4. it - 8. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*—	V	Llubljam,	četrtek	5.	januarja	1922.
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 4S K. Letno 870 K
Inozemstvo:
Mesečno 68 K. Letno 816 K.
Dgtari: enostolpna mm vrsta za 2 K, večkrat popust.
JUGOSLA
Plača
no do
Li'cijalna kuj
Uredništvo:
."'oHovs ulica 1/1. Telefon 380.
Pavšalni frank,,	Uprava	t
lž/iioit	arijin	trg	8.	Teleton 44
Ljubljana Kokopisi 8e ne vračai0
prašanjem je priložiti znamko
za odgovor.
Razdor v demokratski in radikalni
stranki.
Beograd, L dec. (Izv.) Te dni so ■•kateri tukajšnji listi prinesli vest, da •• bo skoro pojavila na političnem po-toriSču skupina Božo Markoviča, Milna Orolla, Živko Stanojeviča, Mihala Tadiča in dr., ki še razvijajo svoj po-Rtfčni program ter stopajo odkrito v politično borbo. Pri prihodnjih splošnih Volitvah nameravajo nastopiti že kot Mttna politična skupina. Ootovi politiki Itčunajo s tem, da bodo k njim pre-MopOl takoj tudi nekateri demokratski ■oalancl (Sumenkovič, Pera Markovič, Plgovčevič 1. dr.). Ne veruje se pa, Itprav se Je o tem £e govorilo, da pri-•topl v njihovo skupino tudi minister Kumanudl. Ootovo pa je, da bo lepo Itovllo samostojnih, ko so poslednjič tlasovall za demokratsko zajednico, Kdaj glasovali za to novo skupino. Ta pokret dobiva tla posebno med bivšimi srbskimi saniostojnežl. Kar se tiče »bilke države, se narr^rava skupina Markovič-Oroll začetkom- držati rezervirano. Na kakšen ppjjtičen uspeh «ore ta nova formacija računati, se še M da sklepati. Vendar pa je zanjo ve-■kuspeh le v tem, da je pridobila za •Je Mihala Tadiča, ki ima v vseh ■togih velik upliv.
Zagreb, 4. dec. (Izv.) Današnja »Slobodna Tribuna« prinaša od svojega dopisnika v Beogradu vest, da se med radikalnimi ter demokratskimi poslanci vsak dan bolj izražata dve Struji, mlajšili in starejših. To cepljenje se posebno kaže v klubih, kjer med mladimi in starimi pogosto pride do ostrih sporov. Edino stroga disciplina zadržuje še ti dve struji, da ne dobi vladajoča napetost med njimi tudi izraza v javnosti ter v parlamentu. V najnovejšem času se pričenjajo ti spori tudi med ministri. Osobito ogorčena borba se vodi v radikalnem klubu, da pridejo v vlado gotovi mlajši ljudje iz kluba. Ta borba ni prestala tudi ob nastopu nove vlade. V političnih krogih se govori, da bo ta borba mnogo doprinesla k temu, da sedanja Pašiče-va vlada ne bo imela dolgega obstanka. NI izključen razkol v slučaju, ako se bosanski radikali radi lokalne borbe z. muslimansko organizacijo ločijo od radikalne stranke in ako nekateri samostojni poslanci demokratske stranke preidejo v tabor Bože Markoviča in Milana Orolla, katerih politični izstop se pričakuje v najkrajšem času.
Niniič postane vteeno zunanji minister?
Beograd, 4. dec. (Izv.) Sinoči je ra-■kalnl klub Imel sejo, na kateri Je ml-Mrtrski predsednik Pašič referiral o <1* Je dr. Momčiio Ninčlč kandidat ti ministra zunanjih del, dr. Miroslav opalajkovič pa je dobil agrement kot tal poslanik v Parizu. Ako demokratski klub, ki Je danes ob 10. uri Imel sejo It ako pristane na kandidaturo dr. Nln-izide ukaz o njegovem imenova-tfu le danes. (Medtem že javljajo nekateri zagrebški listi, kakor »Večer«, 1» med demokratskimi poslaniki, ki •o ostali v Beogradu, vlada veliko ne-Badovoljstvo proti Ninčiču In da tudi Veilna radikalcev ni zadovoljna z nje-«ovo kandidaturo, ker bi hoteli, da nje-
govo mesto zavzame Velizar Jankovič ali Laza Markovič. Med člani vlade je isto razpoloženje. Op. ured.) Pašič je danes pozval na posvetovanje Ljubo Jovanoviča, Markoviča in Ninčiča ter izgleda, da bo izbor kljub vsemu vendarle padel na Ninčiča. Kakor se čuje, nameravajo demokrati predložiti tako solucijo: ako bi došlo do rekonstrukcije vlade, odstopijo radikalom mesto ministra notranjih del za mesto ministra zunanjih del, za katero bi kandidirali Vojo Marinkoviča. O tem vprašanju konferirajo danes popoldne radikali s Pašlčem ter se pričakuje, da pade zadevna rešitev še danes.
Razdor v socUalno-demokratski stranki
»rJh?0®	(Izv.) Današnji
dtnt*««11*	k	že	doseženo je-
ttmnu? V *oc,la'no - demokratski 51*7 fopet zrušeno, to pa radi Ko?*.?* *a nast0PanJa Vitomila miniJ* .iT *tran*£l- Kot predstavnik SrJlftfrUntlzma ter vsled svojih kon-nantnih zvez z demokrati stranki Mtno škoduje. Socljallstičnl delavski
listi se odkrito boje, da Korač ne povede stranke na nove stranske poti, med tem ko je Dragiša Lapčevič potisnjen v ozadje. Zelo verjetno je, tako zaključuje Imenovan! list, da bo Iz navedenih razlogov en del delavstva, ki je nezadovoljen s Koračem, formiral novo skupino.
RMERIKA in evropska gospodarska KONFERENCA
^••bington, 3, januarja, predsed-•Ot Harding je imel s člani kabineta razgovor o eventualni udeležbi Zedi-®jenih držav na evropski gospodarski konferenci. Sklenili niso ničesar.
London, 4. januarja. Reuterjev l*Tlj* iz Wa*hingto na: Predsed-
Marding iD njegovi ministri so se **• **** posvetovali o gospodarskem položaju v Evropi. Uradno se naproša, ■a ni bil storjen noben sklep glede politike Amerike v vprašanju udeležba evropske konference. Evropske ve-•aafl« doslej še niso poslale Hardingu Motenega oficijelnega ali poloficijel-•kja predloga glede udeležbe.
&R. Bene s o nalogah male
ENTENTE.
Beri«, 4. januarja. V' razgovoru
® Praškim korespondentoin lista »Gaulcis« je ministrski predsednik dr. "•nei povdaril, da je nasvetoval dve •Mernici, namreč popolno izvedbo Mirovnih pogodb in odpravljanje sto-•atnlh animoznosti, da sc uresniči ob-■ova Srednje Evrope. Zato se je ■•tvarila mala ententa in se je Češkoslovaška približala Avstriji. Končno J* povdaril dr. Bcneš, da trgovska po-K°dba med AvstVijo in Češkoslovaško J vsebuje ničefear, kar bi dalo Italiji rOvod za skrbi.	.
B£lAND PREDLAGA MANIFEST ** OHRANITEV VERSAILLSKE POGODBE.
*AlPariz, 4. jan. (Izv,) Brkand bo za-p ®.r‘ vladah v Briisselu. Varšavi, ellar Bulcarešti ifl Beogradu z Ini-fplt u-za skupno redakcijo rnani-naj bi bil sledeče vsebine: »roapisane države izjavljajo, da bo-a° nasprotovale vsaki reviziji teri-torijaiinh, vojaških, finančnih in ekonomskih določb versailiske pogodbe, ki se tičejo njih: da bodo nasprotovale vsaki tnoduikaciji. ublažitvi ali
popravi, ki ne bi bila preje predložena njhovim vladam, zbranim k skupni konferenci v soglasno odobritev in sprejetja v njihovih parlamentih.«
BRIAN DO V A IZJAVA PRED ODHODOM V CANNES.
London, 3. januarja. »Daily Mail« objavlja nastopne izjave, ki jih je dal ministrski predsednik Briand, preden je odpotoval v Cannes:	Ključ evrop-
skega položaja je v varnosti Francije, Zveza Velike Britanije in Francije, ki se nam ni dosegla, bi bila najboljši dokaz, da naš ladijski program ni naperjen proti našim angleškim prijateljem in da bi se proti njim tudi nikdar ne mogel naperiti. Je podlaga, na kateri bi se mogla zgraditi obnova Evrope, da bi postaja res trajna. Sklenimo torej najprej trajno zvezno pogodbo med Veliko Britanijo in Francijo, kateri se lahko polagoma pridružijo clruge zvezne pogodbe, ki bi pritegnile tudi druge zaveznike, morda na podlagi formule za dogovor glede Tihega oceana. Francosko angleška zveza pa mora biti in temelj vseh drugih dogovorov.
IZPUŠČENI MADŽ. POSLANCI.
Budimpešta, 4. jan. Kr. sodni stol je danes na podlagi odločbe obte-žilnega senata proti kavciji izpustil poslance: Štefana Rakovvzkega, grofa Antona Szigraya, dr. Gustava Gratza in podpolkovnika Schnitzlerja, ki so bili aretirani v zvezi z Karlovim pučem.
ANGLEŠKO - IRSKI DOGOVOR PRED IRSKIM PARLAMENTOM.
Dublin, 4. jan. Irski parlament je zopet začel razpravljati o angleško-irskern dogovoru. Več govornikov je izjavilo, da je razpoloženje za ratifikacijo v (Ježeli ugodno, celo v mestu Cerku, ki velja kot trdnjava slmfaj-novcev.
Železničarjem I
Dne 4. t. m. ob 11. uri dopoldne smo prejeli od predsednika vrhovnega vodstva koaliranih železničarskih organizacij iz Beograda sledečo brzojavko:
Pitanje o jednokratnoj pomoči za poedine kategorije stoji dobro. Ra-dimo za ave. pismo sleduje.
Predsednik Stanojevič.
Na to brzojavko je poslal pokrajinski koalicijski odbor sledeči brzojavni odgovor:
Vztrajamo na zahtevah za v«e nastavljeno in nenastavljeno osobje. Zahteve so bile pripoznane kot opravičene. Vsaka pogajanja nepotrebna. Poročajte takoj.
Koalicijski odbor.
PROTESTNI ŠTRAJK ŽELEZNIČARJEV V MARIBORU.
Maribor, 4. jan. (Izv.) Ker železničarjem še dosedaj ni obljubljena 13. mesečna plača, se je danes okoli 9. ure dopoldne delavstvo delavnice južne železnice na koroškem kolodvoru zbralo ter stopilo v polurni protestni štrajk. Stavkujoče sta nagovorila Selinšek In Nachtigal, k! sta povdarjala, da je ta stavka samo resen opomin merodajnim činlteljem, da že enkrat Izplačajo železničarjem oblubljene prejemke, ker bo drugače poseglo delavstvo tudi po skrajnem sredstvu, to je po splošnem štrajku.
PASIC NE POSETI PRAGE IN DUNAJA!
Zagreb, 4. januarja. Kakor doznava »Riječ«, »e z uradne strani demen-tira vest, da bo ministrski predsednik Pašič posetil češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša in da se bo na povratku zadržal nekaj časa na Dunaju v svrho sklenitve pogodbe z Avstrijo,
HRVATSKO ČASOPISJE IN NAŠ SPOR Z ITALIJO.
Zagreb, 4. dec. (Izv.) Povodom vesti, da bo naš spor z Italijo prišel pred forum zveze narodov, vsi Iteti brez razlike strank energično zahtevajo od vlade, da ne popusti od svojega stališča ter da zahteva točno izpolnitev rapailskega dogovora. — »Obzor« In »Hrvat« prinašata danes vesti, da Italija ponuja naši državi Zadar In Lastavo pod pogdjem, da ml priznamo Italiji suvereniteto nad Reko. Imenovana lista protestirata proti temu, da bi se v naše zadeve 1 Italijo vmešavala kaka druga velesila, osobito Francija, ki bi hotela mešetariti v prid Italijanom.
DEMOKRATI IN RADIKALI ZADOVOLJNI Z NOVIM VOJNIM MINISTROM.
Beograd, 4. dec. (Izv.) General Vasič je prišel danes v Beograd, kjer še danes položi prisego ter nastopi svoje mesto. General Vasič je kot minister vojne svoj čas izdelal načrt o ustrojstvu naše vojske, ki je še danes v veljavi. Z njegovim imenovanjem za vojnega ministra so zadovoljni tako radikali kakor tudi demokrati.
HRVATSKI POKRAJINSKI NAMESTNIK V BEOGRADU.
Beograd, 4. Jan. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo g. Demetrovlč je imel danes daljšo konferenco s finančnim ministrom dr. Ku-manudijem, v kateri je poudarjal potrebo povišanja dodatkov na plače občinskim uradnikom v Hrvatski in Slavoniji. G. minister je obljubil, da bo potrebno vsoto za te dodatke realiziral s 3 In pol milijona dinarjev, ki se bodo dobili od dela 10 % davka na takse, ki Je predviden za to leto. Danes dopoldne je f. namestnik posetil tudi prometnega ministra ter mu naglašal potrebo, naj se čimprej začne s popravili v pristaniščih v Bakru in Martin-ščicL Minister je obljubil, da bo storil vse potrebne, korake. Nato je g. namestnik zainteresiral g. ministra o potrebi dela na progi v Rogaško Slatino. Za ta prometna popravila Je že predviden kredit v tem ministrstvu.
NAS NOVI POSLANIK V NEW Y ORKU.
Beograd, 4. januarja. (Izv.) Dr, Ivan Grisogono-Nevski je imenovan za generalnega konzula naše držav« v Newyorku.
MOBILIZACIJA V RUSIJI.
Pariz, 4. Jan. Kakor poročajo listi iz Moskve, je sovjetska vlada baje sklenila, da v vsej Rusiji mobilizira dva letnika.
Gospodarska vzajemnost Evrope.
V internacijonalnl politiki le zapihala ostra burja proti samopolitičnim in teritorijalnim stremljenjem evropskih držav. Komaj so se bila v toku treh let razrešila najvažnejša razmejitvena vprašanja srednje Evrope in Azije, pa je washingtonska konferenca preokrenila petorico velesil k razorožitvenim in gospodarskim problemom.
Tak razvoj mednarodnih odnošajev ni prišel nepričakovano. Svetovna' vojna je bila v prvi vrsti gospodarski fenomen, kakršnega zgodovina ne pozna. Uničile so se brezmejne gospodarske, industrijske, prometne in človeške vrednote. Zmagala je večja stabilnost in neizčrpanost uporabljivih gospodarskih sredstev. Tega ozadja, ki je privedel do poraza centralnih sil, pa niso zapazile zapadne sile neposredno pri sklepanju mirovnih pogodb. Šele mednarodni gospodarski, trgovinski in financijelni odnošajl in pa ogromne socijalne in finančne krize, ki so nastopile v vseh deželah sveta, so prepričale državnike, da je vendarle gospodarska dobrobit narodov poglavitna naloga državnega sožitja in da se v tej nalogi nahajajo bistveni predpogoji mednarodnih uspehov.
Gospodarske obnove posameznih držav pa ni mogoče izvesti z izoliranimi poizkusi v notranjščini države, marveč samo s smotrenimi mednarodnimi načrti, ki bodo vprašanje zagrabili tam, kjer ima svoje temelje, namreč v mednarodni gospodarski solidarnosti. Gospodarski zakoni in ekonomska skupnost niso omejene na državne meje. One se raztezajo preko držav in tvorijo mednarodno zveznost.
Države in njih gmotna dobrobit je navezana na vzajemno gospodarsko življenje. Proizvodi industrije in poljedelstva se morajo izmenjavati. Velika zapadna Industrija in linanca je prišla do spoznanja, da je gospodarska ekspanzivnost bistveni predpogoj zdravega socijalnega in ekonomskega življenja evropskih držav. Na drugi strani pa obstojajo države, ki stokajo pod nerazrešljivimi valutnimi in gospodarskimi krizami. So to predvsein' države srednje in vzhodne Evrope. Po rešitvi teritorijalnih vprašanj prihajajo na vrsto gospedarska. Med zapadnimi silami bo započelo tekmovanje za ekonomskimi sierami, na katere se naj razdeli srednji in vzhodni svet Evrope. Toda predno se taka gospodarska borba načne, je treba ustvariti na teh teritorijih take gospodarske prilike, ki bodo eksploatacijske načrte sploh omogočale.
Države srednje in vzhodne Evrope so gospodarsko in valutno na tleh. Prometna sredstva so obrabljena in komaj zadostujejo lokalnim potreb* ščlnam. Velikopoteznih mednarodnih trgovinskih odnošajev ni mogoče i njimi ustvaritt. Cene proizvodov se nahajajo v tako nestalnem valovanju, da izključujejo dolgotrajne in pravilne kupčljske zveze. Poleg tega imamo plavajoče državne budžete, ki onemogočajo širokopotezno obnovitveno delovanje državne uprave v prospeh gospodarskega, industrijskega in finančnega razmaha. Kot posledice teh razmer kažejo denarstveni dogodki med posameznimi državami tako kritične razlike, da se internacijonalne valu-tar ne kombinacije vpregajo v golo naključje.
Ti nagibi so privedli zapadne velesile do tega, da so se začele resno in' prav vztrajno baviti z gospodarsko obnovo srednje in vzhodne Evrope. Gre jim pač zato, da vzpostavijo kolikor toliko solidno gospodarsko ’ozemlje, kjer bodo odlagale proizvode svojih industrij in kjer bodo zaposlili svoje, vsled valutnih razlik v nedoglednost narasle kapitale. To je namen sedanjih finančnih konferenc, ki se vršijo v Parizu, Cannesu, Londonu itd. Francoski in angleški strokovnjaki so izdelali podroben načrt gospodarske obnove Evrope in celo pravila velike zasebne mednarodne družbe, ki bo zbrala potreben kapital, da se reorganizirajo prometne zveze z Rusijo, Poljsko in ostalimi državami vzhodne Evrope. Pod naslovom akonomske solidarnosti Evrope se bo začela kapitalistična investicija v srednji in vzhodni Evropi, ki bo povzročila novo gospodarsko dobo.
AMERIKA IN FRANCOSKA OBOROŽEVALNA POLITIKA.
London, 4. januarja. Resolucija, ki jo je poslanec Reawes predložil ameriški reprezentančni zbornici, veli med druim: Washintonzka konferenca je pokazala, da gotove države, ki so upnice Amerike, izdajajo velike svote za pomnoževanje oboroževanja na morju. Zed. države popolnoma razumevajo težkoče, s katerimi se ima boriti Evropa in je pripravljena, fundi-rati evropske dolgove, ako bi se za to pojavila potreba. Toda ako F'ran-cijo ne ganejo prošnje človeštva po svetovnem miru in namerava ta država svoje podmornike celo pomnožiti, je za Ameriko prišel čas, da računa s trenotnim položajem. Francija ima vojsko, ki je večja, kakor ona, ki jo je imela Nemčija pred vojno. Francija ne odklanja samo zmanjšanja svoje vojske, nego vztraja celo na popolni svobodi, da jo še pomnoži. Stališče Francije glede povečanja mornarice pomenja izdatek stotin milijonov dolarjev. S takim oboroževalnim programom se gotovo ne bo bavila država, ki se nahaja v finančnih stiskah. Ameriški narod mora z vso pravico vztrajati na tem, da se francoski program izvede s francoskim in ne z ameriškim denarjem.
ŽITA SE NASTANE V CURIHU.
Bern, 4. jan. Bivša cesarica Žita, ki je danes odpotovala iz Funchala preko Pariza v Bazel, se bo nastanila v Curihu.
RUSKO - KITAJSKA ZVEZA PROTI JAPONSKI?
Kodanj, 3. jan. »Berllngske Tl-dende« poroča: Kakor Javlja riški list »Sevodnja«, je odposlala sovjetska vlada posebnega poslanca v Peking. ki bo predlagal Kitajski vojaško zvezo zoper Japonsko.
TURSKA OFENZIVA PROTI GRKOM.
Rim, 4. januarja. Iz Carigrada se poroča, da nameravajo Turki začeti ofenzivo proti Grkonv.
Borzna poročila.
Zagreb, 4. jan. Devize: Berlir 150—151.50, Italija 1212—1220, London izplačilo 1210—1230, London ček 1205—1220, Newyork izplačilo 290— 0, Newyork ček 0—291, Pariz 2350— 2400, Praga 448-455, Švica 5400--5500, Dunaj 4.15—4.25, Bukarešta 210—213, Budimpešta 47—48.50. Valute: dolarji 285-—289, c. rublji 20 -27, napoleondor 980—1000, nemške marke 0—160, rom. leji 210—215, ital. lire 1205—1212.
Zagreb, 4. dec. Na današnji tukajšnji borzi je bilo osobito velike povpraševanje Beograda, ki je jem:* vse zapadne devize in Prago. Oči-vidno je to v zvezi z akcijo trgovcev za moratorij, oziroma se kani gotov pritisk na vlado, da ga izvade. Verjetno je pa tudi, da se trgovci skušajo kriti, ker so mnenja, da ne bo prišlo do moratorija. Tudi nekatere banke niso mogle premagati skušnjave ter so ponovno ponujale krone v inozemstvo, poslužujoč se dejstva, da stojimo nad pariteto. O teh mahinacijah razpravljajo danes vse zagrebške novine ter ostro obsojajo postopanje posebno beograjske partije. ki na ta način škoduje državnim Interesom.
Beograd, 4. dec. Valute: Dolarji 70, lire 300, leji 54.50, marke 37.75, čsl. krone 107, napoleoni (papfr) 20 70. Devize: London 300, Parl2 574, Milan 301.15, Solun 270, Berlfrt 37.80, Dunaj 1.085, Bukarešta 65.35, Sofija 49. Budimpešta 11.50.
Štrati'2.
t-........
Prvi Sarki.
Trst, 3. januarja.
O zadnjih božičnih incidentih v Šibeniku pišejo italijanski listi dan za dnem prav obširno. V začetku so dvignili glasen krik in vik, kakor da bi se jim bila dogodila v Šibeniku silna nesreča. Nacionalistična in posebno pa še fašistovska glasila so zopet klicala na ves glas po maščevanju in zahtevala, naj se vendar že enkrat potegne izzivajočo Jugoslavijo temeljito za ušesa.
Mi, ki poznamo Italijane in vemo, kakšne periidne duše so, smo bili že v prvem hipu uverjeni, da igrajo novo komedijantstvo in da leži brez-dvornno krivda na njihovi strani. Saj se ni izkazalo prvikrat, kdo ščuva in kdo izziva. To se ni Izkazalo samo v zasedenem ozemlju, kjer nastopajo Italijani proti nam kakor pristni barbari, temveč to se je izkazalo že večkrat tudi ob dalmatinski obali, kamor hodijo Italijani izzivat in insce-nirat incidente, da jih potem izrabljajo v svoje politične in zahrbtne namene. Kaj vendar iščejo neprestano v jugoslovanskih lukah? Naj ostanejo lepo doma; saj jih nihče ne kliče!
S silni mzadoščenjem so objavili italijanski listi noto italijanske vlade, ki je bila odposlana jugoslovanski vladi in ki se je tikala šibeniškega incidenta. Veselili so se te note, ki je hotela ponižati Jugoslavijo. Nas je ta nota spekla. Zabolelo nas je, tembolj, ker smo pričakovali, da bo jugoslov. vlada zopet pogoltnila grenko pilulo in se uklonila, kakor se ukloni tisti, ki je šibak in se dobro zaveda, da je nedolžno jagnje, nasprotnik pa volk, ki trpi, da mu jagnje kali vodo, No, italijanski listi so se veselili zopetnega ponižanja jugoslovanske vlade.
A zgodilo se je enkrat narobe. Jugoslovanska vlada noče dati zadoščenja, ker se ne čuti niti najmanje krivo in ker se ji zdi že preveč tega ponižanja. Mera je polna!
Italijanski listi so komaj čakali novo ponižanje, a so se ušteli. Še sedaj ne morejo verjeti, tako so zaverovani sami vase In v svojo papirnato moč.
Odločni korak jugoslovanske vlade, ki se je naveličala italijanskega komedijantstva in se obrnila, kakor poročajo listi, na zvezo narodov, je Italijane vsaj nekoliko streznil.
Nekateri listi poročajo, da je Jugoslavija zavarovala s topovi jugoslovanske luke in da se je odločila postopati brezobzirno, ako bi se drznili Italijani izkrcati kjerkoli v Dalmaciji. Ta poročila kažejo, kako iunaški so naši sosedje.
V zadnjih dneh se Italijani tudi zelo jezijo na Francijo; očitajo ji. da je zavratna in da podpira in podpihuje Jugoslavijo.
Italijanska moč, je papirnata moč. Italijanom je treba pokazati zobe, potem preneha njihovo junaštvo In se lepo potuhnejo. Ne bojmo se, zakaj na naši strani je pravica.
Italijanska moč pojema. V navzkrižju so z vsemi, ker povsod intrl-girajo in povsod se hočejo okoristiti. Polagoma spoznavajo vsi te papirnate junake.
Pa tudi gospodarsko propadajo. Njihova največja banka dl Sconto je prišla te dni na boben. Nešteto družb in malih ter srednjih industrijalcev je
prišlo vsled tega konkurza do poloma. Konkurzi bodo zdaj na dnevnem redu. Italijanska vlada je v silnih skrbeh in ne ve kaj početi. Na tisoče prizadetih ljudi tarna in proklinja.
Jugoslovanska vlada je zopet prepovedala izvoz v Italijo. Tega nismo čitali v listih, a dovolj je, če pogledamo obraze tržaških lesnih trgovcev, mesarjev in drugih, ki bogate na račun jugoslovanske valute.
Naše ljudstvo trpi in čaka. Čaka pravice! Odločni korak jugoslovanske vlade radi šibeniškega incidenta in govor ministrskega predsednika Pašiča v petkovi seji. sta prva žarka, ki sta posijala v naše nesrečno zasedeno ozemlje. V petkovi seji je dejal min. preds. Pašič, kakor poroča današnja »Edinost«: »Storil sem večkrat korake pri italijanski vladi (glede zatiranja Slovencev v zasedenem ozemlju). Tudi v tem poslednjem slučaju (požig Narodnega doma v Bar-kovljah) sem ukrenil potrebne korake in zahteval, da se naši rojaki v Italiji zaščitijo. Ako to ne pomore, podvzamemo druge korake in kaj pride pozneje, tie moremo vedeti.«
Današnji »Piccolo« se že zaletava v te besede, mi pa smo jih prejeli kakor balzam.
(K današnjemu pariškemu brzojavu)
Diplomati antante se zbirajo v solnčnem francoskem mestu Cannes na obali ažurnega sredozemskega morja.
Pariški in londonski listi so prinašali o tem državniškem sestanku naj-sijajneje napovedi in upapolna prerokovanja za definitiven evropski mir. Sedaj so ti glasovi naenkrat potihnili. Pred konferenco v Cannes sta se namreč sestala Lloyd George in Bri-and ter si stopila nasproti z dvema različnima tezama.
Angleški ministrski predsednik je povdarjal, da je treba Evropo ekonomsko vzpostavitev in zato da je po trebno, da se razbremeni gospodarsko potlačena Nemčija ta ta način, da se ji — če že ne odpusti — pa vsaj odloži del reparacijske odškodnine, obenem je pa treba obnoviti gospodarske stike z Rusijo in znižati armado (v prvi vrsti francosko) na kopnem in na morju.
Gospod Briand je seveda temu nasproten. Francija odklanja znižanje svoje armade, zahteva točno odškodninske obroke in je skrajno rezervirana napram stikom s sovjetsko vlado. »Westminster Gazette* in oficijozni londonski »Observer« sta 25. dec. jasno konstatirala nesoglasje med Londonom in Parizom v temeljnih vprašanjih In upanje na Cannes je šlo po vodi — kar čujemo sedaj, so le lepe uradne prikrivajoče besede.
Angleško časopisje zagovarja tezo londonske vlade, ki pomeni v resnici revizijo versaljske mirovne pogodbe. Z Anglijo vodi svojo politiko v enaki smeri Italija.
Proti londonskem načrtu, torej proti vsaki reviziji mirovne pogodbe pa zagovarja francoska javnost vstvaritev francosko - belgijske zveze. h kateri naj bi se popolnoma priključila tudi Mala antanta. Ta blok bi bfl proti rc^ziji.
Manifest, \i poroča o njem današnji brzojav, bi bil torej prolog an-
tirevizijonističnega bloga za konferenco v Cannes-u.
Očitno je, da stoji naša država pred važno odločitvijo v svoji zunanji politiki.	—	Yam
ra
(Iz govora posl. Ivana Deržiča v Narodni skupščini.)
(Nadaljevanje.)
Afera z denarnimi pismi.
Gospod minister je izjavil, da je deficita v veliki meri kriva slaba administracija. Res je to. V prvi vrsti je kriv deficitov sistem. Uveljavljen je bil pravilnik o ureditvi prometa z valutami in devizami. Ko je stopil ta pravilnik v veljavo, je zadržala ljubljanska poštna in brzojavna direkcija okoli 100 pisem s tujimi valutami ter javila celo stvar centralni vladi. Tukajšnje in prečan-ske banke so navzlic predpisom pravilnika, pošiljale v inozemstvo tuje valute in devize. Vladni listi, kakor so pri nas »Slovenski Narod« in »Jutro« so pisali, da se mora pod vsakim pogojem to oškodovanje državnih interesov najostreje kaznovati. Pričakovali smo, da se bo tudi zgodilo. Ker je bilo videti, da se ne misli proti izvozničarjem valut in deviz ničesar ukreniti, je posl. Brandner vložil na ministra financ tozadevni upit, na katerega je prišel po dolgem čakanju tale odgovor:
»Gospod poslanec! Z ozirom na vprašanje, katero ste mi izvolili staviti preko narodne skupščine, češ, da so se s poštnimi pošiljatvami tujih valut kršili zakonski predpisi, Imam čast, da Vam podam sledeči odgovor:
Do dneva, ko je stopil v moč najnovejši pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami, t. j do 25. septembra t. 1. je bil dovoljen izvoz tujih valut in deviz v neomejeni višini iz naše kraljevine, bodisi v poštnih pošiljatvah, bodisi na druge načine, pa vsled tega ni bilo nobene zakonske podlage, da poštno ravnateljstvo v Ljubljani izroči carinarnici denarna pisma s tujimi valutami, ki so bila poštam izročena do 25. septembra t. I., ko je stopil v moč novi pravilnik in ko se je določila vsota, katero zamore vsak potnik izvesti iz naše kraljevine (člen 3).
Da bi se po 25. septembru onemogočil iznos'efektivnih valut iz dežele potom poštnih pošiljatev. je poslalo podrejeno ministrstvo — generalni inšpektorat z aktom 10.872. od 14. okt. ministrstvu pošt in brzojavov sledeče naročilo:
»V zvezi s pravilnikom št. 10.137 od 24. sep. je potrebno, da vsi odpo-šiljatelji deviz in valut,- ki so pravilnim potom prišli do njih, najprej puste potrditi svoja pisma pri odboiu v narodni banki SHS za promet z devizami in valutami in se šele potem pošljejo pošti v nadaljno odpo-šiljatev v tujino.
Generalni inšpektorat prosi ministrstvo, da blagovoli o tem obvestiti pošte v kraljevini. Pisma, ki so do-sedaj zadržana na ekspediciji, naj se vrnejo pošiljalcem, da jih prej puste potrditi pri omenjenem odboru. Ministrstvo naj blagovoli obvestiti generalni inšpektorat, da se je od strani ministrstva izdala tozadevna odredba.«
Toda vsled te ministrske odredbe jc dobilo ministrstvo najenergičnejše proteste trgovskih in obrtnih zbornic iz Zagreba, Ljubljane, Osjeka in c:d Zveze denarnih zavodov iz Zagreba, s katerimi se ie zahtevalo, da se ta odredba ukine, ker ima od nje ves naš denarni promet s tujino veliko škodo.
Z ozirom na prednešene razloge in na nestalnost kurza na naših mednarodnih trgih, kakor tudi na škodo, katero bi eventualno mogli imeti denarni zavodi in trgovski krogi v deželi vsled oteževanja in zadrževanja dopošiljatev v tujino, sem bil primoran, da ukinem ono odredbo, a celotno kontrolo delovanja denarnih zavodov in ustanov preneseni na odbore za kontrolo trgovine z devizami in valutami in na finančne uradnike v deželi, kakor to predpisuje člen 24. pravilnika.
S to odredbo nismo niti jaz, niti podrejeno ministrstvo imeli namena, da krivce izvlečemo iz kazni, kajti kontrola denarnih zavodov obstoji trajno in stori se vse, kar je pri obstoječih zakonskih predpisih dovoljeno, da se onemogočijo špekulacije, s katerimi se dela na zmanjšanje vrednosti našega narodnega denarja.
Smatram, da Vam bo to, kar sem razložil, dovolj pojasnilo stavljeno vprašanje ter Vas prosim, da sprejmete zagotovilo mojega spoštovanja.
Minister financ: Dr. Kumanudi.«
Siromaka, ki se najmanje pregreši proti zakonitim nredpisom se vtakne v zapor. Ako pa banke pred celo javnostjo nemoteno oškodujejo državne interese, tedaj gospod minister financ v sporazumu s celokupno vlado išče in najde izgovore, da odidejo bankirji prosti kazni.
Slučaj denarnih pisem jasno Iznri-čuje sistem, ki danes vlada. Velekfi-pitalizem gospoduje pri nas, dočirn narod, ki je priboril svobodno državo, nima toliko, da bi lahko živel. Navzlic ogromnemu bogastvu naše zemlje ljudstvo vedno bolj propada in se približuje usodi neurejenih sosednih držav. Srednje in osnovne šole so se morale v marsikaterih krajih meseca novembra in decembra zapreti, ker nismo imeli kuriva, dočim so kapitalisti razpolagali z mi-Ijoni, ki so si jih pridobili z javnimi oškodovanji državnih interesov. Za šolske potrebe nmamo denarja, dočim ga na drugi strani lahko državna uprava prepušča v ogromnih vsotah raznim dobičkarjem. Sistem, ki vlada pri nas, je temeljno pogrešen in se jasno zrcali v odgovoru, ki sem ga ravnokar prečital.
Odpusti državnega uradništva.
Drugo vprašanje, ki se je tudi obravnavalo v financijskem odseku, je vprašanie uradništva. Smešna so zatrdila vladinovcev, da imamo baje preveliko uradništva, ker so s tako naglico imenovali uradnikom svoje strankarske prijatelje; sedaj zahtevajo torej odpust tistega uradništva, ki so ga sami nastavili. Škoda, da nimamo nobenega drugega lista razun
»Kopriv«, ki izhajajo v Zagrebu, da bi se moglo karikirati to čudno vladno argumentiranje glede odpusta uradništva.
Težko že je žalila čast jugoslovanskega uradništva, ki je največ delalo za osvobojenje in ujedinjenje naše domovine. Čudim se, da se do sedaj še nihče ni našel, ki bi korigiral poročilo financijskega odbora, s katerim se državno uradništvo meče na cesto. Bili so časi, ko so bili ministri v večnih krizah in so bili uradniki edini, ki so delali in s tem obvarovali državo ogromnih škod.
Stališče, ki ga je zavzel gospod minister financ, da imamo preveč uradništva, ni točno. Včeraj sem naravnost užival, ko se je vodila borba med zastopniki dveh vladnih strank glede odpusta uradništva. Bilo je Interesantno poslušati, kako se je tako od strani ministra, kot od strani poslancev hodilo okrog uradniškega vprašanja z bojaznijo, da bi se ja nihče ne dotaknil bistvenega dela.
Gotovo je, da Srbija po balkanski vojni ni imela dovolj uradništva v Stari Srbiji in Macedoniji. Kadra uradništva si pozneje tudi ni mogla ustvariti, ker je medtem izbruhnila svetovna vojna in se je morala srbska vriska in velik del činovniŠtva umakniti iz orejšnie kraljevine. Do-sedaj še nisem čul, da bi kraljeva srbska vlada v emigraciji postavila stotisoč novih uradnikov, ker to krat-komalo ni bilo potrebno. Še slabše Je bilp stanje v nrečanskih krajih. Znana stvar ie, da nismo ne Srbi, Hrvati in Slovenci pod Avstro - Ogrsko imeli dovolj svojega uradništva. Brez vsakega dvoma je, da prevzeto uradništvo v novo državno telo absolutno ne pomeni prekoračenje dopuščenega števila uradništva.
Toda zgodilo se je nekaj drugega. Rrišle so na vlado stranke, ki so po-ga"ile zakon in inportirrde v vrste državnega uradništva liudi, ki z uradovanjem še nikdar niso imeli ničesar opravka. Vlada je od začetka zatrjevala, da veljajo v novih krajih zato tako dolgo stari zakoni, daklet se ne uveljavijo novi. Vendar gospodje ministri so pogazill stare zakone, pogazili vse pragmatike, ki so bile v veljavnosti v Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji in na podlagi zakona o činovnicama gra-dianskog reda v Srbiji postavili svoje strankarje na odlična mesta. §e danes, ko se toliko vpije, da imamo preveč uradništva, postavljajo go-soodie ministri na razna odgovorna mesta ljudi, ki nimajo nobene strokovne izobrazbe, kvalifikacije In sposobnosti. In sedaj se ti gospodje, ki so zakrivili vso anarhijo pri nastavljanju uradništva upajo govoriti, da šele takrat dovolijo draginjske doklade nrečanskim uradnikom, če re zmanjša uradniški kader. Višek predrznosti je to In zopet jasen doka* sistema, ki se ga poslužuje vladna večina. Odpustite neuradnike Iz uradniških mest in stvar je v redu.
(Dalje prih.)
lena vesti.
X Radikalci o Protiču in Bloku.
V beogradski reviji »Novi Život« piše dr. Laza Markovič o decemberski radikalni konferenci nastopno: Stojan Protič ostane še nadalje drugi šef ra-
dikalne stranke. Razmerje stranke do Protičeve notranje politike, ki aahte-va, revizijo ustave, je v toliko delikatno, ker temeljijo njegovi nazori na gotovih dejstvih, preko katerih se ne
Posetnica.
(Konec.)
Vi pa, gospod Olsen-Maljutin, ste vedeli, kje je bilo skrito zlato. Neko deževno novembersko noč vas je premagal pohlep po lesketajočem zakladu. Ukradli ste ga in pobegnili. Dočim so vaši sotrpini še naprej zdihovali v krutem jetništvu in so jih spričo vašega uspešnega bega poslej še strčž.e nadzorovali, ste vi odpeljali v meriko in ste aačeli z imetjem, katerega ste sc bili polastili, novo življenje.
Priznati moram, da ste v marsičem izkušali popraviti svoje dejanje. Delali ste naporno vse do današnjega dne. Storili -ste mnogo dobrega in še danes ste mož, ki obriše skrivaj nešteto solza. Toda vaši tovariši v sibirski katorgi so vam prisegli maščevanje; nikoli niso pozabili krivice, katero ste jim storili. Trije zmed njih so bili medtem izpuščeni na svobodo: Vasiljev, ki ste mu ukradli zlato, Bor-kovskij in Dyšnikov. Da, Dyšnikov, ki ni vaš prijatelj izza mladosti, kakor •te rekli, marveč vaš tovariš v jetni-itvu. Dolga leta se je zajedala ta trojka pri svojem bednem trudu v sibirski pustinji v eno, edino misel: maščevati se nad vami, osvetiti se za zločin ki je dobil v možganih teh treh ljudi pomalem orjaške, nadčloveške dimenzije ... Ne segajte mi v besedo, gospod Olsen,« je odmahnil Jenkins, ko
i‘t konzul vzdignil roko — »zakaj od-:rito vam povem, da preti nevarnost. Nevarnost za vas . . . Nu, trojica, ki jt toliko let zaman aledila za vami, je
dospela nedavno tega v Hamburg. Dyšnikova, s katerim vas jc družilo v dobi vašega jetništva menda nekakšno prijateljstvo — tega Dyšnikova so poslali k vam za vabo. Nedvomno je imel nalogo zvedeti vašo najobčutljivejšo stran — zakaj sklenjeno je bilo, da bodi osveta strašna. Morda so mislili, da utegnete imeti otroka, ki vam je posebno drag, ali kaj podobnega. Navaden umor se je zdel tem maščevalcem premila kazen. Ko pa je Dyšnikov sporočil, da nimate dece, so vaši preganjalci vendar izrekli nad vami smrtno obsodbo. Dyšnikova so izbrali v to, da bi jo izvršil. — In zdaj sledi čuden psihološki pojav, ki je zelo značilen za rusko dušo.
Ko je stopil Dyšnikov v vašo hišo, vam je bil srdit sovražnik. Medtem pa — in to tehta v vaš prilog več nego vse ostalo — se je izpremeni! v najboljšega prijatelja. Marsikdo bi mu bil na vašem mestu pokazal vrata, dočim ste g^a vi sprejeli, nasitili, postregli mu in s tem genili njegovo srce. Njegovo sovraštvo do vas se je izpremenilo polagoma v obožujočo ljubezen, in on, ki je prišel z namenom umoriti vas, ni poznal odslej druge naloge nego tO, da bi vas obvaroval pred naklepi vaših smrtnih sovragov.
Ta izpremeba mišljenja ni mogla ostati dolgo skrita njegovima pajdašema. Morda je lepega dne izostal, ko bi bil moral priti na važen posvet. Tovariša sta čakala in čakala — Dyš-nikova ni bilo nazaj. Tedaj sta se odločila, da mu zagTozita. Toda kako? Saj nista poznala niti njegovega na-
slova; podnevi je bival sicer pri vas, stanoval pa vendar ni v vaši hiši. Pismo bi utegnilo zbuditi sumnjo, češ, odklej ima ta ruski kaznjenec v Hamburgu znance? ... In tako sem dospel do skrivnostne zadeve s posetnicami zobozdravnika dr. Karrasa. Poglejte.«
Detektiv se je odmeknil in konzul Olsen je strme zagledal odprti gramofon, na čigar zelenem krožniku je ležala posetnica zobozdravnika dr. Karrasa. Jenkins je pritisnil na pretikalo; gramofon je zabrnel in v naslednjem hipu se je začul iž njega človeški glas, ki je rekel po rusko; »Gregor Dyšnikov, ukazujeva ti, da izvršiš smrtno obsodbo nad tatom in izdajalcem Maljutinom, ki se zdaj imenuje Olsen. Usmrtitev je določena za dan 16. decembra. Ako se odtegneš dolžnosti, zadene smrtna kazen tebe samega. Vasiljev, Borkovskij.«
Konzul je poslušal te besede z nagrbančenimi obrvmi. Ze v prvih zlogih mu je posinel obraz; nato je vzkrilil z rokami ter padel kakor kepa svinca v bližnji naslanjač.
»Poznate li ta glas?« je vprašal Jeaikins.
Konzul je trudoma vzdignil težko glavo in strahoma pogledal detektiva. »Da,« je rekel tiho. »Vasiljev je. Tisti, ki sem mu vzel zlato grudo. Ali... za Boga, Mr. Jenkins ... kaj pomeni vse to?« — »Mari še vedno ne razumete?« je vprašal Jenkins, Konzul je zmajal z glavo ter boječe in zmedeno vrgel oko na gramofon.
»Nu,« je povzel detektiv, »izjava vaiega kemičarja je točna v toliko, da
karta res ni popisana. Sporočilo pa vsebuje vendarle, kakor tudi vse ostale posetnice; to se pravi, da je svoje vrste gramofonska plošča. Vaša sovražnika sta menda po naklučju dobila v roke nekaj starih posetnic zobozdravnika dr. Karrasa, in ko sta videla njih mehki, debeli papir, jima je prišlo na um, da bi jih lehko porabila namestu gramofonskih plošč. Gospoda sta si gotovo vzela za vzgled angleške bankovce, o katerih je znano, da so v svrho kontrole pokriti s tajnimi znaki ter pričajo, ako jih položiš na gramofon, v človeškem jeziku glasno in jasno o svoji prisotnosti , . .
Ta karta je starejšega datuma; ostale, ki ste mi jih dali, vsebujejo pretnje na naslov vašega prijatelja Dyšnikova — tako razločne in strašne, da si ni lehko misliti razločnejših in strašnejših. Skoda je le, da nama manjkajo posetnice izza zadnjih dni, ki si jih je prilastil — gospod Dyšni-kov . . ,
Da, gospod Olsen, gotovo boste že ugenili, kdo se je vedno čim najhitreje polaščal dospelih kart — teh kart, ki so pod nedolžnim videzom priporočilne tiskovine zanašale v vašo hišo smrtni strah naslovljene na vas, a namenjene vašemu drugu! Dyšnikov je vlamljal ponoči v vašo sobo, tresoč se za vaše življenje, kadarkoli je vedel, da je dospela nova karta, vsebujoča novo smrtno obsodbo, ki jo jc treba-lo izjaloviti . . . Vlomi! je, položil karto na gramofon ter izginil, kakor hitro mu je povedala svojo vsebino .. Dyšnikov je bil tisti, ki vam je vzel posetnico iz prsnega žepa . . , Pom-
nite li, da sem vas vprašal, ali vas )*
kdo opozoril, da je vaša ovratnica v neredu? To je najudobnejši način, ako hočete z eno roko pomagati človeku, z drugo pa brskati po njegovih žepih. Dyšnikov, ki je pač vsako uro s stra-hom in skrbjo opazoval črte vašega obraza, je spoznal gotovo takoj ob vašem vstpu, da se je 2godilo nekaj nenavadnega . . . Kako? Zakaj vam ni naravnost povedal, kaj nameravat« njegova sozarotnika? Nu, razlogov j« imel najmanj dvoje: pvrič, da ae ne bi --------
Strašen vzkrik je tisti hip raztrgal tišino. Detektiv se je zdiznil. »Tak vendar prepozno!« je vzkliknil, zgra bivši bliskoma svoj revolver, ter 9« zavihtil skokoma skozi okno v noč.
Nekaj trenutkov je stal konzul kakor omamljen. Po hiši je vse oživelo; začuli so se glasovi in drsanje korakov. Ko je dospel Olsea na vrt, je našel Jenkinsa sklonjenega ob truplu, ki je ležalo brez življenja na tleh. Detektiv je vzel žepno svetilko in posvetil mrtvecu v obraz. Konzul je »topil bliže. »Dyšnikov!« je rekel zamolklo.
»Da,« je tiho potrdil Jenkiiu, »Umrl je za vas, gospod OUeni Kdo ve, ali bi bili ušli morilnemu jeklu, da ni on tako zvesto stražil vaše hiše vso nocojšnjo noč!«
Iz temne mase grmovja se je utrgala skupina ljudi. »Tamle peljejo morilca,« je dejal Jenkins, obrnivši se k Olscnu. »Moji možje so storili svojo dolžnost. Zahvalite Boga, gospod Olsen, da vas je obvaroval pred siromakoma, ki ste zgradili vso *rečo svojega življenja ua njuno gorje 1«
»me kar tako na dnevni red. Ti na-aori os ta :>-•]< •	...tičcni dotlej, do-
kler se večina stranke ne odloči zanje in jih sprejme v strankin program, Stojan Protič se je vedel popolnoma korektno in ni napravil koraka, ki bi kakorkoli slabil ali cepil radikalno stranko. V bistvu se je radikalna konferenca zjedinila v želji, da stopita gospod Pašič in g. Protič skupno na čelo močne in kompaktne radikalne stranke. To bo mogoče tedaj, kadar se bodo Hrvati odzvali na politično enuncijacijo, ki jo je napravila radikalna konferenca, ko je zahtevala, da se izrečejo v detajlih v njihovih načrtih glede notranje ureditve države. Nezadovoljstvo, ki se je razširilo po Hrvatskem zavzema tak obseg, da bi bilo nepolitično zatvoriti oči pred njim. Pristopiti bo treba pogumno k njegovi rešitvi. Radikalna stranka želi, da so vsi narodovi deli z državo zadovoljni.
X Muslimani za avtonomistično ureditev države. Nedavni kongres muslimanske stranke je izjav d, da ostane na stališču avtonomistične državne ureditve in da je glasovanje muslimanskih poslancev >.a Vidovdansko ustavo bilo taktična, ne pa progra-matična poteza. Kongres smatra, da se uresničenje tega programa preloži do boljše prilike.
X Orijentalska konfertnca. is. januarja se sestanejo v Paiizu zunanji ministri Anglije, Francijo in Iuliie, da razgovarjajo o vzhodnem vprašanju. V italijanskem senatu je iziavil Delta Toretta, da b.i sestanku r Cannesu sledila vzhodna konfernca, na kateri je Italija direktno interesirana. Od rešitve vzhodnega vprašanja za-visi dober del italijanske bodočnosti. Italija bo sodelovala pri pomirjenju vzhoda, ker si hoče zagotoviti akcijsko polje in moralnopolitični vpliv, ki bo vreden njene glavne tradicije.
Časopisni glasovi.
•Slovenec* napada v uvodnem članku vladne stranke, posebno slovenske demokrate, CeS da Jim zre le za lastno korist. Da W obvarovali centralizacijo podeljevanja učiteljskih mest so člani Jugoslovan-skega kluba posegli po obstrukciji v skup-»Cin!.
»Jutro* razpravlla v svojem uvodniku o angleško-francoskem dogovoru glede iz-premembe nemških reparacljskih obveznosti in o slabih posledicah tega dogovora za Brlandov kabinet. Nadalje se bavi z gospodarsko obnovo Rusije v okvirju gospodarske obnove Evrope. Končuje z dr. Beneševo Izlovo, da le potrebno gospodarsko obnovo Izpeljati nalpreje v posameznih državah in ds bo Sele potem mogoče razpravljati o tozadevni mednarodni akcij!.
»Naprej* govori v uvodnem članku o reorganizaciji Soc. str. Jugoslavije, v svojem drugem članku pa propagira uledlnje-nje strokovnih organizacij v Jugoslaviji.
•Novi čas« govori o nesmiselni, riasllnl situaciji, ki ga je ustvaril mirovni sklep In propagira ko! Izhod Iz nje vsestovansko-nemikl sporazum, ki odgovarja dr. Bcne-sovi koncepciji. Bolje je, da se sporazumemo z Nemci, kot da hi skupaj z njimi »Obovnl! zapadnlm državam tn Italiji.
»Slov. Narod*. V včerajšnji Številki »S. N.« vprašuje dr. 1. Ervč, ali smo z Italijani znvtznlki ali ne. Po rapallskl pogodbi M $e morata tako naša kot Italllnnska dr-lava Izogniti vsemu, kar bi žalilo soseda. Italija pa kljub teniu zatira naše rojake v Sesedenem ozemlju na vse načine ter do-
pušča nekaznovane požige naših narodnih institucij. Nahujskala le Albanec proti naši državi in nas očrnila pri zvezi narodov.
V \Vashlngtonu je zahtevala zmanjšanje naše vojske In italijanski mornarji so napadli v Šibeniku mirne meščane. Če rapall-ska pogodba velja, potem naj se jo drži tudi Italija, drugače je bolje, da se jo ukine.
• Českč Slovo*. V novoletni številki »češkega Slova« pravi poslanik dr. Bogomil Vošnjak v članku »Jugoslovanski Seljak*. da je za gojenje dobrih političnih In kulturnih stikov med Jugoslovani In Ceho-slovaki potrebno poznanje psihe jugoslovanskega scljaka, ki tvori ogrodje naše države. članknr seznanja češko javnost o stari srbski umetnosti, o ljubezni jugoslovanskega Seljaka do svoje rodne zemlje, o njegovi vojaški sposobnosti In njegovi delavnosti, s katero jc predvsem srbski kmet Iz lastne moči Izvede! obnovo po voini oškodovanih krajev, predno še je bila plačana vojna odškodnina. Spori za državno formo za široke mase nimajo posebnega pomena In potrebno je predvsem, da stopijo seljakl vseh treh plemen v kar najož.jl stik, kar bi državno misel sitno okrepilo.
V svojih scljaških masah Ima Jugoslavija nerazrušno osnovo.
•Pragcr Presse*. V novoletni številk! »Pr. F’r.« razpravlja naš praški poslanik dr. Bogumll Vnšnlak o zgodovini administracije posameznih delov Jugoslavije In zagovarja razdelitev države na oblasti, kot to predvideva vidovdanska ustava.
Gospodarstvo.
lij
ii.
Italijansko - ruski dogovor je zaključen in bo imel nedvomno vetik ▼pliv na svetovno gospodarsko politiko. Italija si obeta najživahnejši trgovski promet s Črnim morjem. »Tetnps« JtriobČnje glavne točke dogovora, ki fiate:
Obe vladi se odrečeta vsaki sovražni propagandi, ki bi segala čez dr-iavne meje proti institucijam kralje-- lta'i;* ,in »ovjetslte republike, bodtai v direktnem, ali indirektnem smislu.
Ruska sovjetska vlada se obvezuje, omogoči v domovino povratek ▼•em Italijanom, ki so oBtali v Rusiji J* "»teregakoli vzroka in jim vrnitev ■osedaj ni bila mogoča.
Obe vladi se zavezujeta, odstra-*W ™ aapreke medsebojnega trgov-•kega prometa in preprečiti v6ako zaporo v tej ali oni obliki.
Ruske, kot italijanske ladje poae-v obeh deželah vse pravice in prednosti, ki se dovoljujejo drugemu tujemu trgovskemu brodovju.
la obeh strani se odpošlje za iz-iniitev pogodb« posebna delegacija Strokovnjakov, ki se na tujem teritoriju prosto fiba in trguje.
Na teritorij obet. držav dopuščene •aebc zapadejo vojaškim ali civilnim priaflnim odredbam.
-f Francoska trgovinska bilanca. Jrgovinska bilanca Francije je za prvih osem mesecev t. 1. sledeča: izvozilo se je za 1237 milijonov frankov živil, za 3603 milijonov surovin, a za 8494 milijonov fabrikatov. Za isto dobo se je uvozilo za 3479 milijonov frankov živil, za 6700 milijonov surovin in za 3430 milijonov fabrikatov. Trgovinska bilanca je tedaj pasivna za 274 milijonov frankov.
-f- Privilegovana trgovinska agencija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi je z rešenjem ministrstva trgovine in industrije ustanovljena. Njen namen je vršili vse trgovske ihformativne in komisijske posle med našo državo in Češkoslovaško republiko.
-j- Za zvišanje petrolejske produkcije. Romunsko trgovinsko ministrstvo pripravlja načrt zakona, s katerim bi se uredilo proizvajanje petroleja. S tem zakonom se posveča največja pozornost produkciji. Stopiti ima v veljavo že 10. januarja.
-f- Ruska blagovna borza. Dne 31. decembra se je vršila ustanovna skupščina blagovne borze vrhovnega gospodarskega sveta, na kateri se je izvolil borzni komite, ki obstoji iz J4 članov. Med njimi je šest zastopnikov gospodarskega »veta.
-f- Romunski javni dolg. Po statistiki, ki je objavilo finančno ministrstvo, je znašal javni dolg Romunije, dne 1. aprila 1921 20.311.292.311 lejev.
Dnevne vesti.
S — NaStm Iti at e tl em Da se izognemo »Porazumljenjem, opozarjano naše čita-'J*. ds priobčujemo v rubriko »časopisni Casovl« izvlečke domačih In tujih časopisov v oni tendenci, kov so bili pisani v orl-»malu, torej brez kritike od naše strani In J*® da bi mi odobravali ali zanikavali stalijo®. ki ga zavzemajo dotičnl listi. Izvlečke JOmo priobčevali le zato, da ua kratko Informiramo svoje čitatelje o pisavi raznih “»tov in naj si čitatelji o pravilnosti ali nepravilnosti stališča ustvarijo sami svojo *°dbo. Naše mnenje ali polemiko v tem ali stališču bomo podali v drugih rubri-
,1, Na pomoč klerikalcem )e prihitela Jugoslavija«, pravi »Slov. Narod«. Pa se Dot,,X “Jukoslavija« ni prišla nikomur na ds 1 na-lrr|an] pa klerikalcem, nastopila h> Sin010*'. 2r^i razvadi v naši žurnallstlki ob vsnlf-nci .spkdh da blatimo samega sebe kakšno,Priliki, če le pričal.'lemo od tega dimn stra»karsko ali osebno korist. Dodaprt*Mar erlkrat trezlli in	se.
psovkam -m niedsebojuem obsipavanju s časov m! *n denuticilacijaml iz preteklih Hr,.Qi,u , sodba o Slovencih dobra niti prijateljih	"w,,.Gva.	Pri
iemn v 'rJ? smešimo. sovražnikom pa da-
SusVs!i0rož3e’’ kl smo Ka sk • in
fiio Tk^utZ1} sn'a »e-naprošajo, da prlsko* *•*» s ,.himi prispevki na pomoč bedni so-
cifalnl žrtvi, delavcu, ki je fe par mesecev bolan in brez zaslužka ter oče več otrok. Darove sprejema tajništvo Nar. soc. zveze v Narodnem domu ln uredništvo lista.
— Še noben koledar ni splošno tako ugajal kakor Gospodinjski koledar »Jugo-slovenske Matice«. Niegova nizka cena in bogata vsebina sta vzrok, da sega vse po Gospodinjskem koledarju, ki postane trajno priročna knjiga vsake slovenske gospodinje. Poživljamo vse slovenske gospodinje, da si nabavijo gospodinjski koledar, da ga natančno pregledajo in da sporočc vse svoje morebitne želje, ki Jih bo Jugoslovenska Matica radevolje upoštevala.
— Minister dr. Žerjav Je zbolel v Beogradu za pljučnico. Bolezen poteka dosedaj zadovoljivo, da se ni bati nevarnosti.
— Imenovanja pri Južni železnici. Za prave višje revidente so imenovan! gg.: Iv. Malgaj v Sisku, Karl Praunsels v Celju In Viljem Rayer v Mariboru. Za začasna grad-
! bena višja komisarja sta Imenovana gg. ! inženirja Milan Jenčič in Fric Schmldlnger. ! Za revidente so imenovani gg.: Martin 1 Knez v Celju, Fr. Kutin v Ljubljani in Va-l jentin Slave pri obratnem ravnateljstvu v i Ljubljani. Za pristava jc imenovan g. Jos. Alt v Mariboru, za začasnega strojnega pristava g. inž! K. Unger v Mariboru. Za začasna koucipista sta imenovana gg. uradniški pripravnik Julij Bučar in honorarni uradnik Fr. Zmazek, oba pri obratnem rav-
nateljstvu. Za začasne asistente so imenovani gg.:	Vladislav	Bezjak	pri obratnem
ravnateljstvu, Oton Zeilhofer v Grobelnem, Fr. Druškovič v Mariboru, Fr. Langerholz in L. Klš v Dravogradu, Iv. Volavšek in Maks VVergles v Mariboru, Fr. Ferjančič, Fr. Heriš in Fr. Levičnik v Zidanem mostu, Fr. Gregorač v Ljubljani, Ciril Obreza v Brežicah, Martin Novak v Celju, Viktor Vorčs v Čakovcu, Ivan Tešar v Sevnici, Maks Vedernjak na Rakeku, Fr. Schedivy v Ptuju, Stanko Koman v Zalogu, Fr. Lovrenc v Zid. mostu ter Robert Blenk, Milan Zupančič, Ciril Osana, Mirko Kragelj, Božidar Sbrizal, Srečko Rainer, Vladimir Gajšek, Lovro Poljak, Alojzij Kavčič, Albin Breznik, Ivan Košca, Kazimir Pretnar, Pavel Finžgar, Ra|ko Roth. K. Lassbacher, Vladimir tlalek In Stanislav Rogllč — vsi pri obratnem ravnateljstvu. Za začasnega pristava je Imenovan diurnist g. Fr. Osredkar.
— Pregled invalidov. Vsi oni. kl doslej še niso bili pri Invalidskem pregledu, bodisi da se niso pravočasno priglasili In ki se smatrajo zares za vojne invalide, naj se priglase za naknadni invalidski pregled pri občinskih uradih svojega bivališča. K zgla-sitvi je prinesti vse vojaške listine. — V Ljubljani stanujoči naj se tozadevno člm-preje zglase v vojaškem uradu v Mestnem domu.
— Casniske vesti. V Zadru je prenehal Izhajati »Narodni list«, ki je Izhajal 60 let ter sl pridobil glavne zasluge za narodno probujo dalmatinskega prebivalstva. — V Osjeku začne zopet Izhajati demokratski list »Jug« pod vodstvom g. Perislava Ljubiča.
—r Železniški promet na prosi Ljutomer —Gor, Radgona je zopet upostavljen. Vse občine ob progi morajo dovažati premog iz ormoškega premogovnika.
— Invalidom in vdovom delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani naj služi v vednost, da se bodo počenšl s 1. januarjem 1622 rente in draginjske doklade nakazovale: a) do 100 kron (vštevši dra-glnjsko doklado) za 6 mesecev vnaprej, b) do 200 kron (vštevši draginjsko doklado) za 3 mesece vnaprej, c) nad 200 kron (vštevši draginjsko doklado) pa vsakomesečno,
— Pregled parnih kotlov. Ministrstvo zatr govlno tn Industrijo je podvrglo delokrog inšpekcije dela pri ministrstvu za so-cilalno politiko, dolžnost pregledovanja kotlov v celi državi. Pri tem uradu se bodo koncentrirale vse zadeve te vrste, da se s tem pospeši delavnost te panoge, kl jo za nas tako važna in kateri se le do sedaj po-svačaia tako mala pozornost.
— Poročila sta se učiteljica Anica Kovačeva in učitelj Edmund Turnhcr Iz Vlšnle gore. Bilo srečno!
— G. dr. Jole Rus bo predaval v Narodnem domu v tajništvu JDS o temi: »Razdelitev Ribnice na tri oblasti in samostojna oblast Sodražica.« Pričakuje se obilen obisk.
— Tatvina v vlaku. Juriju Stoplnšku iz Studenc pri Poljčanah je bila v vlaku iz Zagreba proti Zidanemu mostu ukradena trgovska knjižica, v kateri je imel 650 kron.
— Razni vlomi. V črnomaljskem okraju je bilo zadnje čase izvršenih več vlomov. Vlomilci so odnesli vse, kar jim Je prišlo pod roke, tako n. pr. perilo, robce, čevlje in druge stvari. Vloma sumijo nekega 20-letnega mladeniča, ki sc je pred časom klatil tam okrog.
— Poneverba. Hranllničnl uradnik Milan Ceh le v ljutomerski hranilnici poneveril 296.000 kron. Bil je z ženo vred aretiran In oddan dri. pravdnlštvu.
ščino od plinomerov. Ako se od teh strank sedaj zahteva trošarina od vsega porabljenega plina, se njim godi krivica, kajti po zakonu je treba trošarino plačevati le od plina za razsvetljavo. Da bi se odstranila ta krivica, bi se moral pri takih strankah postaviti poseben plinomer za luč. To pa je vobče nemogoče razen, če se obstoječa In-stalacila razdere in naredi čisto nova, kar bi strankam povzročilo ogromne stroške in kar bi dalo povod, da bi stranke plinovo luč opustile. Pa tudi bi sedaj ne bilo mogoče dobiti zadostno število plinomerov. Za to je magistrat predlagal, da se v tu označenih slučajih ena ali dve luči oprostita trošarine, ker bodeta sicer škodo trpeli država In plinarna. Enako vlogo je vodstvo plinarne meseca marca 1921 vložilo na tukajšnjo finančno stražo, v kateri je za slučaj, če bi se magistratovemu predlogu ne ugodilo, da bi se strankam plin za razsvetljavo zaračunaval pavšalno. Ministrstvo financ, generalna direkcija posrednih davkov, je z odlokom z dne 5. novembra 1921, št. 6248, oba predloga odklonilo ter ukazalo, da je plin za kurjavo In motorje, kl nima posebnega plinomera, marveč prehaja skoz isti plinomer, kakor plin za razsvetljavo, podvržen trošarini. Plinarna pa je od fi-načnega ravnateljstva dobila nalog, da tu označenim strankam za dobo od 20. sept. 1920 do konca oktobra 1921 naknadno predpiše trošarino ter isto izterja. Tekom tega meseca bode pinarna strankam dostavila plačilne naloge ter vabi stranke, da isto trošarino takoj poravnajo, da se izognejo posledicam, ki zadenejo tiste, ki davkov ne plačajo pravočasno.
= Nu zabavni večer, ki ga priredi zveza organizacij magistratnih uslužbencev danes v četrtek 5. jan. ob pol 8. uri zvečer v dvorani Filharmoničnega društva na Kongresnem trgu v prid svoji bolniški blagajni, vabimo občinstvo, da se ga udeleži v čira največjem številu. Vstopnina 5 dinarjev.
■* Srednja vsota denarja se Je našla na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani pred odhodom večernega dolenjskega vlaka. Denar se dob! pri gospej Megušarjev!, soprogi postajenačeluika v Mokronogu.
— Največji sod v Jugoslaviji je menda oni, kl je bi! te dni dograjen v vinski kleti »Gospodarske zveze« v Spodnji Šiški. Sod obsega 33.200 litrov.
= Revna gojenka iz Lichtenthurnovega zavoda je v torek zjutraj na potu do učiteljišča izgubila 400 kronski bankovec. Pošten najditelj se naproša, naj odda denar na porti Lichtenthurnovega zavoda.
~ Revolver zapleni. Vojaški gojenec V. R. je v kinu med predstavo nameril revolver proti sliki v filmu. Policijski detektiv mu je revolver zaplenil.
» Tatvine. Francu Bitencu, hlapcu v hotelu »Soča« je bilo ukradeno za 10.000 kron obleke. — V Rožni dolini št 197 je neznan tat ukradel iz šupe za 600 kron perila.
UubUana.
•*» Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani nadaljuje v letu 1922 s skupnimi In poedinimi vajami po dosedanjem redu. V četrtek 5. t. m. radi koncerta važna skupna vaja. Nujno potrebna točna udeležba vseh!
=*= Društvo »Soča« naznanja, da bo v soboto, dne 7. t. m. predaval v salonu hotela L!byd ob pol 9. uri zvečer g. univerzitetni profesor dr. Ilešič o utiskih s potovanja po južnem delu naše države. Vstop prost Vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
»* Uradniški plesni tečaj Zenskega telovadnega društva v Ljubljani ima svojo plesno vajo v petek, t. j. dne 6. t m. ob 6. uri zvečer v telovadnici Liceja, namesto v soboto.
Komanda mesta javlja: Gosp. rezervni oficiri se povabijo k udeležltvl slavi donošanja banjaka na <5. t. m. Kateri gospodje želijo jahati v povorki, naj to javijo Dravskemu art. polku do 5. t. m. opoldne, da jim dostavi potrebne konje. Kateri ne želiio jahati, dočakajo badnjuk v menažl oficirskega doma, to je kasarna Vojvode Mišiča ob 15. uri. Jahači se zbirajo 6. t. m. ob 12. uri 45 minut pred dravsko divizijsko oblastjo. — Vsi gospodje v uniformi sa ši-njelom.
■* Anketa za nov stavbni red za Ljubljano. Anketa za nov stavbni red za mesto Ljubljano se vrši v sredo, dne 11. januarja ob 5. url popoldne v mestni dvorani.
=<*> Redni občni zbor poverjeništva splotne organizacije vojnih Invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se vrši na Sv. treh Kraljev ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Zlatorog« v Gosposki ulici. Vojni invalidi ln vdove, vaša dolžnost jc, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite!
* Pogreb Ralka Arceta. V torek popoldne le spremilo številno občinstvo dobrotnika slovenskega gledališkega osobja na zadnfl poti. Pogreba se je udeležilo gledališko osobje z ravnateljema g. Rukavino in g. Golio na čelu. Opazili smo tudi pokrajinskega namestnika Iv. Hribarja, nadalje več glasbenikov, pisateljev in umetnikov. Na balkonu dramskega gledališča so svirale fanfare žalostinke. Operni zbor mu je zapel ganljivo »Vigred se povrne*. — Slava pokojnikovemu spominu!
«■ Ovojni (izločeni) papir se bo prodal pri deželnem sodišču soba št. 27 dne 9. t. m. ob 9. uri.
*» Trošarina na plin. Mestni magistrat naznanja: Zakon o državni trošarini, objavljen v Uradnem listu št. 110 z dne 23. sept. 1920, predpisuje, da se mora tam, kjer se rabi plin za kurjavo ali pogon in za razsvetljavo. p» gre skoz Isti plinomer, trošarina plačevati od vsega porabljenega plina. Proti tej določbi, kakor proti višini trošarine na plin sploh, je mestni magistrat meseca oktobra 1920 na ministrstvo financ vložil j utemeljen ugovor. V tem ugovoru je poudarjal, da imajo doslej stranke v Ljubljani, j kakor tudi drugod, ki rabijo plin za kurjavo j ali'pogon In za eno ali dve luči, inštaliran j samo en plinomer in da se njim plin znra-| čunavu po nižji, plinu za kurjavo določeni ■ ceni. To pa radi tega, da se strankam i zmanjšajo troski za Instalaciio in za naiera-
Prekmurje.
Uradni dnevi se bodo tudi letos vršIH po raznih občinah, da ne bo treba oddaljenim prebivalcem hoditi k okrajnemu glavarstvu v Mursko Soboto, oziroma k ekspozituri v Dol. Lendavo.
Tečail za analfabete se ustanove še ta mesec v raznih krajih Prekmurja.
V vodnjak le skočila in utonila v Do* manjšovci 60 letna kmetica Kata Pocak.
Ustreljen tihotapec. Na madžarski meji je bil ustreljen tihotapec K. Črnko.
Sokolstvo.
Prijateljski večer ljubljanskega »Sokola* se vrši v četrtek, dne 5. januarja v telovadnici Narodnega dotna z bogatim sporedom godbe, komičnih nastopov, plesov itd. Prireditev je za Članstvo Ceske obce In ljubljanskega »Sokola« in po njih vpeljane goste.	•
in turistika.
III. športni ples. Predprodaja vstopnic se vrši v Tiskovni zadrugi, Prešernova ul., v cvetličarni NVider, Selcnbtirgova ulica In v trgovini Pevalek, Zidovska ulica. •— Vstopnina 40 kron za osebo. Članske vstopnice po 20 kron se izdajajo le v predprodaji ter na večer plesa članom s klubovlm znakom. — S. K. Ilirija.
Smuči, rabljene, razdeli »Športna Zveza« dne 5. t. m. popoldne. Športni klubi, ki so zaprosili za nje, naj pridejo popoldne ob 3. uri v skladišče. Gosposvetska cesta št. 14. Prltieso naj potrdilo kluba ln kavcijo d 25 dinarjev za par. — Športna Zveza.
Klub kolesarjev in molocklistov »Ilirija* v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek, na praznih Treh kraljev ob pol 9. url dopoldne v restavraciji Narodnega doma. Udeležite se polnoštevilno. — Tajnik.
Kemičen tečaj. Ljudska univerza v Mariboru namerava za delavstvo kakor tudi za vse druge sloje prirediti brezplačen kemičen tečaj, ki bo obsegal 10 do 12 predavanj v večernih urah. Pouk se bo dajal splošno umljivo s praktičnimi poizkusi v laboratoriju drž. realke v Mariboru. — Vsak se more udeležiti tečaja. Prijave resnih in stalnih interesentov naj se potom dopisnice naslovijo na sed. tajnika prof. Iv. Favai-a, Koroščeva ul. 34.
Napadalca na učitelja Gabrščka v Makolah neka Anton Mlakar in Jos. Tran-tura sta bila pred mariborskim sodiščem obsojena vsak na 10 mesecev ječe. Kakor znano, je Gabršček pri napadu ustrelil fanta Skrbinška, a je bila preiskava proti njemu ustavljena, ker je ravnal v skrajnem silobranu. Tud i revolver je bil učitelju vrnjen, ker Je imel pri sebi orožni list.
7.a ustanovitev moderne sirotišnice je pričel akcijo okrajni glavar gosp. dr. Laju-šič.
Ss
»Faust* uprizorjen v korist Udruž.enja gled. igralcev, je nanovo inscenlran ter t delno novo zasedbo. Opozarjamo p. n. publiko, da je začetek predstave točno ob po> 8. in ne ob 8. url.
Poslano."
Cs
Be.
Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 2. januarja se je po kratkem odmoru zopet vršilo predavanje. Gimnazijski profesor g. Reich je ob mnogobrcjnl udeležbi predaval »o ilirskem pokretu«. Njegovim Izvajanjem so udeležniki pozorno in z zanimanjem sledili. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek 9. januarja ob navadni uri.
Trostov koncert. Danes v četrtek zvečer ob pol 9. uri se vrši, kakor smo že poročali, v mali dvorani hotela »Union« koncert umetniške dvojice Trost. Spored je vseskozi umetniški in so v njem zastopani častno slovanski skladatelji. Nudil bo občinstvu v polni meri umetniški užitek. Upamo, da bo mala dvorana napolnjena do zadnjega kotička, da se ne bo mogoče dogodilo, kakor je v Celja navada, da koncertirajo umetniki v prazni dvorani. Z obilnim obiskom bomo pokazali, da znamo ceniti domače umetnike. — Zunanji obiskovalci imajo ugodne žel. zveze na vse strani.
Cankarjeva ulica v Celju je bila vedno ena najlepših In znažnih ulic. Letos pa se je seda) v zimi spremenila v skladišče gnoja. Namesto, da bi sc bil sneg Izvozil v bližnjo Voglajno, kakor se je to vedno dosedaj godilo, sc je samo pograbil na vsako stran ceste. Na te kupe pometajo sedaj cestni pometači konjske In druge odpadke, da izgleda ulica kakor veiiko skladišče gnoja. Po sredi pa teče blato in brozga, da je škandal. Svetovali bi, da merodajni krogi poskrbe, da se ta nesnaga odpravi, da ne bo delala časti, pardon, škandala naši mestni upravi. — Pa tudi druge ulice, kar se tiče snage, niso v najlepšem redu. — Opazovalec.
Naša elektrika se vkljub zadnjim popravilom še včasih skuja. Tako je v ponedeljek zvečer naenkrat okrog pol 6. ure nastala zopet egiptovska tema po mestu, kl je trajala skoro celo uro. Taki slučaji, kl se vedno ponavljalo, so posebno za obrate In trgovine nedobrodošle. Zato bi bilo dobro enkrat za vselej take nedostatke odpraviti.
Ptuj.
Popravek. Med novoletnimi ptujskimi voščili se je vrinila neljuba pomota. Pri g. Josipu Pirich bi se moralo glasiti: »trgovina z usnjem« in ne »trgovina in mesarija«, ter g. »Andrej Hernja« In ne »Andrej Horuja«, kakor je bilo pomotoma tiskano.
Zemlje po 1 krono so odpravili peki. Od l. januarja naprej prodajajo žemlje le po 2 kroni. Te so res sedaj malo večje, j ali njih velikost se bode dnevno manjšala, j tako da bodo čez 14 dni enake dosedanjim po 1 krona Potem bodo bržkone uvedli nove po en dinar.
Naročaite „lugoslaviio“!
Izjava.
Tem potom izjavlja podpisani odbor, t ozirom na poročanje o železniškem shodu, katerega je sklical dne 29. dec. 1921 Upravni svet dolenjskih železnic, sledeče:
1. Ugotavljamo, da je predsednik Upravnega sveta g. Fran Suklie, ko je ta» gledal prisotnost našega polnoštevilnega odbora (katerega Je on sam osebno povabil na novomeškem zborovanju), hotel našim odbornikom zabranitl vstop na ta shod, češ, da nimajo pismenega povabila. G. predsedniku Fran Šukljetu se je zdelo število naših odbornikov preveliko in se je zbal, da ne bi on kot odločen Kajfežev pristaš Musilova proge propadel pri glasovanju njegove fe-solucije, za katero je že prej vse prebri-snno aranžiral.
2. NI res, da bi g. Ing. Miillcr govoril v imenu Udruž.enja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana, pač ps je res, da to Udružeme o tein železniškem vprašanju ni še nič sklepalo in je bila od g. ing. Mlillerja prečilana izjava le subjektivno mnenje treh inženirjev južne železnice, ki so že od prej pristaši Musilove proge. O tem bo Udružeuje slovenskih inženirjev' In .arhitektov — sekcija Ljubljana gotovo razpravljalo na svojem bodočem zborovanju.
3. Ugotavljamo dalje, da se g. Fran fsuklje v svoji pristranosti boji glasovanja občin in hoče graditi železnice po bivšem avstrijskem sistemu, t. j. kakor zahtevajo nekateri magnntje in ne večina našega ljudstva. Seveda ni slišal v Avstriji nikoli o železniškem plebiscitu, ker je takrat kratko-inalo obveljal le tisti projekt, katerega sp priporočali pri bivši avstrijski vladi dobro zapisani gospodič,
4. Ni res, da le bila končna resolucija g. Frana Sukljeta sprejeta, pač pa je res, da je sijajno propadla, kiiub temu, da so nekateri njegovi pristaši glasovali z obema rokama in se je proglasilo resolucijo pri glasovanju 7 za in 19 proti za sprejeto.
•
Gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je dne 3. t. m. o priliki poseta g ing. Al. Hrovata in zastopnika odbora za
zvezo Kočevja in Črnomlja z reško proge ponovno izjavil, da je on odločno le z* Klodlč-Hrovat-Kavčlčevo skupno progi, kei mu je na srcu splošna korist naroda in varnost države.
Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Severina na Kupi z reško progo.
Poslano*.
Kr. orožniška postaja v Sevnici.
Zvedel sem, da je policijska oblast v Ljubljani vprašala tamkajšnje orožništvo za informacije o meni za to, ker živim privatno v Ljubljani In jc čisto razumljivo, da se informira, če Imam denarna sredstva za privatizirati.
Zato potrjujem, da mi je g. notar v Sevnici izplačal 123.000 kron in Ljubljanska kreditna banka pa na ukaz g. notarja Ušla-karja 65.000 kron, ta znesek je dedščlna po mojemu očetu Janezu Kurentu.
Dalje dobi informacije o meni tamkajšnje orožništvo v hotelu Noaillcs v Mar-selju in hotelu »de Bavonne« v Bordeaux, kjer sem dalje časa bil direktor in kamor se januarja povrnem.
Poznalo me tudi na kr. legacili v Parizu. kjer sem leta 1915 dobil srbsko državljanstvo.
To pošiljam v pojasnilo, ker se med tamkajšnjim orožništvom nahaja mlad orožnik Kolcša, kateri na vse načine deluje, da bi Iz sovraštva do mene škodoval mojemu ugledu.
Sicer pa dobi kr. državno pravdništvo v kratkem mojo pritožbo proti temu orožniku, kjer bom z dokazi in pričami dokazal ! njegovo pristransko postopanje v VVinkler* j jev! aferi, o aretaciji mojega brata, o nez^-, sllšanju prič in o zlorabi službene patrohS ; za maščevanje proti meni In kr. državno | pravdništvo bo potem razsojalo in stvar; preiskalo. Enkrat mora biti konec temu nezaslišanemu postopanju.
Rudi Kurent, Sevnica.
* Za poslano odgovarja uredništvo le V okviri« zakona.
Stran 4
Michči Zevaco:
»NOSTRADAMUS".
Roland je prebledel kakor zid. Pritisnil si je pesti na sence in zamrmral z zamolklim glasom:
»Tem slabše zanj!...«
»Aha!« je viknll razbojnik ter z občudovanjem izbuljil oči v plemiča. »Lepo, lepo. A to še ni vse. Ako ste si vi prizadevali, da ste prišli v grad >— o, hudiča, posrečilo se vam je Imenitno! — sem trudil tudi jaz, da sem izduhal vse. kar je koristno vedeti. Znano mi je na primer, da utegne biti z vašim očetom tudi ...«
»Kdo?« Je zarohnel Roland.
»Kralj! ... Eh, vidite, gospod plemič ... očetomorstvo ... magarl, to je vaša briga! Toda umor kralja?! . . . Oborožen napad na kronano glavo? ... Tako se nisva zmenila!«
»Mari se obotavljate?« je zarohnel Roland.
»Nikakor ne, grom in strela! Ne obotavljam se, nego kratkomalo odklanjam!«
Roland je škrtnll z zobmi. Čutil Je, kako mu blaznost zaliva možgane. Loredan ga je mirno opazoval.
»Nočete?« je zarjul Roland. »Niti ne, ako obogatim vas In vaše tovariše za vse življenje?«
»O mojih tovariših raje ne govoriva. 2 njimi opravim jaz. Govoriva o meni. Kaj se pravi po vaše .obogatiti?’ Povejte številko.«
Roland se je nagnil k njemu ter mn šepnil nekaj na uho . . . Loredan te Je priklonil do tal ln zarenčal:
»Nihče, pa bodi kralj, satan, angel ali Bog sam, ne ubrani vaši svetlo-
sti, da se ne bi vrnila v Pariz. Z gin- f vo sem vam porok!«
Zlovešča gotovost je zvenela iz ! njegovih besed. Loredan se jc zasukal na petah, poklical straže, ki jih je bil razpostavil, zaklenil Tiphaina in njegovo družino v kuhinjo ter odjahal k svoji četi. Roland de Saint-An-drfi, podobnejši duhu nego živernu človeku, Je krenil na vrt v Plorizion sobo.
Od petih zjutraj je tu,« si je misli! gredoč, »in vendar mi je že trikrat iz-podletelo. Zdaj poizkusim srečo v četrto. Ako se ponesreči, sem izgubljen . . . Prvikrat se je s prstom do-teknila mojega obraza, rekoč: ,Tod vas je Beaurevers oplazil z mečem; znamenje še vidi! . . .’ ln jaz sem se umeknil! Drugikrat sem se zbal njenega vpitja; vendar pa sem ji odnesel ključ iz vrat. Tretjlkrat sem ji izvil bodalo; vzllc vsemu nekaj napredka! ... Oh, le počakaj, da ti vrnem preziranje za preziranje! To te bom mučil! Ukloniti hočem tvojo ponosno glavo ln biti tvoj gospodar! .. .«
Zasopel, bled in spačen se je ustavil pred njenimi durmi; zverski ogenj inu je žarel v očeh. Trdo Je odrinil vrata in planil nad Florlzo. Zmagoslaven krik je bruhnil iž njegovih ust: posrečilo se mu je — drznil se jo je prijeti! . . . Besno je stisnil siroto k sebi ter krenil nizdol.
Pretresljiv vik je raztrgal tihoto zločeste gostilne: glas, v katerem je trepetala sleherna groza ... in v katerem je odmeval tudi poslednji, brezupni up . . .
»Beaurevers! Parnagaj! moč, Beaurevers! . . .«
Na po-
IV.
Kle je bil Beaurevers.
Baš tisto noč je rekel Nostradamus Beaureversu: »Najdete jo v Pierrefondsu ... ln Beaurevers je planil iz dvorca ter malone podrl Trinquemailla, Strapafarja, Boura-cana Ih Corpodibala, kraljičine telesne stražnike, ki so stali pred dvižnim mostičem. Lagarde in Jijegovih osem mož so ga videli iz zasede, udrli so za njim. Kakor vemo, so ga dohiteli.
Royal de Beaurevers se je naslonil v kot in bliskoma preštei z očrni rapirje, ki so bili zleteli Iz nožnic, da bi ga pokončali Devet! To je bila dobra mera. Na baronov klic je navalila vsa devetorica hkrati. Molčeče bojevanje takrat še ni bilo v modi. Sicer pa je tudi naravneje, da rjovel, kadar se kolješ.
ln tako se Je jela devetoricg iz-podbujati po vseh pravilih; a tudi Royal jim ni ostajal dolžan.
»Dajmo ga! Smrt mu! Kolji! Bij! Sekaj!«
»Ohč, to je Lagarde s svojimi cucki. Dober večer, gospod kraljičin peshr!«
»Rokovnjač!« se je odrezal baron.
»Lagarde!« mu je zabrusil Beaurevers.
»Spečemo te na grmadi kakor Žida ali prešiča.«
»A vi boste polena, ki se bom cvrl na njih.«
»Končajmo,« je rekel poglavar. rSe li vdate, Beaurevers?«
»Bežite, Lagarde: zdaj mislim napasti!«
(Dalje prih.)
Proda se:
VINOGRADSKO POSESTVO
v Halozah, tropiaovo in slivovo žganic ter naravno haložko vino se proda. Več sc poizve pri Alojzu Mir v Ptuju.	30
la CISTO SVINJSKO MAST
Ima zopet v redni zalogi tvrdka Janko Popovič, Ljubljana, ki se priporoča svojim cenjenim odjemalcem. — Pisarna in skladišče Cesta v Mestni log štev. 15. Telefon Inter-urban štev. 127.	2368
OMARA ZA JEDILNICO
e inrainorjem in ogledaloma, mizo, postelj, perila, obleko in zimsko suknjo v zelo dobrem stanju na prodaj. Naslov pove uprava »Jugoslavije«.	16
NOVA CHROMATICNA HARMO-NIKA
z 80 glasovi in barom se proda. Spodnla Šiška 136.1.	'	15
RADI PRESELITVE PRODAM PEKARIJO
na zelo prometnem kraju, dve minuti od postaje oddaljeno, poleg farne cerkve, nova hiša. gospodarsko poslopje, vrt za zelenjavo, električna razsvetljava. Primerno tudi za vpokojence. Karl PKovnik, Rečica ob PaJsi (pri Celju).	14
KONTORISTINJA
kot samostojna pisarniška moč, vešč* slovenščine in nemščine ter knjigovodstva I* strojepisja se sprejme takoj. Prednost imajo one gospodične, ki so ie služite v stavbni pisarni. Ponudb« pod upravo Usta pod »vašima«.	14
UČENEC
\ poštenih staršev za trgovino s papirjem k i galanterijo se sprejme. Naslov v upravi i. Usta. '	M
i SKLADIŠČNIK OBENEM PISARNIŠKA MOC
j za lesno trgovino, x večletno prakso, ae-j oženjen,- se išče takoj. Ponudbe z navedbo
i plače, brana Ln stanovanje v hiši, na *Jostp V inter, trgovina ln k*na Industrija v trt čah pri Konjicah».	«
Razno:
Kupi se:
KLAVIR
naj ruje StutzjJiigel, kupim. »Qlasovir« na upravo lista.
Ponudite pod 12
KUPIM HI SO S KONCESIJO
jestvin, malo posestvo ali pekarijo samo ali tudi % zemljiščem, lahko v mestu, veudar !>* tudi tia deželi. Ponudbe prosim vposlaf! pod Šifro »Posestvo štev. 22« do 15. t. to. na »pravo lista.	-	'	32
Službe:
Naročajte .Jugoslavijo*.
m
POPOLNOMA IZVEŽBANEGA BRIV-
SKEGA POMOČNIKA
iščem. Nastop takoj. Vekoslav Gjurin, Maribor, .Jurčičeva ulica 9.	17
VEČJA PRAZNA SOBA
t pripravna za pisarno. w Išče. Ponudbe n* upravo »Jugoslavije« pod »Piiarna 31«.
PREVZAMEM TAKOJ ZASTOPSTVO
bodisi od tovarne ali večje trgovine v Jugoslaviji ali inozemstvu. Vstopim tudi kot koitipanjon s koncesijo. Kdor, ima veselje j In potrebni kapital za trgovino, ima ugodno priliko, ker sem de dobro vpeljan pri več jih tvrdkah v Sloveniji, Banatu la Sremu Pismene ponudbe prosim na ttpravnišivo »Jugoslavije štev. 1.9«.	]9
AL. KORS1KA
. semenska trgovina na Vrtači (B!eJwelsova cesta 15) v Ljubljani naznanja, da je njen j semenski cenik izšel in je brezplačno vsa-| komur na razpolago.	9
S00 K NAGRADE
j kdor odda solidnemu trgovcu sobo s po-( sebnim vhodom, meblovano ali neineblp-j vano, ponudbe na naslov J. Gorišček, Sv. PetrA'cesta 6, Ljubljana.	250?
MLAD PROFESOR
1 ;šče zn takoj ali za 1. Januar meblovanc ‘ sobn. Crnjene ponudbe prosim pnd 2444-B i na upravo lista.	2444
Prvovrstne sveže d rože
razpošilja dnevno največja tvornica Jugoslavije
Tvornica žeste i pjenice
prHe
Makso Mayer, dion čarsko društvo Savski Marof.
Sz
Parketne deščice
iz slavonskega hrasta dobavlja v vsaki množini in poklada najceneje
Dos. P. Puh
Ljubljana GradaSka ul. 22. Tel. 513.
NMt ••••••••••••
Gosposka ulica — Kote! Balkan.
TRIBUNA
tovarna Moles in otnM uosiitms?
Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa ln otroški vozički v polno prenovo, emajliranie z ognjem In poniklanje.
LJUBLJANA, karlovška cesta štev. 4.
NAPRODAJ!
Vino in žganje.
Pristno, od 5 Din. liter in naprej, prosto trošarine na Jesenicah.
Ivan Poljšak,
Jesenke, hotel Poit«.
3
a
a
a
3
a
a
3
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
  rntjlm lu ar tki mojster ==;
LJUBLJANA a»::u Linhartova ulica štev. 26
kupuje pd nsjvljjlh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele -.—c... ■	rL,-	gozdne parcele. —-:—--
aac^giaeigjggica a g; igtrjS^5gjgife
Razpis.
X"
Sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4V|o
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Več|e zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru.
Daje posojila v vseh oblikah.
EskomptUie različna POVZetja pod najugodnejšimi pogoji Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago.
Uraduje vsak dan dopoldne.
V pisarni uprave dravske artiierifeke radionice v Ljubljani vršila se bo 'dno; 25. januarja 1922 poeenši ob o uri ponovna javna ustmena dražba za prodajo 12 avtomobilov. Vsaki avtomobil se proda posamezno najpovoljnejšemu kupca.
Pogoji za to dražbo razvidni so vsaki dan med uradnimi urami pri upravi dravske artilerijske radionice. Vsak licitant položi pred dražbo kavcijo i. s.:
a) Podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 5 */, od označene poČeine vrednosti za vsaki avtomobil in
b) lnozemci 10 yti od označene početiie vrednosti za vsaki automobif.
Kavcije onih lick&ntov, ki so izliciiirali posamezne avtomobile, se zadržijo do končane dražbe, ostalim na se takoj vrnejo.	,	i	■
Poživljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo te? dražbi
Iž pisarne Komande dravske divizijske oblasti 1. Br. 5lo7 v Ljubljani.	.	j
Zaloga klavirjev in pianinov
dmfi* j najbolj8jh tovarn Bdsendorfer. ghrbar, Czapka, HfiM. Schwe*j-
|f *j-.:__________________________1	h0,er*	S(rtnal	itd.	Tudi	na	obroke.
i
e
#i
sl
! POZOR!
^cingi ltu. l udj na obroke.
jlga s 43 slikami in k tem spadajo-: JERICA HUBAD rol. DOLENC
n h*sedllom »a	f.	L,	i	...	•	—'	*V|i UVMM* » 'V-
knjiga .	.	..	..	    ,
dhn besedilom, ca pouk In kratek če« j
MotiUubčki
ilsalflke slike za naše malčke no trdem močno vazanem kartonu K 3t*—
Mladi slikar
^ ; 10 tiskanih predlog za pobarvanje T-»• akvarel - barvami ali pastel • barvnlki
Z j	k tr-
J; ..Crnlpeter*. steroznana, vesela eku-i jabna Igra za zimske vočer*. 1 Igra
•j	**
R	Va«	a* dobi v
Zvezni knjigami
-» j v Ljubljani, Marijin trg 8
Ljubljana, Hil&erjeva ulica itev. 5.
lil' Hi iiiftlj Stal Mn
h zšHnm*
LjabliaDa. Kongissii tro 15 (grl Duislii rakiD
Najslovitejši klavirji, pianini in harmoniji. Forster, Bbsendorler, Heitzman ate.
na obroke in posodo 1 Velikanska naloga violin, strun in vseh glasbil.
toda st M ii M. 9M i« Mjspoubniit podjetji ? JpslHijl
pinmnmffliimiiiiiiiiMmmnmimiHtinntmiminniiniiiHimiiiimimiUMimHUiMRmiittiiHnfimuinMHiiiimiiHiiiffliim
Akcijski kapital K 30,000.000 kemrvz K 16,000.000
JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA
preše MARSuuftSKA ESKOMPTNA BANKA
USTANOVLJENA L1872
Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec
1
HIUI8M4U
Izvršuje vse bančne posle
najkulantneje.
 ............. .............................................................................................................................................................................................................................................................................1'»»‘;:i‘>1:;l'flll>lHliilHllltiHll1lllil»'»‘'»=»‘''‘i»il1it')'«til|!
Glavoi in odjrovoral urednik Zorko Fakio,
J
(edaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Llnbllani.