrzlo vodo in prilijemo omaki. Za prilogo lahko ponudimo polento. Skutni cmoki s kostanjem in suhimi slivami PRILOGA Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Sestavine: 25 dag skute, 10 dag masla, 12 dag kisle smetane, 20 dag kruha brez skorje, 10 dag moke, 4 jajca, polovico pomaranče za okus, 20 dag kuhanega in pretlačenega kostanja, 10 dag suhih sliv brez koščic, 1 žlica nima. 10 dag sladkorja v prahu Priprava: Za nadev pretlačimo kostanj. Suhe slive narežemo na drobne kocke. Pomešamo jih s pretlačenim kostanjem, sladkorjem v prahu in rumom. Iz te mase naredimo 12 kroglic in jih zamrznemo. Za skutne cmoke presejemo moko in narežemo kruh na drobne kocke. Mlačno maslo pomešamo z jajci. Vse skupaj pomešamo še z ostalimi sestavinami za cmoke; skuto, kislo smetano, vanilijevim sladkorjem, soljo ter pomarančo. Maso nekaj časa pustimo počivati, nato še enkrat dobro premešamo. Nato testo razdelimo na dvanajst enakih delov. Zamrznjene slivove kroglice vtisnemo v skutno testo in oblikujemo cmoke. Slivova solata z jogurtovim prelivom Kuhamo jih deset minut v vreli vodi. Lahko jih pomešamo v mešanici lešnikov in sladkorja^ SOLATA Sestavine: 50g suhih sliv, 2 pomaranči, 2 banani, 1 kivi, 1 jabolko, 1 sveža hruška, 1 jogurt Slivovka Priprava: Suhe slive namočimo v vodi in jih pustimo približno 1 uro. Sadje operemo in narežemo na majhne koščke. Dodamo še suhe slive in vse skupaj prelijemo z jogurtom. PIJAČA Priprava: Naberemo slive, jih namočimo v sod, dobro zapremo in pustimo, da zori več mesecev. Pozimi, ko je več časa, kuhamo žganje, kuha se vsaj dvakrat, da se dobi dobra slivovka. Na 1001 zmesi sliv dobimo 101 slivovke (50 %). Žganje, ki sodi med prvovrstno domače žganje, je pridobljeno iz domačih češpelj. Seveda pa je treba veliko pozornosti posvetiti pripravi drozge in pozneje sami destilaciji, kajti le tako dobimo žganje želenega okusa in arome. Treba jo je poskusiti, pa še pokvari se ne, saj pravijo, da žganje pri pravilnem skladiščenju štirideset let pridobiva kakovost, po štiridesetih pa nič ne izgubi. Kompot iz suhih sliv in svežih jabolk SLADICA Sestavine: 0,25 kg suhih sliv, 0,5 kg jabolk, nageljnove žbice, cimet, sok in lupina polovice limone, 3 žlice sladkoija, 1,51 vode. Slivovi muffini Včasih ni bilo gospodinjstva, da ne bi imelo na zalogi suhega sadja. Kompot iz suhih sliv so gospodinje pripravljale ob praznikih, gostijah, domačih kolinah in drugih posebnih priložnostih. Priprava: Slive operemo in jih damo kuhati. Primešamo začimbe in sladkor. Ko so slive na pol kuhane, dodamo jabolčne krhlje. Uporabimo jabolka, ki se ne razkuhajo hitro. Če kuhamo večjo količino kompota, je dobro, da kuhamo posebej slive in posebej jabolka. SLADICA Sestavine: 150 g svežih sliv, 100 g masla, 100 g sladkorja, 1 jajce, 200 g moke, 2 čajni žlički pecilnega praška, 180 g kisle smetane Priprava: Slive dobro umijemo, osušimo in razpolovimo. Odstranimo jim koščice ter narežemo na kose. Maslo in sladkor penasto umešamo in dodamo jajce. Zmešamo moko in pecilni prašek. V maso nato umešamo kislo smetano in vse skupaj dodamo k moki. Narahlo premešamo in dodamo borovnice. Model za muffine namažemo z maslom in testo prelijemo v modele. Pečemo 20 min na 180 °C. Slive so bolj raznolike kot večina drugega sadje. Razlikujejo se po času zorenja ter velikosti, obliki, barvi in okusu ploda. Sliva izvira iz zahodne Azije in s Kavkaza. Slive lahko jemo surove ali pa jih kuhamo. Za kuhanje so bolj kisle in manj sočne. Pripravimo lahko pečemo ali ponudimo kot poleg mesa, še Naredi različne pite, kompote. cmoke, omake, lahko jih kuhamo. Iz njih lahko naredimo sladoled ali pa jih omako poleg sladoleda. Odlično se podajo tudi posebej poleg jagnjetine, svinjine in race. mo lahko tudi marmelado ali žganje. Slive lahko tudi posušimo. Z uživanjem sliv izboljšamo presnovo ogljikovih hidratov in pri tem lahko izgubimo kakšen odvečni kilogram. Dobro se tudi za povečanje odpornosti proti stresu, pomagajo pri živčnem nemiru in pri težavah s koncentracijo, krepijo srce in imunski sistem. Najbolje je, da zaužijemo doma pridelane slive ali češplje, kot jim rečemo, ki niso obdelane s pesticidi. Ivančna Gorica, avgust-september 2007 29 KVIZ 1. Najstarejšo piščal so arheologi našli v jami z imenom: a) Kosmate babe b) Nežne babe c) Divje babe 2. Katera rastlina nima trnov? a) osat b) gladež c) slak 3. Kateri vladarski naslov so največkrat porabili za pasja imena? a) kralj b) sultan c) šah d) cesar 4. Hektoliter ima.......litrov. 5. Kateri element gradi kuhinjsko sol? a) natrij b) magnezij c) silicij 6. Na kateri gori je Jezus doživel spremenjenje? a) na Taboru b) na Golgoti c) na Sinaju 7. Kje se nahaja Rivča jama? a) blizu Muljave b) blizu Metnaja c) blizu Zagradca 8. V kateri vasi se je rodil književnik in Prešernov sodobnik Miha Kastelic? Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: 1. c, 2. dvanajst, 3. c, 4. a, 5. a, 6. b, 7. d, 8. a UGANKE SALJIVKE 1. Čim krajše je, več pokaže? 2. Katera žival ne pozna prahu? 3. V voz me vprežejo in drva na meni režejo? 4. Če je moškega spola, tovor nosi, če je ženskega, pa koscu pomaga? 5. Se v jutru poraja in travo napaja? ODGOVORI: 1. žensko krilo, 2. riba, 3. kobila, 4. osel in osla, 5. rosa LITERARNI DROBEC (kako dobro poznamo domačo literaturo) »Pij, pijan ga zadeneš!« Poskusite ugotoviti, v katerem literarnem delu je gornji stavek in kdo je delo napisal. Kdor ve tudi to, kateri literarni junak ga je izrekel in komu je bil namenjen, si zasluži medaljo. Pa ne navadno; tako, z medom namazano! Odgovor napišite na črto pod tekstom. - Tako, da se ne boš spet odpeljal na nudistično plažo LAHKA KRIŽANKA (s pesniškim dodatkom) Reševalcem bo izdala skrivnost, kaj smo delali Klasjevci v avgustu. To boste lahko prebrali v poudarjenem navpičnem stolpcu. R 0 P V T N D R K L 0 T C Č PESNISKI DODATEK (za lažje iskanje gesla) Človek rabi kaj počitka, da spet odebeli se ritka. Za to primeren je avgust, ko vsi odšli smo na dopust. Zdaj smo mi se že vrnili, a smo na delo pozabili; v oblast nas vzela je grdoba, ki ji pravimo lenoba. Njo v glagol spremenite in v križanko vrzite! Vodoravno: 1. starinski plug, 2. stranski proizvod pri mlačvi, 3. težka vojaška vozila, 4. pivi prebivalec raja, 5. krajevna skupnost med Muljavo in Zagradcem, 6. žensko oblačilo, 7. ograjena obdelovalna površina, 8. pijača Dolenjcev c z$i vs^k prst roki (če ni drugače, lahko tudi na nogi) Palec -- Dopusauk pride pr.u \ kraj :r. '.praša mimoičc čega: -Kakšne so kaj življenjske razmere v tem kraju?« »Odlične,« odgovori vprašani, »tako zdrave, da že dolgo ni nihče umrl.« »Kaj pa tale pogrebni sprevod, ki se nama približuje?« je vprašal nejeveren prišlek. »Ah, to je le naš pogrebnik,« malomarno zamahne z roko domačin, »umrl je od pomanjkanja, ker ni imel nobenega zaslužka.« Kazalec Žena: »Gospod doktor, moj mož je strašno živčen. Kar naprej si grize nohte, po tistem ga pa neznansko boli hrbtenica.« Zdravnik (po daljšem premisleku): »Ne najdem povezave; zaradi tega ga hrbtenica ne bi smela boleti.« Žena: »Je povezava, je. Moj mož si namreč grize nohte na nogi.« Sredinec Študent na bencinski črpalki: »Gospod, vam obrišem stekla na avtomobilu?« Lastnik se upre: »Hvala, ni treba. Stekla so čista.« Študent si še enkrat ogleda avtomobil in pristavi: »Že vem, najprej bi vam moral očistiti očala.« Prstanec Nečak Petrček vneto riše angele, pa je po pomoti enemu narisal šest prstov. To opazi ostarela in pobožna teta Milka in ga opomni: »Petrček, povej mi, kdo je že videl angela s šestimi prsti?« Petrček pa se ne da motiti: »Draga teta Milka, pa mi ti povej, kdo je videl takega s petimi prsti?« Mezinec Brat Marko in sestra Cvetka imata vsak svojo napako: Marko se noče umivati, Cvetka pa zeha, ne da bi si usta pokrila z roko. Nekega dne, ko je Cvetka spet na veliko zehala, Marko pripomni: »Malo je manjkalo, pa bi me požrla!« »Ni nevarnosti,« odvrne sestra, »saj veš, da ne maram svinjine.« - Kakšno taljenje ledenikov neki; vodna gladina se dvigne, ko se vsa ta debelina spravi v morje. 30- Ivančna Gorica, avgust-september 2007 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, in večni mir mi zaželite. Izčrpala svoje sem moči, zaprla trudne sem oči. Ostala bom v spomin vsem. zahvala V 85. letu starosti je h Gospodu odšla naša draga teta in sestra MARIJA OZIMEK iz ulice Viktorja Koleša 14, Ivančna Gorica. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo teto poznali, jo imeli radi, jo obiskovali, mislili nanjo v času bolezni ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za tople stiske rok, izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje, sveče ter za vso pomoč, ki ste jo nesebično izkazali v teh težkih trenutkih. Iz srca hvala g. župniku Jožetu Kastelicu za vso podporo, za tople poslovilne besede ter za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala zaposlenim v Domu starejših občanov Trebnje za požrtvovalno in nesebično skrb in nego ter pogrebni službi Novak iz Rebri za lepo organizacijo pogreba. Vsem imenovanim in neimenovanim in vsem, ki ste jo poznali, jo imeli radi in se jo boste spominjali, še enkrat iskrena hvala iz srca! Žalujoči vsi njeni Lep, vroč in dolg poletni dan, a tragično zaznamovan je bil, ko umolknil je tvoj glas in si za vedno odšel od nas. Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj! zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA LOŽARJA po domače Povletovega Jožeta iz Šentvida pri Stični 104 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem in znancem, ki ste se mu še zadnjič poklonili v spomin in ga pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo župniku za pogrebni obred, Janezu Kastelicu za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi ter članom PGD Šentvid pri Stični, Društvu upokojencev Šentvid pri Stični in pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Za vedno bo ostal v naših srcih. ^ Vsi njegovi ^ . ■ ....... / Ko ni ga več, je človek kar naenkrat le spomin; ne več telo, le duša, speta v vencu bolečin, in solze v nas, ki silijo navzven, navzven, so le odraz nečesa, ki imena mu ne vem. zahvala V 70. letu starosti je odšel k večnemu počitku dragi ati in dedi HENRIK HOČEVAR po domače Jurmanov Henrik iz Kala pri Ambrusu Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas je vaša bližina bodrila. Hvala za iskrene izraze sožalje, za darovano cvetje, sveče, darove za mašo in cerkev. Hvala g. župniku Urošu Švarc, pevcem, upokojencem društva Ivančna Gorica, pogrebnemu podjetju Perpar, sosedom, dragim sorodnikom, pravim prijateljem in lovcem društva Suha krajina, ki so dragega očeta in dedka pospremili k večnemu počitku v Dolino miru. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. ^ Lidija in Jurij ^ % zahvala Ob smrti moje drage mami MARIJE ŽAGAR roj. Krevs iz Ivančne Gorice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji izrazili spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisne in ustne izraze sožalja. Iskrena hvala zdravnikom dr. Tonji Gomzi in dr. Davorinu Kastelicu, patronažnim sestram in ostalemu osebju ZD Ivančna Gorica za njihovo skrb v času njene bolezni. Posebna zahvala družini Trpin-Šerek za nesebično pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Zahvaljujem se govornici gospe Ljubi Štrubelj za poslovilne besede ter organizaciji ZB NOV in Društvu upokojencev Ivančna Gorica za častno spremstvo. Hvala sosedu Vasji in njegovemu prijatelju za zaigrane melodije. Hvala tudi pogrebni službi. Žalujoča hči Mija Tiho si zaspal, ne da bi vedel, da nikoli več ne boš vstal. Ob slovesu niti roke nisi podal, samo odšel si nam, brez slovesa, v večni raj. zahvala Po težki in hitri bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari ata FELIKS BIVIC po domače Škufčev Fele iz Pristavlje vasi Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, še posebej pa Združenju šoferjev in avtomehanikov Grosuplje ter Ivančna Gorica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šentvid pri Stični, Avto-moto društvu Šentvid pri Stični, Turističnemu društvu, Društvu upokojencev in Društvu motoristov za poslovilne besede, ki so v polnosti prikazale življenjsko pot našega ata in ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, svete maše in dali za dobre namene. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku Jožetu Gre-bencu in gospodu Koželju za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, pevcem za zapete pesmi, trobentaču ter družini Perpar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi zahvala V 91. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga teta ALOJZIJA GOLF Špaja teta iz Rdečega Kala 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše in dober namen, ter vsem, ki ste zanjo molili in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Grebencu in gospodu Jožetu Koželju za lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Hvala tudi pevcem in Perparjevim za pogrebne storitve. Vsi, ki smo jo imeli radi Niti z Bogom nisi rekla, niti roke nam podala. Ostali so spomini bolečina, ostala za teboj velika je praznina. ZAHV1I1 V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustila MARIJA OMAHEN Antonova mama iz Velike Dobrave 15, Višnja Gora Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem za topel stisk roke, darovano cvetje in sveče in vso pomoč, ki se nam jo nudili. Gospodu za vsakomesečni obisk in lepo opravljen pogrebni obred. Gospodu Grozniku Pavletu za lepo izrečene poslovilne besede. Pevcem za lepo zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni zahvala V 92. letu je ugasnilo plemenito srce naše zlate mame, babice in prababice, ki nas je v življenju vodila JOSIPINE ZUPANČIČ po domače Štefkove Fini gostilničarke v pokoju iz Malega Hudega Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli pisno alrustno sožalje in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo GD Hudo - Ivančna Gorica za slovesno organizacijo pogreba, govorcema g. Jurčiču in g. Knezu za lep poslovilni govor ob odprtem grobu, pevcem za zapete pesmi, harmonikarju in trobentaču za zaigrane pesmi. Iskrena zahvala tudi sovaščanom. Vsi njeni ■ 'i.. 1 Za vse, ki nas je imela rada, je bila vedno mama. Njena vrata so bila na stežaj odprta. Na pragu nas je sprejemala odprtih rok in s smehljajem na ustnicah, ko pa smo odhajali, se je poslavljala z rosnimi očmi in v upanju, da je naslednje snidenje čim bližje. Bolečina bo počasi bledela, a njen nasmeh in njena topla dlan bosta vedno ostala v naših srcih. zahvala Od nas se je za vedno poslovila naša draga mama MICA GREGORIČ Perkotova mama iz Tolčan Iskreno se zahvaljujemo celotnemu osebju Zavoda sv. Terezije iz Vidma in njeni osebni zdravnici Meti Campa, dr. med., za njeno dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje v mrliško vežico, vsem, ki ste darovali za svete maše in farno cerkev, vsem, ki ste prinesli cvetje in sveče, in vsem, ki ste jo z molitvijo in lepimi mislimi na njen rojstni dan pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala velja ambruškemu župniku g. Urošu Svarcu za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala zagraškim pevcem in zborovodju ter organistu Robertu Kohku za občuteno petje. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno opravljene pogrebne storitve. . Žalujoči: vsi njeni . Ivančna Gorica, avgust-september 2007 31 ZAHVALA V 94. letu starosti je zavedno zaspala draga mama in teta AMALIJA PEČEK po domače Zotlarjeva Malči iz Šentvida pri Stični 24 Zahvaljujemo se osebju doma starejših občanov Grosuplje, dr. Zupančiču za dolgoletno zdravstveno oskrbo. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ZŠAM Ivančna Gorica, GD, DU, TD, ZB Šentvid pri Stični, ki so jo spremljali na zadnji poti, darovali sveče, svete maše in v dober namen. Iskrena hvala župniku Janezu Petku in za somaševanje župnikoma Jožetu Koželju in Marjanu Lam-pretu, cerkvenemu zboru za zelo lepo petje in zborovodki-nji Tanji Tomažič Kastelic za poslovilne besede. Hčerka Stanka z možem '■MS ZAHVM& V 87. letu starosti je odšla k večnemu počitku naša draga mama, sestra, babica in prababica PE RUŠEK FRANČIŠKA rojena Polončič iz Višnje Gore Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob izgubi naše mame izrekli soža-lje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter dobre namene. Za lepo pogrebno slovesnost iskrena hvala gospodu župniku Grebene Jožetu, pevcem in Perparjevim. Za zadnje preživeto leto pa zahvala tudi Domu starejših občanov Grosuplje. Vsi njeni - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 1 ¡SSŠs^ POGREBNE STORITVE Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. D0S1SLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 V okviru črnem obvestilo presunilo nas je nemilo. Mami le kak dan nazaj v očeh ugasnil je smeh ljaj. Molče s solzami se borimo »saj ni res« si želimo. A žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. I1HWII1 Po hudi bolezni je tiho odšla od nas draga žena, mami in babica DANICA KASTELIC roj. Videnič, 1930-2007 upokojena učiteljica, pedagoški vodja Ob boleči izgubi naše drage mame nismo bili sami. Za vso pomoč se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem; vsem, ki ste Jo v tako velikem številu pospremili na Njeno zadnjo pot, Ji prinesli cvetje, sveče ter darovali za dober namen in svete maše. Hvala ge. Tatjani Lampret za vsestransko pomoč, ge. Lojzki Potrpin za njene molitve. Hvala Kulturnemu društvu Josip Jurčič, Krajevni skupnosti Muljava, kolektivu Osnovne šole Stična in osebju Zdravstvenega doma Ivančna gorica. Hvala govornikom: g. Jerneju Lampretu, g. Alojzu Šraju, g. Cirilu Jurčiču ter gdč. Saši Senici, ki je prebrala misli, ki sta jih zapisala g. Dane Zupančič ter Tatjana Lampert. Hvala gospodom župnikom: g. Pahulje Antonu, g. Burger Marku, g. Humar Antonu, g. Petek Janezu za svečano pogrebno sveto mašo. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Muljava za čudovito petje v slovo. Hvala družini Perpar za organizacijo pogreba. Hvala gostilni Obrščak za postrežbo. Vsi Njeni dragi Igra pod dvema košema Deset let delovanja Košarkarskega kluba Grosuplje Kc -osarkarski klub Grosuplje smo obiskali na dan, ko so praznovali desetletnico delovanja. V čast jubileju so njihovi člani organizirali tretji tradicionalni turnir »Dan košarke«, ki se ga je udeležilo preko sto tekmovalcev vseh starostnih skupin. ^ Svoje strokovno delo smo pričeli leta 1997 z enim trenerjem in približno dvajsetimi igralci v pionirski in kadetski kategoriji. V letih, ki so sledila, smo z načrtnim in preudarnim delom oblikovali celotno piramido ekip v moški kategoriji, sedaj pa imamo tudi ženski ekipi mlajših in starejših pionirk,« o začetnih korakih košarke pove eden izmed ustanoviteljev in današnji predsednik kluba Božidar Gabrijel. lekarna ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 FOTOREBUS Skoraj dva meseca bo, ko smo zastavili zadnjo nalogo iz te rubrike in gospa Pozaba je imela lepo priliko opraviti svoje delo. Zategadelj bomo nalogo ponovili: na podobi je bil konj, poleg pa naročilo, da poiščete čim več pregovorov in besednih iger o tej živali. Pa poglejmo, kakšne možnosti so se nam ponujale: Darovanemu konju ne glej na zobe; Vsak svojega konja hvali; Drži se kot zgarano kljuse; Kraljestvo za konja!; Ni vsak mrha, kdor prha; Konj z gobcem dirja; Je premeten kot konjski mešetar; Kopito je treba po konju meriti... Nova podoba je spet spodbudna za razmišljanje, zato poleg svinčnika še pamet v roke. KOS PRIDE OD KOSE IN KOŠNJE Zadnjič smo razmišljali, odkod beseda kosa, kosec, košnja, košenina in tako naprej, in ugotovili, da imajo svoj izvor v zvokih, ki jih daje kosa pri delu; gre torej za imitacijo naravnih glasov. Ob tem smo povedali, da sije ime prilastila tudi sodobna naprava, imenovana kosilnica, čeprav s svojim ropotom niti malo ne spominja na dobrodejne glasove starodobne kose. Vsem, ki bi podvomili o stvarnosti tega zaključka, smo svetovali, naj tenkočutno prisluhnejo glasovom iz okolice, saj smo v času košnje, in se bodo o tem lahko sami prepričali. Odprto pa je ostalo vprašanje, ali je s koso in košnjo povezano ime rumenokljune ptice, imenovane kos, in še nekateri drugi izrazi. »Lenega čaka strgan rokav, palica beraška in prazen bokal,« sem si dejal po Vodnikovo (čeprav dandanes izrek ne velja več, prej nasprotno) in šel raziskovat. Na-brusil sem koso in hlastno odrezal nekaj redi kot Kadunčar na Onem svetu. In glej ga zlomka - kar naenkrat je nekaj črnega hušknilo mimo mene. Ozrem se nazaj in vidim, kako se kar trije kosi mastijo z nečim iz mojih travnih redov. »Glej ga vraga črnega, pa te imam,« sem si dejal. Pri tem sem mislil na spoznanje, daje tudi kos dobil ime po košnji. Kos je torej ptica, ki se je pogosto pojavljala za kosci, pa so ji naši predniki dali tako ime. Vidite, do kam se dokopljemo, če preudarno motrimo pojave v naravi in se ne menimo za jezične dohtarje in njihove stereotipne teorije. Še vedno pa ostane nerazčiščeno vprašanje o izvoru besede kos, kosec in košček kot del neke celote; na primer: kos lesa, košček sira in kot samostalniški srednik - kosci pogače. Zanimivo bi bilo slišati tudi pomanjševalnico za delavca, ki kosi na travniku. Pred nami je torej nova naloga iz besedoslovja. Pa pojdimo na delo vsi, ki nam je mar besedišče našega jezika. Leopold Sever Ptice so bile prebrisane - čim sem prenehal košnjo, so odletele proč. Tako sem le s težavo ujel v objektiv enega izmed črnih pobiralcev hrane na ko- narava, nenehna ustvarjalka Doslej smo v pričujoči rubriki pokazali že dve kamniti stvaritvi narave - raco in kravo. Tudi današnji »kamen« ima izrazito živalske poteze. Po njih s precejšno lahkoto prepoznamo pregovorno počasnega polža. Čeprav sem večkrat obkrožil »slinasto zverino«, nisem in nisem mogel najti položaja, s katerega bi dovolj nazorno upodobil kamnitega mehkužca. Vsekakor je naravni pogled na polžasto tvorbo prepričljivejši kot tale na podobi. Če kreaturo motrimo v naravi, razločno vidimo vse tri bistvene sestavine polžev: glavo, nogo in lepo zasukan drobovnjak. In še več: na glavi so lepo vidne tipalnice in gobec, za katerim lahko brez večjega truda zaslutimo strgačo. Neverjetno podobnost z živim polžem dopolnjujejo tri luknjice pri vratu, kjer imajo živi polži prav tako tri telesna izvodila: za spolne žleze, za dihalo in za zadnjično odprtino. Tukaj seveda ni priložnost, da bi se spuščali v svet mistike, vendar je pojav tako nenavaden, da se človeku nehote postavi vprašanje, ali je to res samo golo naključje. Polžje iz obsežne zbirke Pavla Groznika iz Višnje Gore. V njegovi kolekciji je več kot tisoč naravnih in umetnih stvaritev s potezami polžev. Gospod Pavel je pristen Viš-njan, zato veliko da na žival, ki je simbol rodnega mesta. O njegovi obsežni zbirki smo že pisali v Klasjevi knjigi rekordov. Ker svojevrstna kolekcija še vedno raste, bomo o njej zagotovo brali tudi na kakšni višji ravni, le meni verjemite. LS Pred fotografskim ovekovečenjem kamnitega polža sem lastnika milo prosil, da se je postavil poleg. Po njegovem izrazu lahko vidimo, da se »pošasti« prav nič ne boji, čeprav tehta več kot petdeset kilogramov. Da, gospod Pavel zna s polži. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Za pomoč pri prepoznavanju predmeta iz etnološke dediščine, ki je bil objavljen v prejšnji številki, naj dodam še to, da so bili ti izdelki znani že v starem veku. Danes jih najdemo v najrazličnejših izvedbah. Vsi po vrsti služijo za komunikacijo v najširšem pomenu besede. Današnja podoba prikazuje izdelek, bolje rečeno ostanek zgradbe, ki pa ima ohranjenih še dovolj elementov, po katerih jo bomo prepoznali. Uporabljali so jo predvsem v prihajajočem letnem času, to se pravi jeseni. Po vsem tem najbrž ne bo težko prepoznati in imenovati upodobljeni izdelek človeških rok in uma. Vsem zvestim sodelavcem v kotičku prijazen pozdrav! Leopold S »NAŠI« VLADARJI IN NJIHOVI BLIŽNJI O bivanju Francozov v naših krajih kroži več zanimivih pripovedi. Francoska enota se je ustavila na Skrjančem pri Ivančni Gorici. Utrujen vojak stopi k Mlakarjevim in v hiši zagleda prazno zibel, narejeno za dvojčke. Uleže se vanjo in gospodarju ukaže naj ga ziblje. Gospodar ga je zibal bolj narahlo, Francozu pa to ni bilo dovolj in je zahteval naj bolj pritisne. Gospodar ga je ubogal in stopnjeval nihaje, dokler se vojak ni zvrnil po tleh. Iz tistih časov se je ohranil pregovor: »Vsaka stvar traja le en čas kot Mlakarjevo zibanje«. Ta dogodivščina je bila potem večkrat ovekovečena na panjskih končnicah. Cesar in vojskovodja Napoleon Za tiste, ki niso v zgodovini preveč doma, se najbrž čudno sliši trditev, da so naši kraji nekoč spadali pod Francijo. Pa je čista resnica. To je bilo med vladavino francoskega cesarja Napoleona. Napoleon Bona-parte (1769-1821) ni bil čisto pravi Francoz, temveč Korzičan. Šolal se je v francoski vojski in v viharnih časih ob koncu osemnajstega stoletja hitro napredoval iz topniškega častnika v generala. Kot vojskovodja je premagal več evropskih armad in se leta 1804 oklical za francoskega cesarja. Po sijajnih zmagah nad avstrijsko vojsko je Napoleon zasedel južni del avstrijskega cesarstva in iz zasedenih dežel ustanovil Ilirske province s sedežem v Ljubljani. Čeprav je bil Napoleon, naši Dolenjci so mu rekli Napaljon, samodržec, je pod vplivom francoske meščanske revolucije ukinil mnoge fevdalne prvine in uvedel več demokratičnih svoboščin. Tedaj smo tudi Slovenci v okviru Ilirskih provinc (1809-1813) dobili sodobnejšo sodno, davčno, gospodarsko in šolsko oblast. Uvedena je bila obvezna štiriletna osnovna šola v domačem, to je slovenskem jeziku. Po Napoleonovem porazu in razpadu Ilirskih provinc se je po- Po uničujočih porazih z Rusi, Nemci in Angleži je bil Napoleon odstavljen in interniran na otok Elbo. Leta 1815 je od tam pobegnil in spet stopil na čelo Francije. Po porazu pri Waterlo-oju je bil ujet in pregnan na samotni otok Sveta Helena, kjer je čez šest let umrl. Francoski cesar Napoleon ni bil nikoli na ozemlju naše občine, pač pa se je nekaj časa mudil v Ljubljani. Na Dolenjskem so imeli Francozi največ vojaštva v Novem mestu, v Trebnjem in v Višnji Gori, v drugih krajih pa primerno močne orožniške posadke. Prebivalce naših krajev je pod Francozi najbolj motilo to, da so morali plačevati davke, ki so jim tedaj pravili »fronki«. Drugače pa so bili »fejst in priljudni«, kakor je zapisal župnik Jereb iz škocjanske fare. Ljudem so bile všeč njihove uniforme, dekletom pa še kaj drugega; to je pripomoglo, da so francoski vojaki ob odhodu zapustili v naših predelih kar nekaj svojega potomstva. Med umikom Francozov je bilo več bojev v širši okolici Višnje Gore - od Drage do Peščenika. Leopold S vrnila avstrijska oblast, ki je ukinila večino pridobljenih pravic. Vendar je med Napoleonovo okupacijo svobodni duh ušel iz steklenice in se ga ni dalo več ujeti. Čez nekaj desetletij, zlasti v revolucionarnem letu 1848, je morala na fevdalnih načelih temelječa habsburška monarhija korenito spremeniti upravo in postopoma obnoviti dobršen del svoboščin, ki so jih naši predniki imeli že pod Napoleonom. Napoleonu je stalno primanjkovalo vojakov, zato je na silo novačil tudi med našimi fanti. Med rekruti je bil tudi Andrej Pajk s Hudega. Kot vojak je doživel Napoleonov poraz v Rusiji in se šele po več letih vrnil domov. Ko se je gospodarsko opomogel, je na Hudem zgradil hišo in si v njej uredil gostilno. Njegovo kalvarijo v Rusiji je opisal J. lurčič v knjigi Spomini starega Slovenca. Na sliki: Nekdanja Paj-kova gostilna na Hudem. HBfj Ivančna Gorica, avgust-september 2007 33 * 2f\ DOZZO VOLJO & KAKO JE mn ŽEJEN OSTAL LEOPOU) SEVER Opomba: Severno ležeča znamenja z območja Brezovca, Gornjega Vrha in Vrvišč po cer-k\>eni razdelitvi spadajo v župnijo Javor, znamenja z območja Dol, Šentjurja in Bratnice pa v župnijo Vel. Gaber. P. JAVOR KALCE SELA GORNJI VRH 2 CEROVEC SOBRACE Š 13? BUKOVICA -f. 11 f,,-t 14 15 [Sij ČAGOŠČE VRH t 20 RADANJA VAS lat j g ™ ŽABNICA U -f» VIDEM 18 l TEMENICA f PRAPROCE 22 H 23^ PUNGERT 21 -f BRATNICE D. VAS M. DOLE 28 t V. DOLE 29 ŠENTJURJE ( N (+ "SEVERNA' SKRIVNOSTI NARAVE Ondan trebim solato in v njej zapazim lepo zeleno gosenico. Žival je bila slabo vidna, ker se je njena barva imenitno skladala z barvo solate. Tedaj se mi prebudi stara raziskovalna žilica. Primem gosenico in jo položim na list rdečega zelja. Gosenica je nekaj trenutkov mirovala, nato pa je tebi nič meni nič zlezla nazaj na zeleni list. Žival je očitno zaznala, da je na rdeči podlagi preveč vidna, pa jo je »podurhala« nazaj v varno okolje. Temu pojavu v biologiji pravimo varovalna barva. Kajne, da je narava zanimiva, če jo znamo opazovati? Naredite še vi kak podoben poskus! Po pravici povedano Piskrnikov Urh ni bil hud pijanec, je pa rad dal na zob kaj žganega. Zato je večkrat stopil v klet na šilce »ta-kratkega« in zaloga iz domače žga-njekuhe je kaj hitro pošla. Seveda je bilo potem hudo, še posebej ob težjem delu. Urhova žena Katarina je bila preudarna ženska in je nekaj žganja še pravočasno skrila, da je bilo za najnujnejše potrebe pri hiši. Tudi tisto leto je iz pletene steklenke, imenovane flaškon, odvzela liter slivovke in jo skrila v koruznico, ki je bila za opaž svinjskega hleva. Toda imela je smolo. Urh je slučajno šaril okoli svinjaka, pa se mu nekaj zasveti skozi koruznico. Seže z roko in privleče na plan steklenico polno dišeče slivovke. Ker je bila glavna zaloga ravno tiste dni pošla, je pri priči napravil nekaj dolgih požirkov, saj je bil hudo potreben okrepčila. Naslednje dni je kajpak znova in znova zavijal za hlev in nekega dne je strahoma opazil, da je steklenica prazna. Nekaj časa je tuhtal, kaj naj napravi, pa se je domislil; steklenko je trčil ob tram, črepinje zmetal za opaž in z nedolžnim obrazom odšel v hišo. Nekaj dni po tistem je prišel domov tako utrujen od košnje, da se je zasmilil celo strogi ženi Katarini. »Le čakaj, ti bom nekaj prinesla, ko si revček tako zdelan,« je dejala in odhitela za svinjski hlev. Toda kmalu je vsa skrušena prišla nazaj s črepinjami v rokah: »Joj kakšna škoda, da je flaša počila, mar bi ga revček ti spil, ko si tako zdelan in oblile so jo solze.« Njen jok je bil tako prepričljiv, da se je še Urhu milo storilo in so mu privrele solze v oči. Tako sta se oba jokala. Pozneje je Urh najboljšemu prijatelju priznal, da se ni kisal toliko zaradi žene, temveč zaradi slivovke, ki jo je zmanjkalo. LS NABOŽNA ZNAMENJA V ŽUPNIJI ŠENTV (STANJE NA PREHODU IZ 20. V 1. Rugljevkriž, Brezovec, Bukovica 2. Vaški križ, Cerovec, Bukovica 3. Kapelica na Vrviščih, Bukovica 4. Primoškov tronček, Pusti Javor 5. Vaški bogec, Sela (podrt) 6. Vaška kapelica, Sobrače 7. Pintarjeva kapelica, Sobrače 8. Vaški križ (Vrhujski bogec), Vrh 9. Pumprova kapelica, Brezovec, Bukovica 10. Marija v skali, Kleščak, Bukovica 11. Kšetov križ, Bukovica 12. Erjavčkov križ, Bukovica 13. Strmčeva (Vovkova) Marija, Bukovica 14. Selanov bogec, Bukovica 15. Pintarjeva kapelica, Cagoški Vrh, Čagošče ID - OBMOČJE TEMENICE 21. STOLETJE) 16. Dušova kapelica, Čagošče 17. Frenckov pil, Videm 18. Praznikov križ, Temenica 19. Ihančeva kapelica, Radanja vas 20. Ceglarjeva (Resnikova) kapelica, Debeli hrib 21. Vaški križ, Bratnice 22. Vaška (Martinova) kapelica, Praproče 23. Trznarjeva kapelica, Praproče 24. Fajdigova kapelica, Temenica 25. Lavrihova (Šemetova) Marija, Temenica 26. Križ na Požarnici, Velike Dole 27. Miklavžev pil, Velike Dole 28. Mejačev (Grosov) križ, Velike Dole 29. Vaška kapelica (»kužno zn.«) Sentjurje 30. Marcev buhek, Šentjurje TRETBKim podlistek CVIIL REKORD: CVETAČA, VELIKA KOT BUČA Najbrž ga ni med nami, ki še ni jedel cvetače. To je rastlina iz družine križnic. Sem spadajo poleg divjih številne kulturne rastline, med njimi tudi kapusnice, na primer glavnato zelje, koleraba, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje, cvetača in druge kulture. Ta rod križnic je zelo spremenljiv in je dal po mutacijah mnoge variacije kapusnic; mednje sodi tudi cvetača. Pri njej so se nekateri deli sveta preobrazili v gručasto glavo, ki je izvrstna za pripravo zelenjavnih jedi. Letos je ta kapusnica še posebej dobro obrodila v vrtu Lojzke in Mirka Sever-ja iz Ivančne Gorice. Največja gruča je tehtala cele tri kilograme in dvajset dekagramov. Poleg pa je bilo še neki: primerkov, k: r_s: - ontii^1 CMTii •-'"I '.TtU -.- -f - taft^M t? Bogat pr eni strani odvisen od sorte rastline, p-.: driig: iznzi p* o^Kiieiuil! mer, ki so jih ustvarjale pridne roke obeh pridelovalcev. P^ moj: _____ je to največja cvetača, kije letos zrasla na naših rastiščih, zato nov Klasje-, rekord ni vprašljiv. Prislužila sta si ga Severjeva dva, Lojzka in Mirko iz Ivančne Gorice. Čestitke in korajžno naprej do novih dosežkov. 34 Ivančna Gorica, avgust-september2007