NEZADOVOLJIVI REZULTATI
Kezultatj devetmesečnegsi poslovanja gospodarstva našc občinc niso /ado-vuijivi. Šlevilkeza nekatere elemenle poslovanja so sicer večje kol lani, vendar lo še iit pomeni, da sino povečali obseg pruizvodnje ali izholjšali kakovost dela, temvečgre vzrokiskatipredvsem vKlošnjcm velikemzvišanjucen.Slabi rezul-lati poslovanju se kažejo v nizki rasli dohodka, neustreznih dclilvenih razmer-jih pri njegovem ra/.porejanju. prenizki akumulalivni in reproduklivni sposoh-nosti guspudarstva in v povečanju izgub.
Nadaljevanje na 4. strani
(Nadaljevanje s I. strani)
Nanizajmo torej nekaj podat-kovza prvih devet mesecev letoš-njega lcta in jih primerjajmo z cnakim ohdohjem lans!
Po podatkih slu/.be družbenega knjigovoclstva je gospodarstvo naše občine v tem času ustvarilo za dl milijard 162 milijonov in 970.(1(10 dinarjev celotnega pri-hodka, kar jc 34 odstotkov več kot lani v prvih devetih mesecih; dohodek jc znašal 13 milijard 385 milijonov in 867.000 dinar-jev (31 odstotkov več), fizični obseg proizvodnje se je zmanjšul za 0,6 odstoika. izvoz za 31 od-stotkov, siopnja pokritja uvoza z izvozom je bila lani ob devetme-*ečju 90,1 odstolka, letos 77,3 odstolka. Koncc septembra je bilo v gospodarskih ozdih naše ohčine zaposlenih 25.542 delav-cev, kar je 2 odstotka več kot istega mcsccii lani. Povpreeni ine-scčni čisti osobni dolnxlek jc zna-šal 17.117 dinarjev in je bil lako višji za 23 odstolkov. Po podatkih republiškega zavoda za stalistiko pa so se cene življenjskih po-trebščin povečale za 35.1 odstol-ka.
Na konvertibilni trg smo do konca septembra prodali 86.6 odslotkov     vsega     izvoženega
blaga, od lani pa smo uvozili 69 odstotkov blaga, kupljenega v tu-jini. Naj kot zanimivost povemo, da je delež naše občine v izvozu Ljubljane 13,5 odstotka, v celot-nem izvozu Slovenijc pa znaša naš prispevek 2,8 odsiotka. Naj-večje izvoznice na konvertihilno področje so bile delovne organi-zacije Papirnica Vevče (tozdi Grafični papir, Tehnični papir in Blagovni promet), SCT (tozda Tesarska dejavnost in N^Iehaniza-cija), HP Kolinska, (tozd To varna hranil), Saturnus (tozd To-varna avtoopreme) in Jugoiekstil Julon.
Celotni prihodek gospodarstva naše občine je bil za 0,2 odstotka nižji od načrtovanega. Krivca za to je iskati v gradbeništvu, ki je le 92.4-odstotno izpolnilo plan, in v trgovini. ki je plan uresničila le 92.8-odstotno. Da je gospodar-slvo občine ustvarilo prej nave-deni celotni prihodek, je bilo po-rabljenih za 47 milijard 777 mili-jonov in 103.000 dinarjev (35 odsiotkov več kot lani v tem času). Nižji dohodek kot lani je v naši občini imelo I 1 organizacij združenega dela.
Izgubo, ki skupaj znaša 161 milijonov 127.000 Jinarjev, je konec septembra zabeležilo pet ozdov:   Jugolekstil  Julon,   Zito
Ljubljana-tozd Mlini, Emona-Elekuonski center, lntegra! Sap-tozd Turbus in Komunalno podjetjc          l.jubljana-delovna
skupnost Dru/.bcni standard. V primerjavi z lanskimi devetimi meseci so se izgube povečale za 96 odstotkov, v primerjavi s pol-letjem pa za 43 odstotkov.
Kaže pa omeniti dejstvo. da je razporeditev dohodka znotraj delovnih organizacij letos neko-liko boljša kot v letu 1982, saj je bila tokrat rast sredstev za aku-mulaci jo hilrcjša od rasti sredstev namenjenih osebnemu dohodku in skupni porabi delavcev. Uslvarjena akumulacija je biia za 16,7 odslotka večja od načrto vane in je bilo iz dnhodku ojve-deno zanjo 2 milijardi 924 mili-jonov in 378.000 dinarjev. Stop-nja akumulativne sposobnosti našega gospodarstva pa je ostala na isti ras ni kot lani. Stopnja re-produktivne sposobnosti se je povečala za 5 odstotkov, toda na meji rentabilnosti je v devetih mesecih tega leta poslovalo kar 8 ozdov. Gospodarstvu za razširi-tev proizvodnje in za nadomeš-čanje dotrajanih osnovnih sred-stev ostaja vse manj denarja, če-prav iz \eta v lel o ugoVavijamo, ila se to ne bi smelo dogajati.
DARJJA  JUVAN