2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 30. junija 2011  Leto XXI, št. 26 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 30. junija 2011 Porabje, 30. junija 2011 DVA DOGODKA V ZNAMENJU PAVLOVEGA LETA STR. 3 V MAGDINI HIŠI ODPRLI MUZEJ STR. 4 Oblejtnica s prekmurskov muzikov Djenau dvajsti lejt po tistom, ka je Slovenija samostojni rosag gratala pa vö z Jugoslavije staupila, so 25. junija v varaškom gledališči vküper z Zvezo Slovencov na Madžarskom svetili vnaugi obiskovalci. Svetili so tau, ka so pred dvöma desetletjoma Porabski Slovenci dobili samostojni matični rosag, šteri se je bole leko brigo za Slovence zvün svoji grajnc. Svetešnji guč je držo državni sekretar na Uradi za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih, šteri je pövodo, ka če rejsan je dvajsti lejt v zgodovini ednoga rosaga kratek cajt, smo leko vsi ponosni na té čas. »Pred dvajsetimi lejtami smo začnili senjati o svojom rosagi, vi v Porabji pa ste senjali o svojoj organizaciji. Bajdvaje se je uresničilo, ta pripovejst pa eške gnes dale živé. Na začetki sta dva sausedjniva rosaga mejla malo kontaktov, za en malo pa smo podpisali sporazum o manjšinaj v bejdvej rosagaj.« Dr. Jesih je povödo, ka so se na mejšanoj manjšinskoj komisiji nej davnik zgučali za tau, ka so se prva nej mogli. »Vküpna veuka evropska iža pomaga dosegniti naše cile. Vüpam, ka do tak Slovenci na Vogrskom kak prek- murski Madžari vküper z dvöma matičnima narodoma leko baukše živeli. V preminauči dvajseti lejtaj smo dosta delali za tau, v koj leko gnes vküper uživamo« - je končo svoj guč državni sekretar. Svetešnji koncert Halgato benda s Prekmurja se je začno s pesmov Komi de ravnica bejla, za štero je reči napiso Feri Lainšček. Prekmurski pisatel je ovak več pesmi napiso za »prek-mursko ciganjsko bando«, v šteroj majo glavno mesto gosli, fude, kitara pa bajs. (Pa včasik za njimi spejvana prekmurska rejč.) Halgato bend je igro zdaj oprvin na Madžarskom, istina pa, ka pri nas lidgé takšo muziko bole poznajo kak lüstvo v Sloveniji. Muzičari so donk dobro štimungo napravili, minjavale so se pesmi v prekmurskom, knjižnom slovenskom pa romskom geziki. Zvün ciganjski melodij pa smo leko dostakrat čüli naute, štere so spominale bole na rovačko-dalmatinsko muziko. Halgato bend je dosta nagrad daubo na festivalaj, gde so skupine v svoji domanji gezikaj spejvale. Vsi, šteri so prišli na svetek samostojne Slovenije, so radi poslüšali igranje prekmurske bande, eške bole, če so rečí v bližanjoj prekmurskoj rejči bilé. Zveza Slovencov pa se je tak lepau spomnila na oblejtnico matičnoga rosaga, brezi pomoči šteroga bi Porabski Slovenci žmetno gorostali. -dm- Halgato band je s svojo muziko navdušo gledalce, ki jih je pozdravo državni sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih (mali kejp.) Portret prvega predsednika RS Milana Kučana POLITIK, KI JE MOČNO ZAZNAMOVAL NOVEJŠO SLOVENSKO ZGODOVINO V Sloveniji so se v juniju zvrstile osrednje prireditve ob 20. obletnici samostojnosti. Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti je bila minuli petek, 24. junija, dan pred okroglo obletnico, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk; na slovesnost so prišli predsedniki sosednjih držav, iz Avstrije Heinz Fischer, s Hrvaške Ivo Josipović, iz Italije Giorgio Napolitano in iz Madžarske Pál Schmitt. V veličastnem kulturnem programu pa so sodelovali slovenski glasbeniki, pevci, igralci in drugi umetniki, skupaj blizu 100 nastopajočih. Med pomembne dogodke ob praznovanju 20. obletnice slovenske samostojnosti sodi tudi dokumentarni film, Portret Milana Kučana, najprej predsednika slovenskega predsedstva in dvakrat predsednika Slovenije. Na pobudo Rosvite Pesek je TV Slovenija posnela skoraj uro in pol dolg dokumentarni film o Milanu Kučanu. Avtorica je novinarka Mojca Šetinc Pašek, režiser Igor Maksim Košir, strokovni sodelavec zgodovinar dr. Božo Repe in snemalec Janko Špunt. O Milanu Kučanu pripovedujejo sošolka iz osnovne šole, sestra Cvetka, soproga Štefka, njegovi sodelavci, politični svetovalci, sopotniki in tudi politični nasprotniki, skupaj 23 sogovornikov. Posebej sta za dokumentarec o Milanu Kučanu govorila predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer in nekdanji predsednik francoske vlade Michelle Rocard. Več posnetkov je tudi iz Prekmurja, zlasti Goričkega, kjer je v Križevcih Milan Kučan tudi leta 1941 rojen. Novinarka je uporabila tudi zanimivo dokumentarno gradivo, zlasti povezano z razmerami tik pred in med razpadom nekdanje Jugoslavije, vojne za samostojno Slovenijo in prizadevanja za njeno mednarodno priznanje. Pri vsem je imel Milan Kučan vidno, zelo važno vlogo. Avtorica Mojca Šetinc Pašek je po dobro obiskani predpremieri v soboški gledališki dvorani Park povedala, da kakor svet ni črno-bel, tako tudi podoba Milana Kučana ni črno-bela, kot jo nekateri rišejo, marveč zelo pisana. Portretiranec se je avtorici zahvalil z mislijo, da ga je življenje pač postavilo na neke tirnice, po katerih je hodil, film pa po njegovem govori o pomembnem delu slovenske zgodovine. Podobno razmišlja tudi novinarka Mojca Šetinc Pašek, za katero je Milan Kučan najpomembnejši slovenski politik, ki je odločilno zaznamoval slovensko novejšo zgodovino. V čas njegovega vodenja države namreč sodijo največji zgodovinski trenutki in usodne odločitve za slovenski narod in državo: odločitev za samostojnost, kratka vojna z nekdanjo Jugoslovansko ljudsko armado, članstvo v Organizaciji združenih narodov... Milan Kučan je izvrsten poznavalec razmer med Slovenci zunaj meja Slovenije. Večkrat je obiskal tudi Porabje, tako Monošter, kjer sta skupaj s prvim madžarskim predsednikom Árpádom Gönczem odprla generalni konzulat in slovenski Kulturni in informativni center, obiskal je tudi Gornji Senik. Z avstrijskim predsednikom Heinzom Fischerjem se je pogovarjal in dogovoril za obnovo Pavlove hiše, sedaj kulturnega doma štajerskih Slovencev v Avstriji. Dokumentarni film o Milanu Kučanu je TV Slovenija predvajala minuli torek na prvem programu. E.Ružič Avtorica filma,novinarkaTVSlovenija,MojcaŠetincPašek, in nekdanji predsednik Milan Kučan na sprejemu po predpremieri v Murski Soboti. Dosedanje delo urada Na novinarski konferenci (20. junij 2011) sta minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš ter državni sekretar dr. Boris Jesih predstavila delo urada v dosedanjem mandatu in predstavila načrte za v prihodnje. Minister Žekš je najprej predstavil položaj slovenske manjšine v sosednjih državah in pri tem ponovno poudaril, »da kompromisna rešitev, ki je bila sprejeta na avstrijskem Koroškem, ni zmaga nobenega, pač pa je prvi korak v pravo smer«. Podobno je izpostavil uspehe v odnosih z Italijo in dejal, »da bo v kratkem ustanovljeno manjšinsko omizje pri italijanski vladi, prav tako pa je za naslednji dve leti rešeno vprašanje financiranja«. Minister Žekš se je dotaknil tudi vprašanja slovenske manjšine na Hrvaškem in Madžarskem in dejal, »da je izredno pozitivno, da je bila slovenska manjšina na Hrvaškem vključena v preambulo hrvaške ustave«. Na Madžarskem je po letu dni prišlo do pomembnega premika, saj je prejšnji teden po enoletnem premoru zasedala slovensko-madžarska mešana komisija, ki je sprejela priporočila za zagotavljanje pravic obeh manjšin, živečih v obeh državah. Minister Žekš je na novinarski konferenci nadalje sporočil, da je pri položaju Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije zaslediti napredek. Tako je bila v Bosni in Hercegovini (BiH) ustanovljena Zveza slovenskih društev, ki povezuje slovenska društva v BiH, slovenska društva so ustanovljena tudi v Črni gori in Srbiji. Sicer pa je urad tradicionalno aktivno udeležen pri projektih, ki zadevajo poučevanje slovenščine za Slovence, živeče v zamejstvu in po svetu. Urad tako daje štipendije za udeležence poletnih jezikovnih šol v Sloveniji ter financira in soorganizira seminar za učitelje in učiteljice pouka slovenščine po svetu. Poleg teh že utečenih nalog si je urad v času mandata ministra Žekša zadal tudi nekatere nove naloge. Kot ključno nalogo so na uradu opredelili povezovanje slovenskih znanstvenikov, mladih ter gospodarstva. To so namreč področja, na katerih je možno doseči nove povezovalne učinke. Kot je na novinarski konferenci povedal minister Žekš »so se tudi razmere po svetu spremenile in zato na Slovence v zamejstvu in po svetu ne smemo gledati zgolj v okviru ohranjanja tradicije, folklornega izročila in peke potice«. Najti moramo nove načine, kako povezati pol milijona Slovencev, živečih izven meja Slovenije, z matico. Urad je zato pripravil Strategijo sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtoh-tono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 ter Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in z drugimi vrhunskimi strokovnjaki po svetu, preko katerih bo skušal doseči zgoraj omenjene cilje. Zagotovo rezultati na teh področjih ne bodo vidni takoj, ampak čez čas, ko pa bodo njihovo učinki toliko močnejši. Ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije bo urad 1. julija 2011 povezal Slovence po svetu in jih združil v središču Ljubljane na celodnevnem dogodku »Dobrodošli doma«. To je prvo skupno srečanje vseh Slovencev v Republiki Sloveniji in dan, ko se bodo Slovenci na skupnih nastopih združevali in predstavili medsebojno povezanost. Vse zbrane bodo na dogodku popeljali v kulinarični, glasbeni in kulturni vsakdan njihove domovine. Dva dogodka v znamenju Pavlovega leta Trgé zbori – trgé rosagi Pavlove pesmi tako in malo drugače V Pavlovoj iži v vesnici Potrna v Avsrtriji že več lejt organizerajo kauli junija srečanja pevski zborov. Letos je tau bilau posebno, ka so na oder pozvali takše zbore, šteri so povezani z Avgustom Pavlom. »Pozvali smo Mešani pevski zbor s sausednje Cankove, gde se je Pavel naraudo, Sombotelske spominčice iz varaša, gde je čednjak dugo živo pa delo, pa naše domanje pesmare Pavlove iže« - je povödala organizatorka pa predsednica Kulturnoga drüštva Člen 7 Susanne Weitlaner pa eške cüjdala: »Pred lejtami smo iskali, gde bi leko naš zbor gorstaupo, ka brezi nastopov nega zbora. Pozvali smo sé k nam pesmare s Koroškoga, Radgone ali Murske Sobote pa od tistoga mau vsikšo leto mamo srečanje.« Program se je začno s slovenskimi, nemškimi pa rovačkimi pesmimi domanjoga zbora. Kak je vodja Bruno Petrišek nam tapravo, spejvajo že sedem lejt, njini člani so iz Bad Radkersburga pa okaulice pa s sausednje Slovenije. »Naši pesmarge so malo starejši, kauli 60-70 lejt. Blüzi polonje je Slovencov, drügi so Avstrijci. Té tö škejo spoznati kulturo sausedov, zatok se včijo slovenske ljudske pesmi. Na probaj moram vse slovenski pa nemški tö raztomačiti. Zvekšoga spejvamo brezi muzični škeri« - je cüjdau zborovodja, šteri ovak v Beči cerkveno spejvanje pa muziko vči. Z letošnjim programom je zbor Pavlove iže svoj nauvi CD tö nutpokazo, šteroga so samo dva dni pred srečanjom leko v rokau vzeli. »Tau je tretji CD našoga zbora. Na prvom je bilau samo pet pesmi, s tem so se samo nutpokazali. Na drügom CD-ni so spejvali slovenske ljudske pesmi, štere je o Gráci zbrau čednjak Karel Štrekelj. Te slejdnji CD pa prejkpogledne, ka vse so spejvali v preminauči lejtaj. Med tejmi 14 pesmimi so slovenske, nemške pa 2 rovački tö.« - je povödala Susanne Weitlaner. Sombotelske spominčice so se nutpokazale oprvin s štirimi takšimi ljudskimi pesmimi, štere je Avgust Pavel dojspiso v svoji knigaj leta 1909. Pesmi ’Da ta prva slanca spadne’, ’Lanjsko leto sem se ženo’, ’Po laug’ mi lejče’ pa ’Sunce gre za goro’ v našom Porabji tö poznajo. Slejdnje tri naute pa so poslüšalcom sploj dobro volau naredile. Prauti konci programa je na red prišo Mešani pevski zbor s Cankove, šteri že šest lejt spejva. Spejvali so brezi škeri, s klavirom pa s fudami tö, sprevajo je je njini mladi vodja Dejan Prasl. »Naš zbor je grato z mladinske skupine, na začetki smo meli skoro 30 članov. Če rejsan smo probe meli samo gnauk na keden, dosta pevcov doma njivo má, pa so nej mogli redno ojti. Zdaj nas je kauli 20, zvekšoga spejvamo a capella, brezi muzični škeri, sploj pa če dé za kulturno prireditev. Ovak je naš repertoar šurki: ljudske in umetne pesmi, gospel, dvej leti pa pop muziko ranč tak spejvamo. V cerkvi sprevajamo svete meše s spejvanjom« - je povödo zborovodja pa cüjdau: »Največ nastopov mamo na božične svetke pa vleti. V bližanjoj krajini nas dobro poznajo, ka na Goričkom nega dosta mešani zborov.« Zbori s trej rosagov v avstrijskoj Potrni so pokazali, ka Avgust Pavel eške 65 lejt po svojoj smrti povezüje tri sausednje narode pa kulture. Na programi je vrejmen milostivno bilau, če rejsan je malo vöter fudo, je kraple deži nej spadnilo. Zbori so se eške dugo drüžili pa vküper spejvali v nauč. -dm- »Imel bom čas / še enkrat svoje objeti / in ob odhodu menjati besedo v slovo?« Vrstice iz pesmi Avgusta Pavla bi lahko bile geslo vseh prireditev v potekajočem Pavlovem letu, v katerem prekmurski polihistor »še enkrat objame svoje v slovo«. Nedavno so v sombotelski Knjižnici Dániela Berzsenyija priredili literarno-glasbeni večer, na katerem so Avgusta Pavla predstavili tudi kot knjižničarja. Bil je namreč najdalj časa direktor predhodnice današnje ustanove in jo preoblikoval v inštitucijo z modernimi storitvami. Namestnica direktorice knjižnice Éva Nagy je v svojem uvodnem predavanju povedala, da je Pavel organiziral na primer akcijo s kuponi in preko tega zagotovil manjkajoča sredstva za delovanje. Knjižni fond je organiziral v večje sklope in uredil katalog, med tem pa je tudi postavil temelje kasnejše domoznanske zbirke. Kot inovator je storitve knjižnice oglaševal v časopisih in celo v kinematografu. V njegovem času je bila knjižnica odprta pet ur na dan, podpiral pa je tudi znanstvene raziskovalce. Literarni zgodovinar Péter Tóth je Avgusta Pavla umestil v okvire takratnega literarnega življenja. Po njegovih besedah je znanstvenik organiziral literarno društvo v Sombotelu, kjer takrat ni bilo gledališča, univerze, znanstvene in literarne revije. Med izobraženci so bili taki, ki so se zanimali za književnost in so tudi pisali. Pavlove pesmi je takrat objavilo več časopisov in revij, svoji pesniški zbirki pa je izdal precej pozno, v letih 1932 in 1936. Tokratni literarno-glasbeni večer je z odlično predstavitvijo petih pesmi iz Pavlovega opusa zaznamoval direktor Gledališča Sándorja Weöresa Tamás Jordán, sicer igralec in Kossuthov nagrajenec. Po predstavitvi posamezne pesmi so ji lahko obiskovalci, ki so do zadnjega kota napolnili predavalnico, prisluhnili v glasbeni izvedbi kantavtorja Petra Andreja iz Slovenije. Umetnik je pesmi uglasbil na pobudo Kulturnega društva Člen 7 iz avstrijske Potrne, pet glasbenih točk pa je pred kratkim omenjeno društvo izdalo tudi na zgoščenki, saj so želeli Avgusta Pavla predstaviti v nekoliko modernejši obliki. (V govorjeni in zapeti obliki so zazvenele pesmi: Izgubil sem svojo dušo; Zdaj samo o sovraštvu govorijo; Nihče ni tako te ljubil; Imel bom čas?; Tujec) »Ko so me zaprosili, se mi je naloga zdela nezahtevna. Potem sem ugotovil, da je bila to zame zelo draga šola, saj pesmi nimajo stalnega ritma, stalne rime in so precej dolge. Težko je bilo nevezano formo zliti v pesem. Zbirka s pesmimi mi je bila na voljo, pet pesmi sem si izbral sam. Po mojem tvorijo nek ciklus in poslušalcu ali bralcu povedo bistvene stvari o pesniku.« - je povedal Peter Andrej, ki sebe definira kot ’digitalnega trubadurja’. Po osrednjem delu večera se je oglasila Pavlova hči Judita Pavel in se spominjala na prijateljstvo pesnika Sándorja Weöresa in Avgusta Pavla, ki je bil mentor madžarskega lirika v dijaških letih. Pesnik je dobre stike s Pavlovo družino ohranjal tudi po smrti Avgusta Pavla, ki mu je ob deseti obletnici smrti posvetil kratko pesem. Le-tej so lahko obiskovalci prisluhnili tako v madžarskem jeziku kakor v slovenskem prevodu. Visoka obiskanost tokratne prireditve priča o tem, da je spomin na Avgusta Pavla v središču Železne županije še kako živ. -dm- Glasbenik Peter Andrej (z leve) in direktor Tamás Jordán (z desne) Sombotelske spominčice spejvajo pred Pavlovov ižov Nabito polna dvorana v Sombotelu OD SLOVENIJE… V Magdini hiši odprli muzej Nove knjige RUDI RIMBAUER: MOJ PREPIR Z BOGOM V Porabji smo že večkrat pisali, ka je Razvojna agencija (RA) Slovenska krajina, vküper s partneri na slovenski in madžarski strani granice - tau pa so Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, občini Gornji in Dolnji Senik, Državna slovenska samouprava in Javni zavod Krajinski park Goričko – od Evropske unije za projekt Saused k sausedi dobila neka več kak devetsto gezero evrov. Tak že znamo, ka je Državna slovenska samouprava na Gorenjom Seniki že lansko gesen odprla Küharjevo spominsko hišo, njihova občina prenavla kulturni dom, na Dolenjom Seniki pa je lokalna samouprava že odprla Hišo kolarstva. RA Slovenska krajina pa de že čez nekaj dni, 9. juliuša, v Andovci slavnostno odprla prenovleno gospodarsko poslopje pri Porabski domačiji. Na slovenski strani granice, v Filovcaj, je bila pred dnevi tüdi otvoritev, ene cimprane zidine, ka jo zovejo Magdina hiša. Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je v tom starom rami, z letnico 1903, s pomočjauv evropskij pejnez obnauvo njeni gospodarski tau, v sterom so zdaj odprli razstavo z naslovom Izgubljeni spomin na stavbno dediščino Filovec. Na razstavi so na ogled fotografije, napravlene so bile 1992. leta, starij cimpranij ramov, šterij gnesden nega več. Kak pravi avtor razstave Branko Kerman, je tau poklon stavbarstvi (építészet), štero je bilou zavolo krhkosti materialov - lesa, blata pa slame - obsojeno na propad. »Obnauva toga rama, v okviri škere smo na nauvo s slamov prekrili strejo in stene obdelali na stari način, z ilovico, trstiko in lejsom, se je začnola 2009 leta,« je povejdala Silva Nemeš, koordinatorica slovenskoga dela projekta Saused k sausedi, in ške razjasnila, ka so v tom cajti posodobili tüdi električno napeljavo in ram tak zriktali, ka de leko slüžo kak muzej, za vse tiste, ka de jih paut zanesla v tej tau Prekmurja. V rami gé tüdi künja, škera ma krüjšno peč, tak ka do na delavnicaj lejko not pokazali, kak so babice včasih pekle krüj pa pogače. Direktorica Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota Tatjana Buzeti je ške povejdala, ka s takšimi projekti ne pomagajo samo ohranjati kulturno dediščino in jo ponüjati na ogled širši javnosti, liki s tem krepijo tüdi vezi s Porabjom in Porabskimi Slovenci. Silva Eöry Slovenski vojaki naj bi se kmalu umaknili iz Afganistana Vlada je sprejela odločitev, da zač-ne z zavezniki usklajevati umik slovenskih sil iz Afganistana. Do umika bo po besedah premiera Boruta Pahorja prišlo kmalu, predvidoma po koncu »zdajšnje generacije« slovenske skupine za urjenje afganistanske vojske, kar bi lahko pomenilo že letos oktobra. Pahor je še poudaril, da želi vlada za umik vojakov, do česar bo prišlo v dogovoru z zavezniki, dobiti tudi podporo in razumevanje poslancev in javnosti, Slovenija pa bo po njegovih besedah skoraj zanesljivo ostala v Afganistanu s civilnimi strokovnjaki, ki bodo pomagali pri prenosu politične oblasti Afganistancem. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije Isaf v Afganistanu udeležili marca 2004, v deželi pod Hindukušem pa je trenutno 89 slovenskih vojakov. Minister Žekš obiskal Slovence v ZDA in Kanadi Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš se je minuli teden mudil na večdnevnem obisku pri Slovencih v ZDA in Kanadi. Med drugim je v okviru obiska ob praznovanju 20. obletnice samostojnosti Slovenije tudi predaval na Fundaciji German Marshall v Washingtonu ter se srečal s slovenskimi kongresniki in senatorji. V Washingtonu se je Žekš udeležil tudi sprejema ob 20. obletnici slovenske samostojnosti, ki ga je organiziralo slovensko veleposlaništvo v ZDA. »Ameriški in kanadski Slovenci so ogromno prispevali k slovenski osamosvojitvi. Vse te izseljenske skupnosti so se ob osamosvajanju izkazale in bistveno prispevale k priznanju, zato jim moramo biti vsi hvaležni,« je povedal Žekš, ki je v ZDA poleg prestolnice obiskal še Cleveland, udeležil pa se je tudi prireditve ob 50-letnici slovenskega društva Slovenska Pristava v Genevi v zvezni državi Ohio. V okviru srečanja s Slovenci, živečimi v Kanadi, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu v Beamsvillu udeležil prireditve Slovenski dan. Do sedaj avtor treh knjig aforizmov: Gole resnice, Preproste resnice in Božje resnice, upokojeni sodnik iz Murske Sobote, ki živi na Ptuju, Rudi Rimbauer, je napisal knjigo pod pomenljivim naslovom Moj prepir z Bogom. Avtorja in knjigo je na izjemno dobro obiskanem dogodku v soboški Pokrajinski in študijski knjižni predstavil književnik Milan Vincetič, za glasbeno popestritev sta poskrbela Vojko in Katja Vidovič. Kako slabo se piše knjigi na Slovenskem, je v uvodnem nagovoru opozoril direktor PIŠK Jože Vugrinec in povedano ponazoril s podatkom, da bo po rebalansu republiškega proračuna vzeto kar 18 odstotkov kulturi namenjenega denarja. S tem bo prizadeta kultura v celoti ter knjižnice in knjige še posebej, je prepričan Jože Vugrinec. Predstavitev knjige Moj prepir z Bogom je Milan Vincetič začel z mislijo Johana Wolfganga Götheja, ki je menil, da za to, da dokazujemo, da ni Boga, porabimo ravno toliko energije, kot če dokazujemo, da Bog je. Knjiga je nastajala približno pet let, avtor se v njej sprašuje, kako je – lahko – Bog ustvaril svet, ko je pri tem vrsta nelogičnosti in nasprotij; dalje, kaj pomeni, da je Bog pravičen in kaj je izvirni greh? Na ta in številna druga vprašanja Rudi Rimbauer ni našel pravih odgovorov, ki bi ga zadovoljili oziroma je ugotovil, da so si številne trditve v Stari zavezi v nasprotju druga z drugo, tudi v moralnem smislu. Milan Vincetič, ki je vodil pogovor, je nekajkrat poudaril, da avtor s svojimi razmisleki ne želi žaliti čustev verujočih. In Rudi Rimbauer: »Sem neverujoč, vendar pa se že skoraj 50 let skoraj vsak dan pogovarjam z Bogom in sem napisal več kot 1200 aforizmov o Bogu in religiji.« eR Književnik Milan Vincetič se je pogovarjal z Rudijem Rimbauerjem, avtorjem obsežne knjige Moj prepir z Bogom. Knjiga je opremljena z reprodukcijami del akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Na razstavi so fotografijestariramov,kakšnižetrnomalovidimo po Goričkom pa v Porabji tö … DO MADŽARSKE Bili smo pri zlati meši Zbornik o petdesetletnici dvojezičnega šolstva v Pomurju Po tem, ko je časopis Népújság v začetku leta izdal zbornik o petintridesetih letih avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji, so sodelavci tega narodnostnega tednika v Lendavi pred dnevi predstavili še eno podobno publikacijo z naslovom Petdeset let dvojezičnega šolstva v Pomurju. Po besedah odgovorne urednice Népújsága Jutke M. Király je bila uvedba dvojezičnega šolstva s slovenskim in madžarskim učnim jezikom v šolskem letu 1959/1960 prelomnica v izobraževanju na narodnostno mešanem območju v Pomurju. Petdeseto obletnico izobraževalnega modela, ki je posebnost slovenskega in tudi širšega evropskega prostora, je Népújság obeležil s podlistkom o zgodovini in današnjih izzivih dvojezičnega šolstva. Svoje poglede in izkušnje so razkrili pedagogi in nekdanji ter sedanji učenci, v intervjujih in strokovnih člankih pa so o dvojezičnem izobraževalnem modelu svoje pro in kontra argumente podali tudi raziskovalci, jezikoslovci in politiki. se Slovensko društvo v Budimpeš-ti je že večkrat bilo na prauški v Váci pri našomi rojaki, kanoniki g. Jožefi Zavci. Bili smo lani augusta pa zdaj tö. Zdaj se nam je šikalo idti, saj je gos- paud Zavec emo zlato mešo. Tau pomeni, da je že duhovnik 50 lejt. Vsakši zna, ka je gospaud Zavec doma z Gorenjoga Senika. Na začetki, gda smo napravili našo drüštvo, je šče on tö hodo na prireditve, na naša srečanja. Samo kak so lejta šle, v Váci je vsikdar več dela pa funkcije daubo, in več nej mogo priti k nam. Te smo se pa mi vzeli pa smo mi šli k njemi, tak ka smo zdaj že petkrat bili pri njem. Zlata meša je bila v nedelo, 19. juniuša, v 11. vöri. Mi smo se iz Budimpešte napautili že zazrankoma. Pred desetoj vöri smo že bili v Váci. Pri cerkvi je stalo že dosti lüdi. Šli smo notri in si sedli, naj dobro mesto dobimo. Do edenajste vöre se je cerkev čisto napunila. Začnila se je zlata meša. Dvornicke pa dühovniki, vsi so od zak šli notri v cerkev k oltari. Na začetki so bili pozdravi pa smo prejk davali darila. Pozdravili so ga s fare, iz vesi, kama odi mešüvat, potejn iz občine in mi tö. Gratulirali smo ma v imeni Slovenskega društva v Budimpešti ob zlati meši, to pomeni da ob 50-letnici duhovništva. Želeli smo dobro zdravje, naj ešče dolgo slüži Gospodu. Za spomin ob zlati meši smo gospauda Zavca pozdravili z darom, z zlato štolo. Potejn se je začnila meša. Bila je splo lejpa meša. Gda je bijo evangelij, takrat je eden duhovnik, ki je somaševau, notri pokazo delo g. Zavca in njegvo življensko pot. Kak je prej g. Zavec prišo v Vác, ka je vse delo, kakšne zasluge ma. Pedeset lejt na enom mesti so g. Zavec veliko napravili, splo so je povalili. Na konci so dvornicke delili za spomin svete cejdale. Naprej na cejdali je sv. družina, zak pa je napisano: »Hvalite Gospoda vsi narodi!« »Dicsérjétek az Urat minden népek!«. /Žo.116.7/ Tak vejte, ka na Gorenjom Seniki je v cerki tö tau napisano. Tau se splo šika na tej cejdeli, ka se vidi, da je g. Zavec Slovenec, zdaj tö, pa sigdar, kelkorat smo tam bili, smo se slovensko pogovarjali. Vidlo se je cejlo mešo pa na konci tö, ka ga lidjé radi majo. Šče pred cerkvi na konci je bijo dugi razgovor. Potejn smo bili pozvane na agape na faro. Na dvauri je bilo veliko stolov, puno pogač,mesa, pokaraja, vina. Šče tü so ga pozdravlali, ka vi se ovak meša zavlekla, če bi vsi v cerkvi gratulirali. Veselo je bilau. Spejvali smo tö. Gospaud Zavec je začno: Mi Slovenci, Nédemo domau... potejn pa eno vogrsko: Szeressük egymást gyerekek.... Tü smo se srečali z družino Lazar, ki tö v Pešti žive. Z Monoštra in Gornjega Senika je bila žlata g. Zavca, od brata Belana čeri. Težko smo se poslovili. Lejpi den je bijo, takšnoga nejmamo sikdar. Šče gnauk smo želejli g. Zavci vse najbaukše, podali roke »Zbogom« s tem, da se vüpamo, ka se šče večkrat srečamo. Malo smo se prešetali po mesti pa šli na panauf in odpelali nazaj v Budimpešto. Lejpi spomini nam ostanejo iz toga dneva, najbole tistim, steri smo šče nej bili na zlati meši. Irena Pavlič Madžarska je znižala državni dolg Madžarska je prejšnji teden za več kot 4-odstotke znižala zadolženost države, za znižanje dolga je plačala 1340 milijard forintov. To je denar, ki ga je država pridobila z ukinitvijo zasebnih pokojninskih skladov. Zadolženost države je trenutno 77-odstotna, medtem ko je povprečna zadolženost držav evroobmočja 80-odstotna in nenehno raste. Madžarski premier Viktor Orbán je javnost seznanil s tem, da je njegova prejšnja vlada državo predala socialistom z 52-odstotno zadolženostjo, v osmih letih levo-liberalne vlade je le-ta narasla na 81 odstotkov. Premier je poudaril, da vlada ni le znižala odstotkov zadolženosti, temveč je ukinila tudi sisteme, ki prispevajo k rasti zadolženosti, med temi so recimo tudi zasebni pokojninski skladi. Budimpešta bo imela novi prapor Madžarsko glavno mesto bo imelo od 15. avgusta novi prapor, se je odločila budimpeštanska skupščina. 21 poslancev je bilo za spremembo (FIDESZ, Jobbik), 2 sta bila proti (LMP), socialisti pa so se vzdržali. Novi prapor bo bele barve, z okrasnimi trikotniki, ki bodo rdeče-belo-zelene barve, na sredini pa bo dosedanji grb mesta. Župan glavnega mesta István Tarlós je odločitev utemeljil, češ da je bil dosedanji prapor zaradi barv (rdeča, rumena, modra) zamenljiv z državno zastavo sosednje države. FIDESZ se pripravlja na kongres 3. julija bo potekal 24. kongres stranke FIDESZ, na katerem bodo izvolili tudi vodstvo stranke. Po predhodnih informacijah ni pričakovati kakih presenečenj, kajti stranka ne bo ločila funkcije predsednika stranke in mandatarja. Po vsej verjetnosti bodo še naprej ostali na funkciji tudi dosedanji podpredsedniki, kajti Viktor Orbán se ni strinjal, da bi za podpredsednika kandidiral njegov namestnik Tibor Navracsics. Ne zdi se mu prav, da bi njegovi ministri imeli visoke funkcije v stranki. Gospaud Zavec do meli 3. juliuša na Gorenjom Seniki zlato mešo Člani slovenskoga drüštva iz Budimpešte Itak te delo vali Tašo tö rejdko videti, ka iz Slovenije pridejo tesarge strejo delat v Porabje, zato ka bola naši odijo ta k njim. Dapa zato se tašo tö ma zgoditi, kak je tau pri Röfcin Jenaki bilau v Števanovci. Gda sem se mimo kuče pelo pa sem gor pogledno na strejo, sem samo gledo tak zbejlim, zato ka sploj nej bilau streje. Na paudi (podstrešju) je lüstvo stalo pa so nika fejst klepali. Trbelo mi je malo časa, gda sem gorprišo, ka se streja menjava. Kak etak gledam vö iz avtona, gnauk samo se s streje nekak poklauni. Sprvoga sem nej vedo, odkec mi je tak spoznani, samo kasneje, gda se je zglaso, te sem vido, ka tau sta tesara Rudi Bedič, ali kak ga doma zovejo Fudaški Rudi pa njegvi sin Janko iz Büdinec. - Zaka ste vi Fudaški Rudi? »Zato ka dejdek je harmonikaš bijo pa te je tau tak ostalo, ka nam Fudaški gučijo.« - Vi znate na harmoniki špilati? »Nej, ne vejm, dapa sin Janko zna na gitari špilati. Mogau-če ka dja bi tü znau, samo sem dja nej emo časa za tau, ka sem dosta mogo delati.« - Zdaj tü delate, samo pa tau nam malo špajsno, ka ste vi prišli se k nam strejo delat, zato ka tau je veči-noma obratno šegau melo biti. »Mi tü žlato mamo, Aranka je moja sestrična, zato zdaj tü delamo. Moj oča pa Arankina mati sta brat pa sestra bila. Ovak bola samo doma delamo, leko povejm, ka skur po cejlom Goričkom smo že delali. Dja sem tü že trno davnik odo, prvi avtobus, ka je še na Hodoši üšo prejk leta 1968, me je že pripelo k njim. Te sem dja 17 lejt star bijo, gda sem prvin rodbino prišo poglednit, potistim sem pa že bola nagosteje odo tü. Zdaj je pa že tak, ka se človek pela, pa sploj ne vej, ka je na Vogrskom.« - Včera ste začnili delati strejo, cejlo morate mejniti, ali kaj ostane s stare? »Lejs nika stari ostane, nika se vcuj napravi, nika se malo vözravna. Potistim se folija potegne, latoše mo zabijavali pa te tak mo pokrivali. Na konci se pa te še žlebé napravijo pa te de streja cejlak gotova. Tau te keden mora gotovo biti če se vse posreči, pa de vrejmen vödržalo. Tak pravijo, ka vsakšo strejo, gda go pokrivajo, malo dež mora zaprati, ka te de prej bola friš-ka. Ranč tak kak pravijo, ka vsakša sneja je friška, samo te že sledkar nej, pa tau je istino na strejo tö.« - Ne vejm, ka bi vertinja prajla, če bi dež prišo pa bi mokri plafon meli. »Nika nej, rada bi bila, ka dež malo pra dojzameté, če pa neda deža, te mi pra s pitim tazametemo, aj se tak fejst ne praši.« - Vi pozimi tö delate streje ali samo v leti? »Mi cejlo leto delamo, še pozimi tö, zato ka telko dela djesta, ka smo ovak nej gotovi. Mi telko delamo, kelko dela djesta, nam se vrejmen ne šté.« - Šteroga leta ste vi začnili delati kak tesar? »Dja sem tau začno fejst mladi že doma, potistim sem pa v Avstrijo üšo pa sem tam tü tau delo. Po sedmi lejtaj sem domau prišo pa od tistoga mau tau delam.« - Težka maštarija je tesarstvo? »Če maš volau, je nikanej težko, malo se moraš včiti pa znati, pa te de šlau. Ka z volauv delaš, je nikanej težko. Gda sem iz Avstrije domau prišo, sem najprvin žagati začno, zmejs sem pa streje delo. Ka se lesa sprtulejt pa pozimi gorzožago, s tistoga sem pa prejk leta streje delo. Prvin je tau zato malo ovak bilau, več lidi bilau, bola so čas meli pa bola so eden drügomi pomagali. Gnesden že tašo nega.« - Kelko lidi nücete, gda strejo delate? »Kak je, dapa tak pet, šest moraš meti. Itak vse z mašini delamo pa s hiabom gorzdigavamo, samo pa itak, če je več lüdi, več se napravi.« - Prvin je več dela bilau ali zdaj? »Fejst se vpamet vzeme ta kriza, dobro, dela se še zato, samo narod nema pejnaza. Vse je fejst drago, zato se pa menja zida, pa streje se tö menje delajo.« - Vaš sin Janko se je vönavčo tau maštarijo, vi ste se pa bola samo tak včili, ka ste gledali, kak drugi delajo. Ka mislite, štero je baukše? »Zato malo se je včiti tö trbelo, brezi tauga zato nede. Trno dosta si se mogo včiti, če si vse zapaumno. Samo itak nej sem se tak včijo, kak šteri mladi dejo v šaulo, dja sem se tau vse sledkar mogo navčiti. Ka sem v Avstriji bijo, sem se trno dosta navčo, zato ka sem dobroga šefa emo, šteri mi je dosta vse pokazo. Samo ka je on gnauk pokazo, tisto si mogo znati, baug vari, ka bi tisto nej znau. Če si sto delati, mogo si vse zapomniti, zato ka večkrat je on tau tebi nej pokazo.« - Bila je taša streja, gda ste se škrabali, kak bi zdaj trbelo vcujstanti? »Včasi je bilau kaj, dapa trno dosta nej. Malo si človek takšnoga reda zmišlava, malo plane vöpogledne, vözračuna, pa te že mora titi.« - Tašo se je še nej zgaudilo, ka ste kakšni lejs tavrezali pa je kratek bijo? »Ah, tašo se ne smej zgauditi, pa se je ranč nej zgaudilo z menov.« - Zato, ka šegau majo pravti, ka dvakrat smo vrezali, pa itak kratko gratalo. »Nej je bilau še tašo, pa dosti taši strej sem delo, štere so fejst komplicirane bile. V Markovci, kakšno župnišče se je napravlo? Pa tisto sem vse dja redo, pa niše probleme so nej bile. Kak spodi na zamlej se napravi, se vrejže, tisto vrkar vse mora pasati.« - Zdaj je zato ležej delati, ka vsefele mašine mate, nej? »Lakejše je, tau nemo pravo, samo tau vse pejnaza košta, če več mašinov je, te več košta. Prvin so z rokauv delali pa vse se je tak fajn na raji napravlo, samo več časa je trbelo. Te so čas meli pa lüdi je tü več bilau. Zdaj nega časa, pa nej lüdi, pa itak kak najprvin aj se napravi, pa dobro mora biti. Itak te delo vali, če dosta napraviš, pa dobro napraviš, te maš delo.« - Vküp ste zračunali, kelko strej ste v živlenji napravli? »Tau je nej mogauče vküpprešteti, farofe sem trij delo, mrliške vežice (ravatalozó) sem sedemnajset napravo, tau sem si zamerko, drügo pa nej.« - Gda vi pa sin vküper delata, kak zdaj tü pri Röfcini, etašoga reda sto je prejdjen, sto zapovejda? »Zdaj je že sin glaven, dja pa včasi samo kaj vcujpovejm.« - Samo pa zadnja rejč leko ka je itak vaša, nej? »Če je kaj tašo, te si zgučiva, pa te tak je,« se smejejo Rudi. Karči Holec Rudi Bedič Sin Janko je vönavčeni tesar pa ma svojo firmo Gnesnaden delo bole brž dé, ka mašini tö pomagajo POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK SNEJG Na pouli s postrašenin strašilon je nej vrejme vsigdar gnako bilou. Je bilou takšno vrejme kak vseposejdi kouli po krajini. Gnauk vrauče kak v pekli, drgauč vijer vejkši od vijera, drgauč dež kak v potoki pa mraz, ka je drevdje poukalo. V takšnom vrejmeni je moglo živeti tau naše postrašeno strašilo, pa v snejgi tö. Depa, vse je gnauk oprvin pa tak snejg tö. Po svojoj staroj šegi je postrašeno strašilo vodne spalo. Samo aj ne čüje pa samo aj ne vidi fičov, ka lejčejo kauli njega. Spalo je pa se v kmici gor zbidilo. Gledalo je pa li samo gledalo pa je nej vedlo, če je eške den ali pa že nauč. Vse kouli njega je biu snejg. Je biu bejli snejg, na nebi pa vceklak pun srebrni mejsec. Svejklo je bilau skur kak vodne. Gledalo pa je pa li samo gledalo pa neje vedlo, ka je gé. Depa, pomalek je gor prišlo, ka je nej pravi den. Vej so se pa ftiči nika nej naganjali kauli njega. »Kakšni čüden den,« se je zgučalo samo s seuv. »Takši bejli den, ka sam ga eške nigdar ne vido,« se je zgučavalo tadale. »Depa, rejsan trno čüden den. Nin nega nikoga. Vej pa vodne lidge kauli ojdijo, ftiči lejčejo pa vse takšo, zdaj pa nin nikoga nega. Pa tau bejlo po njivaj? Gda je vse tau vözraslo iz zemle? Rejsan čüden pauv, to bejlo. Kak se li zové?« Vse takšo njemi je ojdlo po njegvoj glavej. »Pa kak do zdaj té bejli pauv domau spravlali. Do ga želi, vökopali, ali ka?« njemi je snejg nej pa nej dau méra. Depa, uno je sploj nej vedlo, ka je tau snejg gé. Svekla nauč je po dugi vöraj začnola eške bole svekla biti. Začno se je nauvi den. Pa tam nin v lejsi so se že zglasili prvi ftiči. Postrašeno strašilo je tak brž začnolo spati. Pa je z nauvim dnevom gor prišlo sunce tö. Gesensko sunce je segrejvalo, je svejtilo pa li segrejvalo. Eške prva je večer prišo, je prvi snejg premino. Vnoči je postrašeno strašilo po svojoj staroj šegi oči gor odprlo. Gledalo je, pa li samo gledalo. Istina, ka je na nebi znouva biu srebrni mejsec. Istina, ka je nauč bila puna svekline. Depa, depa, snejga več nej bilau. Gledalo je, gledalo pa si znauva brodilo vcejlak po svoje. »Vej pa tau ne more biti istina!« se je čüdivalo. »V ednom dnevi je vözraslo, na drugi den ga več nega. Trno dober pauv je tau bejlo, ka je na pou-laj vözraslo. Ne vejm, zakoj lidge več toga ne pauvajo. Vej pa tak brž nika ne zraste pa tak brž nika doj s paula ne spravijo. Dun me miga, kak se zové tau bejlo,« se njemi je motalo po glavej. Mejsec je svejto tadale, dokejč so se nej na nebo prinesli oblacke. Pomalek je trda kmica gratala. Z oblakov je začno naraji leteti snejg. Najprva naraji, po tejm pa vse bole na gosti. Snejg je leto, potsrašeno strašilo pa je gledalo pa li samo gledalo. »Na, zdaj vejm, kak tau dé! Té pauv doj z neba sejajo. Pa bole ga sejajo, več ga iz zemle vözraste. Ja, več sejaš, več maš!« si je prajlo pa bilau trno gizdavo, ka takšno čedno glavo ma. Miki Roš MLAŠEČI KAUT Pismo iz Sobote Prazna glava Gnes sam gor stano z vcejlak prazno glavau. Če povejm po istini, je eške zdaj prazna gé. Dobro, sam si pravo, nika trbej naprajti, nika dun trbej naprajti, ka se glava napuni. Vej pa tak ne morem nej delati nej živeti. Depa, ka naprajti? Tisti prvi kafej je ostano samo v črvej, neje šau nut v glavau. Sküjo sam si eške enoga, depa trikrat bole krepkoga. Kcuj sam spiu eške eno palinko. Tak, zdaj dun bau, sam si brodo. Depa, nika! Vse, ka je bilau, je tau bilau, ka me je začnolo nut v črvej žgati. Pa je žgalo, žgalo, pa li žgalo. Kak ne bi, vej pa je eške vcejlak prazno. Pa sam si naredo eden trno krepek zajtrik. Djajce, šunka, krüj, prpeu sladki pa krepki, pa eške zaseko sam si gor na krüj mazo. Zdaj glava dun puna grata, sam čako, aj se tau zgodi. Depa, samo tau se je zgodilo, ka sam nazaj trno sneni grato od dosta gestija. Pa sam si nazaj doj lego. Zaspo sam pa spau nin dvej vöri. Gda sam se zbüdo, sam nej vedo, če je gnes, če je včera ali pa že zranja. Glava je bila eške bole prazna, kak je leko najbole prazna. Tak prazna, ka sam ranč nej mogo broditi, ka aj naredim, ka jo napunim. Vörvlite, če bi slamo emo, bi si slamo nut klačo. Depa, slame tö nej bilau. Ne vejm, kak dugo sam sejdo tam na kraji postele. Sejdo pa nej brodo na nika. Vejn bi tak sejdo cejli den, če bi nej poštaš pošto prineso. Njegvi motor sam vpamet vzeu, gda je na dvauri z njim že tri krauge naredo. Odišo sam tavö. Poštaš me fejst gleda, me gleda pa se naraj smedje. Kuman po tejm sam vpamet vzeu, ka sam skur gauli prišo na dvor. Ja, samo lačice sam emo na sebi. Depa, moja prazna glava mi je nej dopistila, ka bi se na sebe koriu ali pa bi mi kaj drugo bilau. Vzeu sam pošto pa odišo tanut. Vejn je za meuv že sedemkrat skričo, ka edno pošto plačati moram. Nin za pau vöre sva tou poravnala. Depa, ka aj delam tadale, je spitavalo tejlo, glava pa nej nika prajla. Po tejm je cingo telefon. Ne vejm, kak dugo je tau delo. Gor sam ga zdigno. Vörvlite, ne vejm, s kom sam gučo. Rejsan ne vejm. Samo tau paunim, ka sam se s tistim ali pa je bila tista, zgučo, ka gnes gvüšno pridem. Kam? Ob kelki? Buma, ne vejm. Ranč se mi ne senja. Eške dobro, ka gnes slüžbe najsam emo. Baug vej, ka bi se tam godilo. Leko bi sploj nej odišo v mojo slüžbo. Leko bi odišo kama ta, gde me sploj ne poznajo. Na, po tejm bi leko velke nevole gratale. Depa, zdaj od toga sploj neškem broditi. Na, glava se mi je prejk dneva dun napunila. Bilau pa je tau tak, ka je k meni prišla una, una, moja tašča Regina, trno čedna ženska. Gledala me je pa li gledala, dokejč je nej prajla: »Ti, name mantra sprtolejtna zmantranost. Leko ti namesto mene deš v bauto pa obed sküjaš?« Pa sam pravo, ka de vredi tak. Kuman po tejm sam vpamet vzeu mojo ženo pa od naja mlajšiva. Vlačili so se po rami kak kakša rejdka megla. Pa sam po tejm išo v bauto. Domau sam prineso pra za gvant prati, tri kefice za zobe pa dva litra vina. Mogo pa bi prinesti mesau, krüj pa olaj. Za obed sam speko mrkevco, sirauvo mesou zrezo na falate pa ga zmejšo s tikvinim olajom, šalato nabrao na gredaj pa sam sküjo. Depa, nikšna baja nej bila. Moja glava se je že punila. Se je napunila s tejm, ka sam betežen za sprtolejtno zmantranostjo. Če pa je tak, sam si pravo, pa se dola ležen pa mo čako, ka ta zmantranost premine. Nete vörvali, kak je takšo čakanje dobro gé. Zavolo mene leko trpi ta do geseni. Miki zveza.hu PETEK, 01.07.2011, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŽOGARIJA, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: POLITIKA, MLAD. NAD., 9.05 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE: SUŠA, RIS., 9.15 VESELA HIŠICA, LUTK. NAN., 9.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 9.45 PRVA LJUBEZEN, DOK. FILM, 10.00 PROFESOR PUSTOLOVEC, IGR. NAN., 10.20 ENAJSTA ŠOLA, 10.50 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.40 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.00 TO BO MOJ POKLIC: TAPETNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZDRAVJE V EVROPI: V IMENU LJUBEZNI, DOK. SER., 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA: SRČEK, RIS., 15.55 IZ POPOTNE TORBE: ZAGATE, 16.15 HABIB: PRAZNA EMBALAŽA, DAN. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 DUHOVNI UTRIP, 18.20 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKO UTRINKI, 20.00 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 20.30 FESTIVAL VURBERK 2011, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB: POČITNICE, 0.35 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 01.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.50 EVROPSKI MAGAZIN, 14.40 ČRNO BELI ČASI, 14.55 IMPRO TV, 15.30 GLASBENA ODDAJA, 16.35 MINUTE ZA ..., 17.05 MOSTOVI - HIDAK, 17.35 RAD IGRAM NOGOMET, 18.05 MED VALOVI, 18.30 UMETNI RAJ, 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 PRAVA IDEJA!, 20.30 FILM NOIR, DOK. ODD., 21.25 LOVEC, ANG. NAD., 22.20 OBREDJA: DALJNJI VZHOD, DOK. SER., 23.10 SLADKO IN GRENKO, IT. FILM, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.07.2011, I. SPORED TVS 6.00 POLETNA SCENA, 6.30 ODMEVI, 7.15 IZ POPOTNE TORBE: ZAGATE, 7.35 BOANA, LUTK. PREDSTAVA, 8.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.05 PAULINA SKRIVNOST, NEMŠ. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: POČITNICE, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 IZGUBLJENI ZAKLAD TEMPLJARJEV, DAN. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16:15 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA MAG. VERONIKA SELES, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NA VRTU, 17:40 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA MARIKA SAVŠEK, 17:55 Z DAMIJANOM, 18:20 SOBOTNO POPOLDNE: GOSTJA MARIKA SAVŠEK, 18.25 OZARE, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MISS UNIVERSE 2011, 21.30 LIST IN CVET: ZIMSKO CVETJE, DOK. ODD., 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.30 POLETNA SCENA, 23.05 CARMEN V JUŽNI AFRIKI, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 1.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 1.35 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SOBOTA, 02.07.2011, II. SPORED TVS 7.55 SKOZI ČAS, 8.20 MINUTE ZA ..., 8.50 POSEBNA PONUDBA, 9.20 TARČA, 10.25 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU NA DIVJIH VODAH, 12.00 FILM NOIR, DOK. ODD., 13.10 MISS SLOVENIJE 2011, 15.45 ODBOJKA (M): ŽREBANJE SKUPIN ZA LIGO PRVAKOV, 16.00 KOLESARSTVO: DIRKA PO FRANCIJI - 1. ETAPA, 20.00 V SANJAH, ANG. FILM, 21.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 GANDŽA, AM. NAD., 22.25 GANDŽA, AM. NAD., 2007, 22.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.07.2011, I. SPORED TVS 6.15 POLETNA SCENA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 MUSTI, RIS., 7.20 PALČEK SMUK V RIBNIKU, 7.25 PUJSA PEPA, 7.30 ANČINE NOGICE, 7.40 MOJSTER MIHA, 7.50 PENELOPA, 7.55 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, 8.05 TIMI GRE, LUTK. RIS., 8.15 PIPI IN MELKIJAD, 8.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, 8.30 GREGOR IN DINOZAVRI, 8.40 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 8.45 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 8.55 KLJUKEC S STREHE, 9.30 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 FESTIVAL VURBERK 2011, 14.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 FESTIVAL VOJAŠKIH ORKESTROV, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 POTI Z VZHODA: MALEZIJA, DOK. SER., 18.10 PRVI IN DRUGI, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 VELIKI SKLADATELJI - GUSTAV MAHLER, DOK. FILM, 21.00 PRENOS KONCERTA S KONGRESNEGA TRGA V LJUBLJANI, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLETNA SCENA, 23.30 VERIŽNO TRČENJE, ANG. SER., 1.20 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL NEDELJA, 03.07.2011, II. SPORED TVS 9.05 SKOZI ČAS, 9.30 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 10.00 PESEM KAMNA, 10.35 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 11.25 DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 KAJAK KANU: SV. POKAL V SLALOMU NA DIVJIH VODAH, 13.00 RAD IGRAM NOGOMET, 15.30 KOLESARSTVO: PO ULICAH KRANJA, 16.00 KOLESARSTVO: PO FRANCIJI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 UČNA LETA IZUMITELJA POLŽA, SLOVENSKI BARVNI FILM, 21.30 EMMA, ANG. NAD., 2009, 22.25 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 23.20 PRIJATELJSKE ZDRAHE, ANG. NAD., 0.15 MY WAY, DOK. FILM, 0.35 KRALJ MATJAŽ, DOK. FILM, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.20 ŽOGARIJA: POSTOJNA, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 PRIHAJA NODI, RIS., 9.20 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 9.30 ALI ME POZNAŠ, POUČNA NAN., 9.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.50 INTERNAT, DOK. FILM, 10.05 (NE)POMEMBNE STVARI: ZDRAVJE, 10.55 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POLNOČNI KLUB: IZGINULI, 14.30 GOZDOVI SLOVENIJE: PRAGOZD, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 BINE: ŽEHTA, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: S ŠTEVILKAMI IN ŠTEVILI V VESOLJU, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŽIVLJENJE: PTICE, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.55 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK 04.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.20 SOBOTNO POPOLDNE, 15.25 RELI MARIBOR, REPORTAŽA, 15.45 UMETNI RAJ, 16.10 SLOVENSKI UTRINKI, 16.40 POSEBNA PONUDBA, 17.05 STARŠI V MANJŠINI (II.), ANG. NAD., 17.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.25 IMPRO TV: BOŠTJAN GORENC IN SEVERA GJURIN, MLADINSKA ODDAJA, 18.55 VEČERNI GOST: DR. BORUT TELBAN, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: IGRALEC NA SREČO, RUS. FILM, 21.35 POGLED Z NEBA, DOK. SER., 22.30 NA UTRIP SRCA, 22.30 OPERNE ARIJE: BARITONIST JOŽE VIDIC, 22.35 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT, 23.30 KNJIGA MENE BRIGA, 23.50 PISAVE: DRAGO JANČAR, DŽEVAD KARAHASAN, 0.25 INFOKANAL * * * TOREK, 05.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN. 8.25 ŽOGARIJA: IDRIJA, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.20 ZLATI PRAH, PRAVLJICA ZA OTROKE, 9.35 ČRIČEK IŠČE SONCE, 9.50 BINE, LUTK. NAN., 10.10 RIBIČ PEPE: RADOŽIVA PORTUGALSKA, POUČNA ODDAJA, 10.30 OTROCI Z REČNEGA BREGA, DOK. FILM, 10.45 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.10 SINJE NEBO, NORV. NAD., 12.00 POGOVORNA ODDAJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA, DOK. SER. 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ČEZ PLANKE: ISTRA, 21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 PRAVA IDEJA!, 23.50 MEJE MOJEGA JEZIKA NISO MEJE MOJEGA SVETA, DOK. SER., 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL TOREK, 05.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 16.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 17.10 MED VALOVI, 17.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.10 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA, 18.45 SLOVENSKI VODNI KROG: RADULJA, DOK. ODD., 19.15 MUZIKAJETO: ČUDNI INŠTRUMENTI, 20.00 SPOSOBNOST ODPUŠČANJA, AM. DOK. FILM, 20.55 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.20 POSEBNA PONUDBA, 21.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.15 PIRAMIDE?, DOK. FELJTON, 23.45 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: LJUBLJANA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 06.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI, LUTK. NAN., 8.25 ŽOGARIJA: BOHINJSKA BISTRICA, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.20 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA, 9.35 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.00 KORAKI, DOK. FILM, 10.15 KEKEC, MUZIKAL, 11.05 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.30 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TEDNIK, 14.15 KULTURNI VRHOVI: ŠMARNA GORA, DOK. SER., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA, RIS., 16.05 POLICAJ ČRT: PRIMER POGREŠANIH POLICISTOV, RIS., 16.15 POD KLOBUKOM: TAČKE POMAGAČKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.20 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: PUSTI MOJE OTROKE, NIZOZ. FILM, 22.00 ODMEVI, ŠPORT, VREME, 22.55 POLETNA SCENA, 23.25 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 0.10 TRIKOTNIK, 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL SREDA, 06.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.45 IZVIR(N)I, 14.15 5. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 14.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.20 SLOVENSKI VODNI KROG: RADULJA, DOK. ODD., 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 ČRNO-BELI ČASI, 16.55 SLOVENCI PO SVETU, 17.25 EKOUTRINKI, 18.00 ŽIVLJENJE: PTICE, ANG. SER., 18.50 GLASBENA ODDAJA, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SKOKI SO MOJE ŽIVLJENJE – DOK. FILM O PRIMOŽU PETERKI, 20.50 BILO JE..., 1.55 OBRAZI DRUGAČNOSTI: KO BOLI DUŠA, DOK. SER., 22.25 POVRATNE STEKLENICE, ČEŠKI FILM, 0.05 BIG BAND RTV SLOVENIJA, 0.55 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.07.2011, I. SPORED TVS 6.50 POLETNA SCENA, 7.20 ODMEVI, 8.00 TELEBAJSKI. LUTK. NAN., 8.25 ŽOGARIJA: MURSKA SOBOTA, 8.50 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 9.10 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 9.20 SEJALCI SVETLOBE: POBEGLA FRNIKOLA, 9.40 POD KLOBUKOM: TAČKE POMAGAČKE, 10.10 MAX SE SELI V KAIRO, DOK. FILM, 10.25 ČASOPLES, PLESNA ODDAJA, 11.20 SPREHODI V NARAVO: VRTNICE, 11.35 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 12.00 MATIČNE CELICE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STUDIO CITY, 14.20 ČOKOLADNE SANJE, SLOV. NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 ŽIVLJENJE BREZ OČKA, DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OBREDJA: AFRIKA, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA. 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 PREBERI IN ZAŽGI, AM. FILM, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.25 ŽABE ALI PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 07.07.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 13.25 GLASBENA ODDAJA, 14.55 UGRIZNIMO ZNANOST: GLIVE: KDO POSPRAVLJA ZA NAMI?, 15.20 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 POMAGAJMO SI, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 ČEZ PLANKE: ISTRA, 18.00 JUNAK NAŠEGA ČASA, RUS. NAD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 20.00 KONCERT, 21.30 BREZUPNI ROMANTIKI, ANG. NAD., 22.30 VOLITVE ŽUPANOV, 23.35 ZABAVNI INFOKANAL Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU vas čaka z novim prizidkom. Spet si lahko ogledate razstavo keramike in ogledni depo v kletnih prostorih s predmeti iz porabskih vasi. Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Staro stalno razstavo o Porabskih Slovencih si lahko ogledate doma na CD-ju (cena: 5 evrov). Nova razstava je v pripravi. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 1 evro, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 50 centov.