PLANINSKI VESTNIK 1 1 /2001 V publikaciji, ki služi promociji turističnih središč v našem gorskem svetu, se s svojo ponudbo poho-dništva oziroma potepanja po gorah predstavljajo Posočje, Kranjska Gora, Bled in Bohinj v Julijskih Alpah, pridružila pa se jim je še Logarska dolina v Kamniških in Savinjskih Alpah. Vsako od teh središč ponuja različno zahtevne izlete, opisane pa so tudi večdnevne povezovalne ture. Praktično gre za nekakšen vodniček, ki skuša s predstavitvijo najznačilnejših izletniških točk in gorniških ciljev privabiti obiskovalce v naše gore. Pri tem so jim v pomoč opisi krajev in poti, turistične informacije, pregledne karte, predvsem pa raznoliko fotografsko gradivo. Igor Maher Poti po Slovenski Istri Izletniška karta; založile: Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran; zasnova in izvedba: IKI, d. o. o., Ljubljana, 2001. Ponudba rekreativnih dejavnosti v naravi in s tem raznovrstnih poti je v Slovenski Istri tolikšna, da za njihovo predstavitev ni zadoščala ena sama karta, ampak so morali ustvarjalci novega zemljevida bogato vsebino razporediti kar na dve identični kartografski podlagi. Na eni strani so tako sprehajalne in planinske poti (posebej sta označeni evropska pešpot E-6 in slovenska planinska transverzala) ter vinske ceste. Na drugi pa so svoje mesto našle kolesarske in jahalne poti. Je pa potrebno pri tem opozoriti, da razen planinskih poti na terenu večina omenjenih peš, kolesarskih in jahalnih poti ni dodatno označena, zato se moramo zanašati samo na zemljevid. Na karti so označene še naravne in kulturne zanimivosti, ki jih v Šavrinskih gričih in na Kraškem robu res ne primanjkuje. Poskrbljeno je tudi za lačne in žejne, saj bomo s karto brez težav našli gostilne, vinotoče in turistične kmetije, dodani pa so še za vsakega obiskovalca koristni podatki (servisi, pošte, kampi in podobno). Ker na pot po Slovenski Istri zaidejo tudi številni tujci, je karta v celoti štirijezična: slovenščino tako spremljajo še angleščina, nemščina in italijanščina. Igor Maher Planinska zveza Slovenije v reviji World V letošnji drugi številki revije World, Mountaineering+Climbing, ki jo trikrat letno izdaja Mednarodna zveza planinskih organizacij (UIAA), sta opisana dva uspešna primera mednarodnega delovanja Planinske zveze Slovenije. V tematskem delu, ki govori o dogajanju v najvišjih gorstvih sveta, je na uvodnih straneh članek Bojana Pollaka z naslovom Šola v Manan-gu, primer sodelovanja med Nepalom in Slovenijo (The Manang School: Training Cooperation Bet- ween Nepal and Slovenia). Prikaže zgodovino šole, ki se je začela z idejo Aleša Kunaverja, da bi Ne-palcem posredovali prepotrebno tehnično znanje. Po letu 1979 se je ta ideja uresničila in do leta 2000 je v 17 osnovnih tečajih 80 slovenskih in tujih inštruktorjev gorniško izobrazilo skoraj 500 udeležencev. V vseh teh letih je šola dobila tudi prestižni pomen, saj jo velik del sveta pozna in ceni, Pollakov pregledni članek pa bo to prepoznavnost še utrdil. V zadnjem delu revije je objavljen članek Gorniška komisija v Sloveniji (Mountaineering Commission in Slovenia) izpod peresa Ernsta Haaseja, urednika revije. V Bohinju je bilo namreč konec marca zasedanje te komisije. Govora je bilo predvsem o standardih usposabljanj, pravnih vprašanjih, izvedli pa so tudi volitve. Slovenci kot organizatorji so na goste naredili dober vtis, kar je tudi obet za nove obiske naših gora. (B.P.) Zbornik Planinske sledi Avgusta 2001 so planinci Planinskega društva Ožbalt - Kapla ob desetletnici delovanja izdali zbornik, ki so ga poimenovali Planinske sledi. Gradivo sta zbrala Marjan Račnik in Tone Cepec, uredil pa ga je Igor Glasenčnik. V njem so največ prostora namenili zgodovinskemu pregledu delovanja 505 PLANINSKI VESTNIK 1 1 /2001 tako društva kot posameznih odsekov, ob tem pa so predstavili tudi geografski okvir in številne leposlovne prispevke. Niso pozabili opisati niti ostalih društev, s katerimi sodelujejo v svetu pod Kozja-kom. (I.M.) PRO u TEUS Albin Belar V zadnji, dvojni številki (maj—junij 2001) 63. letnika Proteusa sta Jože Mihelič in Renato Vidrih predstavila Albina Belarja, prvi kot na-ravovarstvenika, drugi kot seizmologa. Za zgodovinski spomin planincev je pomemben predvsem kot velik ljubitelj Julijskih Alp in prvi predlagatelj zavarovanja Doline Triglavskih jezer leta 1908, kar ga uvršča med pionirje evropskega varstva narave. Nekatera nova spoznanja o življenju tega naravoslovca, znanstvenika in gornika bo Jože Mihelič v eni prihodnjih številk predstavil tudi bralcem Planinskega vestnika. (I.M.) predstavi problem vnosa neavtoh-tonih rib v Dvojno jezero. Te so povzročile močan upad planktonskih rakcev in ličink številnih žuželk, kar je imelo za posledico razvoj nitastih zelenih alg in spremembo v kemizmu vode. Opisal je tudi poskuse, da bi ribe izlovili, torej odstranili iz jezerske vode. Verjetno bodo ribe sčasoma propadle zaradi pomanjkanja hrane in poslabšane kvalitete vode, ki so jo same povzročile. Na žalost pa so iz jezera za vedno izginili tudi planktonski rakci in to samo zaradi objestnosti nekaterih »oboževalcev rib«. (I.M.) ||rvatsk| PlaninaR Najnižji planinski objekt na svetu Nenavadno prvenstvo pripada planinskemu domu na Ižu, tako vsaj poroča Hrvatski planinar (78/2001). Dom nenavadnega imena »Sneg do morja na Ižu« (enkrat naj bi res snežilo v Dolinju, zalivu na otoku Ižu, kjer dom stoji) je postavilo HPD Platak z Reke, od morja pa je oddaljen vsega pet metrov oziroma je le 80 centimetrov nad nivojem plimovanja. Trenutno je v njem 12 ležišč, je stalno odprt, namenjen pa je obisko- Dvojno Triglavsko jezero Pod tem naslovom je revija Proteus (1/64, september 2001) objavila članek o nepremišljenih naselitvah rib v naša visokogorska jezera. V njem biolog Anton Brancelj, ki je bil vodja projektov, povezanih s temi jezeri, opisuje razmere v štirinajstih gorskih jezerih, ki so bila zaradi ledeniškega nastanka prvotno vsa brez rib. Šele človek je sem prinesel ribe, najprej v Krnsko jezero, kasneje tudi v mnoga druga, povsod pa so ribe porušile narav-506 no ravnovesje. Avtor podrobneje valcem, ki se odpravljajo na izlete v Narodnem parku Kornati in na druge otoke. Dostopen je z ladjo oziroma s trajektom iz Zadra. Rezervacije na tel. 098/ 258436. (I.M.) Planinski objekti na Hrvaškem V Hrvatskem planinaru, glasilu Hrvaške planinske zveze, so v letošnji dvojni številki (7-8) objavili zanimivo prilogo. V prvem delu je seznam vseh hrvaških planinskih objektov (domov, koč in zavetišč). Za vsakega so poleg imena navedeni še nadmorska višina, število ležišč, kategorija, upravljavec, najzanimivejše pa so telefonske številke in osebe, ki nudijo informacije. V drugem delu priloge je planinski adresar, seznam vseh članov (zvez, društev, klubov) Hrvaške planinske zveze s poštnimi naslovi. (I.M.) InHHiKU.ShC /IlOHMh ^anpnci Triglavski ledenik Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU enkrat letno izdaja Geografski zbornik/Acta Geographica. V lanski, 40. številki je za planince zanimiv članek Spremljanje površja ledenikov s fotogrametrijo, študija na primeru Triglavskega ledenika, ki so ga predstavili Mihaela Triglav, Mojca Kosmatin Fras in Tomaž Gvozdanovič. Opisana je fotogrametrija kot eden od načinov za spremljanje relativno hitrih sprememb obsega in volumna ledenikov. Njena naloga je pridobivanje metričnih podatkov o prostoru iz fotografij. Razne metode so bile preizkušene na Triglavskem ledeniku, vse pa s ciljem izdelati ploskovni model površine ledenika v različnih časovnih obdobjih in izračunati razlike volumna ledenika med temi obdobji. (I.M.)