^HOH OI IUU 20 LETHICI PODJETJA ' <0C, letnici samoupravljala 4. OBLETNICI NAŠE SMUČINE D DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« BEGUNJE NA GORENJSKE ^tOHIŠKI ODBOR suvko knafelj REDAKCIJSKI ODBOR 8M IZVODOV V,'~r*rr,z* \>%y. 2000 1900 1800 1700 m, m 1600 1500 1400 1300 1200 1100 j 1000 REALIZACIJA PC v milj 900 PROIZVODNJA PC v milj 800 ZAPOSLENIH 700 600 512 421 414 500 400 delavcev 300 161 157 ..-o 1551 ■n0) 146.................................... 14.2 XA*.. ' ............................................. v ■ „> • 200 100 O P naraščal nato pa nnenaiB začeli izpod-j rivati Japonci in Italijani s kvalitetnejšimi in cenejšimi pali cajni. Posebno Italijani nam konkurirajo s kvalitetno poliranimi palicami iz aluminija. V letu 1963 nam je uspelo prodati cca 12=000 parov dvokoničenih smučarskih palic v Avstrijo- S tem se je močno povečal izvoz« (Diagram št„ 2) l ;4. Hokej palice smo do leta 1960 izvažali predvsem v Švedsko in Norveško, kjer so nas izpodrinili Čehi„ V letu 1963 in 1964 nom je uspelo prodati ‘večje količine v Švico in Nemčijo, tako da je izvoz hokej palic presegel, maksimum iz leta 1959» (Diagram šts 3) I ; ’'! 5. Badminton ie modni artikel in grafikon izvoza nam pokaže ravno nasprotno sliko, kot je običaj pri izvozu osta^-lih naših izdelkov. V letu 1957 je bila konjuktura tega artikla na višku, i kar opazimo tudi na našemu grafikonu. Največji producenti so Japonci in Pakistanci s kvalitetnimi izdelki in izredno nizkimi cenami, katerim n<^no-remo biti konkurenčni. Tako v letu 1963 in 1964 nismo izvozili niti ko-; mada. (Diagram št* 4) 1950-1965 Jamšek Majda 6. Do leta 1963 smo izvažali predvsem ! kajake in lesene čolne, nato pa smo; I pričeli s plastičnimi čolni za katere do sedaj še nismo prejeli več-j jih naročil, imeli smo največ samo vzorčne pošiljke. Vzrok temu je predvsem velika konkurenca v kvali- i teti in ceni na svetovnem tržišču. I (Diagram št. 5) i 'i ' i (Glej diugraiiiskii prikaz na naslednji j ! strani) ZAHVALA ? Vsem članom kolektiva, upravi, : sindikatu, množičnim organizaci- jam podjetja - predvsem pa ga-’ silcern in naj ožjim sodelavcem i i !; za izkazano sočutje, pomoč, ven- | I ce in spremstvo na zadnji poti | našega dragega moža, očeta, bra— C ! ta in sina Janeza MALIJA<• : § r I | f f Žalujoči: žena Vika, sinček Ja- jj I nez in Slavko, oče in | \ mati, brata Florijan in Viko, sestri Pavla i ; in Milka in ostalo so- I | rodstvo. I 1 f f ..UHNf Milit lil IM" II .tl|IIM’l|lt INIMIMII I IIHIIHI IIIIIIIIIIIIMMI? t t * m h 22 21 20 19 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 a 7 6 IZVOZ IZDELKOV OD USTANUVITVE - DO IETA 1964 O | DtR-AL A J SMUČARSKE PALICE v 000 parih i__ 64 60 62 © H0CKEY PALICE v 000 kosi —f /1 -/ __/j "'V, /i /. - V” / i / L_ J v — n — ,j l“—- r t ■“ 1 4 7 / .. - / \ T 1 f ~ \ i—V V / 4 h » 1 / ~ ~ h —i—— ■ 1 1 7 i _ ■ n - 56 57 58 59 60 61 62 63 64 * J 6 0 LESENE SMUČI - v 000 parih / "/80 1 / /! i —f~-T7* -J—r' 5C 53 "54 55 56"5T~58 50 *0 61 62 6? 64 j MtfTAHNE i 4 70 Uo 1 i 50 i I 40 30 20 10 BADMINTON i REKETI v 000 kom 1101/ , 90 P4........... 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 ČOLNI - kom plastični 40 30 le šeni L. i_ kajaki \ 56 57 58' '59 60 tl 62 63 64 Vidic Vlasta Zaposlenost delovne sile v razdobju od i ustanovitve podjetja do danes se je po— . stopoma povečal®*, največ ji porast pa je i zaslediti v letu 1956 in 1957,sledi« pa l v letu 1958 znaten padec, zaradi tržne I situacije# Od leta 1959 pa ponov— I | ni porast in šele v letu. 19w t dosega • i število zaposlenih leto 1957. Po letu 1960'se število zaposlenih zvišuje vzpo—J ! :.'edno z dvigom proizvodnje. I A Število zaposlenih po letih: i leto , skupaj PO 20 LETIH L945 44 L946 82 L947 112 L948 146 -949 161 .950 157 -951 138 .952 127 .953 142 .954 155 .955 188 956 45* 957 5‘23 958 959 414 .960 421 .961 462 .962 456 963 ' 5]2 .964' 538 Tako je z dnem 20 l«- *-».-»*-«» n<;imiovilvo pod jo J.-ja x*egi stii rano od 10 ustanoviteljev 5Y6 <1olnvcev od tega: v pod jo fc-ju 553, inšt. 15, obr.dr.prehr. 8. : Še bolj'Zanimiv pa je pregled zaposlenih po izobrazbenih stopnjah in po osnov— i nih skupinah (Izdelani) v februarju 1965:) I 1. Izobrazbene stopnje po dejanskih zahtevah in po pravilniku: M* 1 • * 550 100 303 50,55 186 33,82 48 8,73 SKUPAJ PRIUČENI POK.IN NIZ. STHOK. ŠOLE SRED.STHOK. ŠOLE VIŠJE IN VIS. ŠOLE 73 / 5 27 21 21 Uprava 51 11 25 15 Telinič — službe 58 30 28 2 2 Pomož. služba 368 248 120 - — Proizvodnja 38 6,90 SKUPAJ V °/o 2. Izobrazbene stopnje po dejanski zasedbi; SKUPAJ • PRIUČENI POK.IN NIZ. STROK. ŠOLE SRED. STROK. ŠOLE VIŠJE IN VIS'. ŠOLE \ ^ 73 18 31 18 10 Uprava 51 4 28 25 4 Tehnične službe 58 29 29 1 — Pomožne službe 368 248 120 - - Proizvodnja 550 299 208 44 14 Skupaj 110 54,18 37,09 7,09 1,64 V °/0 Iz tabelaričnih prikazov je razviden prik&z razmerja števila zaposlenih med skupinami in primerjava med pravilnikom, dejanskimi zahtevami delovnih most in dejanski izobrazbi zaposlenih po štirih stopnjah usposobitve. Iz tega prikaza je razvidno, da imamo zasedbo priučene delavne sile 3,63 ‘fo več; prav tako s poklicno in nižjo strokovno šolo 3,27 % veo^ -kot se dejansko zahteva, do čim je zaslediti\\ pri srednje strokovni zahtevi za 1,64 °/o padc^ in pri višji in visoki strokovnosti pa že 5>*2& °/o prenizke usposobljenosti. Zadnji dve stopnji pa bi bili ugodnejši, če bi bil v strukturi zajet kader, zaposlen v Inštitutu "Elana", ki ima 15 zaposlenih, od tega 5 z visoko strokovno šolo, 5 s srednjo strokovno šolo, 4 s poklicno in nižjo strokovno šolo, ter eno na priučenem delovnem mestu. Podjetje je v teh letih redno štipendiralo’ Visoka izobrazba — — ( x število štipend. od teh ost.v podj.‘ štud. odšli iz podjetja Ekonomska fakulteta 3 1 1 1 Lesno industrijska fakulteta 4 1 3 — Arhitektura 3 1 2 Pravna fakulteta 1 — — 1 Skupaj 11 3 4 4 8 " . »\. število štipend. od teh ost.v podj v. , odšli iz 1 stud. 1 podjetja j Viš.ia izobrazba 1 1 1 Višja lesno industrijska šola i 1 1 1 1 1 Srednja izobrazba 1 1 1 TSŠ lesno industrijska v 6 2 ' 2 2 ' £ . I Sola za medicino 1 - - 1 . 1 TSS 1 1 • - _ i 1 Ekonomska srednja šola 4 4 ' - Telovad«ka šola 1 1 - \ Skupaj 13 8 2 3 i 'i Študijski izredno plačani dopust - 1 Srednja izobrazba 1 1 TSŠ - lesnoindustrijska šola .2 1 1 JI A j TSŠ - metalurška 1 1 i Delovodska šola 3 3 i Skupaj 6 5 : ^ V i | Tečaji za VK delavce 1 1 Šole in tečaji za voznike mot'. vozil ; 2 1 1 Gasilski tečaji , 3 3 Kurjaški tečaji 1 A 1 Skupaj 6 5 1 Izobraževanje med rednim delovnim časom 1 •' 1 Višja izobražba f . . Višja komercialna šola' 2 1 , 1 Višja kadrovska šola 1 1 Višja teniška srednja šola ' 1 1 Skupaj 4 3 1 > Srednja izobrazba * TSŠ - lesnoindustrijska šola 10 8 2 redno štip. Ekonomska srednja šola 3 3 na visoki šoli Srednja komercialna šola 1 1 ( Skupaj 14 ' | 12 2 i 9 • • ' V . število štipend, od teh v v. , . se stud« . ost.v podj. odšli iz podjetja Niž.ia strokovna izobrazba Administrativna šola 1 1 Sola za vodilne kadre 1 1 Skupaj 2 1- 1 Tečaji / 1 Tečaj za kvalif. in trg. stroke -1 1 Stenografski tečaj 1 1 Tečaj za administrativno jjoslovanje 4 3 1 Tečaj nemškega jezika 8 8 Skupaj 14 13 1 6e rekapituliramo je podjetje štipendiralo ali nudilo pomoč pri izobraževanju z izrednim dopustom itd. ,r. , v -1 Višje Šole . ^Pok.šole Visoke sole Sred.ali TSS Tečaji Rednje štipendije 11 1 13 .V. Izredni dopusti 6 6 Šolanje med delovnim časom 4 14 2 14 Skupaj ' 11 5 33 8 14 Med tem je bilo tudi več zaposlenih na praksi v inozemstvu. Specializacija za lepljenje les-metal Praksa za izdelavo smuči Praksa 2,a izdelavo smuči Praksa brušenja orodja Izpopolnjevanje nemškega jezika 1 prakt. 11 prakt. 7 prakt. 1 prakt. 1 prakt. I * I I ! ■ . J' Švedska Zapadna Nemčija Švica Zapadna Nemčija Zapadna Nemčija Z rokrutacijo nove delovnesile nimamo problemov. Z upoštevanjem, da imamo polovico zaposlenih žensk, ženske delovne sile pa je v bližnji okolici dovolj, poleg tega pa je ta delovna sila najbolj primerna za novo specializirano proizvodnjo smuči. 10 =2X I ž£fTr: A 11 o i Že_ z ustanovitvi .jo podjetja pred 20 I leti, ko je iz zadruge nastalo podjetje, vsled hitrega razvoja lahko opa-i zimo prve začetke skrbi za varnost pri delu. Odgovorni vodje (mojstri) so po I uvidevnosti skrbeli za zaščito stro-j jev in naprav, delavci so pa po izku-I šnjah skrbeli za svojo varnost. I Z izidom splošnega pravilnika o verst-| vu pri delu v letu 1947 so bili začeti | prvi koraki za hitrejši razvoj službe ' varstva pri delu, vendar moramo pri I tem upoštevati, da je bil to le sploš-■ ni pravilnik, ki pa ni konkretnejše I določeval zaščito v lesni industriji, 1 predvsem na lesnoobdelovalnih strojih, I ki so zahtevali največ poškodb. Velik ; problem je predstavljal zastareli in J iztrošeni strojni park. j V tem času se izdelajo omarice za pr-I vo pomoč, za katere se zadolžijo neposredni vodjo. Delavci dobijo prve ob-I leke, vendar samo tista delovna mesta, | ki jih je določila Okrajna inšpekcija | dela, tako da je bila velika večina [ delavcev še brez delovnih oblek, ena-I ko so bila zelo pomanjkliva osebna za-1 ščitna sredstva. Ker so bili v teh le-I tih začetki razvoja podjetja, je bilo I razumljivo, da so bili delovni pogoji temu primerni, večinoma ni bilo venti-I lacije ali drugih klimatskih naprav. Bojan Zajc Vse to stanje je bilo razumljivo, saj se je podjetje borilo z osnovnimi pro- j izvodnimi problemi, nefunkcionalnimi delovnimi prostori, tako, da je objekt j postajal vedno bolj tesen. Vedno bolj nastopa problem zavarovanja prostorov | pred požarom. Usodni datum je bil 13. I marec 1950 ko je v prostorih podjetja | izbruhnil velik požar, zahteval je ve- ] liko materialno škodo, tako da se je | sploh postavljalo vprašanja rentabilnosti obnovitve podjetja. Da bi se i- | zognili podobnim nesrečam je bila v podjetju ustanovljena gasilska četa, kar je predstavljalo začetek organizi- I rane dejavnosti. Gasilska četa, ki se , je kasneje preimenovala v Gasilsko in- ! dustrijsko društvo, je v začetku s skrop mnimi sredstvi in opremo iz leta v le— I to krepila svojo dejavnost iz področja , varnostne službe e i V letu 1950,ko je upravljanje podjetja I prešlo v roke kolektiva, se je postopoma z ureditvijo delovnih pogojev zboljševala tudi delovna varnost. Za 10 letno obdobje od leta 1950 do 1960 | je bilo predvsem značilno, da se je vedno bolj stremelo k organizirani va- | rnostni, zdravstveni in požarnovarnos- , tni službi, kajti razvoj podjetja je šel naglo pot navzgor in vzporedno s tem razvojem so nastale tudi vedno ve- I čje potrebe po boljši organizaciji te- j hnično zdravstvene službe v podjetju. | I Po letu 1958 ko je podjetje prebrodilo | gospodarsko krizo, se že v letu 1960 organizira varstvena služba v podjetju.i I V začetku-je bilo zelo veliko proble- | mov, saj je bilo veliko število neža- 11 ščitenih strojev in naprav. Delovni pogoji še daleč niso ustrezali vedno zahtevnejšim varnostnim predpisom, število nesreč pa je bilo sorazmerno zelo visoko. Velik problem so bile tudi neurejene higienske in zdravstvene prilike, saj nekaj provizoričnih garderobnih prostorov brez potrebnih omaric in dveh tušev niso mogli reševati problem higienskega stanja v podjetju. Varnostna služba, predvsem požarno varnostna je bila že sorazmerno dobvo organizirana, vendar so iz dneva v dan nastajale večje potrebe po strokovnem kadru in po boljši tehnični opremljenosti in organizaciji te službo. Pfkoje bile v letu 1960-pred varnostno službo zelo težka naloga, kako rešiti vso problematiko, zboljšati delovne pogoje zaposlenih, znižati število nesreč in poklicnih obolenj in zagotoviti zaposlenim v podjetju potrebno tehnično, zdravstveno in higiensko varnost. nri V ilustracijo navajamo gibanje poškodb v zadnjih 9 g >rn 2 s £ g >w 57 56 57 letih v podjetju: 55 58 Čeprav ni bilo od leta 1960 do 1964 težjih poškodb, ne moremo preko tragičnega dogodka ko se je 18. aprila 1961 pri transportu 'alu pločevine smrtno ponesrečil pokojni Potočnik Anton, takrat mojster v oddelku slu smuči. Ta nesreča ni bila samo tragični dogodek za pokojnikovo nepreskrbljeno družino, ampak za celotni kolektiv. Iz leta v leto smo izdajali že večja | sredstva za zdravstveno in tehnično : varnost pri delu kar je razvidno iz sledečih podatkov: 35400 47 43 44 39 29 29 59 60 61 62 63 64 17.900 14.600 4.900 V LETIH 1961 - 1962 Iz gornjih podatkov je razvidno, da je prelomnica nastala po letu 1961, ko se je v podjetju maksimalno začelo vlagati v razširitev podjetja, zboljšanju delovnih pogojev in začetek obsežne rekonstrukcije smučarskega obrata. Enako je povdariti, da brez razširitve podjetja ne bi mogli govoriti o uspehih, ki smo jih dosegli na področju varstva pri delu. so se sredstva izdajala predvsem za zaščito strojev in naprav ter ureje- > vanja delovnih mest. V letu 1961 so ! se določila najprimernejša zaščitna j sredstva, predvsem zaščitne obleke, odgovarjajoče našim delovnim pogojem, tako da smo že v letu 1961 dobili za- , ščitne obleke, enako so se nabavila 1 sodobnejša zaščitna sredstva za zašči-( to ostalih delov telesa, nekaj tudi izi uvoza. V tdm obdobju so se začela ra- ' zna predavanja za zaposlene iz področja varstva pri delu in požarne varnosti. Delavski svet je imenoval komisijo za varstvo pri delu, ki aktivno sodeluje pri reševanju problematike iz področja varstva. 12 V LETU 1962 I je delavski svet podjetja sprejel pra-| vilnik o higiensko-tehničnem varstvu v I podjetju in požarnovarnostni pravilnik, I ki sta bila osnova za nadaljno delo i varnostne službe v podjetju. V tem le-i tu so se nabavile prve garderobno oma-I rice. Leto 1962 pomeni zacjtek gradnje j centralnih sanitarij; ki danes preds-| tavljajo objekt, ki v svoji izvedbi in I opremljenosti predstavlja pravi mejnik I na področju skrbi za higiensko varstvo i zaposlenih. V tem letu smo poslali tu-I di prve člane kolektiva na brezplačno letovanje na morje in v planine z name— ; nom, da se jim zboljša zdravstveno stanje. V LETU 1963 smo dogradili centralne sanitarije in začeli z obširnejšo rekonstrukcijo podjetja, kljub temu pripominjamo, da se delovni pogoji v pomožnih obratih in. v kovinskem obratu niso bistveno izboljšali in so ti postali in vedno bolj postajajo problem podjetja. lo opravljenih delovnih ur, kljub te- j mu, da so na>i., zmanjšanj« vplivali zboljšani delovni pogoji in boljša or- j ganizacija dela v podjetju. I V letu 1964 smo nabavili tudi prve ko- ' le samice in nadstrešnice , ter z podporo raznih organov, zavodov in inšpe- i kcij, še bolj pripomogli k izboljšanju I delovnih pogojev. f ^ ’ V LETU 1965/ ko zaključujemo rekonstrukcijo smučarskega obrata lahko govorimo, da so delovni pogoji in zaščita dosegli tak nivo, ki je primeren za to področje industrijske dejavnosti. Sodobno urejena lakirnica, novi stroji in naprave, zboljšanje sistema klimatskih naprav ter vse ostalo,pomeni zelo veliko za vse zaposlene v teh obratih, s tem pa še bolj povdarja nujnost ureditve delovnih pogojev v kovinskem obratu in v nekaterih pomožnih obratih podjetja. V ZAČETKU LETA 1964 ^ \ . smo ustanovili v podjetju obratno ambulanto. Delovni pogoji ih ostali ginite-Iji so narekovali da mora biti v podjetju dobro organizirana zdravstven^, služba. Predvsem je bil pereč problemi visokih izdatkov za socialno zavarovi,in je, saj je bil odstotek bolovanja tudi p!re-ko 7 /o na število opravljenih delovnih ur. Enako je bilo področje zdravstvene preventive, predvsem zdravstvene preventive v neposredni proizvodnji, popolnoma Se neobdelano. V začetku dela obratne ambulante je bilo vrsto problemov, predvsem z zdravstvenimi'organi občine, vendar kljub pomanjkanju skalnega zdravnika uspehi niso izostali, saj se je bolniški stalež znižal na 5 % na števi- proizvodnja: Mesečni plan 159,5 milj. Avgusta doseženo 181,7 milj..- 114-$ Komul.p'1.8 mes. 1276 milj. Dos.v 8 mes. 1380 milj. - 108 % Letni plan Izd.v 8 mes. 1914 milj. 1380 milj. - 72 % :»©»•*%«*** miš: ^ 13 EtEiH? j-.-'' Tovarna športnega orodja "Elan" se je razvila iz mizarske delavnice v Cerknem na primorskem, kjer^so v letu 1944 pričeli izdelovati smuči za oskrbovanje smučarskega bataljona IX. korpusa. To partizansko delavnico so po osvoboditvi prenesli na Zgošo pri Begunjah, kjer je bila dne 24. IX. 1945 ustaiyovljena zadruga z omejenim jamstvom (z.o.j.) "E-lan" Zgoša pri Begunjah na Gorenjskem, Razvoj zadruge je bil zelo dinamičen, tako da je bilo koncem leta 1945 zaposlenih že 44 deliivcovv Zadrugo je vodil pi-odpodnilr skupno z osta limi zadružni Ki. V«> nsfcnem izročilu je bila ustanovljena 22. januarja 19-16 sindikalna podružnica, ki je bila obenem prva /podružnica lesne industrije Slovenije, Kor se je zadruga močno razvila po obsegu in količini proizvodnje, je bilo nujno, da dobi drugo organizacijsko - upravno obliko. Zadruga je postala državno podjetje. Ta sklep so zadružniki sprejeli 23. IX. 1947. Kot državno podjetje pa je bilo podjetje "Elan" takoj vključeno v gospodarski načrt države. Istočasno ko je postala zadruga državno podjetje, je bil postavljen prvi direktor podjetja tov. Potočnik Lovro. Do leta 1950 je bilo čisto administrativno upravljaj;je podjetja, ki pa se je postopoma decentraliziralo. Prvi tak korak je bil storjen 20. junija 1950, ko je upravo nad podjetjem prevzela republika. Kose 1j Anton junija leta 1950 je pravzaprav samo posledica vse dotedanje jugoslovanske revolucionarne prakse in samostojne splošne marksistične teorije in njenih načel. Revolucionarno dejanje, kot ustanovitev delavskih svetov z vsemi njihovimi pravicami, je dala orientacijo o neposrednem upravljanju delovnih ljudi. Glede na vsesplošni razvoj je bila oblika administrativnega upravljanja -upravljanja od vrha navzdol - nepotrebna, potreba po centralizirani vlogi države je odpadla! Tovarne so prešle v n<-posredno upravljanje delavcev. S tem se je pričelo uresničevati Marxovo geslo "Tovarne delavcem!" Z neposrednim upravljanjem delavcev so se spremenili proizvodni odnosi. Nagrajevanje delavcev ni bi.lo več administrativno določeno z "ravnilovko", po položaju, ki ga je posameznik zavzemal, ampak se je pričelo uresničevati načelo še iz NOB "Vsakemu po njegovem delu." O O DN.C3,.IX,1350 J F UP KAVI J/iNI J E T 0 VAP NI P RF SLO NA UE10VMI KoiBKTiV o o Pred 15 leti, leta 1950 je izšel zakon | Tovarna "Elan" praznuje letos 15-let- o neposrednem upravljanju delavcev v po- I nico samoupravljanja. Pred 15 leti, 16. . djetjih. Ustanovitev delavskih svetov | septembra 1950, so delavci prevzeli 14 upravljanje tovarne, v svoje roke. Voljen je bil prvi delavski svet, ki je štel 11 članov in prvi upravni odbor s 5 člani. Administrativno planiranje v tovarni je prešlo v družbeno planiranje in samoupravni organi podjetja so prev-zeli skrb in odgovornost za nadaljne gospodarjenje z družbenimi sredstvi* Za razširitev tovarno, povečanje proizvodnje in delitev osebnih dohodkov, so odločali delavci sami in sicer v mejah družbenih predpisov. Delavskemu svetu je bilo dano zaupanje, da gospodari z družbenimi sredstvi kot dober gospodar. V prvi delavski svet so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva: predsednik Finžgar Miha, člani: Pristavec Alojz, Vrečko Maks, Triplat Vinko, Borštnar Ferdo, Finžgar Ivan, Potočnik Vencelj, Jeras Stane, Vrhovnik Franc, Potočnik Anton, Šolar Franc, Benedik Jože« V prvi upravni odbor pa so bili izvoljeni naslednji člani kolektiva: Stroj} Niko, Potočnik Anton, Jeras Stane in Vrhovnik Franc. Naloga prvega delavskega sveta je bila izboljšati delovno pogoje, povečfti proizvodnjo in rešetavi stanovanjsko krizo, ki je naraščala z nenehnim zaposlovanjem nove delovne sile. Z izvolitvijo prvega delavskega sveta in novim načinom upravljanja se je ves kolektiv vključil v proces samoupravljanja, ker so člani kolektiva na osnovi rezultatov samouprave spoznali, da so edini in neposredni upravijalei, ki sami odločajo o vsem kar ustvarijo o Spoznanje, da lahko razpolagajo samo s tistim, kar ustvarijo s svojim delom, je vzbudilo zaupanje in borbo vseh, da izboljšajo delovne pogoje in s tem povečajo produktivnost, ki jim bo o-mogočila boljši življenski standard. Samoupravljanje v tovarni se je predvsem odražalo pri planiranju proizvodnje in organizaciji proizvodnega procesa. Izboljšan je bil asortiman izdelkbv z boljšo kvaliteto, kar je omogočilo pro- dreti na tuje tržišče. Z vddno večjim zanimanjem trga za "Elon"-ove proizvode, je narasla proizvodnja, ki pa je potegnila za seboj povečanje delovnih prostorov in mehanizacijo. Začela se je investicijska izgradnja najpotrebnejših objektov in naprav. Na pravilen razvoj pa je še vedno vplivalo centralistično upravljanje države iz prej šilih lete Treba je bilo postopoma odstranjevati posledice prejšnega načina gospodarjenja. Naloga samoupravnih organov je bila zelo težka, vskla-diti je bilo treba nov način upravljanja z ekonomskimi zakonitostmi. V letu 1952 je bil odobren kredit za novogradnjo, s katerim so se povečali delovni prostori, ki so omogočili sedanji razvoj tovarne. V obdobju mandatne dobe drugega, tretjega in četrtega delavskega sveta se je programsko razvijalo podjetje iz pretežno obrtniške proizvodnje v industijsko proizvodnjo « Odobreni so bili dodatni investicijski krediti, s katerimi se je programsko pristopilo k izgradnji tovarne. Proizvodnja, količinska in vrednostna, se je nenehno večala, kar je bil vzrok za hiter rast delovne sile . Tako je bilo v letu 1955 povprečno zaposlenih 120 delavcev, koncem leta 1957 pa je število zaposlenih naraslo, kar na 536, Glavni vzrok tako hitrega dviganja delovne sile je bila izdelava konjukturnih, na trgu iskanih badminton reketov. Ti reketi pa so i-stočasno pomenili, ko se je/ijih prodaja ustavila, najresnejšo nevarnost za obstoj celotnega podjetja. Podjetje je začelo postopoma ekonomsko pešati že v drugi polovici leta 1957, ko so se naročila za prodajo badminton reketov ustavila, vendar se je ta športni rekvizit proizvajalo še naprej. Istočasno z nastopom krize pa je moralo podjetje pričeti odplačevati anuitete^a najete investicijske kredite. Tako sta podjetje naenkrat zajeli dve težavi. L t. A »M Te ekonomske težave pa so dosegle vrhunec v prvih mesecih leta 1958, ko je podjetje prišlo v nemogoč finančni položaj, tako da je prišla nevarnost prisilno likvidacije j Zaradi nastalih težav je ObIX) Radovljica postavil posebno komisijo, da bi ugotovila dejansko stanje v podjetju. Po dolgotrajnih ugotavljanjih je ObLD Radovljica dne 4. aprila 1958 izdal odločbo o prevzemu sanacije in o prisilni upravi podjetja MElon" Begunje. Ob uvedbi sanacije in prisilne uprave sta se delavski svet in upravni odbor razpustila. Za vodenje prisilne uprave podjetja je bil imenovan.prisilni upravitelj tov. Jezernik Janko, Po razpustu samoupravnih organov je podjetje vodila in upravljala prisilna uprava, ki je imela nalogo odstraniti nastale težave in normalizirati stanje v podjetju. 28. aprila 1958 pa je bil imenovan za prisilnega upravitelja sedanji direktor Jože ing,, Osterman, istočasno pa je bil razrešen v začetku prisilne u-prave imenovani upravitelj« ' I Stanje v podjetju se je zelo hitro boljšalo o Odpravile so se organizacijske in druge pomanjkljivosti, ki so zavedle po- djetje v omenjeni položaj. Ugotovilo se je, da so glavni problemi odpravljeni in ni bilo več potrebe po prisilni upravi podjetja j S tem v zvezi je OblLO Radovljica ukinil prisilno upravo dne 19« julija 1958. Podjetje je po ukinitvi prisilne uprave ponovno začelo poslovati pod normalnimi pogoji, razpisane so bile volitve v samoupravne organe.. Volitve v delavski svet so se vršile 4, avgusta 1958. Z izvolitvijo delavskega sveta so prevzeli upravljanje v podjetju ponovno neposredni proizvajalci sami, V organe delavskega samoupravljanja je bilo izvoljenih: v delavski svet 16 članov v upravni odbor 6 članov Zaradi čimhitrejšega normaliziranja finančnega stanja v podjetju je bila uvedena poskusna proizvodnjac S tem so se finančne težave v letu 1959 precej omilile^ ki so rezultat celotnega kolektiva,- saj je bilo pri približno 180 delavcev manj kot v letu 1958 u-stvarjene 113 % več proizvodnje. V naslednjih letih do leta 1962 se še vedno pozna vpliv težav iz leta 1958, Glede na potrebe trga se je proizvodnja močno preusmerila na konjuktur-ne artikle„ Glavni artikel so postale smuči, ki so se iz leta v leto tudi kvalitetno izpopolnjevale in s tem omogočile prodor na širši svetovni trg. Samoupravni organi so mnogo razpravljali o dograditvi začete gradnje. Za dograditev pa so bili potrebni no- vi investicijski krediti* S povečano proizvodnjo in konjukturo. na trgu je bilo podjetju omogočeno, da ponovno pristopi k izgradnji tovarne, Najpej je bilo nujho dograditi prostore za proizvodnjo smuči. Zato je delavski svet sprejel sklep, da se dogradi hala "A" in s tem omili pomanjkanje delovnih prostorov, 0 povečanju proizvodnje, investicijski izgradnji in organizaciji dela je delavski svet temeljito obravnaval in sklepal samo v mejah možnosti za rentabilno poslovanje podjetja. S povečano proizvodnjo in rekonstrukcijo podjetja, je moral ves kolektiv pristopiti k reševanju problemov, ki so nastajali v tovarni« V letih 1963, 1964 in prvi polovioi lota 1965 je bila tovarna v zaključni fazi rekonstrukcije* Z dodatnimi krediti in lartnimi sredstvi je bil namen urediti tak način proizvodnje, ld bi omogočil izdelavo cenejših in kvalitetnejših izdelkov, s katerimi bi lahko zadovoljili naše kupoe doma in v svetu« Prehod na manjše število izdelkov je o-mogočil serijsko izdelavo z modernimi stroji in pripomočki. Izpolnjena jo bila organizacija delovnega procesa z novimi tehnološkimi postopki. Toko stanje podjetja je narekovalo samoupravnim organom in odgovornim službam v podjetju, da temeljito proučijo vsestranski razvoj smučarske proizvodnja doma in v svetu, ker je le na osnovi temeljitih analiz mogoče prilagoditi našo proizvodnjo smuči zahtevam trga. Čeprav je tovarna sedaj prostorno, organizacijsko in strojno urejena je še vedno procej pomanjkljivosti, ki jih mora kolektiv še odpraviti, da bo proizvodni proces nemoteno potekal. V Elan-u ja bilo zelo pestro delo devetih delavskih svetov, ki so vodili podjetje v nenehnem vzponu do sedanje višine, ki predstavlja moderno urejeno tovarno športnih artiklov. Deveti delav-j ski svet s svojo mandatno dobo v letu 1965/66 pa je dobil zopet težko nalogo, pravilno voditi podjetje po gospodarski j reformi, da se ne bo ponovilo v "Elanu" j še enkrat tisto iz let 1957/58. Da se preprečijo neprilike, mora skrbeti celo—| tni kolek.iv, da bo s svojim kvalitetnimi delom omogočil tak poslovni uspeh,, ki bo j zagotovil sredstva za zadovoljitev vseh I potreb.' j (nadaljevanje s str. 33) | Prvi pokal, ki ga hranimo v naših vi-i trinah, smo osvojili v trajno last J 1960 leta, drugi pa je. zaenkrat še v I rokah tovarne "Verig" Lesoe, našega [ večnega tekmeca. Od leta 1960 dalje I zastopa lahko podjetje na tem prven-j atvu samo ena ekipa, dočim se je pre-I je lahko nastopalo z dvema moštvoma« j Zadnja lota smo se vedno udeležili l tekmovanja za ^okal Maršala Tita" na j območju občine Radovljica in to t I 4-članskimi ekipami. Leta 1962 in 1963 I sta bila v podjetju 2 brzoturnirja za l posameznike, člane našega kolektiva. I Z nekaj člani smo se udeležili leta j 1963 in 1964 tudi I« in II. Šahovske-l ga festivala v Velenju, da ne štejemo j še mnogo prijateljskih in prvenstve-I nlh dvobojev s sosednjimi ekipami ra-I znih"podjetij, ustanov, sekoij intdru-I štev* I Sedaj šteje šahovska sekcija 25. čla-j nov, od teh jih aktivno sodeluje 12 i na raznih tekmovanjih, je pa sekoija j še danes brez ženskih predstavnic, ki l se jih rabi na prvenstvenih dvobojih ! na 10 deskah. Danes je lepo urejenih l 12 komplet šahovskih garnitur, nujno J pa je, da se v tem letu nabavi 3 štw I hovsko ure in nekaj šahovske literatu-j re, tako da se bo šahovsko življenje I v podjetju še bolj poživilo. 17 PO ZAPISNIKU CDS - 28. VIII. 1965 V dneh od 25. do 27. avgusta so bili pri Skupno naročilo za Skandinavijo, Ka-nas predstavniki firme GRESVIG iz Os- i nado in USA je torej 66<900 parov ali la, GRESVIG iz Montreala in firma O.U. . cca 645.000 $. Šport iz Se at la. i Obisk teh predstavnikov je bil namenjen nadaljnim zaključkom in pa sodelovanju v letu 1966 na področju Skandinavije, ZDA in Kanade. Kupci so nam podali izčrpno poročilo o situaciji na trgu in so močno pritiskali na cene naših cenejših smuči, to je smuči JET in SKI MASTER (Super). V teh smučeh nam namreč dela zelo veliko konkurenco firma Fischer in so na vsem sve tovnem trgu Fischerjeve smuči znatno ce nej še od naših. Povečanje količin napram lanskemu le-1 tu znaša cca 90 t/e. Kupci nam bodo podali 50 % detaljne specifikacije najkasneje na športnem sejmu v Kblnu koncem meseca oktobra. Drugi del specifikacije pa nam bodo dali najkasneje meseca aprila 1966. Pri novem modelu JET, to je obloga zgoraj in na drsni ploskvi, nam je uspelo povišanje le za 0,25 %, medtem ko smo pri smučeh SKI MASTER morali opustiti ceno iz dosedanjih 10,85 £ na 10,25 vse ostale cene so ostale neizpremenje-ne v primerjavi z lanskim letom. S kupci smo se domenili, da vložijo \ maksimalne napore pri obdelavi trga _i in da bi skušali svoje količine za pri-\ hodnje leto še povečati, kajti navede- j I ne količine so le minimalne in za njih i obve zne. I i * * I | | ZAHVALA i i Pri tem bi pripomnili, da so bili kupci ; pripravljeni plačati od začetka razgovo-| f rov za smuči JET le 6,25 0 kljub novemu I \ modelu, za smuči SKI MASTER pa 10 $. i | 0LYMPIC model pa so črtali iz svojega programa, ker smuči po kvaliteti ne us- I trezajo zaračunani ceni. Smuči so pre- I | trde, s slabim končnim izgledom, Sklen- j jen je bil načelen dogovor o dobavi smu-| ] či za prihodnje leto za Norveško, ZDA in Kanado. Sindikalni podružnici "Elan” se toplo zahvaljujem za poklonjeno cvetje ob smrti moje žene. Tovarišem sodelavcem iz remonta za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in za izkazano pozornost na njeni zadnji poti, iakrena hvala! Bogomil Živec c E CENE V ZVEZ j Na osnovi podražitve surovin in repro-dukcijskih materialov v zvezi z novimi I gospodarskimi ukrepi se je sestavil nov | prodajni cenik za domači trg. Po urad— i nem listu SERJ'spadajo vsi naši proiz— | vodi, razen gasilskih lestev v grupo j artiklov, katerim se cene formirajo, po j tržnih razmerah. Zato ža cene vseh , I športnih artiklov in galanterijskih pro— j izvodov ni potrebno iskati odobritve j pristojnih organov, medtem ko so cene | za gasilske lestve ostale zamrznjene. I 1 Spričo tega "se uveljavijo prodajni ce-i miki za leto 1965, ki so, bili sestavijo— j ni v začetku leta 1965 in jih vsled u— I redbe o zamrznjenju cen nismo mogli u-j vel javiti na trgu. V teh cenikih so pre-l dvidena tudi naknadna povečanja surovin j v skladu s predpisi (Ur.l. SFRJ 33/65), ! toda le za karakteristične artikle v j katerih posamezne podražene surovine I oz. materiali predstavljajo glavni del j proizvoda. Ker cene rezanemu lesu, po-I sebno jesenu, niso še definitivno določene in poznane, smo predvideli v ce-! nah povišanje cen lesa za 10 Cenik : telovadnega orodja in galanterijskih ar-j tiklov je le začasen in se ga bo kore-j giralo predvidoma z novim letom,, ko bo I trg v zvezi s surovinami in repromateri-j ali že bolj ustaljen. i . \ . 1 Cenik za zimsko-športne artikle bo definitivno veljaven za sezono 1965/66. j Pri smučeh smo upoštevali podražitev le--j sa za 10 fo, ter podražitve drugih mate- I rialov, kot alu plošče in nekaterih drugih materialov iz uvoza. Pri cenejših PO ZAPISNIKU CDS otroških smučeh in pri saneh podražitve lesa nismo računali, tudi pri smu*i čarskih palicah nismo računali podražitve aluminija v takem odstotku kot se predvideva (32 %). Te izpade bomo poiskušali kompenzirati z dražjimi smučmi. Predvsem pa se bo treba boriti za dobrokvalitetne izdelke, ker le s kvalitetnimi smučrai bomo lahko kri- li ibako visoke cene. V zvezi s podražitvijo naših izdelkov in prometnim davkom (12 % zvezni, 6 °/o občinski in 2 fe poplave), ki se mora zaračunati končnemu koristniku, ter u-poštevajoč maržo, ki jo zaračunava trgovina na drobno (največ 20 °/o) ge bodo naši izdelki na trgu zelo podraži- li in bo-io marsikateremu nedostopni. Zato lahko pričakujemo padec prodaje v prihodnji sezoni v primerjavi s sezono 1964/65. To dejstvo in pa stalni pritisk inozemskih turistov, ter koristnikov maloobmejnega prometa iz Avstrije in Italije, ki je iz leta v leto hujši v tovarni*, naa je navedlo k orgiiniziranju lastne prodajalne v okviru podjetja, ki bi jo odprli koncem meseca septembra v starem skladišču gotovih izdelkov. Ta prodajalna bi poleg prodaje smuči in ostalih njaših proizvodov vršila tudi prevzem in izdajo popravil, tet montažo po meri. Bila bi pa le sezonskega značaja z delovnim časom dopoldan in popoldan. P Gf 'lO 15.7o 1963 SMO BRAL 2 milijapdi 1,07 MILJ.p IZVOZA 102?gSMUČI 6 G> o o tto o o ,.)! Ravno na podlagi temeljite analize tržišča, ki je pokazalo, da sp možnosti v prihodnjih letih povečati prodajo v iz- i voz in na domačem tržušču se je v investicijskem programu računalo tudi na povečanje kapacitet, ne pa samo odpravo ozkih grl. Pri tem pa ne smemo prezreti tudi dejstva, da so v s_plošnem lesnem in i kovinskem obratu še premalo izkoriščene kapacitete. Ker naše podjetje največ , smuči izvaža, se v analizi nismo omejili na jugoslovanske razmere, temveč se je ; izvršila krajša študija celotne svetovne proizvodnje in potrošnje. Za Jugoslavijo je že znano, da je potrošnja smuči zelo nizka in da z dvigom življenskega standarda moramo računati na stalno vsakoletno povečanje potrošnje. Z izgradnjo zimsko-športnih centrov in naprav v Sloveniji kakor tudi v ostalih republikah, kjer pa ni tudi brez pomena -večino večje število osebnih avtomobilov ! pa se lahko računa na še toliko večjo j potrošnjo smuči. ^ letu 1962 je naše podjetje prodalo 17.000 parov smuči in računamo, da bo že leta 1965 prodaja znašala 30.000 parov. |. i. I Precej težje pa si je ustvariti sliko o j svetovni potrošnji in proizvodnji smuči# ■ V 10.ŠTEVILKI II. LETNIKA "NAŠE SMUČINE" - 15. VII. 1963 JS NA DRUGI STRANI ZANIMIV ČLANEK POD GORNJIM NASLOVOM, KI GA JE NAPISAL RAČUNOVODJA TOV. LIPNIK JOŽE. NA TA PRISPEVEK 0-POZARJAMO PREDVSEM ZATO, KER SO SE NAM ŠTEVILKE DVIGA PROIZVODNJE IN PRODAJE TAKRAT ZDELE SKORAJ NEMOGOČE, PRAKSA PA JE POTRDILA PRAVILNOST PREDVIDEVANJ. ŠE ENKRAT PREBERIMO TA ČLANEK IN PRIMERJAJMO SEDANJE STANJE V PODJETJU. Ob sodelovanju s službo analize trži- i šča pri Sloveni j Or- lesu in s pomočjo raznih statističnih podatkov, člankov i in. razprav se je podjetje ustvarilo vsaj minimalni pregled o svetovni pro— j izvodnji in potrošnji smuči. Pri iem ■ se je ugotovilo, da se smučarski šport v Ameriki in Canadi zelo naglo razvija, da lastne industrije tam praktično j ni in da so z&xo dane možnosti za povečanje prodaje. Naše podjetje že ima \ močnega stalnega odjemalca za Canado in Ameriko, saj smo v letu 1962 tja izvozili 30.000 parov smuči in da la- ; hko računamo v prihodnjih letih na povečano prodajo do 50.000 parov. Ne smemo pa tudi mimo evropskega tržišča. Največji kupec v zadnjih letih je bila Švica, nato Norveška in Zapadna I Nemčija, v letu 1962 in 1963 pa smo začeli izvažati tudi v Italijo in Francijo. V Evropi računamo na povečano prodajo največ v Zapadni Nemčiji, kamor smo zadnja leta šele ponovno -zače— 20 novci 'etovna m e st a Mrak Angelca Fred nedavnim je bila dograjena hala B. Hala A je bila za tolikšno proizvodnjo smuči premajhna. V novo halo sta se preselila oddelek robničenja in lakirnice. Delavci teh oddelkov smo bili te selitve zelo veseli, saj so nove delavnice mnogo lepše in prostornejše. Po vsej hali so položena industrijska tla, ki so zelo praktična. Namreč takoj se opazi vsak izgubljeni vijak in ti ga ni treba iskati iie \pade na tla. Vsa hala je opremljena s fluorescenčno razsvetljavo, tako da se delo tudi zvečer lahko opravlja, ker je ta svetloba dnovna in si pri dolu no dolnmo senc. V oddelku robn.ioenja obratujejo tudi štirje novi stroji za robničenje. Stroji se imenujejo "Webri". Webri so avtomatski in delujejo pod pritiskom 7,1’nka. Na stroju sta nameščeni dve glavi.. Ena vrta a druga pritrjuje vijak. Tako se robnioi enkrat hitreje, kot ročno. Robničenje je mnogo lažje, poleg tega pa kvalitetnejše. Delo se opravlja sede. li izvažati tudi v Italijo in Francijo, ltji»x"si tržišče šele osvajamo. Po izvršeni rekonstrukciji računamo, da se boj 1. proizvodnja povečala za 95 i° in da bo znašala 2 milj arde din, 2. izvoz! se bo povečal za 90 % in to od 578.000 dolarjev v letu 1962 na 1.072.000 dolarjev v letu 1966, 3. proizvodnja smuči se bo povečala na 102.000 parov v letu 1966, pri tem pa se računa tudi na plastične smuči, ki so trenutno še v razvoju. 4-r.prodaja na domačem tržišču se bo povečala na 400 miljonov din x>red investicijo in na 700 miljonov din po investiciji. Pri celotni investiciji pa ne smemo prezreti tudi obveznosti, ki si je- podjetje nalaga z najetjem posojil. Boki vračila posojil so od_3 - 5 let, tako, da bodo obveznosti za anuitete od lota 1965 naprej znašale približno 85 miljonov din letno. Da bomo sposobni kriti prevzete obveznosti, se bo moral sorazmerno povečati čisti dohodek za sklade. Raču—' ntuno, da se bo čisti dohodek za sklade _ povečal od 24 miljonov din v letu 1962 na 113 miljonov din v letu 1966, seveda, če bodo družbene obveznosti in cene materialov ostale neispremenjene. S povečanjem proizvodnje za 95 se bo računalo na povečano produktivnost, kot na vpliv povečane mehanizacije. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da bo rekonstrukcija na eni strani omogočila nagel razvoj podjetja,' na drugi strani pa nam nalaga obveznosti, ki jih bomo morali tudi realizirati. Ni pa nazadnje ne pomembno, da se bo po rekonstrukciji povečal tudi standard zaposlenim v podjetju, če bomo seveda sposobni program realizirati. Tovarna je vložila v te stroje velike .investicije, toda te se bodo dobro obrestovale, saj bodo proizvodi kvalitet- PROBLEMATIKA. SODOBNE POVRSINSKE-OBDELAVE SMUČI Pregovor, da obleka naredi človeka, je verjetno zelo star. Ta pregovor se da uporabiti tudi na druge stvari in ne samo za ljudi. Trgovci so prvi spozna*-li, da ni samo pomembna kvaliteta izdel ka kateregd, ponujajo, ampak je skoraj enako važen tudi izgled. Posebno pride to do izraza v izdelkih, ki služijo za široko poincošnjo, še posebej pa pri iz-' delkih, ki spadajo v tako-imenovani razred luksuznih izdelkov. Dejstvo je, da tudi smuči spadajo v ta razrede Smučanje je še ve fin o šport s katerim se ukvar-| jajo v glavnem ljudje z višjim štandar-i Aom, Bogati snobi so smučanje naredili tudi za modenski šport, to pa še posebej zahteva visokokvalibetno površinsko ; izdelavo * V svetu je namreč majhen pro-i cent ljudi, kateri se resnično spoznajo | na kvaliteto smuči-. Ugotoviti pa, če je I zunanji izgled smuči dober ali slab ni• ! težko tudi navadnemu laiku* Zato mora-j mo pri izdelavi smuči posvetiti vsoApo— i zornost ravno zunanjemu izgledu smuči j in ne samo Kvaliteti. Nekateri smučars-i ki producenti posvečajo celo večjo po-| zornost zunanjemu izgledu kot kvaliteti i samega izdelka ter si na ta način, zagb^ I tavljajo odjem. Zahteva trga, predvserf. j inozemskega so tudi pred Elan postavile' | zahtevo po perfektnem izgledu smuči« Da i bi to zahtevo izpolnili1, smo morali vlo-,' ! žiti veliko truda v obdelavo predvsem i zgornjih in stranskih ploskev* Ta odlili čni izgled Elanovih smuči pa zahteva ; izredno veliko dela ter je zaradi tega 22 drag. Da bi racionalizirali lakiranje bo v lesni industriji začeli uporab- j ljati polivalne stroje. Večji svetov- j j ni smučarski producenti so tudi zače- j 1 li uporabljati polivalne stroje za ' i serijsko izdelavo smuči. Med prve, ki ; | so uspešno -uporabljali stroje spada i j največja svetovna tovarna smuči Fischer. Tovarna Fischer uporablja polivalne stroje približno že četrto le- "j J to4 Ravno tako pa polivalne stoje upo- ; rabljajo še nekatere znane tovarne ; I smuči, med katerimi: Kneissel, Arens- i | tein, Rosignol in druge. Na lakiranje s polivalnim strojem so omenjeni pro- j izvajalci prešli predvsem iz sledečih j !■ razlogov: : - i ' i j » ( Ugotovljeno je, da so izgube pri brizganju zelo velike (40 °/o laka). Pri la-i kiranju s polivalnim strojem so izgube j znatno manjše in jih praktično med sa- 1 ; mim obratovanjem ni. Količina smuči, ki se lahko polakira v enoti časa je I neprimerno večja kot se to lahko nare-| di z brizganjem, S polivanjem se dose- | - že garantirana enakomernost nanosa la- i ka po sami površini smučke, ter na ta j način zmanjšana možnost subjektivnih j napak. t . • j ■ i Zelo važno je dejstvo, da bi polivalni I •! stroj moral omogočiti nanašanje veli- ! -i kih količin laka na zgornjo ploskev in i na ta način zmanjšati število nanosov , 1 ter bako tudi reducirati delo, odnosno i ! čas lakiranja, obenem pa popravi opti-j čni efekt zgornje površine. . ! j Velik problem proizvodnje smuči, odnosno j pri lakiranju smuči jo čas sušenja laka. i Vemo, da se smuči normalno pobrizgane sušijo navadno cca 6 ur prodno lahko nanesemo drugi barvni nanos. Pri povečanju kapacitete, kot je to slučaj v Elanu, jo bilo nujno potrebno zaradi tega tudi misliti na skrajšanje časa samega sušenja. Na osnovi želje po čim bolj racionalnem doseganju visoko kvalitetnega površinskega izgleda izdelkov je naša tovarna pristopila k rekonstrukciji ter planirala za lakiranje polivalne stroje in pospešeno utrjevanje laka v kanalu pri povišani temperaturi. Da bi po rekonstrukciji proizvodnja čim bolj nemoteno stekla na polivalnih strojih smo zapeli delati poiskuse s polivanjem na polivalnem stroju kateri je bil v Elanu od maja meseca 1964. Sam polival-ni stroj se sestoji iz dveh bistvenih delov: - eden je transportni trak in - drugi del glava s črpalko. Glava in črpalka skrbita zato, da imamo neprekinjeno zaveso laka, transportni trak pa zato/ da transportira s konstantno hitrostjo smuči skozi omenjeno zaveso. Pri tem pride do lakiranja površine, Prvi poiskusi, ki so bili izvedeni z laki firme Herbol niso dali zadovoljive rezultate. Ti poiskusi so bili izvedeni z laki, katere smo uporabljali za redno proizvodnjo. Smuči, ki so bile lakirane s tem lakom v polivalnem stroju so imele na površini ogromno mehurčkov, v konici je pa lak stoke 1. Zaradi slabih rezultatov s polivanjem štandardnih lakov firmo Herbol, smo stopili v kontakt še z znanimi svetovnimi firmami, ki so tvoje lake pošiljale že smučarskim producentom, To so firme Verilac iz L^ona, katera je pošiljala lak Rosignolu, Wegscheider iz Linza, katera je pošiljala lake 'nekaterim avstrijskim proizvajalcem smuči in Holmenkol. > Prvi poiskusi z laki firme Vegscheider so dali zadovoljive rezultate. Laki, firme Verilac pa niso zadovoljili našim zahtevam. Firma Verilac je namreč predpisala tako zahteven postopek pre-dobdelave smuči, da bi dejansko, če bi ga uvedli to pomenilo še korak nar-zaj z osirom na naš Standardni način lakiranja (to je brizganje). Ker smo s firmo Herbol uspešno sodelovali že mnoga leta in ker so se obvezali, da bodo naredili novo lake spremenjene kvftlifcete, kateri se bodo dali polivati smo naslednje poiskuse vršili z laki firme Herbol tako dolgo, dokler januarja meseca 1965 nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. S prvimi količinami lakov, ki smo ga prejeli od firme Herbol smo začeli s poiskusi večjega obsega, odnosno s po-iskusno proizvodnjo od 4. maja pa do začetka junija, Pri tej poiskusni pro-izvjdnji manjšega obsega je bil navzoč predstavnik Herbola g.Kausch. Ta po-iskusna proizvodnja je dala kar se tiče lakiranja zadovoljive rezultate, to se vidi tudi iz zapisnika s sestanka, ki je bil sklican dne 3. 6., na katerem so sodelovali predstavniki proizvodnje, predstavnih tehničnega biroja, predstavnik Herbola ter predstavnik Inštituta. Na tem sestanku se je kritično obrav-* navala poiskusna proizvodnja lakiranja. Glede vprašanja laka ni bilo pripomb. 23 I Pripombe so bilo v glavnem na tehnološki postopek, katerega smo morali z no-, vim načinom lakiranja uresti. in... * Redna proizvodnja s polivanjem Inka na l smučeh se je začela 9. junija 1965« Pri : redni proizvodnji pa 30 se pokazale pomanjkljivosti, katere so pri poislcusni proizvodnji ostale skrite. Fuiskusna pro-1 'dnja je namreč potekala pod. zelo ne-' navadnimi pogoji, V sami hali so su »3 j vršila montažna dela, istočasno pa tudi ni bilo na razpolago zadostnih količin smuči, pa tudi ostali pogoji niso bili ! enaki pogojem redne proizvodnje»-Lakira-] nje v času redne poiskusne proizvodnje 1 ni nikdar presegalo dnevno dve uri, to se pravi lak je bil v polivalnem stroju 1 samo dve uri, V redni proizvodnji je čas| kateri naj bi bi.L lak v polivalnem stro-' ju znatno daljši. Temperature, ki so bi— i le v prostora maja meseca so bile nizke pa tudi sušilni kanal še ni oddajal svo-i jo toploto tako, da je lak v polivalnem ! stroju zdržal znatno več, ko+ je bo bil | slučaj potem v redni proizvodnji, ko so | temperature prostora znafcio narasle in so! se časi ko je bil lak v polivalnem stro-! ju povečali. Dejstvo je tudi, da je na redno proizvodnjo s polivanjem slabo vp~| livalo tudi to, da nismo imeli zadostne 1 količine smuči ene barve, odnosno da je i bilo tudi pomanjkanje der, V slučaju; če j bi lahko povečali odjem laka iz stroja ter na ta način skrajšali potreben čas, | ki je lak v samem polivalnem strojil bi j izboljšali tudi kvaliteto s omega lakiran-L ja. Napake, ki so nastopale so naslednje: 1. lak je tekel v konicah5 2. lak jo tvoril pri prvem nanosu mehur-! čke, predvsem beli; 3. lak je tvoril po določenem času obra-i tovanja mehurčke na vseh ploskvah - j osnovnih in tudi na lakiranih. j • Z oziroifi na dobre rezultate dosežene z lakiranjem VTeginovili lakov je bila decem^ bra inoseca 1964 naročena manjša količina lakov drugih barv za poiskušnjo. S torni laki so bili izvedeni poiskusi lakiranja februarja meseca,-,ki pa ni- ! so dali zadovoljivih rezultatov. Re- I zultati, kateri so bili doseženi z rdečim lakem junija 1965 se niso dali | doseči s črnim lakom in pa prozornim lakom, katero nam je firma Wegscheider | poslala začetkom letošnjega leta. Za- i radi tega smo.poklicali predstavnika tovarne, ki je prišel julija meseca z novim vzorcem, ki pa zopet ni zado- | voljil. i ! Tudi fiirna Holmenkol nam je ponudila svoje lake, ker pa je predhodno na vprašanjih, ki smo jim jih zastavili j dala tehnične podatke, ki niso zadovo- I ljevali našim potrebam, zato nismo ime-; li velik interes za lake omenjene fir- I nie. u' h' V prospektih, odnosno tehničnih navo- j dilih so postavljali namreč pogoj, da temperatura lakiranja ne sme presegali j 22°, ter da je čas uporabe laka maksj.- i malno eno uro in pol. Toda, ker smo i-meli interes za njihove stranske premaze, smo pristali tudi na preiskušqp ] njihovega laka. Posebno z zanimanjem smo pričakovali preiskušnje njihovih lakov po povratku tov. direktorja od i Firme, ker je omenil, da Firma Fischer uporablja lake, ki so izdelani po licenci firme Holmenkol. Rezultati lakiranja tudi z laki firme Holmenkol niso bili popolnoma zadovolji- 24 / v«. In 1>« Inli/i vuto IJolItionkol so, da se ne susi pri povišani tem^o— raturi — tvori reakcijske mehurčke, hov1 prozorni lak ne veŽe z novim sicoflox ploščami, katere mislimo uporabljati ! za redno proizvodnjo v naslednjem letu. Kljub temu' pa je od vseh lakov, kateri so bili preiskušeni, delo s Hol-j rnenkol lakom bilo najenostavnejše in j rezultati najboljši. Lak se namreč da nanašati v velikih količinah, polival— i na zavesa je stabilna, mehurčki, ki na.-j stanejo pri prvem nanosu "upadajo" ta— I ko, da se pri drugem nanosu.popolnoma izgubijo. I I Kljub temu, da firma Holmenkol propa-r | gira lakiranja brez polnilca por, to ' se pravi, na dobro obrušene smuči več— j krat nanos njihovega laka, pa so reaul.-j' tati doseženi pri poiskusih z našimi | predpri pva vl joniini smučmi s pol ni 1 cem i-ov znatno boljši od rezu! fcntov, ki ,• J smo jih dosegli na smučeh, ki niso bi— l le predpripravijene s polnilcem por. m i nviin j>l\L Iu-ozIkiVvihvh lo- ku, ker se ta z l>±- j r.gi,n jem ne da nanašati v večjih količinah ter tako končni efekt smuči, ki so lakirane z brizganjem znatno zaostaja za efektom smuči, ki so lakirane s polivanjem. Problem nadaljnega naročila je pa še odprt, ker za enkrat ni takega brezbarvnega ^laka, kateri bi odgovarjal vsem našim zahtevam. Upamo pa, da bo uspelo firmi Holmenkol v kratkem rešiti se zgoraj omenjene pomanjkljivosti njihovega laka, ter da bomo v najkrajšem času lahko uspešno prešli tudi na polivanje brezbarvnega laka ter tako dali našim smučem še boljši zunanji izgled. I t' ‘ Peter ing. Petriček "INŠTITUT - ELAN" Predstavniki Herbola so poiskušali z nenehnim spreminjan jem ,«ame sestave la—i kov izboljšati njihovo lastnost in doseči, da se bo dalo z njimi delati bol ji sigurno, pa niso dosegli zadovoljivih rezultatov* Zaradi tega smo bili pri- i siljeni uvesti zopet stari tehnološki j postopek z brizganjem smuči ter isto- | časno zadržali polivanje črnega laka I ob straneh. f . . Z ozirom na zalogo lakov ter z ozirom I na to, da nimamo do konca leta več ve- J čjega naročila enakih barv, bomo pri j barvnih lakih verjetno ostali do zače- | tka izdelave smuči z zgornjimi obloga- j mi na postopku brizganja, pri nanašan- i ju brezbarvnega laka se bodo pa naredi-! li nadaljnji poiskusi polivanja tako, j da bi se v bodoče smuči polivale ob straneh s črnim lakom ter na zgornjih | ploskvah z brezbarvnim lakom. Največje prednosti pri polivanju lahko I IZ Q 0 Sl\)tHWA\V llf/KKA IHTVO! 1,’j.ed kratkim sem odšel s prelepe Gorenjske v daljno Srbijo na odsluženje vojaškega roka. Sedaj se tu učim in delam, preje pa sem bil pri vas v Remontu. Rad sem bil pri vas, zato vas ne morem pozabiti . Kar dolgčas mi je po svojih tovtW riših in sodelavcih. Upam, da se bom vesel in dobre volje vrnil v vaše po-i-djetje. Bo še lep čas minil, ko bom spet med vami. Rad bi imel saj nekaj stikov z vami in bi rad videl, če hi mi pošiljali "Našo smučino". Časopis . mi je bil zelo všeč. ■: > : 'V,:"f' Prejmite naj lepše pozdrave pd vašega j sodelavca - strugarja remontarja, vo- i jaka Jankota Resmana VP 4290-VE/3 , . 4 . ■J Požarevac - Srbija / NEMSK 2.500 DM MINI UP"T —^ ,f=% O O B. V. rtb Komaj 2.500 mark stane lastni mini— ’ lift, s katerim se smučar povzpne na start. Sorazmerno poceni je v primerjavi s tem, dodatna naprava, ki dve deski v trenutku spremeni v ležišče. V smučarski sezoni 1965 smo lili priča v^em-tem tehničnim presenečenjem. Leta je prinesla trgovini tudi zmerno naraščajočo prodajo, medtem ko je pomanjkanje snega v preteklem letu povzročilo znaten zastoj v stalno naraščajoči prodaji smuči. Prirastek v prodaji metalnih smuči občutno presega o-nega pri prodaji lesenih. Veliko presenečenje v tej zimi je jjovzročilo nenadno povpraševanje po tekaških smučeh. Norveški uvozniki, ki v Zvezni republiki edini ponujajo tovrstno blago, so zašli v velike težave glede dobave « v PLAST. SMUČI - Tekmovanje med metalno in plastično smučko za naklonjenost športnikov še vedno,ni dokončno odločeno. Na eni strani prehajajo kupci od kvalitetno lesene smuči k metalni, plastična smučka pa išče svoje kupce med dragimi metalnimi smučmi* Od celotnega zapadno-nem-ške prodaje smuči j ki znaša več kot 100 milj. DM* odpade okrog 45 % na lesene smuči, 45 % na metalne in 10 % na plastične t Pri plastičnih smučeh pa zopet razlikujemo produkte z lesenim jedrom, ki imajo samo plastično folijo in nekaj pristnih pridobitev pri plastičnih smučeh. Malokdo, ki se v pogumnem loku spusti po strmini navzdol, sluti, kako kompliciranemu proizvodu iz plastičnih ploščic, fiberfolij, le- senih koščkov, z zrakom napolnjenih plastičnih cevi in mešanici lepil se je zaupal. Strokovnjaki zagotavljajo, j da bodoči dokončni prodor plastične smučke zavisi izključno od bodočih variant in novih razvijanj na tem podro- C3U. VSAKd METALKE Medtem ko lesene smuči stanejo med 40 in 300 DM, metalne 250 do 450 DM (samo ena ameriška smučka stane do 600 DM), pomenijo plastične smuči s 400 do 600 DM višek razpona cen* Njihov delež pri težko prečenjijivi množini prodaje, ki letno dosega morda pol milijona parov smuči v Zvezni republiki, je resnično še majhen* Skoro vsak tretji kupec seže že po metalni smučki. Do pred nekaj leti je bila ameriška firma HEAD na področju metalnih smuči tudi v Zvezni republiki skoro brez konkurence. Medtem pa je vrsta nemških in avstrijskih firm pridobila na tem področju svoje torišče. Vezane cene za smuči imajo poleg Head Ski Com-pany avstrijska proizvajalca Fischer in Kneisel, kot tudi edini nemški proizvajalec Erbacher. V nemški proizvodnji smuči verjetno nekaj več kot 400.000 parov sodeluje približno 40 producentov izven obrtniškega kroga. Samo Erbacher - firma - Heinrich Hammer, Erbach izdela več kot 100.000 parov, med njimi okrog ( 15 fo metalnih smuči in okrog 5 % popolnoma plastičnih smuči, katerih izdelava temelji na lastnem razvojnem delu. Skupno z Erbacher - firmo dose- 26 žejo še firmo Volki, Straubing} Schafer, Esslingenj Holzner, Moosen (0bb,)» Ha-mmer, Mergentheifn in Sohler, 'Vugen (al-Igau) oltrog 300.000 parov celotno letne produkcije„ NAROD SMUČARJEV Do leta 1962 je veljala Zvezna republika še kot največji proizvajalce smucio Vendar pa je Avstrija kmalu prehitela Zahodno Nemčijo, Samo firma Fischer bo svojo produkcijo, ld. jo v zadnjih letih tako močno narasla, povečal un 400.000 parov smuči letno;.Avstrijska konkurenca je močna zlasti, kar se tiče kvalitete smuči* Preprosti modeli prihajajo po nizkih cenah ta držav Vzhodnega bloka in Jugoslavije, Ameriški proizvajalec, največje podjetje metalnih smuči, bo z razvojem popolnoma plastično smuči na tem področju postu.1 resna konkurenca, po drugi strani pa ponujaj c trgovske hiše metalne smuči iz Jugoslavije in Japonske v znatno boljši kvaliteti kot p.v«>/ lobi. Japonska je s svojimi 6 milj0 smučarjev v zadnjih letih postala z Zvr>zno republiko cunkovu. <, deu "nnred fsiin^oov.jev11 in ima temu piimov.no tudi kaiw»‘'"*tofce svo jih tovarn smuči. Njeni produkti že zdaj močno konkurirajo nemškim proi zvydom na US - izvo znem tr ži šču . STABILNE CENE Noben čudfcž ni, čs; postaja nemškim^pv<> * * vajalcem polagoma tesno pri sr?u. Se. 3© za nemške proizvajalce prodni«-! j n smuči z znanimi markami renh-ilvi len posol. Tudi trgovina, ki računa pri poceni smučeh s 50 % razponom in pri dragih smučeh s 4-0 do 50 i° (§e pi’©d nekaj leti je oixC obratno), se za zdaj ne more pritoževati« Vendar pa je pritisk na tržišču vedno večji. Tako bedo e?ne, ki so bile narejene v marcu in aprilu, ko so prehajala naročila za prihodnjo sezono, zelo verjetno ostale tokrat pr i proizvajalcih tako stabilne kot so že deset let som. Akutne skrbi pa povzročajo avstrijski uvozi, ki so sedaj cenjeni na okroglo 600*000 kosov letno. Za Avstrijo pomeni smučka narodni prestiž in hkrati tudi tekmovanje za tujski promet. Glavni odjemalci nemškega izvoza smuči, ki ga cenijo približno na 10 % produkcije; Švica, ZDA, Kanada in Italija. Za reklamo v ZDA se je 7 največjih nemških proizvajalcev združilo v posebno reklamno družbo, Kot vse kaže, se bo razvilo trajno sodelovanje ali pa celo nadaljnja koncentracija za-padnoneroških producentov. /V/V •i ' '-+,no 41 T 27 Kose12 Anton Letošnje leto smo še vedno v hišicah Campinga Selce. Podjetje jc že v lanskem letu iskalo drug kraj, pokazalo pa se je., da ni bilo mogoče v krajšom času odkupiti primernega objekoa ob morju za ugodno letovanje članov kolektiva.. Vodili so se že razgovori z raznimi pod-jetji o nakupu ali zakupu počitniškega domar vendar so bili povsod za podjetje nesprejemljivi pogoji* Zato se je u-prava podjetja skupno s sindikalno podružnico odločila, da se v letu 1965 naseli v naše hišiae v Campingu lesnoindustrijskih delavcev Slovenije, Seloec Čeprav so hišice že zelo v slabem sta- ■ nju, bodo za letošnjo sezono še zadovoljile potrebe članov kolektiva0 Na začetku sezone ni bilo pravega zanimanja za naš Camping. Vzroki za to so bili predvsem dotrajauosi hišic in večletno bivanje v istem kraju. Kmalu pa ?e je glede na nizke cenet dnevne oskrbe v Campingu zanimanje povečalo in kapacitete naših hišic niso več zadostile not- / rebamj < j Če primerjamo izkoriščenost kapacitet ■' prve polovice letošnje sezone 82-2 % in isto obdobje lanskega leta 81,5 lahko ugotovimo, da se je v letošnjem letu 1 malenkostno povečal procent koriščenja ! v našem Campingu, Koriščenje kapacitet i pa bi bilo še boljše, če bi bile v juniju ugodnejše vremenske razmere^ V juniju je bilo izkor-Aščenih od 210 načitev samo 104 ali 50 %, dočim je bilo v juliju od 465 nočitev izkoriščenih 451 ali 96 %, kar pomeni, da so bilp hišice v Campingu ves mesec polno zasedene o Tako, da je bilo v prvi polo-j vici sezone od skupno 675 razpoložljivih nočitev koriščenih 555 ali 82,2 ; fot poleg tistih, ki so letovali v na-: ših hišicah, je letovalo v Campingu Selce še neke,j članov kolektiva, ki I so imeli s seboj šotore in so se v Campingu samo hranili. S tem je bilo naše podjetje udeleženo v Campingu pri koriščenju hrane s 97,2 | Zaradi velikega zanimanja v času kole-I lrfcivnega dopusta smučarije od 15. ju-I lija do 1. avgusta, je zmanjkalo pro-J stih m«st v našem campingu. Zato smo I se povezali ?: LIP-om iz Bleda,' da nam ■ je odstopil prosta mesta v njihovem I ^počitniškem domu v Seči pri Portoro-[ £u. V tam domu so naši člani kolekti-; va letovali že v lanskem letu. Nekaj članov kolektiva, ki jih je podjetje poslalo na letovanje ia socialno -avsxvenih razlogov, pa smo razporedili v Camping ZB Novi grad in Pohorje g Pregled letovanj članov kolektiva, ki jih je razporedilo podjetje: 1 ?ap° KRAJ ODDIHA | sx. Izkorc nočnin KORISTILI člani svojci SO: tuji SKUPNO Skupno zne ski vplačanih din 1 1« Selce 555 34 25 12 71 535.300.- ! 2o Seča 93 9 3 - 12 167.400 — 1 3. Pohorje 30 3 - - 3 75.900- 1 4. Novigrad ZB 90 7 2 - 9 93.900 — 5. Novigrad dom "Sukna" 10 1 - - 1 15.000— SKUPAJ' 778 54 30 12 96 887.500.- Od navedenih skupno vplačanih zneskov je podjetje v prvi polovici sezone prispevalo za člane kolektiva, ki so letovali iz socialno zdravstvenih razlogov našle-[ dnje zneske; 1. Selce za 2 člana kolektiva din 20.000 — 2. Novigrad. ZB za 6 članov kolektiva din 66.600.- 3o Novigrad dom "Suklfza 1 Slana kolektiva din 15.000 — 4. Seča ža 1 člana kolektiva din 18.000 — 5 0 Pohorje za 3 člane kolektiva din 75*900— SKUPNO za 14 članov kolektiva din / sssssssss^ssssssss 195.500.- Ostali člani, katerim je podjetje odobrilo letovanje pa bodo letovali v drugi polovici se zone o * Če primerjamo podatke letovanja naših članov kolektiva za nekaj let neaaj > lahko ugotavljamo, da je letovanje močno poraslo« S sedanjo gospodarsko reformo, ko so se vsi življenski artikli precej podražili pa bo v prihodnje verjetno sta^~ gniralo letovanje nasploh domačih turistov. To bo negativno vplivalo na rekrear-eijo delovnega človekaj ker ne bo vsak imel možnosti izkoristiti svoj letni dopust za oddih ob morju ali v drugih rekreacijskih centrih. Zato bodo morala podjetja vložiti še več napora, da zagotovijo svojih članom ceneno in udobno letovanje . / Za prihodnje leto bo treba že sedaj misliti na rešitev problema letovanja, ker bodo hišice v Campingu Selce za nadalje neuporabne in jih bo treba nadomestiti z novimi, ali pa odkupiti primeren počitniški donu Ker bo po sedanj ih predvi-. devanjih upravnega odbora Campinga, Camping ostal še nadalje v upravljanju lesnoindustrijskih delavcev Slovenije, je možnost, da se na sedanji prostor postavijo nove hišice. Nastaja pa pri tem vprašanje, koliko so člani kolektiva zainteresirani za letovanja v Campingu Seloe. V X ' S% : UL! JA-AVGUSTA STANJE DELOVNE SILE V podjetju z obratom družbene prehrano je bilo na dan 31,8*1965 skupne zaposlenih 559 delavcev, od tega; 281 moških x 277 žensk , 1 moški vajenec 559 skupaj 1; V inštitutu pa. je bilo na dan 31o8c65 skupno zaposlenih 15 delavtev, od te- 13 moških 2 ženski 15 skupaj GIBANJE DELOVNE SILE V JULIJU V juliju se v podjetju, kakor tudi v inštitutu ni zaposlil noben nov delavec. Iz podjetja 'pa odšla v juliju; ' : V7 \ V avgustu so >se zaposlili v podjetju; I I KONČNIK Alojz - kvalificiran kurjač - j na delovnem mestu kur-| ‘jo o j e parnih kotlov, j ;<:J ... ■ I LOMBAR Marjan - kvalificiran mizar - j na de1ovnem mestu rob-j ničenje sank za dolo- j cen čas» - i Želimo veliko uspeha pri izvrševanju delovnih nalog! \ V avgustu pa so odšli iz podjetja; I •I MALI Janez - mi/,ar KI smrtni, slučajt.J j GRAČNER Alojz - sofer^ - po sporazumu, i VOVK Janko - delavec - samovoljna za- j puestitev dela, j JANC Alojz. - ključavničar KV - JNA, RESMAN Janko - s'b'_'v-.r;ar\K7 - JNA-. SVETINA Marija - delavka, zaposlena na | delovnem mestu znažil- I ke - po sporazumu, i KOREN Franc - delavec, zaposlen na delovnem mestu pomožnega kontrolorja - samovoljna . zapustitev dela. GIBANJE DELOVNE SILE V AVGUSTU 30 P O R O K E ! U j ! /J jfrS^ i , - Jyy -—/ - I f t V juliju so se poročili* nega orodja Elan^morano z bolestjo v sr I eu izreči grenke besede ob Tvojem ne- JERALA Vinko - mojster v smučarskem o- nadnem,| nepričakovanem slovesu, bratu, ROZMAN Marija - delavka v skladišču le-! Težko se Je Posloviti od dolgoletnega „ | sodelavca, tovariša in prijatelja. sa. V avgustu so se poročili: v ŠUBIC Marija - zaposlena v strojni delavnici, LAVTAR Srečko - zaposlen v oddelku metalnih smuči. Čestitamo in želimo vse najboljše na novi živijenski poti! ROJSTVA! Rodili so se v juliju: Murnik Jožetu Krmelj Janezu Rodili so se v avgustu: de&ek deklica Metelko Mariji - deklica JANEZA NI VEG MED NAMI! “■»Ml V CVETU MLADOSTI, SREDI DELOVNEGA POLETA NAS' JEjmTADOMA ZAPUSTIL NAŠ VEST-:| NI SODELAVEC JANEZ MALI. Z NJIM SMO ji IZGUBILI DOBREGA STROKOVNEGA DELAVCA !j IN TOVARIŠA, DRUŽINA PA NEPOGREŠLJIVEGA:! OČETA, SINA IN BRATA OB NJEGOVEM jj GROBU SMO SE MNOGI TEŽKIH SRC POSLOVILI ji OD NJEGA* NAŠI PREDSTAVNIKI PA SO SE S | TEMI BESEDAMI ODDOLŽILI SPOMINU NANJ; \ -v Dragi naš sodelavec, dragi Janez! V imenu organov upravljanja, uprave, sindikata in organizacij tovarne šport- I' Sedem let si doprinašal Tiašemu kolektivu s svojim vestnim delom delež za procvit nas vseh, sedem let Ti je tovarna rezala trd, toda dober kos kruha. In Ti si ji bil zvest in dober član, dober delavec. Z njo vred si prebrodil najtežje čase in zdaj, ko bi Ti morala vračati trud za dvig življens-kega standarda, ko si si lepo uredil tudi družinsko življenje, se je nenadoma pretrgala nit Tvojega mladega življenja, še polnega načrtov in no-i^ polnjenih želja. Ko so se Tvoji sodelavci vrnili na delo z letnega dopusta, je manjkalo le enega. Man j lral o je Tebe, da bi pognal stroj na svojem delovnem mostu za vsakdanji kos kvtiha. Ob vhodu v tovarno nam jo črna zastava naznanjala bol. Pio^i Janez, prejmi od. Tvojih sodelavcev zadnji pozdrav, Tvoj JAZ pa bo še vedno ostal med nami. Počivaj v miru v domači zemlji, pod vrhovi gora, ki so Ti izkopale Tvoj prerani grob. Domačim pa iskreno sožalje! * KOLEKTIV* Težko nam je posloviti se od Tebe, ko si ise pred dnevi stal v naših vrstah kot prostovoljni gasilec. Bil si vedno pripravljen pomagati v nesreči drugih. Pet let si bil član, discipliniran in požrtvovalen, a vedno nasmejan, poln volje*, poln življenja. Bil si za vzgled drugim, ne samo kot gasilec, temveč tudi kot delavec na svojem delovnem mes-, tu, kot tovariš in prijatelj. ■■ Tebi, dragi Janez zadnji pozdrav, svojcem pa iskreno sožaljel GASILCI * rvv.:r_, r '£ i (\ .10 \ I ■ i Igranje badmintona v podjetju zasledi-| mo šele v začetku julija 1957 leta, ko : se Je igralo vsak dan med odmorom na i prostem. I To poigravanje je trajalo vse do jeseni leta 1959, ko se je na pobudo Akademskega badmintonskega kluba "01ynvpiaH iz Ljubljane, tisti čas slovenskega in državnega prvaka, ustanovil Badmintonski klub - aktiv "Elan", ki je štel v začetku 23 članov, od tega 13 mladink in 10 mladincev, pozneje pa vsako leto manj. Spomladi 1960. leta, je bil po prvenstvu aktiva odigran prvi prijateljski dvoboj naše ekipe z A in B ekipo ABK "01ympia" na prostem na petih travnatih igriščih, v Begunjah, Kar je bilo povsem propagandnega značaja - eksebi-cijsko, da bi se ta vrsta priljubljenega športa razvila tudi v tem delu Gorenjske, Ekipa je štela 6 članov in 4 članice, srečanje pa smo izgubili z 0 : 38, kar je čisto razumljivo, ker zaradi pomanjkanja treninga in izkušenosti nismo mogli konkurirati danes še vedno v naši državi nepremaganim ;/+r -i.v.1 prvakom, ki dominirajo že vsa ta leta. Kot predsednik aktiva nam je vso pomoč nudil tov. Doberlet Miodrag, ki mu gre vsa Zahvala, da se je ta šport lepo-razvijal do leta 1963. Dne 26. septembra 1960 se udeležimocelodnevnega strokovnega seminarja za badminton v Ljubljani. Jožef Prestrl Za pokal Slovenije istega le sta zase- ! demo 5. mesto med 9. ekipami, kar je ; za nas predstavljalo zelo velik us- i peh glede na močne klube iz Maribora, ! Murske Sobote in Ljubljane z okolico. | To leto in še naslednji dve sodeluje- I mo na vseh tekmovanjih širom Sloveni- ! je z več ali manj uspeha v tekmovanju za republiški pokal, ekipnem prvenst- ' vu Slovenije, prvenstvu posameznikov | in dvojic republiškega merila, spo- i minskih turnirjev ter internih dvobo- j jev v našem aktivu. Tekmovalno leto 1961/62 je bilo brez dvoma res leto mnogih, za nas bolj skromnih rezulta- ! tov, a bili so vendarle. Spomladi leta 1963 je sekcija prenehala z delom! I I Na tem področju mladinska organizacija podjetja ni še prav nič storila, : da bi se ta tradicija ohranila vse do ; današnjih dni. GIBLJIVI DEL OD IZPLAČANO V MESECU AVGUSTU 1965 Smučarij a 163 % L0 - telovadno orodje 150 1o Kovinska 143 1» Sedlarska 141 1o Skupno lesni 142 1° Podjetje 144 1° O O O O O O Nogomet je v Elanu zaživel razmeroma pozno, saj je od ustanovitve podj tja pa do prvega srečanja ^lanovih nogometašev z moštvom Verige poteklo skoraj polnih šestnajstih let, V le>tu 1961 se je z vse hitrejšim razvojem podjetja in večjim razmahom ostalih dejavnosti porodila tudi misel o sindikalnih nogometnih tekmah. Na pobudo tov, Cerarja je bila v juliju pred štirimi leti o-digrana prva tekma. Za tedaj je bilo moštvo Verige iz Lesc premočan nasprotnik, ki je visoko premagal neizkušene Elanovce. Do naslednjega srečanja pa se je zaposlilo v našefu podjetju nekaj dobrih nogometašev in ob lotu je sledil krepak revanš za prvi poraz„ Od tedaj je srečanje z VerigovliA moštvom že postalo tradicionalno. Navezali pa smo stike tudi z drugimi podjetji in vse pogostejša so bila srečanja s "Sloveni-jasportom", 'Iskro", "LIP"-om itd. Lansko leto pa je bilo najuspešnejše za Elanove nogometaše, saj' je bilo odigranih kar enajst tekem, od katerih so bili Elanovpi samo trikrat poraženi. Naj lepši uspeh je bil dosežen v tekmoval nju za občinsko prvenstvoy ki se ga je udeležilo pet podjetij} <- Po jesenskem delu tekmovanja je bilo naše moštvo neporaženo na prvem mestut Preko zime pa je zapustilo podjetje kar šest najboljših igralcev in nas je v drugem delu tekmovanja prehitel naš večni nasprotnik ~ moštvo Verige. VSeeno pa pomeni drugo mesto še vedno uspeh« Posebno poglavje v Elanovem športnem življenju je vsakoletno srečanje debelih in suhih, ki vzjbuja med kolektivom Jože Dežman .lajveč zanimanja. Doslej sta bili dve tekmi rezultat 1:1. Tudi letos bo na i sporedu to zanimivo srečanje. Kdo bo to pot uspešnejši? V začetku tega lota se je v okviru smučarske sekcije osnovala tudi sankaška sekcija, ki bo zaživela s pri- hodom zimskega časa. Prav tako se je osnovala tudi brodarska sekcija s svo- i jim vodjem ter namestnikom. Imela je že tudi svoje prvo potovanje na morje > za razvedrilo svojih članov, ' 1 ' ' i Vse te sekcije sedaj delujejo pod no- j voustanovljenim nazivom društva - Špo-rtni klub ,:Elan", ki ima svoja plavila ! in določbe za te svoje sekcije.' V pod- i jetju se jo leta 1947 do 1949 igrala tudi odbojka, telovadba pa se jo Vrši- j la v telovadnici grajščine v Begunjah. | I S tem smo navedli vse športno udejstvo-j vanje naših članov kolektiva <>d leta 1945 pa do danesj razen smučarskega kluba, ki je najbolj aktiven in uspe- i šen. Poročilo o svojem dosedanjem delu i vseh let bo podal v eni izmed nasled- S njih Sitevilkv^^V^ • -7 r; t \ \ c 33 . \ (O CO i!J. o danes Prvi začetek šahovskega življenja v Elanu zasledimo že leta 1947, ko prevzame 20. junija v upravo zadruga s.o. j. Elan sindikalno menzo v Begunjah. Tu se zbirajo po jedi pionirji - ustanovitelje našega šaha, tov. Finžgar Ivan, Kokalj Ivan, Grobar Avgust, Godina Janko, Frelih Anton in Bronše I-van, kjer na štirih šahovskih deskaj bijejo boj za vsako figuro, leto pozneje pa že na osmih deskah, To šahovsko životarjenje gre naprej vse do spomladi leta 1950, ko se prvič jiomerita med seboj na 6 Aeskah sindikalni moštvi našega podjetja in tovarne Verig v prostoru menze v Begunjah. Naša ekipa je igrala v naslednji, za nas zgodovinski postavi: 1. Žrtok Mrko - 0, 2. Finžgar Ivan - 0, 3. Klemenčič Alojz - 0, 4. Bulove« Ignac - 0, Jožef Prestrl 5. Potočnik Lovro (direktor) - 1, 6. I Jamnik Franc (ekonom) - 1. Veriga slavi samo zmago v dvoboju s 4 : 2. I i ' . Do leta 1955 sablestijo novi štfhisti I kot tov. Polenčič Viktor, Čeferin Ja— I nez, Knafelj Slavko, Knavs Alojz, Janc I Janez in še nekateri drugi, odigravajo I se manjša interna srečanja ali dvoboji j med elani kolektiva. Na pobudo Krajev— j nega sindikalnega sveta Radovljica se j odigra dne 26. 4. 1955, I. moštveno I tekmovanje za Prehodni pokal K.S.S. Ra-| dovljica,v Bolnici Begunje, ki ga prej-j me šahovska ekipa sindikalnih podruž-I nic na čast 1. maja. Ta pokal prvič do-I bi v roke ekipa Verige pred Bolnico in I Elanom. Za začetek je to skromna ude— ! ležba ekip, ki pa je nato iz leta v le-| to večja, zadnji tri leta pa zopet pade, j Pregled tega tekmovanja po ustanovit— 'I vi: Št. • tekmov. datum število e kij) zmagovalec Elan. I. Elan II. II. 29.4.1956 4 ekipe Bolnica Begunje 3. mesto III. 15.4.1957 5 ekip Bolnica Begunje 2. mesto 5. mesto IV. 25.4.1958 6 ekip Elan Begunje 1. mesto 5. mesto V. 26.4.1959 6 ekip Elan Begunje 1. mesto 4. me sto VI. 8.5.1960 8 ekip Elan Begunje 1. mesto 8. mesto ¥11. 7.5.1961 6 ekip Elan Begunje 1. mesto VIII. 3.6.1962 10 ekip ObSS Radovljica 3. mesto IX. 31.3.1963 6 ekip ObSS Radovljica 2. mesto Xi 28.4.1964 3 ekipe Veriga ILestJe 3. mesto XI. 5.6.1965 2 ekipi Veriga Lesce 2, mesto n/l j * (nadaljevanje na str. 17) VODORAVNO: 1* "Rlan2, 23» AirJXJ VI ^ m. # fM! Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Splozka tla in nered povzročata nevarne padce! Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževalce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovalkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana jenevarna! Prehodi morajo biti vedno prosti!