Obrnimo strani "Klica Triglava" za nekaj trenutkov nazaj na uvodno besedo za novo le to 1950 in jo preberimo še.enkrat. Ugotovili bomo, v koliko se je ta beseda ostvarila in v koliko je ostalo le pri njej. Ugotovili bomo tudi, v'koliko so se naša pričakovanja iz polnila in v Čem so dogodki potrdili naša predvidevanja.
Postavili .smo program treh točk: l) Postaviti naše politično predstavništvo na zdra= ve osnove; 2.) Slovenski narodni program in 3) Zveza slovenskih kulturnih, socialnih in strokovnih organizacij. Na mednarodnem področju smo povdarili, da ni srednje poti in da so vsi poskusi najti most nad prepadom, ki zija med komunizmom in demokracijo, jalovi in brez zaslombe pri voditeljih "dveh svetov", ki se trudijo svoj tabor moralno čimbolj obo rožiti proti infiltraciji.nasprotne ideologije. En, ideologije, pa kakorkoli so nekateri na protikomunistični strani hoteli dokazati, da demokracija ne more nuditi dovolj močne ideološke opore v borbi proti totalitarnemu komunizmu. Povdarili smo, da bo moralo leto 1950 pokazati, kdo je kaj in to z dejanji in da se temu niti Tito ne bo mogel izogniti.
Kakšni so rezultati leta 1950 glede na postavljeni program, so nam prilično poznani, saj smo jih vse leto zvesto zasledovali v našem listu. Naše politično predstavništvo Se vedno ni postavljeno na zdrave osnove in kot posledica tega, se tudi tretja točka ni 0= stvarila. Nasprotno: prav zaradi tega smo šli Še v tem poslednjem v tak razkorak z naši= mi osnovnimi interesi, da nam zaključkov ni težko napraviti. Odgovornost leži nesporno na Slovenskem narodnem odboru in pri tem lahko že tudi napravimo piko, ker je bilo raz= pravljanja in dokazovanja dovolj skozi celo leto - in to ne le z naše strani. Protidoka= sov ni bilo, niti ne volje za razpravljanje, da ne govorimo o kakem poskusu s strani SNO, da stvari sploh vzame v pretres. V letu 1951 je na Narodnem odboru, da zadeve postavi na svoje mesto, ako hoče, ako pa ne, bo proces razkroja na političnem, kulturnem in social= nem področju slovenske emigracije utegnil imeti trajne posledice. Povdariti hočemo pred zaključkom tega poglavja samo Še eno; Samo skupno moremo nekaj konstruktivnega ustvariti. Kakor vsi kritiki Narodnega odbora ne morejo zaradi opozicije NO-ja storiti bogsigavedi kaj, tako tudi Narodni odbor brez teh kritikov ne more napraviti mnogo, ker je to štab brez vojske. A ker si SNO lasti absolutno pravico do akcije, mora zato prevzeti odgovor= nost za razkroj slovenske emigracije pred slovenskim narodom dom. Kamen spotike niso kri tiki, marveč SNO v svoji sedanji sestavi. To je leto 1950 jasno in nedvoumno izpričalo. Stališče sedanjega SNO-ja je autoritativno in proti interesom slovenskih demokratskih množic, ki si žele široke koncentracije.
Na polju slovenskega narodnega programa je preteklo leto prineslo nekaj javnih izjav, ki izražajo željo in zahtevo Slovencev, da so združeni v slovenski državi.-To je osnova, ha kateri stoje vsi nacionalno čuteči Slovenci brez razlike in o tem ne more biti več no benega razgovora. Nespametno pa bi bilo zapirati oči pred različnim gledanjem na to osno vo. Preteklo leto nam je dalo jasno na znanje, da obstojati dve struji: ena, ki išče za slovensko državo oslona na širšo jugoslovansko skupnost in druga, ki stoji na stališču popolne neodvisnosti in samostojnosti.
V tem vprašanju slovenska, emigracija ne more dati končne rešitve. Odločitev more pri nesti le svobodni slovenski narod potom svojih svobodno izbranih predstavnikov v sloven= skem parlamentu. In kot je načelo demokracije - večina bo odločila.
Demokracija pa nas uči šo eno: vsak im pravico zastopati ono stališče, ki se mu zdi najboljše. Pri tem se sc6 posluževati vseh legalno dovoljenih sredstev in kaznivo je vsako dejanje, ki je naperjeno proti tej svobodi mišljenja. Zato je nepravilno in nedemb kratsko, ako se obe struji v emigraciji obkladati s priimki, ki žalijo nacionalno čast. Kakor oni, ki zagovarjajo oslon slovenske države na širšo jugoslovansko skupnost, niso izdajalci slovenstva, tako tudi oni, ki zagovarjajo samostojno slovensko državo, niso
rušitelji slovenske skupnosti in enotnosti. Mi vsi, eni in drugi, stojimo ramo ob rami na hranilna za obuvanje slovenskih narodnih pravic proti vsem, ki nam jih ali bi nam jih hoteli kratiti.
Kot je mednarodni razvoj pritisnil z vso težo in resnobo na države tega sveta, da so se v preteklem letu morale izjaviti za komunistično ali demokratsko stran, tako je odkl® kalo tudi Titovi "absolutni neodvisnosti", letos pa bo verjetno tudi njegovi "neutralno= sti". Čeprav je Tito gromko izjavil, da je domača "reakcija" v zmoti, be meni, da bo pri Člo do kakrŽne koli izpremembe režima v Jugoslaviji in to pred vsem zato, ker je emigra= cija zaradi svoje razcepljenosti nesposobna nuditi Zapadu alternativo, je vendar Tito ti sti, ki se moti. Ima sicer prav v pogledu emigracije, toda nevarnost njegovemu režimu de jansko ne preti od emigracije, marveč od njegove lastne politike in gospodarske blazno= sti v preteklosti, ki ga bo pripeljala točno tja, kamor si ga "reakcija" želi. Tito je že tudi pričel razmišljati, ce bi bilo vendarle dobro dobivati orožje od Članic Atlanta ske zveze in ob obletnici armade je dejal, da v slučaju napada na Jugoslavijo po sovjet= skih satelitih ali Sovjetski zvezi, Jugoslavija ne bo ostala osamljena. Mi za vse te do= godke nismo slepi, pa tudi ne toliko neumni, da ne bi videli posledic. Jugoslovanski de= nar je malo vreden in za tak denar ne moreš nabaviti niti orožja, niti ne hrane, pa tu= di ne držati 30 divizij pod orožjem, kolikor jih Jugoslavija danes ima. Za prazen nič pa te tudi drugi ne bodo niti oborožili, niti hranili. Ako je torej Titov režim spremenil svoj ton v občevanju z zapadnimi silami, potem že ve, zakaj. Toda, ako zapadne sile poma gaj o Titu, potem tudi - one vedo zakaj. V ugibanja o nadaljnem poteku se ne želimo spu= sčati, ker je preveč možnosti.
V svetu je izbruh sovražnosti na Koreji docela.streznil demokratski tabor in vpraža= nje vojne ali miru zavisi od nadaljnih akcij Sovjetske zveze, Ako Kremelj iskreno želi mir, potem je .mir možen - toda ne na grobu demokracije. Demokracija ne Želi umreti za cc no komunističnega miru. Komunistični mir ni noben mir in je vojna boljša od njega, Komu= nistična politika nasilja in la,ži je potrdilo te resnice in svobodni svet ni pripravljen podati se tej politiki brez boja. Ta boj utegne biti strašen, toda "manj strašna noč je v črne zpmlje krili, kot- so pod svetlim soncem suzni dnovi". - Prešernovi verzi so za= pisani/nn. slovenskih publikacijah "Pregleda" Narodnega odbora za svobodno Evropo, ki de= lujc^v Ameriki in nam vlivajo vero, da je demokracija v stanju alarma in da je to naj= boljše zagotovilo za srečnejšo bodočnost našega naroda. Naša naloga je, da doprinesemo svoj delež tej borbi v skladu z našimi silami in zmožnostmi.
MOLITEV ZA DOMOVINO
Blagoslovi Večni trate, rž, pšenico in gorice; združi v eden venec brate; varuj vdove in device naše svete domovine.
V prah nakane zlobnih steri; daj pravičnim svoje zmage.' razkropljene zopet zberi;
volje bodi vedno blage kadar .prosi domovina.
Izdajalcev kri spočeta brez življenja naj usahne.' za pravico pesem peta
slehernega naj navdahne dati vse za domovino.
Bedfor.d, Anglija.
France Rožman
PISMA "SOCIALNEMU SKLADU 29.0:;T0BRA"
Graz, Avstrija,- "Ko spet naša mala skupini ca v Gradcu ob koncu leta polaga račune,dru gim in sebi v dokaz neomajne volje doseči zastavljeni cilj, se nekaterih nehote poseb no spominjamo. Težko je popisati čustva, ki človeka obdajajo vsakokrat, kadar ve, da ni sam, da ima le nekoga, ki nanj misli, č*hti in nesebično pomaga. Ni najti besed, Če pa,
vo bodočnost, prosimo novorojeno dete miru in edinosti sveta in vsej slovenski družini, kjerkoli bo donela naša "Sveta noč,bla žena noc". Takšne misli nas obdajajo te dni in se nam zlivajo v eno samo vročo željo, da bi tudi nam že skoro bilo dano po naših močeh prispevati kar največ našemu skupnemu cilju. Bog povrni stotero.'.' Prejmite srčne
so trde in okorne, zato vzemite teh par skron pozdrave. Vaši graški Študentje."Za pred
nih misli kot izraz naše globoke zahvale za vse nam izkazano. Prosimo sporočite našo zcp hvalo tudi vsem Vašim sodelavcem in vsem Va šim prijateljem, ki zVami vred omogočajo to plemenito delo. Ko polni upov zremo v negoto
stavniški odbor: Z.Klinar, predsednik,F.Lov šin, tajnik.
Spittal,Avstrija.9.12.50,- "Z veseljem sem sprejela Vašo pohiljko, katero sem tudi v redu prejela. Prisrčno se. Vam zahvaljujem
f
0£t. 60.
in sem Vam zelo hvaležna. S spoštovanjem
S.E.
Denklingen, Nemčija,- "Ljubim rojakom v An= glijiJ Sporobam Vam, da sem sprejela z vese Ijem Vašo lepo pošiljko, za katero se Vam želim iz globine srca zahvaliti, Veseli me,, da me niste pozabili. Vam, spoštovana gd6. Sabavnik'in tudi vsem našim Slovencem želim vesele in blagoslovljene boziÖne praznike. Naj Vam Bog poplaha za to, da mislite in po magate nam, bolanim, ki smo že vedno tako nesrehni. Vse ljube rojake prisrhno lepo po zdravlja Važa hvaležna Hermina Planka."
Denkingen je slovenskim beguncem pozna= no zdraviližhe za bolnike na pljuöih.
Za Socialni sklad so darovali:
Gdö.Emi Jazbec iz Tivertona, Devon, 3/-; g.Leo Cimerman iz Droitwicha,Woroester,30/-; g.Ciril -^ortir iz Malvern Wells, Worcester, 10/-; g.Leskovec Prane iz Woolfox Lodge,0ak ham, 10/-, g.Peter Selak iz Aberdare,Glam, 10/- in gg.Kreft Prane £1, Gregorec Maks 10/ in g.Rožman Prane 10/-, vsi iz Keppston Ihr dv/ick Kostela, Bedford.
Vsem darovalcem iskrena hvala; lahko ste gotovi, da ste storili dobro delo in da bo= do Vaši prispevki omogočili nove poŽiljke naHim potrebnim bratom in sestram v evrop= skih taborishih,- Prispevke sprejema uprava KT in upravnica Sklada: Miss Vida Zabavnik, IljHaslemere Gdns, Pinchley, London, N.3.
"KLIC TRIGLAVA" VAM ZELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1951.' NAJ BI VAM PRI= NESLO OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA IN NOTRANJEGA ZADOVOLJSTVA, ZDRAVJA IN MIRU.'
VEG prožnosti;
Že večkrat smo zasledili v begunskem tisku, da pojmi glede države, državnosti, niso povsem jasni. Zlasti niso jasni oz. pride do najostrejžih polemik, kadar razpravljamo o odnosih med n.pr.jugoslovansko federacijo ter njenimi federalnimi edinicami.
Novemberska "Naša reć" v Parizu, o kateri smo v Klicu Triglava že ve'bkrat pisali in priznali njeno resnost in sodobnost, je v uvodniku, "Izmena gledišta" zadela tudi ob ta problem. Tako je med drugim zapisala: "... nema efikasne borbe protiv koraunistidke Jugo slavije sa idejama , slovenabke državnostih , ,hrvatskog državnog prava» i ,srpske drža= ve» - golih fikcija kako za inostrane politihke faktore tako i za nesrečne narode u zem 1ji..
Ne da bi se kakorkoli hoteli pri našem naslednjem razglabljanju osredotočiti na pi= sanje Naše reči, se nam zdi pro.v. da ob tej priliki povemo nekaj misli, ki naj bi velja lo načeloma:
= + =
■ Gledano iz ozke pravne terminologije (citate navajamo po univ.profesorju meddržavne ga prava dr.Pitamicu), je država "pravna organizacija ljudi na določenem prostoru, kate ra je neposredno podrejena meddržavnemu pravu in kateri so podrejene vse pravne organi= žacije na tem prostoru razen tistih, ki so same neposredno odvisne od meddrJsavnega pra ' va".
1 Po tej’ razlagi je nemogoče, da bi federacijo sestavljalo več edinic, ki bi imele zna čaj ali pa samo ime "država". Torej, pravno vzeto, jugoslovanske federacije ne morejo se stavljati slovenska država, hrvatska država, srbska država, makedonska država itd.To bi bilo možno le, Če bi Jugoslavija-bila konfederacija (zveza držav), katere članice so"res nične države, ki so neposredno podrejene mednarodnemu pravu". Iz tega tudi sledi,da mo= re neka "država" izstopiti iz konfederacije, dočim "edinica" v federaciji tega ne more, ker se je ob ustanovitvi federacije skupaj s drugimi edinicami odrekla svoji "državno= sti" v korist skupni, novi organizaciji - federaciji.
Tako torej pravna razlaga.
Toda kljub pravnim pravilom stvari v praktičnem življenju ne stoje vedno tako.
Sovjeti so na vsem svojem obširnem predelu uveljavili (dasi gotovo le na papirju)na čelo, da je federacija sestavljena iz več "držav" in da imajo te "države" celo "pravico do odcepitve". Tako je po tej praksi logično, da je jugoslovanska federacija sestavije= na iz šestih republik, torej držav. Vemo pa tudi, da stoji v ustavi Ljudske republike Slovenije zapisana pravica na odcepitev iz skupne federativne zveze.
1 Toda niso samo Sovjeti uvedli tak način. Združene države Amerike (United States of America) so sestavljene iz 48 držav. Četudi te "države" niso neposredno podrejene med= državnemu pravu, se vendar naziva j o "države" in nikomur v Ameriki ne pride na’’misel, da bi naziv spreminjal, dasi'zvezna ustava izključuje možnost, da bi posamezna "država" mo gla izstopiti iz skupne zveze.
Kakšen nauk torej sledi iz teh dveh - zares velikih primerov?
Pravna terminologija je eno, praksa pa je drugo. Pravo postavi neko pravilo, sledeč principom logike, utesnjujoč vse posebne in posamezne slučaje na neko pravno logično pra

st. 60,
I*
vilo. Praksa pa ne more redno slediti suhi pravni normi, zlasti ne tedaj, ko gre za po | razvoju povsem razli&ne in izrazite slu&ije. To je tudi razlog, da' si sami juristi ni1 so edini glede terminologije in vrednosti "države" v "federaciji" in da je pogosto tei‘^ np določiti to6ne meje med federacijo in konfederacijo.
= + =
f •'
Nekoč smo v Klicu Triglava že zapisali, da ne kaže danes vezati se na neko vnaprej določeno obliko bodoče Jugoslavije, ker nam ne sme biti prvi cilj oblika skupnosti, am= pak prav gotovo zadovoljitev želja narodov, ki bodo to skupnost sestavljali. Ali: Öe bo žlo za to, da ohranimo jugoslovansko zvezno skupnost, potem bi bilo nespametno in nede= mokratiHno vklepati obliko te skupnosti v neko pravno formulo, ki ne bi odgovarjala raz položenju prebivalstva.
Res, danes je težko pogoditi, kakšne so želje in nagibi jugoslovanskih narodov pod Titovim režimom. Moremo si pa biti na jasnem: Titov režim je vsem narodom Jugoslavije fo1 malno priznal pravico na lastne narodne države. Pri tem je n.pr. slovenski sluŽaj,ko sm0 po vež kot 1200 letih konćno spet dobili svojo državo-republiko, dosti značilen. Na me= stu je vprašanje, öe bo kazalo podreti to "pridobitev narodno osvobodilne borbe" in iz Slovenije spet narediti neko "deželo", "banovino", "oblast" ali kaj podobnega.
Daleko bolj delikaten bo slučaj pri Hrvatih, ki so imeli dalj časa svojo državo in s ponosom povsod govore o hrvatskem državnem pravu. Štiriletni obstoj Nezavisne države HM vatske in zdaj obstoj Narodne republike Hrvatske prav gotovo še krepita odlc&enost,da si svoje državnosti ne bodo zlepa pustili nikdar vzeti.
Srbski slušaj je malo drugaben. Njihova država je iz prve svetovne vojne izšla kot zmagovalka in se,kot je bilo razpoloženje pri mnogih Srbih tedaj, "za nagrado razširila tja do pod Triglava in na Jadran". Na splošno Srbi niso obšutili, da bi zgubili svojo dr žavnost; saj so jo - praktično vzeto - z Jugoslavijo le ojačali. To razpoloženje in prak sa govorita tudi za to, da se je ideja o federaciji postavljala predvsem pri Hrvatih in i Slovencih, dočim smo pred vojno malo tega slišali med Srbi. bele posledice nemodre pred I vojne rešitve so zdaj tudi Srbe v večini pripeljale do stališča, da je federacija, v ka teri bodo tudi Srbi imeli svojo lastno zvezno enoto, za jugoslovansko skupnost nujna.
Ne gre pa tudi podcenjevati čisto psiholoških momentov, ki včasih tako odločilno vpli vajo na razvoj odnošajev med posameznimi narodi.
Dejstvo,- da je neko ljudstvo spoznano in priznano za samorasel, samobiten narod, se= veda tudi pripelje do zaključka, da te samobitnosti ni, če narod nima te pravice, da ši kuje svojo usodo, da se odloča za svojo lastno državo ali pa da po svoji volji vstopa v širše večnarodne zvezne skupnosti. Kdor nekemu narodu ne bi priznaval teh osnovnih pra= vic, ta mu seveda krati tudi njegovo narodnost. Kam to pelje, ni treba povdarjati; vemo, da je ta način nemogoč za sodobne, zdrave in svobodne zveze.
Kadar bo šlo za ustanavljanje novih zveznih skupnosti, za njihovo obnovo, popravo sili potrditev, tedaj moramo pričakovati, da bodo narodi-partnerji z vso pravico terjali, da svojevoljno odločijo, - ce hočejo to skupnost, - koliko svojih suverenih pravic odstopa= jo npvi skupnosti in^- koliko dolžnosti sprejemajo nase v okviru skupne zveze.
Ze sam tak akt, četudi bi kasneje po pravnih definicijah, prenesel državnost na skup no zvezo, pomeni drzavnopravno dejanje, torej dejanje, ki ni v nobeni protivnosti niti s slovensko državnostjo niti s hrvatskim državnim pravom niti s srbsko državo. Mislimo, J9, gre v prvi vrsti, kadar se danes povdarja državnost kakega naroda, predvsem za to, da se POTRDI PRAVICA SLEHERNEGA NARODA, DA BO SAM ODLO'ĆAL 0 SVOJI USODI.
= + =
Zdelo se nam je potrebno povdariti te točke, ker bi sicer še tako majhna nerodna po teza, storjena tudi v dobri veri, lahko povzročila neizmerno škodo in otežkocila napore za konsolidacijo južnoslovanskih prilik.
Morda stojimo malo pod vtisom angleške prakse, ki niti ne pozna ustave in svoja prav na pravila določa sproti in po potrebi. Četudi jih je do tega privedel svojski razvoj,se nam vendar zdi vredno omembe, da je boljše žrtvovati pravne formule v korist dosege ci= Ija, - razumljivo, ne da bi s tem kršili moralna in človečanska načela.
Konferenca ministerskih predsednikov britanskega Commonwealtha pomladi 1949 je omo= gočila nadaljne^Članstvo Republike Indije v sicer rojalističnem Commonwealthu, čigar po= glavar je angleški kralj. Ta slučaj nam je iz novejše zgodovine najlepši primer, kaj je vse mogoče doseči celo v širših sto-milijonskih razsežnostih, če prevladuje smisel za skupne potrebe in skupni cilj.
Zato, kadar razpravljamo o južnoslovanskih problemih, ne glejmo vse iz vidika prav=_ nih formul, ampak^Skrbimo, da si bomo znali ustvariti medsebojno sožitje, ki mora biti naš prvi in najvažnejši cilj.
+ =
*
O
BOLGARI IN SLOVENCI [Naš dopisnik poroda)
Trst, sredi decembra,1950.- Pred nekaj mese ci je pribežal iz Jugoslavije v Trst pred= sednik Bolgarske kmečke stranice za vidinsko okrožje g.dr.KURIL DIMITROV, odvetnik iž Vi dina. Sedaj živi v Trstu in'je prav gotovo najvidnejši tukajšnji zastopnik svobodnih Bolgarov,
Vaš dopisnik je nedavno z njim razgovar= jal. Zanimivi so pogledi na odnose med Slo= ■venci in Bolgari, kot jih gleda g.dr.Kiril Dimitrov v bodočnosti:
-	Slovenci in Bolgari so obmejni■stražar ji južhih^Slovanov: prvi na vrhu Jadrana, .drugi ob Črnem morju. Oboji stoje na pred= straži skupnih interesov; kadar eden pade, pride vrsta na naslednjega drugega. Pa naj je Šlo za nacizem, fašizem ali za komunizem.
-	Nepovezani smo šibki; samo združeni predstavljamo močno. silo. Zato moramo Dolga ri in Slovenci težiti za skupno zvezo, v ka teri bodo tudi Srbi, Hrvati in Makedonci.Ta skupna zveza ho ekonomsko stabilna, če bo poleg delavcev in inteligentov posvečala pol no skrb kmetcu, ki predstavljajo skoro tri četrtine celotnega prebivalstva teh južnoslovanskih narodov.
-	Takšna nova slovanska zveza na Balkanu bi edina mogla urediti medsebojne spore,na=
DR.SFILIGOJ OPROŠČEN
Italijansko prizivno sodisče v Benetkah je 19.decembra popolnoma oprostilo dr.AVGU STx\ SFILIGOJA, predsednika Slovenske ■demo= kratske zveze v Gorici, katerega so itali= Janške oblasti aretirale 30.julija po nalo gu Vrhovnega vojaškega sodisča v Rimu in odpeljale v jetniänico Portoazzuno na oto= ku Elbi, da odsedi še 17 let ••ječe, ki mu jih je naložilo fasižticno posebno sedišče v Trstu 1A.decembra I94I zaradi protifasi= stičnega delovanja,
, Sodni dvor v Benetkah je odločil,da ob sodba omenjenega fašističnega sodiš&a ne od .. govarja sodnim ugotovitvam in da so bile preiskovalne metode vsega obsojanja vredne.
G. dr.Sfiligoju iskreno čestitamo-in želi mo, da bi čimpreje zopet zagrabil za delo v korist ogrožepih Slovencev v Italiji.
ČEMU M .0 L K ?
Dr.Miha Krek je napisal za decembersko 'številko 'časopisa "La Yougoslavie", ki iz= haja v francoščini v Parizu, Članek "Un si lence eloquent", v katerem skuša opraviüJtj "slovensko nevmešavanje" v srbsko-hrvatske zadeve doslej. Predvsem, pravi g.dr.Krek,se slovenska emigracija sama šele išče in orga nizira, torej mora posvetiti prvo skrb sebi Drugič, so Slovenci delijo na one, ki se mi slijo na Jugoslavijo in na one, ki jo noč'e= jo. Torej predstavlja tudi to prepreko, da
cionalne in politične probleme tega ozemlja in bo urejena lahko veliko prispevala k bo= doči evropski federaciji.
-	Seveda je nacionalna svoboda vseh teh narodov pogoj skupne zveze. Öim več bodojuž neslovanski narodi imeli politične in kul= turne svobode, tem bolj bodo notranje prili ke skupne zveze zadovoljujoče. Spor med Sr= bi in Hrvati je mogoče rešiti le, Če bo do= bra volja na obeh straneh. Vsak mora nekaj Žrtvovati od svojih posebnih ambicij in irt= teresov za novo skupnost.
-	Ko bomo rešili naše notranje spore, se bomo lažje odrekli posebnim interesom za vi Šji cilj: Evropo.
-	Svobodni Bolgari v Trstu z zanimanjem spremljamo pisanje Klica Triglava. Vaš list nam. je blizu ne samo ker je slovenski in be gunski, ampak ker tudi tako pogumno brani ideale svobode in demokracije. Vaša poročil la o potovanju predsednika Bolgarskega na= cionalnega komiteta g.dr.Georgija Dimitro= va po Evropi in o'njegovem obisku v Trstu so ham dokazala, da Vaše gibanje prijatelj sko spremlja napore ostalih beguncev, ki se bore za svobodni svet, proti skupnemu so = vražniku - napadalnemu komunizmu..
= + =
bi Slovenci posegli med Hrvate in Srbe. In končno ugotavlja dr.Miha Krek, da so nažalost tudi Srbi in Hrvati sami toliko trmasti, da se jih lepa beseda ne prime. Toda Srbi in Hr vati se morajo že enkrat pričeti zavedati,da izmešani kot so, ne bodo.nikdar mogli žives ti docela "neodvisno" življenje in da je e= dina pot - pot sporazuma, ki si ga Slovenci v večini želimo, kajti brez rešitve tega,bo do tudi Slovenci oslabljeni, ko morajo sta= ti napram tako močnim sosedom kot so Nemci in Italijani sami. Dr.Krek zaključuje svoj 'članek z nasvetom jugoslovanskim politikom, da se sporazumejo in s tem očuvajo jugoslo= vanske meje ter skupno nastopijo proti komu nistični tiraniji za osvoboditev vseh naro= dov Jugoslavije.
VOJNE AKCIJE NA KOROŠKEM 1918-19
Vojno-zgodovinski Institut Jugoslovanske Armije je izdal pod gornjim naslovom 70 stra ni in 7 skip obsegajočo razpravo, ki ima za osnovo spomine generala Maistra in "Pripom= be k naši prevratni dobi" Albina Prepeluha, ki so izhajale v "Sodobnosti", arhiva nekda nje dravske divizijske oblasti ter druge vi re.V kratkem pove ta razprava sledeče:
Ko so v zadnjih tednih Avstro-ogrske mo= narhije iz Ljubljane ustanavljali narodne svete ali odseke za posamezne slovenske po= krajine, se ni nihče brigal za ustanovitev izvršilne oblasti in za organizacijo .oboro= žene sile, ker so na vse gledali z ljubijan
P
St.6C.
ske perspektiven se tudi niso spomnili, da bi med slovenskimi oficirji poiskali narod no zavedne in odločne voditelje vojnih ak= oij. Efe. pa so taki ljudje med oficirji bi= li, dokazuje akcija majorja, kasnej&ega ge= ne rala, : bistra, ki je organiziral prvo slo vensko vo^ko enoto in rešil Maribor in del Štajerske, Čeprav so mu pri tem v Ljubljani delali velike ovire. Ko se je vlada v Lju= bljani spomnila na vojaško organizacijo,je bila,ustanovijena tako imenovana "Komanda II,vojnega okrožja", podrejena neposredno slovenski vladi, posredno pa najvišji voja= ški organizaciji zagrebškega "Narodnega ve= 6a", ki je tej komandi določilo tudi povelj nike. General Krsta Smiljanič je prišel v Ljubljano 23.decembra 1918 kot šef srbske vojne misije, dravska divizijska oblast pa je bila ustanovljena bele 1.februarja 1919, a je ljubljanska vlada tudi Še pozneje po svoje razpolagala s tistimi vojaškimi oddel ki, ki še niso bili reorganizirani. Srbsko vrhovno vojaško poveljstvo je dobro vedelo, da nasproti Avstriji se ni demarkacijske &r te, a je vendar bele 2.januarja 1919 zahte= valo oü ljubljanske vlade, naj tako Črto pre dlaga. Srbsko vrhovno poveljstvo je tudi že 25.decembra 1918 dobilo od poveljstva zavez niških armad obvestilo, da praktično ni pri znana "jugoslovanska vojska", ki je bila or ganizirana od "Narodnega veča" v Zagrebu ali pa od vlade v Ljubljani.
Brošura ugotavlja, da leži krivda za po= nesrečeno ofenzivo 29.aprila 1919 na vladi v Ljubljani, ker ni pokazala razumevanja za koroške prostovoljske odrede in jim ni nudi la prave podpore. Ta ofenziva je bila skle njena brez sporazuma s poveljstvom dravske divizijske oblasti in je to bila čista"avan tura" ljubljanske vlade.
Posebno poglavje je posvečeno zmagoviti koroški ofenzivi dravske divizijske oblasti 28.maja 1919.
Poslednja ugotovitev te razprave je, da leži tragika bojev za Slovensko Koroško na duši slovenske vlade,.ki mora prevzeti vso odgovornost in to vlade, sestavljene po kiju Ču treh strank, ki pa ni ničesar storila,da bi jo "narod priznal, ali ji vsaj razlomil svoje želje".
JAVNO MNENJE
Aktivnost N. C.F.E,- Dragi g.urednik; Vaba pripomba v poročilu o aktivnosti Narodnega odbora za svobodno Evropo, da radijskih od daj za Jugoslavijo ni zaradi neenotnosti jugoslovanske emigracije (gl.KT.st.58.) ne bo držala. Znano mi je, da so priprave za jugoslovanske oddaje bile že izvršene, da je bil predviden tudi že slovenski urednik teh oddaj, toda Titov konflikt z Moskvo je vse postavil na glavo. Nekako podobno kot so se nehala prizadevanja NCFE-ja za jugo= slovanski državni odbor.
Aktivnost N. C. F. E.- "gospod urednik.'Tole je' moje mišljenje k pismu g.L. v zadnji Števil ki Klica Triglava: Združena jugoslovanska emigracija bi prišla v pobtev za radio odda je, če bi N. C.P.E. deloval pred sporom Tita z Moskvo. 6e pa tedaj sporazuma ne bi bilo, bi se pa gotovo vršile oddaje posebej za Slovence, posebej za Hrvate in posebej za Srbe.
Strinjam se z L.-jevim zaključkom,da od* daj zdaj ni, k*r je Zapadu Tito potreben.Vi šja sila.	V.P.
KROG-ova revija,- Cenjeni g.uredniki Zaraisd "Kroga" o slovenski reviji je vsekakor vred na odobravanja. Dejstvo je, da ni revije,ki bi služila vsem Slovencem v svobodnem svetu Ves tisk ima le lokalen značaj, pa naj bo žS^Sakrbnihkoli okolibbin.	O.H.
KROG-ova revija,- G.urednik.* Kot eden ti -stih, ki le Žro knjige, radovedno priČaku= jem, kaj bo nastalo iz zamisli "Kroga"o no^ vi slovenski reviji. Takih, ki bi radi bras li, je najbrže Če precej. Upam, da boste kmalu objavili kako nadaljnje obvestilo.
V. N.
Nasa beseda in pesem. - Na vso moč' bi rad tu pritrdil mislim, ki jih je v 58.btev.Vašega lista izrazil g.P.B. k natečaju argentinske ga društva Slovencev za novo slovensko na= rodno himno. Kot bosta slovenska beseda in nar.pesem ostali vedno slovenski,kljub temu» da ju danes govore in pojejo poleg ostalih tudi komunisti, prav tako tudi značaja in Tiednosti himen "Hej Slovenci" in Jenkove "Naprej zastava slave" ne more spremeniti in He manj uničiti sprememba režima.Vsi ve« mo, da je "Hej Slovenci" bila vedno najbolj priljubljena slovenska narodna himna in se je pela na raznih prireditvah poleg predvoj ne "uradne" himne "Naprej zastava slave",k& tero je naš pesnik Jenko spesnil v težkih dneh slovenstva pod Avstrijo,- Morda se bo kdaj še kdo od Slovencev v tujini spomnil, da je ono ali drugo slovensko besedo,ki je posobno pogosta v slovarju slovenskih komu^ nistov, treba črtati iz našega besednega za klada.- Pa ne vem, če navsezadnje more kdo zabraniti colo zločincem, da ne bi govorili slovensko]!] Ne pozabljajmo, da slovenski narod Še vedno živi v Sloveniji in da smo v tujini le majhni koščki. Lotimo se dela, ki ga narod od nas upravičeno pričakuje, celo zahteva, a ne skušajmo uničevati in razve=
1javijati narodne lastnine, ki je bila pred komunisti in bo ostala tudi po njih. Trdno verujem, da/flaš' narod s ponosom in zavesijo prepeval "Naprej zastava slave", ko bo da= naŠnja komunistična tiranija Se spadala v zgodovino. Upam zato, da bo Slovensko dru= stvo v Argentini umaknilo svoj natečaj in razpisalo natečaj za kaj bolj koristnega.
Mirko Gornik
)...........-----------------------------
"Javno mnenje" je rubrika, ki je Vašim dopisom vedno odprta. Pišite na "Javno mnenje". Klic Triglava, Miners Hostel, Green Lane. Nr.Nuneaton, \7arvvickshire, England.-
(
OD BESED K DEJANJEM
Attleejevemu sestanku s Trumanom je sledil prvi resen ukrep ameriške vlade - mobili zacija narodnega gospodarstva, katere pomen je obrazložil predsednik Truman z besedami: povečanje proizvodnje, trše in daljše delo, povečanje oboroženih sil. Izza komunistične ga vdora v Južno Korejo, se je ameriška armada povedala od enega in pol milijona na dva in pol milijona mož in žena, novi cilj pa je sedaj tri in pol milijona. Povečanje proiz vodnje se ti&e predvsem proizvodnje večjega števila orožja za Ameriko in Atlantske sile ter ostale zaveznike na eni strani ter zategnitve pasu na drugi strani v pogledu dobrin. S tem v zvezi je vlada osredila stabilizacijo cen surovinam, potrebnim za oborožitveno industrijo, nadzorstvo nad cenami ostalih proizvodov, na vrsti pa je vprašanje stabili= zaoije delavskih mezd. Ta ukrep je podvzel že enkrat popreje predsednik Roosevelt v le= tu 1941 po japonskem napadu na Pearl Harbour, ko je Amerika vstopila v vojno proti silam Osi. Ameriška vlada, ki je predvidela 14 bilijonov dolarjev za oborožene sile v letu 50, ima za leto 1951 v načrtu predlog za proračun, ki bo znašal 40 bilijonov. Razumljivo je, da bo ta denar mogel priti le iz davkov in omejitve proračuna za druga področja.
Druga točka dogovora med Trumanom in Attleejem - glede obrambe zapadne Evrope - je bila na sporedu 18.decembra na sestanku zunanjih ministrov Atlantske zveze v ^ruslju v ■Se.Lgiji. "Prestolnica Belgije doslej se ni videla v svoji sredi toliko notoričnih voj= •lih hujskačev", je dejal moskovski radio. Sovjetska zveza pa je na sam predvečer konfe= renče predložila vladam USA, Britanije in Francije noto, v kateri obtožuje zapadne vele sile., da je njihovo delovanje v nasprotju z dogovorom v Potsdamu, kjer je bila sklenje= na razorožitev Nemčije., medtem ko zapadne sile že od konference zunanjih ministrov v Uew Ycrku dalje skušajo vključiti zapadno Nemčijo v atlantski "blok". Sovjetska zveza opo= zarja zapadne sile, da bodo morale prevzeti polno odgovornost za posledice svojega poče tja, nato pa predlaga sestanek zunanjih ministrov Štirih sil glede razorožitve Nemčije in njenega zedinjenja. Sovjetska zveza je očividno namenoma poslala to noto na predve= čer konference v Bruslju, ua bi eventuelno našla kake omahljivce - zlasti med Francozi, ki so itak bili že cd nekdaj nerazpoloženi dati Nemčiji položaj enakopravnega partnerja. Sovjetska vlada je obtežila Anglijo, da je že samo njeno Članstvo v Atlantski zvezi pro tivno prijateljski pogodbi iz leta 1942, in enako Francijo, da je to protivno podobni po godbi iz leta 1944? v kateri je rečeno, da ne bo nobena sila podpisnica vstopala v pogod bo z drugimi državami. >i bi bike naperjene proti drugemu podpisniku. Sovjetska zveza je torej jasno pokazala, da smatra Atlantsko zvezo za sebi sovražno koalicijo.
Angleški odgovor na to noto. ki je bil predan Sovjetski zvezi na 22.decembra,torej po sestanku v Bruslju, kjer se na noto sploh niso ozirali, pravi, da edina nemška oboro žena sila, ki obstoja 'že mesece, je tista, ki se nahaja v sovjetski zoni Nemčije in ki jo vežbajo s tanki in topništvom in šteje okrog 60.000 mož. Zapadne sile so proti temu protestirale pri Sovjetih maja 1950, a so Sovjeti obstoj take nemške sile gladko zanika -i-i. Far se pa tiče f postavitve enotne Nemčije, pa so zapadne sile poslale svoje predlo ge Že 25.raajn in 9.oktobra 1950 leta, a ni bilo nobenega odgovora. Nasprotno hočejo se= daj Sovjeti vzpostaviti to enotnost na podlagi sklepov konference v Pragi 21-22.oktobra 1950, kjer so sovjetski sateliti zahtevali enotno nemško vlado in skupščino, v kateri naj bi vzhodna in zapadna Nemčija imeli enako število predstavnikov. Čeprav je v sovjet akl zoni 18 milijonov Nemcev, na zapadu pa 47 milijonov. Taka osnova je jasno nesprejem ijiva, ker je nepravična in nedemokratska. Podoben odgovor so Sovjeti dobili tudi od dru gih. Enkrat ena je, da so Sovjeti s svojim početjem od konca vojne dalje tirali zapadne >ilu, da so podvzele ukrepe, ki so sedaj v teku, saj je Sovjetska zveza napravila iz svo Jih sosedov svoje satelite in da ne pozabimo, colo postavila sovjetskega maršala za po= veljnika poljske armade. Sovjetska nota je sedaj glede ponovne oborožitve Nemčije Že dru ga; prva je bila 19.omtobra 195G, v kateri je bilo rečeno, da se sovjetska vlada "ne bo pomirila z ukrepi USA, Britanije in Francije, da oživijo redno nemško vojsko na zapadu".
SESTANEK V BRUSLJU
• Zunanji ministri atlantsko zvezo so sklenili, da general Eisenhov/er prevzame vrhov= no poveljstvo zapadno-evrepske armade. General Eisenhov/er bo prispel te dni v Evropo,to je - v Pariz, v čigar okolici se nahaji vrhovno poveljstvo sil Beneluxa: Anglije, Franci je, Belgije, Holandije in Luxemburga. Zapadno-evropska zveza bo verjetno razdeljena na tri področja: Skandinavija, zop^dna Evropa in Sredozemlje. Kdo bo vse vključen v ta po= dročja, je zaenkrat se uganka. Kot vemo, se Švedska ni pripravljena docela angažirati, medtem ko smo pred kratkim culi debato za in proti vključitvi Španije, ki je valike stra težke važnosti v slučaju, da Sovjeti udarijo na zapadno Evropo prej predno bi se ta mo= gla uspešno zoprstaviti. V tem slučaju, bi Španija predstavljala evropski Gibraltar.
Eisenhov/er bo imel pravice vež bati in organizirati vse oddelke, ki mu bodo dani na razpolago, kot enotno vojsko. Koliko bodo ti oddelki veliki, če ni jasno. Neuradno kro= šijo glasovi o 50-55 divizijah, od katerih del bi bil motoriziran. Te divizije bi bile
A. ' V
St.6?.( :
W 1 I
trikrat tolikšne kot sovjetske. Toda to je zaenkrat še na papirju. Dejansko stanje je takšno, da medtem ko imajo Sovjeti na. razpolago za takojšnjo uporabo 13 divizij v vzhod: ni Nemčiji, jih imajo zavezniki vsega skupaj komaj kakih 12. Za onimi 13 sovjetskimi di' vizijami pa se računa Še rezerva kakih 30 divizij, medtem ko imajo Sovjeti vsega skupaj v svoji armadi 175 divizij, od katerih bi lahko kakih iOO uporabili za event. napad na Evropo. Takšno porazno razmerje sil bo vladalo pretežno Še skoro vse letošnje leto.
Druga točka sestanka v Bruslju je bilo vprašanje vključitve zapadne Nemčije v obrafft no zvezo. Zunanji ministri so priporočili razgovore s zapadno-nemško vlado na osnovi: vi prispevate k obrambi zapadne Evrope, mi bomo pa revidirali vaš status.
Vprašanje revizije statuta je dejansko ze dlje časa na sporedu, saj je ze konferenca zunanjih ministrov v Nev/'Torku sklenila tri stvari: zapadna nemška vlada v Bonnu ima edi na pravico govoriti v imenu Nemčije; garancije vladi v Bonnu in Berlinu, da napad nanju pomeni napad na zapadne sile in tretjič, zavezniki bodo poslali dodatne čete v Nemčijo. Dalje smo culi tudi o razgovorih za končanje vojnega stanja med zapadno Nemčijo in zapad nimi silami. Vse, kar se danes zahteva od Nemcev je: da priznajo dolgove, ki jih je na= pravila Hitlerjeva vlada Tretjega Rajha in pa da doprinesejo k obrambi Evrope s svojimi viri v surovinah, ki so potrebne za vojno proizvodnjo ter z vzpostavitvijo lastnih obo2 roženih oddelkov po 6.000 moz, ki bodo priključeni tujim armadam. Ne bo torej enotne ne» ške vojske, niti ne nemškega generalštaba. Iviorda bi zapadne sile šle dlje, ako se ne bi Francozi zoprstavljali.
Prednje zahteve niso naletele na nedeljeno navdušenje Nemcev. Sicer je predsednik nemške vlade dr.Adenauer izjavil, da je to "korak naprej", vendar ne more vsega sam od= ločati, zlasti ne v tako delikatnih vprašanjih. Njegova opozicija, ki jo vodi socialni demokrat dr.Schumacher, je ostra in nepopustljiva v zahtevah po "enakih pravicah za ena ke žrtve". Nemški parlament izgleda, da tudi ni preveč navdušen nad mislijo, da prizna Hitlerjeve dolgove in dolgove, ki so jih Nemci napravili od konca vojne dalje. To se zla sti zdi za malo zapadnim silam, ki so na račun svojih davkoplačevalcev dršale zapadne Nemce pokoncu ob njihovih najkritičnejših trenutkih po vojni. In še danes ne zahtevajo, da Nemci takoj poplačajo te dolgove, marveč le njihovo priznanje v načelu, vse ostalo je stvar sporazuma.
Tretja točka sestanka v Bruslju pa je predlog postavitve posebnega direktorja za P»0 izvodnjo atlantskih sil. Torej kot bo gen.Eisenhower skrbel na eni strani za vojaško iz vezbanost zapadno-evropske vojske, tako bi ta direktor pazil, da bo ta vojska zadostno oskrbljena z vsem potrebnim. To pa vključuje tudi proizvodnjo posameznih držav Članic A= tlantske zveze, nad kabero bi moral •	vršiti nadzor. To je tako visoka funkcija,da
so nekateri zunanji ministri sprejeli ta predlog z mešanimi občutki. Povdarjajo, da bi to bilo močno le, ako bi našli na gospodarskem polju moža s tako velikim ugledom in auto riteto, kot ju ima na vojaškem general Eisenhower.
JAVNO LINEN JE Ni SVOBODI
Vsi ti dogodki so seveda imeli tudi svoje posledice na javno mnenje. Že v prejšnji številki smo zapisali, da je imel predsednik Truman težko stališče zaradi ameriškega jaV nega mnenja odn, bolje rečeno zaradi republikanskih kritikov in da se bodo posledice sc le pokazale. In se tudi so.
Bivši predsednik USA g.Herbert Hoover je otvoril neke vrste izolacionistično kampa= njo, v kateri povdarja, da se mora Amerika omejiti na Atlantski in Pacifiški ocean "z o-no mejo v Britaniji (če je ta voljna sodelovati) in z drugo na Japonskem, Pormozi in Pi5 lipinih". Po njegovem mnenju mora zapadna Evropa sama pokazati, ali je "moralno sposobna" zoprstaviti se komunistični povodnji. Dokler zapadna Evropa ne postavi proti komuni stom toliko divizij, da se komunisti ne bodo drznili iti v napad, Amerika ne sme dati Evropi niti enega vojaka in niti enega dolarja več.
Angleži so to"prijazno" Hooverjevo ponudbo kajpak sprejeli dokaj hladno, drugi pa tu di, Angleži predvsem, ker Hooverju niso hvaležni za predlog, da bi Sovjeti mogli pošiljo ti bombe nad Anglijo izza Kanala, 20 milj od Londona, drugi pa ne zato, ker g.Hoover no pove, kako bo zapadna Evropa vzpostavila tiste divizije - brez dolarjev. In končno, ako bi se tudi Evropi to posrečilo, bi lahko nato g.Hoover rekel: Sedaj ste pa itak dovolj močni, da se lahko sami tepete s komunisti. Amerika bi držala roke križem, ko bi ji Evropa branila njene interese.
Hooverjevo kampanjo slavi Moskva kot svojo zmago. In"ni izključeno", da bo prva"Sta linova nagrada za mir", ki so jo ustanovili Sovjeti , odkar so Norvežani odklonili pode Ijevati Nobelovo nagrado za mir kateremukoli v kominforminem dosegu, podeljena gospodu Hooverju.
Klic Triglava izhaja vsakega i. in 15- v mesecu. Letna naročnina znaša 24/- odn. 6./-za Četrt leta. Za tujino velja odgovarjajoča vsota s posebnim doplačilom za letalsko dosta vo.Vse informacije nudi:Uprava KT, Miners Hostel, Green Lane,Nr.Nuneaton,’Jarwickshire.-