• 'UV. 1* Časopis asa trgovino, findutstrffo fin obrt, ■WMp> Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za H leta 90 Oln, za k leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača m toži se v Ljubljani Uredništvo lr upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi s? ne vračajo - Račun pr: pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953 - Telefon St. 30-89. leto XVIII. V Ljubljani, V torek dne 2. aprila 1935. Štev* 37. Pzoii dav ;! j fH v svojem velikem ekspozeju je finančni minister dr. Stojadinovič znova naglasil, da je davčna obremenitev pri nas že prevelika in da že ovira gospodarsko življenje. Zato je nujno potrebno, da vsak proračun prinese davkoplačevalcem znižanje davčnega bremena. To hvalevredno načelo je uveljavil finančni minister tudi v novih banovinskih proračunih in znižal ne le banovinske doklade, temveč tudi banovinske takse in trošarine. Breme samoupravnih davščin je s tem prav znatno olajšano. Pri tem pa je zlasti razveseljivo to, da se je finančni minister zlasti oziral na to, da z znižanjem davčnih bremen pomaga naši proizvodnji in našemu izvozu. 2e itak predragi industrijski izdelki se naj s pocenitvijo, proizvajalnih stroškov pocenijo, da se-dvigne njih konsumin s tem tudi zopet proizvajalna sposobnost tvornic, ker le od veličine konsuma je odvisna produkcijska množina tvornic. Prav tako naj se z odpravo takse na sečnjo lesa znižajo bremena lesni industriji in poveča njena konkurenčna sposobnost na tujih trgih. Na ta način bi se omogočil večji izvoz lesa, večji izvoz pa dvigne cene, višje cene pa dvignejo potrošnjo, ta pa zopet proizvodnjo. Tdk našega gospodarskega življenja bi s ten} prišel v pravo smer, dočim ga je preje vedno zviševanje davčnega bremena spravljajo v popolno mrtvilo. Smo torej na dobrem potu, da pridemo ven iz začaranega r°ga, v katerega nas je spravila ona ne-recna finančna politika bivšega ministra, je v večnem zviševanju davkov na eni strani ter v neprestani kompresiji izdatkov na drugi videl višek vse modrosti. • S tem neprestanim povečavanjem davkov pa.jeibilo doseženo le do, da so davčni dohodki stalno padali, ker pomenijo previsoki davki zastoj poslovnega življenja in s tem padec števila davkoplačevalcev, ker se posli rentirajo vedno manjšemu številu ljudi. Treba zato nasprotno gledati na to, da se število davkoplačevalcev čim bolj zviša, da se poslovno življenje čim bolj olajša, kajti čim več davkoplačevalcev, tem več tudi davkov. Skratka treba začeti s politi-^zniževanja davkov, da bo več davkoplačevalčev, ker je mogoče, da bi mogel vedno manjši krog davkoplačevalcev prevzemati vedpo večje davčno breme. Kakor moramo z zadoščenjem konstati-r«L da se je v to smer krenilo, tako pa moramo tudi naglasiti, naj se y tej smeri do konca. Davčno breme ni treba le olajšati, temveč ga tudi pravično razdeliti ***v.se državljane. Ne gre, da bi se davki v^JlU le na bremena enih, dočim bj drugi ■ in finančno celo najmočnejši — uživali davčne privilegije. udi. ti privilegiji povzročajo zastoj v Poslovnem življenju in znižujejo število avkoplačevalcev, zatp treba vse privilegije ib51?®;? PPSiedu brez oklevanja pdpra-Privilegiji nabavljalnih zadrug in kon-sumov so gospodarsko napačni, ker znižujejo število davkoplačevalcev. Prav tako pa je treba odpraviti tudi davčno neenakost med trgovinami in pro-dajalnicami tvornic. Tudi te morajo plačevati pridobnino in biti obdačene od davčne uprave njihovega poslovanja. Da so obda-te trgovine od davčne uprave, ki je Pristojna za sedež njih tvornice, je popolnoma napačno, kajti kako naj ve davčna v Borovem, kako posluje prodajal-®„Jvornice iz Borova v Škofji Loki. Če je E.rišl0 že tako daleč, da se naj obdanem • tudl po njih izdatkih v zaseb-odW m Potom naj davčni odbori ° davčni osnovi za prodajal-v rfonz 1 Podjetij. Tudi ta neenakost in n,lM- ok^emenifcvi samostojnih trgovin Udhati 8,8 tvomiških podjetij se mora Bavfco breme se mora znižati, a ne onim, kov u1 ni8° P^vali nobenih riav-v, ki pa imajo milijonske dobičke. Zato treba odpraviti tudi vse privilegije raznih tujih družb in zlasti tudi njih privilegije pri brezplačnem uvozu tujega blaga. Vse preveč je bilo vse davčno breme naloženo sedaj le na potrošnike in srednja ter mala podjetja, mnogo premalo pa so bila pbda-čena največja podjetja in zlasti tuja, Tudi v tem pogledu je treba napraviti red in davčno breme mora biti pravilno razdeljeno. Ce se zahteva od branjevca par tisoč dinarjev davka na leto, ne gre, da velikanska podjetja ne plačujejo skoraj nobenih davkov. Zato pa je treba vse privilegije tujih podjetij črtati, tem bolj, ker ta tuja podjetja dostikrat opravljajo dela, ki bi jih domača podjetja opravila ceneje in prav tako dobro. Najmanj pa, kar se more zahtevati, je to, da plačujejo tuja podjetja pri nas vsaj toliko davka, kolikor ga morajo p. pr. plačati v Londonu, kjer imajo svoj sedež. Vse privilegije treba odpraviti in zlasti privilegije tujih družb, pa bo potem dovolj denarja za ponovno olajšanje davčnega brefnena za srednje sloje. Danes pa srednji sloj'pod pežp davčnega bremena omaguje in že tudi propada. Zato naj vlada, ki je začela davčno breme znižeVati, gre v tej svoji hvalevredni akciji do konca in odpravi tudi vse privilegije, da bo na podlagi popolne davčne enakosti mogla izvesti dobro in učinkovito davčno reformo. banovinskih, . Finančni minister dr. Stojadinovič o svojih najnovejših ukrepih Finančni minister dr. ^Stojadinovič je povabil k sebi domače in tuje časnikarje, da jim sporoči in razloži najnovejše ukrepe vlade g. Jevtiča za olajšanje davčnih bremen. Vlada je v ta namen izdala tri uredbe, in sicer: o banovinskih proračunih, o odpravi takse na avtomobile in o ureditvi taks na avtobusni promet ter uredbo o Ureditvi odnošajev med proizvajalci sladkorne repe in sladkornimi tvor-nicami. Uvodoma svoje izjave je finančni mini-ster naglasil, da je ostal vedno zvest načelu, da treba javnost odkritosrčno informirati o stanju javnih financ in zato porablja priliko, da po tisku informira javnost o najnovejših ukrepih vlade, ker njma prilike, da bi to storil v skupščini. Nato .je podal časnikarjem naslednji ckspoze. S prvim aprilom se ne začenja novo proračunsko leto samo za državo, temveč tudi za banovine. O državnem proračunu bo govoril ob drugi priliki, ker je za prihodnje štiri mesece ijtak podaljšan stari proračun, zato bi seznanil javnost samo z nekaterimi novostmi, ki jih vsebujejo banovinski proračuni. Reforma banovinskih proračunov Pregledujoč predloge banovinskih proračunov sem konstatiral, da niso davščine, ki so jih banovine pobirale dosedaj, pa tudi ne one, ki so bile predvidene v novih proračunih, v skladu z željo vlade, da se razbremeni narod in da se pravilno po-razdele davčna bremena. Doklade na davke, ki so jih banovine nalagale na osnoyni državni davek, so bile previsoke. Cela vrsta taks, tako upravnih ko tudi epih, ki so imele dejansko značaj pravih davkov, so se dostikrat pobirale od banovin brez prave pravne a|i logične podlage. Z banovinsko trošarino so se obremenjevali ne samo predmeti potrošnje, temveč tudi sirovine za predelavo in obremenjena je bila proizvodnja ter pogonska sila. Z eno besedo, fiskalni sistem banovin je znatno ovira) gospodarsko delavnost naroda in oviral promet blaga. Vse to je treba sedaj reformirati in iz-premenitf. Žal pa so bili proračuni za proračunsko leto, ki se začenja 1. aprila, že zaključeni, ko sem prevzel finančno ministrstvo. Zato nisem mogel za izdelavo proračunskih predlogov pravočasno izdati navpdil, s katerimi bi dal drugo smer temu delu. Pri pregledu predloženih proračunov pi zato preostalo nič drugega, ko da jih vsaj ** aile popravim. Trudil sem se, da se dohodki banovin postavijo »a čim bolj racionalno podlogo in de se spravijo potrebe banovinskih proračunov čim bolj v sklad z interesi narodnega gospodarstva. Znižanje doklad Izvajajoč to svojo nalogo, sem gledal pri potrjevanju proračunov na to, da se banovinske doklade v nobenem primeru ne smejo povišati. Nasprotno! Kjerkoli je to le bilo mogoče, so bile doklade znižane. Tako so se znižale doklade v Vardarski, Vrbaski, Dravski, Drinski, Zetski in Primorski banovini. Kazen v Dravski banovini so bile doklade v vseh drugih banovinah znižane za polnih 20 odstotkov. Iste doklade so ostale v Donavski, Moravski in Savski, ker se tam gibljejo le med 1P in 25°/q. Ta znižanja sem izvel zaradi pretežno kmetijskega značaja našega gospodarstva in Z ozirom na stanje, v katerem se danes nahaja, To sem storil tudi z ozirom na naš davčni sistem, ki sloni na načelu dohodka in pridobitne sposobnosti davčnih objektov, dočim se na osebni dohodek državljanov niti najmanje ne ozira. Danes so z gospodarsko krizo vse vrste naših davčnih predmetov tako pritisnjene, da je težko prenesti tudi že sedanje neposredne davke, Zato je popolnoma nemogoče, da bi se nanje naložile še kakšne nove doklad« ali bremena. Zato sem moral povsod izvesti redukcije. Poleg olajšav, ki so bile dovoljene kmetovalcem z delnim znižanjem katastrskega čistega dohodka, bo novo znižanje banovinskih doklad za kmetovalce nova olajšava. Te olajšave 'pa bodo deležne tudi vse druge skupine davčnih zavezancev, ki plačujejo banovinske doklade. Znižanje taks Poleg doklad pa so zahtevale pozornost tudi številne banovinske takse. V nekaterih banovinah so šli v tem pogledu mnogo predaleč, Šlo se je čez Vse obzirnosti, ki jih je treba imeti pri postavljanju mej glede javnih davščin med pravicami države in pravicami samoupravnih teles. Nekatere banovine so enostavno prepisale največji del tarifnih postavk drž. taksnega zakopa, uvajajoč lastne postavke in si s tem ustvarile nove taksne vire za svoje proračune. Tako so nastale dvojne takse: državne in banovinske. Celo tam, kjer je imela državna taksa značaj odškodnine za storjene usluge posameznikom, se je pobirala tudi banovinska taksa, pa čeprav Pri reševanju tega predmeta niso bili banovinski organi niti najmanj udeleženi. Poleg državnih taks prometnega značaja so pobirale tudi banovine svoj delež, brez ozira na to, Če se sme to delati ali ne in brez ozira »a to, če promet prenese te takse ali ne. Treba je bilo tu napraviti red in deloma je to storjeno že v novih banovinskih proračunih. V nekaterih banovinah sem črtal takse na račune, ki so jih tudi banovine pobirale. Razen v Savski in Dravski banovini, kjer spm jih za to letp še pripustil v višini 2 odstotkov, sem povsod drugod znižal banovinsko takso na prenos nepremičnin pa 19/p. jjled taksnimi dohodki vseh banovin je bila tudi taksa na sečnjo gozda. V banovinah, ki so na gozdih bogate, je bil ta dohodek znaten, toda bil je obepem tudj veliko breme za naše gozdpo gospo? darstvo. Ker sp s tem gospodarstvom zvezani veliki interesi naše zunanje trgovine in naše valutne politiko* nisem mogel dovoliti, da se obremenjuje to gospodarstvo še nadalje s temi taksami, ker se je z njimi oviral razvoj tega gospodarstva ih zato sem jih odpravil. Odpravil sem tudi nekatere šolske takse, ki so jih začele uvajati nekatere banovine. In odpravil' sem tudi takso na živinske potne liste.'Ta taksa ostane samo v primeru prenosa teh potnih listov. Vprašanje trošarine Med trošarinskimi predmeti, od katerih s« je pobirala banovinska trošarina, 80 tudi premog, nafta in električna energija. Te trošarine so podraževale industrijsko proizvodnjo. Industrijski izdelki sO že itak predragi in jih je treba poceniti, da so bolj dostopni tudi za oslabljeno kupnp moč potrošnika. Zato sem te trošarine tudi iz banovinskih proračunov odpravil, Z odpravo dela taksnih dohodkov, redukcijo doklad, Črtanjem nekaterih trošarin bi bilo zelo omajano ravnovesja banovinskih proračunov, če se ne bi banovinam zagotovili drugi viri dohodkov- V današnjem času ni lahko takšne dohodke najti, ne da bi se zadelo v ranljive interese proizvajalcev ali potrošnikov, Zato sem pri reševanju te naloge upošteyal zlasti one dohodke, ki so se v nekaterih banovinah že obnesli, T° je trošarina na čaj, kavo, kakeo, riž, kalcijev karbid. Za prihodnje leto določene stopnje so umerjene. Vendar pa sem imel riš domačega porekla in kalcijev karbid, če služi v tvornicah za izdelavo kemičnih preparatov, za proizvajanje toplote in za ribolov na morju. Uvedena pa je še ta novost. Ker se skoraj vsi predmeti, na katere je naložena omenjena trošarina, uvažajb iz tujine, se bo trošarina pobirala na carinarnicah^ dohodek od te carine 'pa izročal dri- hip. banki ter se bo potem vsaka dva meseca sorazmerho na število prebivalstva delil banovinam. O banovinskih trošarinah je izdal ministrski svet po teh načelih posebno uredbo, kj bo jutri objavljena, vprašanje taks in doklad pa sem rešil v lastnem delokrogu. Uredba o taksi ha prevozna sredstva Ta taksa je veljala že dolgo kot ovira povečanju števila motornih vozil v državi. Na današnji gospodarski in kulturhi stopnji je avtomobil žo davno prenehal biti luksu* in samo prevozno sredstvo za bogataša. Avtomobilov in avtobusov se danes poslužujejo bogatini in reveži, kjer pa ni železnic, in to so baš naši najbolj revni kraji, je avtobus edino prevozno sredstvo. Dosedaj se je pobiralo od držaye ip banovine v začetku vsakega leta od 2000 do 5Q00 Din takse. Da je bila ta taksa previsoka, se vidi najbolj iz dejstva, da je bito v Jugoslaviji 1. 1928, 18.000 motornih vozil, 1, 1934. pa samo 13.000. Mesto da bi se pjih število povečalo, je padlo. Na moj predlog je ministrski svet sklenil, da s,e počenšj s 1. aprilom ta taksa popolnoma odpraji, in sicer tako državna ko banovinska. Upam, da bo večjo število motornih vozil dalo v bodočnosti y obliki trošarine na bencin, ki pa se ne bp povišal^, polno nadomestilo za takso. V veljavi ostanejo samo še občinske takse za registriranje, ki pa so neznatne. Razen takse na avtomobile, se odpravi ja tudi taksa na kolosa, izVoščke in pol-izvoščke. V uredbi pa je urejeno še eno važno vprašanje, ki se panaša na avtobusu) potniški promet, Z zakonom z d»e 18. februarja je bjia uvedena 15% taksa- Praksa je takoj dpkasala, dp je ta taksa previsoka-Dokazano je, da nazadujejo avtobusna kor je povišanje prevodih pep v današnjih časih v resnici nemogoče,,.Kralj-vladj pa pe more biti vseeno, .če je in kakšen je avtobusni promet v k.rajib. kjer še n j železnic. Da bi ,*© to vprašanje vsestransko proučilo,, sta bil} dye knnio-reupi ift na podlagi njih dela jo biio sklenjeno, da se vse avtomobilske proge raz- dele v tri skupine. V prvi so proge, ki konkurirajo železnicam in te plačajo takso 10 (preje 15#/o), v drugi so one, ki konkurirajo le deloma in te plačajo 5°/o takso, v tretji skupini pa so avtobusne proge, ki železnicam ne konkurirajo in te so takse proste. Poleg tega ne bodo osebe, ki opravljajo avtobusni promet, obdačene z davkom na poslovni promet. Tudi kontrola plačevanja taks je poenostavljena, da ne bi zaradi nje trpel promet. Nova uredba predvideva tudi znižanje trošarine na plinsko olje, ker je to pogonsko sredŠtvo za industrijo in mornarico. Pri uvedbi te trošarine se ni pazilo na to, kakšno trošarino to olje prenese in zato je bila korektura potrebna. Ta drž. trošarina se je znižala od 100 na 20 Din za 100 kg. Nato je finančni minister pojasnil uredbo o ureditvi odnošajev med proizvajalci sladkorne repe in sladkornimi tvornicami. Eden od novinarjev je nato vprašal finančnega ministra o stanju na domačih borzah in o emisiji obveznic po uredbi o javnih delih. Finančni minister je nato odgovoril. Obveznice po uredbi o javnih delih še niso bile izdane, ker smo še pri licitaciji za oddajo del. Znano vam je, da so licitacije za velike mednarodne in turistične ceste že razpisane in v kratkem bodo tudi razpisane licitacije za gradnjo železnic. Gradbeni minister je dal javnosti o tem že obširna pojasnila. Iz »Službenih novin« se vidi, da se oddajajo te licitacije po sekcijah in zato še ni prišel čas za emisijo obveznic. Ta čas pride šele, ko se začenja plačevanje teh del, kar bo v enem do dveh mesecih. Še enkrat bi ponovil, kar sem že dejal, je nadaljeval finančni minister, da namreč te obveznice ne pridejo na trg. Zato tudi ne bo obremenjen s temi novimi papirji. To naglašam zato, da poudarim, kako zelo mi je na tem, da ne bo naš trg z nobeno stvarjo vznemirjen, še manj pa, da bi se bal neke inflacije državnih papirjev, ker bi to slabo vplivalo na njih tečaj. Videli ste, da se je skok državnih papirjev, ki je nastal zaradi zaupanja, ki ga ima javnost v gospodarsko in finančno politiko kralj, vlade, v glavnem ohranil. Bile so sicer na borzi manjše fluktuacije, to pa zato, ker smo tudi tu pustili svobodnejše gibanje. Nočemo, da borze ne bi imele nobenega gibanja. Barometer borz se mora občutiti! Intervencije na borzi V naših borznih poročilih se dostikrat omenja intervencija države ali kakor se strokovno pravi intervencija javne roke. To niso nobene intervencije, temveč samo nalogi komitentov. Opozarjam, da imajo tudi naše velike državne banke Narodna banka, Drž. hip. banka, Poštna hranilnica in Priv. agr. banka svoje komitente, za katerih račun kupujejo. Zato ni treba smatrati vsak nakup kot državno intervencijo. Ti nakupi so le nakupi za komitente, ki morejo biti tudi državne ustanove, če imajo zakonito podlago ali dolžnost, da kupujejo te papirje. Nikakor torej ne gre za intervencije zaradi ustvarjanja umetnega tečaja. Vlada je z borzami kot barometrom gospodarskega življenja popolnoma zadovoljna. Padec belgijskega franka Na vprašanje, če bi mogel padec belgijskega franka neugodno vplivati na naše gospodarstvo, je odgovoril finančni minister, da se ni bati neugodnih posledic na naše gospodarstvo in to iz dveh razlogov. 1. Gospodarski in trgovinski odnošaji so med obema državama premalo razviti in ni močnejših gospodarskih niti finančnih zvez. Drugi razlog je v tem, ker nima naša Narodna banka deviz v belgijskih frankih. Zlati blok je sedaj sicer nekoliko okrnjen, a to je stvar, ki se tiče le držav zlatega bloka. Uredba o vračanju revolving-kreditov Na vprašanje o izvajanju te uredbe je odgovoril finančni minister, da je uredba v celoti izvršena. Takoj po uveljavljenju te uredbe smo plačali 314 milijonov Ir. frankov pri Francoski banki. Pri tej priliki so se znova pokazali dobri odnošaji, ki vladajo med nami in banko. Bilo pa je v Franciji najeto pri zasebnih bankah tudi monopolsko posojilo za odkup tobaka. To posojilo de je redno najemalo, a ob koncu leta odplačevalo. Ko sem postal finančni ministei', sem. ugotovil, da je od nekega takšnega 'posojila v višini 100 milijonov frankov oBtalo.še 70 milijonov frankov ne- '.'Vi *: >}'.■! ’ plačanih. Dosegel sem od francoskih bank, da so pristale na to, da se osvobodi v ta namen od nas založeno zlato in v sporazumu z upniki je bil izdelan podroben načrt, da bo tudi ta dolg v kratkem plačan. Uredba je popolnoma dosegla svoj namen, da je z znižanjem obrestne mere olajšala položaj našega gospodarstva. Strogo ravnajoč se po tej uredbi smo dosegli, Hoi/a uud&a o Izjava ministi Minister za soc. politiko in nar. zdravje dr. Marušič je sprejel novinarje ter jim razložil osnovna načela nove uredbe o zaposlitvi tujih državljanov v naši državi, ki jo je na njegov predlog izdal ministrski svet. Iz izjave ministra dr. Marušiča posnemamo: Po zakonu o zaščiti delavcev se smejo pri nas zaposlovati tuji nameščenci le. po predhodnem dovoljenju ministrstva za soc. politiko. Takšna dovoljenja se izdajajo le za tuje kvalificirane delavce in samo po izjavi borz na delo, da v isti stroki ni nezaposlenih domačih delavcev. Izjemoma se smejo brez tega dovoljenja zaposlovati le tujci, ki so v naši državi že pred 1. 1922., ruski in primorski begunci. Da se ne bi po nepotrebnem zaposlovale tuje delovne sile, so bili ustanovljeni pri banovinah posebni odbori za tuje delavce. Kljub temu pa se ni doseglo znižanje števila pri nas zaposlenih tujcev. Vzroki tega neuspeha so različni. Tako uživajo na podlagi raznih pogodb z drugimi državami pripadniki teh držav posebne ugodnosti. To velja za nameščence, ki prihajajo iz Italije, Češkoslovaške, Nemčije in Rumunije. Pa tudi nekatera naša domača podjetja imajo posebne privilegije za zaposlovanje tujih državljanov. Takšna podjetja so n. pr.: »La Dalmatien-ne« v Splitu, družba za izdelavo in prodajo vžigalic »Stab«, tvrdka Vlajkovič in drug, tvornici letal v Kraljevu in Rakovici, gradbena družba »Batignolles« in druga. Ozirati se je treba tudi na tujce iz držav, v katerih je mnogo več naših državljanov zaposlenih, kakor pa njihovih pri nas. Vsak nastop proti tem tujim nameščencem bi udaril le naše ljudi. To velja zlasti za tujce iz Belgije, Nizozemske' Francije, Nemčije’ U. S. A. itd. Končno pa je še treba upoštevati tujce iz nam prijateljskih držav, zlasti one iz držav Male antante. Banovinska proračunska dvanajstina za april , »Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine« z dne 1. aprila objavlja objavo bana dr. Puca, da se na podstavi čl. 20. uredbe o ugotovitvi imovine, načina uprave in budžetiranja banovin in odločbe finančnega ministra z dne 29. marca 1935 podaljša banovinski proračun za 1. 1934./35. za mesec april. Banovinski izdatki za mesec april 1935 se smejo ostvarjati v višini naslednjih zne^ skov: a) ena dvanajstina kreditov, navedenih v § 1. I. uredbe glede banovinskega proračuna Dravske banovine za 1. 1934./35., v skupni vsoti 7,096.284 Din, b) ena dvanajstina kreditov, navedenih v § 1. II. cit. uredbe v skupni vsoti 3,338.835 Din. Glede izdatkov »Bednostnega sklada« velja določilo § 3. uredbe glede proračuna izrednih izdatkov in dohodkov »Bednostnega fonda« Dravske banovine za I, 1934./35. Sklepi tarifnega odbora Tarifni odbor je v petek opoldne končal svoje delo in sprejel resolucijo, ki bo predložena na odločilno mesto. Delo tarifnega odbora je bilo vseskozi uspešno in upravičeno je upanje, da bo na podlagi tega njegovega dela krenila naša železniška tarifna politika v pravo smer. Tarifni odbor je najprej razpravljal o reviziji železniških tarif in ugotovil, da je imelo zlasti linearno povišanje tarif absolutno slabe posledice. Škodovalo se je s tem železnicam, katerih promet je padel, škodovalo se je kmetu, ker so padle cene njegovih pridelkov in škodovalo se je našemu izvozu, ker je postal izvoz, zlasti z ozirom na prevozne olajšave v drugih državah, predrag. Predraga železniška prevoznina je silno dvignila konkurenco železnicam in ta konkurenca se je sedaj že tako udoma- da se zlata podloga Narodne banke stalno veča, kar je razvidno tudi iz njenih tedenskih izkazov. Pri tem ne omenjam posebej še količine onega zlata, ki se proizvaja v državi in ki ga Narodna banka redno kupuje. Te količine so zaenkrat še majhne, upajmo pa, da bodo kmalu večje. In s to željo je zaključil finančni minister dr. Milan Stojadinovič svoj veliki in povsod dobro sprejeti ekspoze. nosti o Hitlerjevih zahtevah. V dveurnem j govoru je Hitler razložil Simonu te nemške j zahteve: Vojno letalstvo Nemčije mora biti tako močno ko francosko in angleško; nemška vojna mornarica mora biti enako močna francoski; nemška vojska na suhem bo štela 550.000 mož. Sedanjih vzhodnih mej Nemčija ne priznava in zahteva korekturo češkoslvaške meje, odpravi naj se poljski koridor, Avstrija naj se združi z Nemčijo in Nemčiji naj se vrnejo njene kolonije. Edenova posvetovanja v Moskvi so dosegla popoln uspeh. Bojazen sovjetov, da bi Anglija dovolila Nemčiji na vzhodu proste roke, je Eden z odločnim demantijem razpršil. Sovjeti so izjavili, da bodo z vsemi sredstvi podpirali delo Društva narodov. Tudi glede gospodarskega sodelovanja med Rusijo in Anglijo so bili razgovori med Edenom in sovjetskimi voditelji uspešni. 0 razgovorih Edena s sovjetskimi voditelji je bil izdan uradni kominike, ki zlasti ugotavlja, da so se vodili vsi razgovori v zelo prijateljskem tonu. Osnova razgovora je bil francosko-angleški sporazum. Drugi del razgovorov se je nanašal na zboljšanje angleško - ruskih odnošajev. Eden je nato informiral Litvinova o berlinskih razgovorih. Razgovori Edena s sovjetskimi politiki so znatno pripomogli k razčiščenju položaja. Nadalje pravi kominike, da se je ugotovila potreba kolektivnega varnostnega sistema po načelih Društva narodov. Vzhodni pakt ne bi hotel nikogar izolirati, temveč bi bil pristop mogoč tudi Nemčiji in Poljski. Ruski državniki so končno naglasili, da je angleško-rusko sodelovanje izredne važnosti za utrditev miru. Francoski listi silno ugodno komentirajo moskovske razgovore med Edenom in sovjetskimi državniki. Nekateri listi poročajo o angleško-ruskem sporazumu že kot o izvršenem dejstvu. Buharin je objavil v »Izvestjih« članek, v katerem pravi, da je vojna nevarnost zaradi nemške agresivnosti pred vrati. Zlasti nevarni točki sta Klajpeda in Avstrija. Priključitev Avstrije k Nemčiji bi bila velika nevarnost za Češkoslovaško in Jugoslavijo, povzročila bi mobilizacijo na Madjarskem, izzvala hud spor Nemčije z Italijo in Francijo in pritegnila v konflikt še Poljsko. Zastopniki skandinavskih držav so se sestali v Kodanju, da se posvetujejo o posledicah uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji, o potrebnih ukrepih samoobrambe ter o enotnem stališču vseh skandinavskih držav v Ženevi. Ta sestanek dokazuje, da je tudi v sicer germanofilskih skandinavskih državah nemško oboroževanje zelo vznemirilo javnost. Poljska vlada je sporočila francoski vladi, da je pripravljena znova razpravljati o možnosti pristopa Poljske k vzhodnemu paktu. Letalskemu paktu bi Poljska takoj pristopila, za teritorialni pakt pa po mnenju poljske vlade še niso ustvarjeni pravi pogoji. Nemška zahteva po poljskem koridorju je torej zrahljala poljsko-nemško prijateljstvo in Poljska se zopet vrača nazaj k francoski orientaciji svoje zunanje politike. Bolgarski ministrski predsednik Zlatev je v izjavi novinarjem zanikal, da bi vlada nameravala ustanoviti posebno novo državno stranko. Niso bile stare stranke razpuščene zato, da bi se sedaj ustanavljale nove. Zanikal je tudi vse vesti o nesoglasjih v vladi. Grško zunanje ministrstvo je na prošnjo ministrskega predsednika Caldarisa zopet prevzel Maksimos. Vojno sodišče je obtožene venizelistične oficirje obsodilo le na ječo in ni izreklo nobene smrtne obsodbe. Abesinija je pretrgala neposredna pogajanja z Italijo ter zahteva, da o njenem sporu z Italijo odloča Društvo narodov. Lerroux ni mogel sestaviti vlade in je zato vrnil mandat. S sestavo nove vlade je bil nato poverjen Martinez de Velescu, vodja agrarne stranke. 66- šestdesetletniciTcanceta fbencarsžvo Zlate izgube Belgije, Holandske in Švice Belgijska narodna banka je morala v zadnjem času oddati veliko zlata, da se je njena zlata podloga od srede februarja zmanjšala za 121 na 1361 milijonov mark. Qd januarja, ko je dosegla rekordno višino, Pa je padla celo za 236 milijonov mark. Tudi zlata podloga Švice je od začetka leta padla za 103 na 1444 milijonov frankov, zlata podloga Nizozemske banke pa dd novembra za 118 na 1371 milijonov mark. Okrepila pa se je zlata podloga Franeije za 112 na 13'582 milijonov mark. Tudi zlata Podloga Italije, ki se je skoraj vse lansko leto manjšala, se je sedaj zaradi strogih deviznih predpisov dvignila za 6 na 1287 milijonov mark. USA pa so svojo zlato podlogo od februarja naprej povečale za 201 na 21.207 milijonov mark. * Hranilne vloge pri naših hranilnicah in dankah so znašale koncem decembra 1934 0'78 milijard dinarjev in so bile za približno 120 milijonov višje ko pred enim letom. Še vedno pa so znatno zaostajale za vlogami v prejšnjih letih. Tako so znašale 1. 1933. 10'22, 1. 1932. pa celo 12’17 milijard dinarjev. Belgijska poslanska zbornica je sprejela s 107 proti 54 glasovom zakonski načrt o znižanju vrednosti belgijske valute za 30 odstotkov. 12 poslancev se je glasovanja vzdržalo. Belgijska vlada je sklenila, da se razvrednoti belgijski frank za 28°/«. Nova zlata pariteta znaša 2’55. Luksemburška vlada je izdelala zakon? ski načrt, da razvrednoti luksemburški Irank za 10%. Prva posledica razvrednotenja belgijskega franka je, da je angleška vlada povišala carino na uvoz kovinskih izdelkov, in sicer se dosedanje zaščitne carine v višini 33Vs% povišajo za dražje blago na 50%, za cenejše blago pa na 75%. S tem naj bi bil preprečen dumping z razvrednotenim belgijskim frankom. . Zaradi devalvacije belgijskega franka nima 5sl. Narodna banka nobenih izgub, Ker ni imela belgijskih deviz. Tudi zasebno čsl. gospodarstvo nima izgub, ker se je pred tedni računalo z devalvacijo. Predsednik Nizozemske banke je izjavil, da nizozemska valuta zaradi devalvacije belgijskega franka ni prizadeta. Kljub devalvaciji belgijskega franka za 28%, je nazadoval njegov tečaj v Parizu le za 16%. Vzrok majhnega nazadovanja ie v nezaupanju do vseh zlatih valut, ker *e špekulacija boji, da bi še druge države z zlato valuto sledile belgijskemu primeru. Rusija dobi v Franciji posojilo 600 mi-njonov frankov za izpopolnitev svojega zapadnega železniškega omrežja. Nove olajšave za plačilo pridobnine Fihgnčni minister dr. Milan Stojadino-je izdal nov razpis na vse davčne uPrave, da počakajo s polnim plačilom za *• 1934 odmerjene pridobnine tako dolgo, dokler niso rešene pritožbe proti tej odmeri. Dotedaj naj plačajo davčni zavezanci aa®o pridobnino po zadnji pravomočni odmeri, torej po oni za 1. 1933. Finančni minister je s tem eni zahtevi konference gospodarskih zbornic že ustregel. Občni zbori Zveza slovenskih zadrug ima redni občni zbor dne 8. aprila ob 10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. X. redni občni zbor reg. zad. Ljubljanski velesejem bo v torek, dne 16. aprila °b 11. v mali sejni dvorani Zbornice za 101 v Ljubljani. Združene opekarne, d. d. v Ljubljani ‘majo 16. redni občni zbor dne 16. aprila 11. v društvenih prostorih v Ljubljani, , klošičeva cesta. Delnice treba položiti ' J Pre bile zaposlene v tujini. ; | Ocbavc^Ifdtfld/e Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 15. aprila ponudbe o dobavi 40 svetilnih bomb za osvetljenje pri nočnem pristajanju hidroplanov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Odpadki od jekla in železa se prodajo z ofertno licitacijo dne 18. aprila pri Voj-no-tehničnem zavodu v Kragujevcu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 10. aprila bo pri Komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo 5.000 ton inozemskega premoga. Dne 13. aprila bo pri Upravi državnih, monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 1.600 mr* desk. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice TOI.) Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vulje sprejema do 12- aprila ponudbe o dobavi naočnikov za aviatičarje. Pri Voino-tehničnem zavodu v Kragujevcu ibodo naslednje ofertne licitacije: dne 11. aprila za dobavo 6000 kg papirja, dne 12. aprila za dobavo lesa, dne 13- aprila za dobavo 36.000 kg ribjega olja, 25.000 kilogr. mineralnega olja, 25.200 kg govejega loja, 3000 kg cerezina, 300 kg petroleja, 100 kg olja in 200 kg špirita, dne 15. aprila pa za dobavo 12.000 kg svinjskih ščetin, — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki v pisarni Zbornice TOI.) Dne 28. marca popoldne je bila v Ormožu ob znatni udeležbi članov skupščina Združenja trgovcev za sodni okraj Ormož. Predsednik Združenja Leopold Kuharič je otvoril skupščino in se v globoko občutenem govoru spominjal kralja Aleksandra Zedinitelja in podrobno orisal zgodovino njegovega dela v ustvarjanju močne Jugoslavije. Zborovalci so zaklicali »Slava«. Predsednik je nato poudaril zvestobo trgovstva Nj. Vel. kralju Petru II. Pozdravil je nato navzočnega zastopnika Zveze I. Kaiserja, zastopnika mariborske trgovske in obrtniške bolniške blagajne in Trgovske samopomoči Vinka Weixla ter bivšega narodnega poslanca Lovra Peto-varja. Po prečitanju zapisnika zadnje skupščine je podal predsednik L. Kuharič pred-sedstveno poročilo, v katerem je podrobno orisal težavni položaj trgovstva ormoškega področja. Ta kriza, ki jo preživlja trgovina, se nazorno kaže v velikem padcu članov, ki ga moremo označiti za katastrofalnega. Od 215 članov v letu 1934 smo padli na 103 člane v letošnjem letu. Torej več ko za 50 odstotkov. Poročal je nato o poslovanju združenja in akcijah, ki jih je združenje podvzelo v sodelovanju z Zvezo trgovskih združenj. Energično stališče je zavzel proti krošnjar-stvu, ki se kljub vsem prepovedim silno širi. Tajnik I. Kreutz je poročal o delovanju združenja v preteklem letu in pozval člane, da redno izpolnjujejo svoje članske dolžnosti, tako glede prispevkov, ko tudi glede solidarnega sodelovanja pri vseh akcijah in prireditvah združenja. Poročilo blagajnika Veseliča izkazuje Din 797475 dohodkov, 7006'57 Din izdatkov ter 7.347 Din premoženja. Na predlog računskega preglednika F. Pevca je bil zaključek za leto 1934. soglasno in brez debate odobren. Proračun za leto 1935. je bil odobren soglasno. Važna in jako razburljiva je bila nato debata o soli. Ormoški sodni okraj je imel dolga leta za prodajo soli zakupnika. S tem je bilo trgovcem v širokem območju, ki šteje 22.000 prebivalcev, omogočeno, da so nabavljali sol ob ugodnih prevoznih pogojih. Z letošnjo novo ureditvijo prodaje poli pa se je odvzelo Ormožu zakupništvo soli in je ves srez pripadel glede »zakupa soli pod Ptuj. To je trgovstvo ormoškega področja neizmerno razburilo, ker bi mo- pAVpcaševcutie’ nascm frtagu v tujini 1 ' IJ* trgovinskega -------------------- ggg; registra Vpisala se je nastopna tvrdka: »Alfi« L Altheim & Comp., v Kranju, obratni predmet: izdelovanje moškega perila. Komanditna družba. Osebno jamčeča družabnika Jurij Altheim, poslovodja pri »Savi« in Ana Kosec, šivilja v Kranju. Družbo zastopa družabnik Jurij Altheim. Vpisale so se te izpremembe in dodatki pri naslednjih tvrdkah: »Jugolanac, tekstilna družba z o. z. Čr- nufte. Izpremenila se je družbena pogodba in ima družba odslej enega ali več poslovodij, od katerih zastopa družbo vsak samostojno. Izbriše se poslovodja Marjan Sever. *J(ubf,T tovarna barv, družba z o. z. Dol pri Ljubljani. Vpiše se prokurist Zlatko Petrovič. Viktor Omers«, družba z o. z. Kranj. — Spremenila se je družbina pogodba in zastopata odslej družbo dva .poslovodji kolektivno. Vpiše se poslovodja dr. Gal Gjuro, trgovec iz Zagreba. 'Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic, Ljubljana. —Izpremenila so se društvena pravil«. Upravni »vet sestoji odslej iz 6 do 12 samopravnih članov. Kranjsk« industrijska družb«, Ljubljana. Izbriše se član upravnega svet« dr. Dinko Puc. Nadalje se izbrišeta prokurist Wilfan Jožef in ravnatelj in prokurist Maier Hein-rich. »Tovarna strojil, d. d. v Majšperku. Izbriše se član upravnega sveta dr. Ivnn Fermevc, odvetnik v Ptuju.. 'Stavbeno podjetje Hočevar,