Ob prazniku, ki označuje, ob zaključku aprilskih dni. obletnico ustanovitve osvobodilne fronte slovenskega naroda, nam misli in želje že več kot štiri desetletja hite k najodločilnejšim in za naš majhen slovenski narod, kar usodnim zgodovinskim trenutkom. Naša domovina je v pičlega pol stoletja sodobne zgodovine z močmi in voljo lastnega naroda v družbr vseh jugoslovanskih narodov dosegla tisto, kar ni v tisočletjih poprej in tisto česar si ni   še izboril marsikateri narod na svetu.
Kar prepogosto pozabljamo na to, da se nam v naši polpretekli zgodovini ni potrebno prav ničesar sramovati - večina narodov v Evropi, Aziji, Afriki in drugod po svetu, še vedno gleda z zavidanjem in spoštovanjem na modrost, voljo in borbenost naših Ijudi pri prelomnem zgodovinskem odločanju, osvobodilnem boju in pri izgradnji samoupravne socialistične družbe. Premnogokrat in tudi vedno bolj nam tako uhajajo iz zavesti dogodki in usodni trenutki naše slavne revolucije in borbe pa tudi zanesenjaška vnema pri obnovi porušene domovine.
Strniti moramo vrste in kreniti v brezkompromisni boj
Izjemne dosežke v družbenem razvoju po nacionalni osvoboditvi, velike, a težke zmage naših borcev v narodnoosvobodilni vojni in žrtve prvih vrst naših predvojnih revolucionarjev in komunistov, so potrdilo, da nam v tem boju in osvobajanju človeka ni bilo nič podarjenega, kakor tudi, da so te brezštevilne žrtve in brezmejna predanost, našega človeka izgrajevali ter dogradili vizijo naše svo-bode in socialističnega samoupravljanja.
Take cilje si je že ob ustanovitvi zadala osvobodilna fronta slovenskega naroda in postajajo v današnjih družbenih razmerah ponovno vse bolj živi in pomembni. Za takšne in podobne cilje se bomo morali v socialistični zvezi bojevati bolj odkrito in odločno.
Osvobodilna fronta je prvič združila v skupnem boju ves sloven-ski narod. Skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi je tako postala najbolj množična gibalna sijd^^nkratna, enotna in množična organizacija ter nepremostljl^Kmjudske volje in moči.
Med takšne, za naše politi^f^tdružbeno delo danes ponovno žive dokumente in akcije^&dituai šM^stanovitve komunistične partije Slovenije. Pred jW^topl§{la Vflft^' čebinski manifest je zagotovo eden najodlocm^^hfim(jtQ/w v slovenski zgodovini. S svojo odločno, jasno in rgtHcjjp začrtano politično ostjo je usme-ril slovenski narod in mhLvskFharod na pot, ki jo je s prihodom tovariša Tita na čelo KPJ istega leta utrla tudi jugoslovanska komu-nistična partija - to jofot samjg^stičrjfffevolucije k svobodi sloven-skega in jugoslovamkih nafdbov. Prešernovi vizionarski stihi v Zdravljici, Cankarjevska uporna in globoka misel terskrb za sloven-ski narod - narod proletarcev, niso vzbudili samo rojstva sloven-ske partije temveč tudi OF in zato ker je le-ta pomenila uresničitev stoletnih hrepenenj Slovencev o njegovi enotnosti in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov ter vizij o enotnosti slovenskega delavskega razreda, kmetov in intelektualcev s KP na čelu. Kardelj je ob tem dejal, da je bila NOB slovenskega naroda prav zato mogočna, vsesplošna in zmagovita. S tem pa se boj OF ni končai, to ni bila njena zadnja zmaga. Njena zmaga mora postati izgradnja nove družbe, kateri bo dal pečat vsak posameznik - slovenski delovni človek.
In če nam je bilo potrebno kdaj strniti moči za ta naslednji cilj, je to potrebno danes, ko so se nekatere 'takratne, a večno veljavne vrednote razvodenele in tudi smotri so vse bolj oddaljeni, ko seje v našo družbo naselilo malodušje in s tem mnogo nezdravega, ko naenkrat nismo več sposobni usmeriti svojih moči v pravo smer, to je v razreševanje družbeno-ekonomskih težav sedanjosti. SZDL pa vendarle ima jasno začrtane cilje, naloge in tudi številne programe, ki bi jih morali uresničevati po vseh, v tej naši družbt sprejetih
-   ¦                                                                  (nmdaljevmnj* nm 2. atrant)
(nadaljevanje s 1. strani)
družbeno dogovorjenih poteh. Pripravljeni smo dopolnjevati in spreminjati ustavo in številne zakone, očitno pa so subjektivne sile premalo močne pri vztrajanju za izvajanje dosedanjih ter za spremi-njanje naših delovnih in človeških navad. Najpotrebneje od vsega, kar moramo storiti je torej to, da tako kot nekoč OF, tudi sedaj, strnemo vrste in na podlagi vsem nam jasnih in sprejemljivih skupnih ciljev krenemo v brezkompromisni boj za trdnejše gospo-darstvo, za zaupanje množic v frontno SZDL in družbo kot celoto in za utrditev družbenih vrednot in odnosov, ki jih je utemeljila OF.
Če nam je ob teh prazničnih dneh potrebno še kaj izreči je gotovo to, da bi bilo danes ponovno potrebno zgledovanje po nekaterih lastnostih aktivistov izpred štirih ali petih desetletij, ki so in bodo potrebne v težkem bjoju za družbenoekonomsko stabiliza-cijo družbe. Ob tem pa sta dve stvari najpomembnejši - pred seboj moramo vendarle imeti sedanje razmere in predvsem delovnega človeka oziroma krajana, s katerim in za katerega zaupanje bo treba bolj trdo garati - in drugo - vztrajno in neizbežno bo potrebno zapisane gore besed spremeniti v življenje in delo. Za vse to se mora boriti socialistična zveza in vse sile v njej, kar mislim, da je naš najvišji cilj. Le tako bomo lahko utrdili zaupanje slehernega človeka, utrdili zavest in prepričanje o živosti načel in izročil osvo-bodilne fronte, ne na koncu pa z oživitvijo dejavnosti Ijudskih množic pridobili tudi potrebno samozaupanje.
Najbrže ta pot ne bo ne lahka ne kratka, a iskreno sem prepričan, da vsi skupaj zmoremo teh moči, znanj in sposobnosti, z vero, da nas je v teh vrstah še precejšnja množica, s katero je kot nekoč, mogoče izvojevati tudi n^jtežje bitke.
S tem neskritim optimizmom si velja ob praznikih zaželeti naj-boljše želje, ki ostajajo kljub visokim obletnicam in novim mladim generacijam, naš skupni praznik - praznik slovenskega in jugoslo-vanskih narodov. Vsem delovnim Ijudem in občanom občine Ljub-Ijana Center ob dnevu ustanovitve OF, 1. maju in dnevu osvobodi-tve - 9. maju - v svojem imenu in imenu OK SZDL Ljubljana Center, iskreno čestitam.
Janko Rednak