[/
FOR
Freedom
AND
Justice
No. 1 1
Ameriška ^^ovina
liTii a ?i rcy^
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, February 10, 1987
VUL. LXXXIX
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Menda so v leku tajna pogajanja o splošni izmenjavi talcev in vojnega ujetnika — Izrael bo zopet igral veliko oz. osrednjo vlogo
JERUZALEM, Iz. — Po sicer nepotrjenih zahodnih diplomatskih virih so v teku strogo lajna pogajanja, katerih cilj je doseči izmenjavo kakih 400 pripornikov arabskega rodu, zaprtih v Izraelu, za izraelskega letalca, ki je v muslimanskih rokah v Libanonu po sestrelitvi njegovega letala pred meseci, in za štiri profesorje bejrutske univerze. Trije slednjih so Amerikanci, četrti je pa iz Indije, vendar je živel v ZDA več let.
Izraelska vlada je trdila, da ne bo klonila pod pritiskom teroristov. Izrazila pa je pripravljenost za neposredna pogajanja s predstavniki tistih, ki imajo v svojih rokah omenjene talce, vendar brez vsakega predpogoja. Jitžak Šamir, predsednik izraelske vlade, je rekel tudi, da bi bili Izraelci pripravljeni upoštevati neposredno prošnjo od ZDA, naj se Izrael pogaja za izpustitev oz. izmenjavo talcev. Poudaril pa je, da ZDA niso od Izraela glede tega nič prosile. Predstavnik za tisk v Beli hiši Marvin Fitzwater je rekel novinarjem, da ZDA ne bodo plačale odkupnine za izpustitev talcev in tudi ne bodo pozivale druge države, naj to storijo v svojem ali v lastnem imenu.
Kljub javnim izjavam, vse kaže, da bo v doglednem času prišlo do kakšne izmenjave. Izraelci so Že izmenjali arabske pripornike za
svoje državljane, običajno vojake, ki so padli v roke muslimanov. Tako izraelska kot ameriška vlada želi dokazati, da bi do takšne izmenjave ne prišlo zaradi terorističnega pritiska. Tajna pogajanja baje imajo namen, izoblikovati prav takšno izmenjavo.
Bivši Reaganov svetovalec za nacionalno varnost Robert C. McFarlane okreva po domnevnem poskusu samomora
WASHINGTON, D.C. — Robert C. McFarlane, nekdanji Reaganov svetovalec za nacionalno varnost, se nahaja v Bethesda mornariškem medicinskem centru v zadovoljnem zdravstvenem stanju po domnevnem poskusu samomora. Pretekli ponedeljek naj bi bil McFarlane použil 25 do 30 tablet zdravila Valium komaj dve uri, pred-no bi bil moral pričati pred predsedniško komisijo, ki raziskuje okoliščine tkim. iranske-contra zadeve. McFarlanovi prijatelji vedo povedati, da je bil 49-letni McFarlane v zadnjem času videti zelo potrt. Pritiski nanj glede njegove vloge v iranski zadevi in dvomi v nekaterih krogih, da je govoril resnico, ko je pričal o tej zadevi, naj bi ga tako močno prizadeli, da ni videl drugega izhoda in si je poskusil napraviti samomor.
Razni kongresniki in senatorji sedaj I izražajo svoje spoštovanje do McFarlana, i pri terft pa poudarjajo, da je bil on edini od vseh glavnih igralcev v iranski zadevi, ki je pričal javno in na široko o svoji vlogi, medtem ko drugi molčijo o svojih aktivnostih. Včeraj je McFarlanovo ženo poklical predsednik Reagan in izrazil svoje sočustvovanje.
V zadnjih lednih Sovjeti izpustili do 140 političnih pripornikov — Nekateri že vzpostavljajo stike z zahodnimi novinarji
MOSKVA, ZSSR — Včeraj je Gennadi I. Gerasimov, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva, povedal novinarjem, da je ZSSR v zadnjih tednih izpustila iz zapora 140 pripornikov, obsojenih za aktivnosti političnega značaja. V obravnavi je še najmanj 140 drugih primerov, je rekel Gerasi-Zahodni viri pa vedo povedali, da gre ---------------------------------------------
doslej komaj za dobro petino znanih primerov sovjetskih državljanov, priprtih zaradi oporečniškega delovanja oz. mišljenja.
Nekateri od izpuščenih disidentov so se že vrnili v Moskvo in se srečali z zahodnimi novinarji. Govorijo o drugih disidentih, ki so še v zaporu, vendar izražajo tudi upanje, da se bodo razmere v ZSSR pod Mihailom Gorbačovom glede človečanskih pravic res obrnile na bolje. Priznavajo tudi, kakor zahodni opazovalci sovjetskih razmer, da je v partijskem vodstvu precej takih, ki nasprotujejo Gorbačovovi politiki »glasnosti« in da je še vedno dvomljivo, kako daleč v to smer namerava iti sam Gorbačov.
Bela hiša je pozdravila vest o pomilostitvi političnih zapornikov in sovjetsko vlado pozivala, naj izpusti prav vse take zapornike. Dalje, ameriška vlada je izrazila zaskrbljenost, ker zahtevajo Sovjeti v vsaj nekaterih primerih, da politični zaporniki kot pogoj za izpustitev podpišejo dokument, v katerem se obvežejo, da bodo v bodoče spoštovali veljavni sovjetski zakon. Ker ni hotel takšnega dokumenta podpisali, menda ni bil izpuščen na primer disident Josef Begun.
Pretekli teden je Moskvo obiskala skupina nekdanjih visokih ameriških vladnih funkcionarjev. V skupini so bili tudi znani konservativci kot je Jean Kirkpatrick, bivša
veleposlanica ZDA pri Združenih narodih.	, „	_ .	,
Sprejel jih je GdrbafidVtrt 'i	ca:>U‘ 1
razgovoru za skoro štiri ure. Po vrnitvi v ZDA vsi v delegaciji poudarjajo, da je Gorbačov res izredna osebnost tako po osebnem značaju kot sposobnosti. Zanimivo je, da s to sliko soglašajo konservativci kot je Kirkpatrickova in pa liberalci kot npr. bivši državni sekretar Cyrus Vance.
Nova filipinska ustava v veljavi — Prvi večji spopad med vojsko in komunističnimi gverilci po preteku 60-dnevnega premirja
MANILA, Fi. — Danes je prišla v veljavo nova demokratična filipinska ustava, ki je v mnogih ozirih podobna ameriški. Predsednica Corazon Aquino je dejala, da pomeni nova ustava novo, svetlejšo bodočnost za Filipine. Zaradi nove ustave bodo potrebne nove parlamentarne volitve, vendar Aquino-va ne bo morala pred volivce. Aquinova in člani njene vlade so slovesno zaprisegli.
Včeraj je prišlo do prvega večjega spopada med vojsko in skupino komunističnih gverilcev po preteku premirja, ki je trajal 60 dni in bil od obeh strani dokaj pošteno spoštovan. V spopadu je bilo ubitih 18 ljudi, od teh kar 12 civilistov. Komunistični voditelji so bili napovedali nadaljevanje vojne zoper Aquinovo vlado. Kljub temu menda namerava Aquinova proglasiti amnestijo za vse upornike 25. februarja, ki bo prva obletnica padla režima Ferdinanda Marcosa.
Iz Clevelanda in okolice
Priznanje—
Zamuda
Današnja A.D. izide z enodnevno zamudo. Zaradi močnega snežnega viharja, ki je zajel Cleveland v nedeljo zvečer in ponedeljek zjutraj, se je lastnik odločil za enkratno zamudo. Prosimo za razumevanje.
Presenetljiva udeležba—
Preteklo nedeljo je o Primožu Trubarju in začetkih ter razvoju slovenskega pisnega jezika v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. predaval dr. Jaro Dolar, upokojeni ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kljub izredno slabemu vremenu je bilo navzočih okrog sto ljudi. Predavatelj je govoril v angleščini, po predavanju je odgovoril na vprašanja, navzoči pa so imeli priliko obiskali Slovensko čitalnico v SND, po predavanju pa si ogledati razstavo v Mural umetnostni galeriji.
Krofi—
To soboto bo imelo Oltarno društvo pri Sv. Vidu prodajo krofov in sicer v običajnem
Kratke vesti
Tehran, Iran — Včeraj je prvič nastopil
v javnosti od 20. novembra lani ajatola Homeini. Dejal je, da je vojna z Irakom dejansko sveta vojna in da bo morala trajati do popolne iranske zmage. 86-letni Homeini je govoril ob osmi obletnici padca šaha Pahlavija.
Washington, D.C. — Prosvetni tajnik
William J. Bennett je močno kritiziral nizko kvaliteto izobrazbe, ki jo dobivajo učenci v ameriških javnih šolah. Čeprav je tu in tam opaziti napredek, je dejal Bennett, raste odstotek tistih učencev, ki ne končajo srednje šole oz. high school.
Pustna zabava—
Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo in sicer v soboto, 28. feb., v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za ples bo igral Alpski sekstet. Vstopnice lahko dobile pri Jožetu Tomcu (tel. 731-3669) ali Auguslu Dragarju (943-5211). Vsi lepo vabljeni! Srnjakovo kosilo—
Vsako leto sponzorira župnija Marija Vnebovzeta srnjakovo kosilo, znano kol »Venison - Chicken Dinner«, katerega prebitek je darovan Slovenskemu domu za ostarele. Letos bo to kosilo v nedeljo, 1. marca, od 3. do 5. pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Cena temu vedno izvrstnemu kosilu je za današnji čas res več kot ugodna — odšteli boste le $8.- na osebo. Vstopnice imamo tudi v naši pisarni.
Dražje storitve—
Pretekli ponedeljek je clevelandski mestni svet odobril povišanje vodovodnih storitev za občane Clevelanda za 40ff/o, za tiste, ki živijo v predmestjih, odvisnih od clevelandskega vodovodnega sistema, bodo storitve dražje za okoli 35%. Nove tarife so že v veljavi. Gre za prvo tovrstno podražitev v zadnjih letih. O novi podražitvi ne bo treba govoriti vsaj nekaj let, pravijo politiki.
Vpisovanje—
V dneh 19. in 20. februarja bo vpisovanje otrok za šolski vrt (kindergarten) pri farni šoli sv. Vida. Starši, ki želijo več informacije, lahko pokličejo tel. 881-1689.
Dne 29. januarja se je na sedežu Zveze trgovcev Ascon goriške pokrajine sestal pokrajinski odbor hotelirjev, potovalnih uradov in gostincev. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen Vinko Levstik, lastnik Palace Hotela in že predsednik Zveze hotelirjev goriške pokrajine. Bralci A.D. vidijo oglas za Palace Hotel v našem listu vsak torek, g. Levstik pa je naročen na A.D., ki jo prejema po (zelo dragi) letalski pošti. Sporočal nam je, da se bo mudil v našem mestu proti koncu meseca. Ob najnovejšem priznanju za strokovno sposobnost mu iskreno čestitamo!
Spominska darova—
Pauline Vrečar, Bessemer, Pa., je darovala $16 v tiskovni sklad A.D. v spomin 16. obletnice smrti moža Franka.
Anne Pfeifer, Catskill, N.Y., pa je našemu listu poklonila $10 v spomin moža in očeta.
Obema darovalkama naša iskrena hvala!
Podpore iz Kanade—
Joseph Kastelic, naš stari znanec iz Mississauge, Ontario je Ameriški Domovini poklonil $58. Za naklonjenost se mu prisrčno zahvalimo!
Farna prodaja peciva—
Pri Sv. Vidu bo v dneh 21. in 22. februarja prodaja peciva. Pri župniji prosijo gospodinje za darovano domače pecivo in potice.
V bolnišnici— .
V	Deaconess bolnišnici se nahaja Eleanor Prech Pal-lejch, češka rojakinja, ki je dolga leta poročala v nekdanjem Cleveland Pressu o etničnih skupinah v našem mestu. Zelo je naklonjena Slovencem. Zadela jo je možganska kap.
V	Lutheran bolnišnici pa se nahaja bivši novinar Cleveland Pressa Bob Modic. Zadela ga je srčna kap. Modic je novinar in v službi pri Public Deftnder’s Office v mestu.
V tiskovni sklad—
Neimenovani dobrotnik z Richmond H is., O. je daroval $87 v naš tiskovni sklad.
Prav tako neimenovani naročnik iz Clevelanda je naš sklad obogatil s $25.
Društvo Martha Washington št. 38 ADZ je tudi poklonilo $25 v podporo A.D.
Vsem darovalcem hvala lepa.
VREME
Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 39° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 43° F. V petek deloma sončno z najvišjo temperaturo okoli 40° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
Mimogrede iz Milwaukeeja
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna):	ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 11 Tuesday, February 10, 1987 P. Fortuna! O.F.M.	Lemont, III.
Kaj smo se naučili?
Za nami je skoraj devetih desetletij tega stoletja. Janez Pavel II. nas pripravlja za novo tisočletje. Del priprave bo tudi Marijino leto, ki se začne na letošnje binkošti 7. junija. Ob tem stopa v ospredje mojega razmišljanja dvoje osebnosti, ki sta vplivni in je človek skoraj prisiljen, da naredi nekaj zaključkov za osebno življenje in ravnanje. Gre za razmerje do vseh ljudi, ker nikogar ne smemo izključiti od svojih osebnih odgovornosti, saj vsi spadamo v isto človeško družino. Več odgovornosti pa imamo do tistih, ki jih lahko dosežemo z besedo — spregovorjeno ali napisano.
Upam, da ta uvod ne zveni kot pridiga. Ako pa misliš, da je pridiga, jo poslušaj, ker ti ne bo škodovala.
Prva osebnost je papež Janez Pavel II. O njem in njegovem načinu dela so bila različna kritična mnenja, ki pa bolj in bolj izginjajo. Veličina njegove osebnosti je v popolni predanosti poklicu vrhovnega pastirja Cerkve. Kot vrhovni pastir Cerkve pa ima odgovornosti do vseh ljudi. Kdor veruje, da je Jezus Kristus odrešenik vseh ljudi, to lahko razume. Njegova apostolska potovanja so namenjena v prvi vrsti katoličanom. Ko jih obiskuje tudi v deželah, kjer so v manjšini, izpričuje s svojim celotnim nastopom odgovornost do vseh ljudi, ker je Cerkev poslana k celotnemu človeškemu rodu. To vrši tako, da lahko katoličani čutijo in doživljajo, da ta odgovornost veže tudi posamezne vernike.
Vpliven dogodek na ves svet je bilo molitveno srečanje zastopnikov vseh ver, tudi nekrščanskih, v Asiziju 27. oktobra 1986. Molitveno srečanje je sklical in organiziral Janez Pavel II. sam. Prosil je zastopnike in voditelje različnih verstev, naj vsak na svoj način istočasno molijo za mir na svetu. Isti način molitve je bil ponovljen med srečanji različnih verstev med papeževim potovanjem v Oceanijo, Novo Zelandijo in Avstralijo. Na tem potovanju se je papež v veliki večini srečal z nekato-ličani in nekristjani. Pozival jih je, naj ostanejo zvesti svojim narodnim in ljudskim izročilom in kulturam. To vrši v prepričanju, da so ohranjene v vseh izročilih in kulturah duhovne vrednote, ki so navdinjene od Boga in pomagajo vsakemu človeku dobre volje na poti k Bogu. To je jedro ekumenskega gibanja, ki bi moralo biti tudi vzor krajevnim ekumenskim gibanjem, v katerih ni vedno zdrave jasnosti.
S tem načinom dela je Janez Pavel II. naredil močan vtis na vse ljudi dobre volje. Pri tem se človeku nehote vsiljuje misel, da so bili nekateri levičarski voditelji prisiljeni spremeniti svoje razmerje do oporečnikov in do vernih, da so vsaj navidezno pokazali, da je v njihovem politčnem sistemu prostor za ljudi, ki drugače mislijo.
Iz delovanja sedanjega papeža lahko spoznamo, da Cerkev v svojem delovanju ne more biti zaprta vase, ker je poslana k vsem ljudem.
Druga osebnost, ki je name naredila močan vtis, je Nikolaj Tolstoj. Branje njegove knjige »The Minister and the Massacres« vzbuja spoštovanje do njegove vztrajnosti v raziskovanju dogodkov med zadnjo vojno, ob koncu vojne 1 945 in po
MILWAUKEE, Wis. - Neverjetno znosno lepo vreme smo imeli v Milwaukeeju in državi Wisconsinu s temperaturami 30-45 stopinj, tako da je zemlja že pripravljena za oratarje. Zlobneži pa že iz raznih kotov s prikritim nasmeškom namigujejo, da bomo zato v februarju dobili dvojno mero snega in mraza. Tekom februarja nam bo postalo jasno; zaenkrat še ni tako hudo.
Vemo sicer, da za mesec februar lahko trdimo, da je še izraziti zimski mesec, toda že bolj prijeten, kot sta december in januar. Manj je megle, zrak je bolj čist, sonce sije bolj močno, dan je daljši, toliko že kot skoči petelin. Včasih je v februarju toliko snega in mraza, da ne izgine vse do velike noči, včasih pa že poganjajo zvončki, teloh in trobentice.
Za februar imamo ohranjeni dve stari imeni: sečan in svečan; slednji je dobil svoje ime od sveč, ki od kapa visijo. V resnici pa je sečen, to je mesec, ko se drevje seka.
Največ vremenskih pregovorov se vrti okrog svečnice. Naj jih nekaj posredujem: Svečan iztegne dan. — Če se na svečnico (2. februar) jasno zdani, zima rada še dolgo trpi. — Če na svečnico sneži, se že vigred oglasi. — Kadar je na svečnico dež in Blaževo (3. feb.) lepo, veliko v jeseni vina bo. — Če svečana mačka leži na soncu, v sušcu spet rada na peč pribeži. Ako je pretoplo svečana, bo malega travna po-
čivala brana. — Če o svečnici burje ni, malega travna rada znori. — Če o svečnici letajo mušice, nosimo potem še rokavice.
Ne smemo pozabiti na Matijo (24. feb.), ki razbija led, če ga ni, ga pa naredi. — Če na Matijo zmrzuje, še štirideset dni zmrzuje. Kljub temu Matija že namiguje na pomlad.
V februarju smo tudi v predpustnem veseljačenju. Kakor vemo, se pust po koledarju vedno premetava sem ter tja in ga praznujemo na različne dni v tem mesecu ali v marcu. Le nekaj pregovorov:	Če na
pustni dan dežuje, fižol dobro obrodi. — Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje. — Kdor na pust drva kolje, je vse leto dobre volje. — Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.
Končno, naj ne pozabimo v tem mesecu tudi na Valentina, zaščitnika mladosti in ljubezni, ki letos pade na to soboto, 14. svečana. Valentin je tudi tolažnik mladih in starih zaljubljencev in ima ključe od korenin, kar pomeni, da je blizu zelena pomlad. V tem duhu pozdravljam vse, ki so rojeni ali ki imajo svoj god v tem veselem mesecu. Naj Vam Valentin prinese v Vaša srca veselje in blagostanje.
Blagostanje pa je odvisno od dobrih politikov. In ker je pretekli mesec na skupnem za-sedanjp zveznega kongresa 27. januarja kot vedno mojstrsko
vojni. V tem ga je vodila resnicoljubnost združena s pravičnostjo. Branje knjige je zanimivo, ker opisuje samo to, kar je spoznal iz zgodovinskih dokumentov. Bral sem spise istih dogodkov, ki jih navaja Tolstoj, a name niso naredili vtisa zaradi obdolžitve določenih ljudi brez navajanja zgodovinskih dokumentov. Tolstoj je zgled nepristranosti in pravičnosti. Iz njegovega dopisovanja spoznamo tudi dogodke, ki so se dogajali okoli nas, a tega nismo vedeli. Kadar ni dobil odgovora na določeno vprašanje, to pove in pusti vprašanje odprto. To potrjuje njegovo resnicoljubnost in pravičnost. Prav te dve kreposti dajeta njegovi novi knjigi svojo vrednost. Ob branju njegovega opisovanja se človek duhovno spočije. Zakaj? Ker ne razteza na preteklost presojanja, ki so nastala pozneje brez zgodovinske povezanosti z vojnimi in povojnimi dogodki. Danes morajo prav zaradi tega popravljati zgodovinske knjige. Celo takrat, ko Tolstoj ugotovi, da so izginili nekateri zgodovinski dokumenti, ki jih je poznal in nekatere celo fotografiral, ne ugotavlja drugega kot obžalovanja, da jih več ni.
Ob branju te knjige so stopaliv duhu pred menoj umrli Slovenci, zaslužni v delu za slovenske zadeve na raznih področjih, a so pozabljeni. Kadar pa so omenjeni, je njihova osebnost pogostokrat zasenčena z neutemeljenimi očitki. V duhu in dejansko obiskujem njihove grobove, ker verujem, da za pokojne naredimo največje dobro tak6, da pokažemo, da so njihova dobra dela in zasluge za slovenske zadeve obrodile dobre sadove v našem ravnanju in celotnem življenju.
Nikolaj Tolstoj je zame osebnost, ki sem jo dolžan spoštovati. Nudi mi, kar marsikje kljub prizadevanju nisem mogel spoznati. Pomaga mi spoštovati tudi ljudi, s katerimi se nisem vedno strinjal, čeprav sem imel skupno z njimi iste ideale. To je skoraj edino sredstvo, ki človeka varuje pred zaprtostjo vase, ki je največja ovira za širino in razgledanost, ki sta potrebni za ustvarjanje mirnega sožitja v ožji in širši družbi.
Ob sklepu uvoda v omenjeno knjigo Tolstoj izpoveduje odgovornost do oseb in njihovih sorodnikov, ki so z njegovimi spisi obremenjeni z »omadeževanim ugledom« (blemished reputation). K tej izpovedi pa dodaja: Predvsem se moramo spominjati, da nasilni množični poboji (massacres) 1 945 predstavljajo še neskončno večjo tragedijo. »Maloštevilni, ki so se rešili iz teh nasilnih pobojev in žrtve preživelih sorodnikov, kot sem znova in znova spoznal med mukepolnimi intervjuji, so prepričani, da samo odkritje resnice lahko omogoči zakasneli ostanek pravičnosti.«
Vsakdo ima dolžnost in pravico, da razodene zaključke presojanja javnih dogodkov, kot mu jih narekuje vest.
govoril predsednik Ronald Reagan, mi dovolite, da napišem, kaj oz. kdo je dober politik: Politik je človek, ki zna napovedati, kaj se bo zgodilo jutri, prihodnji mesec, prihodnje leto — potem pa razložiti, zakaj se to ni zgodilo!
Triglavski kotiček
Pred kratkim je SD Triglav imelo v spodnji dvorani sv. Janeza Evangelista članski sestanek, katerega se je udeležilo v polnem številu. Predsednik Jože Kunovar je z molitvijo pričel sestanek in takoj zaprosil odbornike, zapisnikarico, tajnico, blagajničarko in upravnika Triglavskega parka za svoja poročila. Po kratkem razpravljanju so bila poročila soglasno sprejeta.
V januarju sta člana Frank in Mary Mernik slavila 50-let-nico zakonskega življenja in je ob tej priliki predsednik Kunovar jubilantoma iskreno čestital.
Na sestanku se je največ raz-govarjalo o bližnji predpustni zabavi »Ples v maskah«, ki se bo vršila v soboto, 28. februarja, ob 6. uri zvečer, v veliki dvorani sv. Janeza Evangelista. Domača, okusna večerja se bo delila od 6. ure do 8. ure zvečer, nato bo sledila prijateljska zabava s plesom. Igral bo znani Badger Button Box orkester. Za najlepše oz. originalne maske je pripravljenih nekaj nagrad. Vstopnina je 1^ dolarjev na osebo. Prijatelji I od blizu in daleč prijateljsko vabljeni.
Mladi upokojenec
Z januarjem 1987 se je priključil v razred penzionistov lahke kategorije zavedni Slovenec in katoličan, komaj 63-letni Frank Menčak. Kot članu, mu Triglav iskreno Čestita k temu napredku! Naj mlademu upokojencu Franku Menčaku Bog nakloni tudi v bodoče trdnega zdravja in zadovoljnega življenja i>e dolgo vrsto let v veselje svoje družine in prijateljev!
Bela Ljubljana — mesto originalov
Pred kratkim je umrl v Ljubljani znani književnik« 80-letni Ivan Mrak. On ni N samo književnik, bil je tud' ljubljanski original. Origioa*1 so ljudje, kateri živijo med nami in ni važno, da jih P°' znaš. So ljudje kot smo mi« vendar so drugačni, so ljudje« ki izstopajo in vzbujajo pozornost, o njih se širijo vesele Pa tudi žalostne zgodbice.
Vsako mesto na svetu svoje originale, toda LjubU3 na je po Cankarju dobila vse blagoslove in na stotine ong nalov. Večja in lepša mesta s° na svetu - ali vendat ti ni er>a kega pod nebom. Pozdravlje na ti, kraljica veselja, ti mat vseh sladkosti, ti botrica Pre šernih ur in veselih ljudi.
Taka je bila Ljubljana PrC, mnogimi leti in ljubljanski °rl ginali najbrž še danes razveS^ Ijujejo domačine, dočim 113 (dalje na str. 3)

Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!
Skuhal lS7
»n pogret |^g-
NENAVADEN GLAS
Neka družina je imela štiri majhne psičke za oddati. Težava je bila v tem, ker ni bilo dovolj zanimanja za nje. Vsakemu, kdor jih je videl, so se sicer dopadli, ampak ljudje bi jih raje kar tam božali in se z njimi malo poigrali, kot pa, da bi kdo kakšnega vzel domov. Otrokom pa je tudi bilo bolj prav tako, saj so se v teh mesecih že kar precej navezali na nje.
Slednjič se je možu zdelo tega dovolj in je prebil: ALI GREDO PSIČKI OD HIŠE, ALI PA GREM JAZ.
Naslednje jutro je bil mož nemalo presenečen, ko je v lokalnem časopisu bral ženin oglas: »Mož pravi, da morajo ali psički od hiše, ali pa gre on. Psički so stari pet mesecev, zelo ljubki, mešane pasme. Mož je srednjih let, nesimpatičen in zelo osoren. Izbira je vaša, oboje je zastonj.«
»Tukaj je račun,« reče advokat stranki, po pravkar Uspešno zaključeni sodni obravnavi. »Prosim, da mi nakažete pet tisoč dolarjev takoj, nato pa vsak mesec po petsto, za dobo dveh let.«
»To se pa nekam tako sliši, kot če bi kupoval novi avto.«
»Saj ga,« odvrne advokat.
Amerika je dežela, kjer zaprejo porotnike, obtožence Pa pustijo na svobodo.
Srečen otrok, čigar oče umre bogat.
pravijo, da kadar grmi in se bliska, Maks vedno gleda Proti zvezdam in se smeji, ker misli, da ga slikajo. To je seveda hec, in ko sem ga povedal v ožji družbi, je nekdo pripomnil: »Le kaj bi z njegovo sliko? Če jo rabijo za potni list, b' luč najbrže prišla od spodaj...«
Znano je, da vsi ribiči radi lažejo. V Texasu pa, kjer itak vedno pretiravajo in se čez mejo bahajo, je v tem oziru še s|abše. Tako je neki turist vprašal ribiča-domačina, ali je že ulovil tisti dan.
»Samo eno ribo do zdaj,« je bil odgovor. »Ampak bila ,e premajhna. K sreči sta prišla mimo dva druga ribiča in sta ^i pomagala, da smo jo vrgli nazaj v morje.«
Kot otrok sem bil zelo mlad.
j L »Petdeset let sva poročena, ampak zdi se mi, kot bi se / ai poročila. In sama dobro veš, kako pust dan je bil ' ceraj.«

^»i -»d/ACNr '	----
-Ntf-VV-"	.i
V 4tVID
a r
Kdor se znajde, mu ni Ireba ležko delati.
ZAKAJ LEMONT?
LEMONT, III. - V nedeljo 1. februarja je bil v Baragovem domu v Lemontu sestanek zastopnikov društev. Sklical ga je p. gvardian p. Vendelin Špendov. Udeležilo se ga je kakih 30 zastopnikov društev. P. Vendelin je govoril o popravilih in o vzdrževanju prostorov in stavb na našem prostoru in prosil slovenska društva za sodelovanje pri tem delu. Udeležil sem se lega sestanka in med razgovorom sem spoznal, da je potrebno utemeljiti to, zakaj vzdrževati Lemom.
Isto nedeljo je prišel v našo župnijo sv. Jurija v Chicagu nadškof in kardinal prevzv. Jožef Bernardin, da je pojasnil, zakaj frančiškani s 1. junijem prenehajo z oskrbovanjem župnije. Navzoč je bil tudi p. Blaž Chemazar, vrhovni predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameriki. S 1. junijem 1987 tudi Šolske sestre prenehajo poučevali na župnijski šoli sv. Jurija.
Čikaška nadškofija ima načrt za bodočo ureditev župnij. Ta načrt je potreben zaradi spreminjajočih narodnosti v župnijah. Ves načrt se izvaja v sodelovanju s farani. Pri Sv. Juriju slovenski farani pri tem niso sodelovali, ker jih več ni.
Naš samostan s cerkvijo in romarskimi prostori ne spada pod upravo nadškofije. V dušnem pastirstvu smo podrejeni nadškofijskim predpisom, v vseh drugih zadevah smo samostojni. Mislim, da bi dobili napačno predstavo o naših prostorih, ako bi mislili, da samostan postaja samo zatočišče za bolne in ostarele patre.
Leta 1925 je p. Hugo Bren prinesel iz Brezij na Gorenjskem kopijo podobe Marije Pomagaj. Ko je bila podoba ustoličena v prvi lemontski cerkvi, je p. Hugo pridigal: Kaj mi je brezjanska Marija naročila za ameriške Slovence. Leta 1926 je lemontsko podobo Marije Pomagaj kronal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Takoj so se začela k lemontski Mariji Pomagaj romanja Slovencev iz raznih krajev. Lemom so začeli imenovali Ameriške Brezje, kjer se je tudi vršil leta 1929 prvi ameriški vseslovenski katoliški shod. Glavni sad tega shoda je bil začetek dela za Baragovo beatifikacijo.
Pri delu za Baragovo zadevo je bila vedno glavna opora verski mesečnik Ave Maria. Bližamo se 80-letnici izhajanja Ave Maria. To ni samo najsta-rejši slovenski verski mesečnik, marveč je tudi list, ki skuša prepričati bralce, da naš materinski jezik niso samo slovenske besede. Z njim tudi izražamo svoje notranje doživljanje, čustvovanje in mišljenje. To je naš duhovni svet, najvažnejši del naše domovine z značilnostmi, ki so samo slovenske in nas ločijo od vseh drugih narodov. Zato ostanejo Slovenci tudi rojaki, ki več ne govorijo slovenščine.
Z materinskim jezikom izražamo svoje notranje doživlja-
nje, čustvovanje in mišljenje. To je notranji duhovni svet, ki ohranja svoje narodne značilnosti tudi takrat, ko človek več ne govori materinščine. Njegova notranjost ostane vedno slovenska, kar doživlja na različne načine, predvsem pa v svojem verskem čustvovanju in mišljenju. V duhu in srcu je ukoreninjena slovenska tradicija, kar je vidno tudi na zunaj v ohranjevanju nekaterih verskih navad in pobožnosti. Ave Maria spodbuja bralce k ohranjevanju slovenske dediščine, ker zvestoba temu, kar smo prejeli po svojih starših in družinskem življenju v mladosti daje človeku trdnost in moč v mnogih preizkušnjah in nevarnostih.
Pomen slovenskih tradicij smo spoznali po raziskovanju življenja in dela škofa Barage in drugih slovenskih misijonarjev v Ameriki. Čeprav so delovali med drugimi narodnostmi in Indijanci, so v načinu svojega misijonskega in duhovniškega dela izpovedovali slovensko duhovnost do lake mere, da so to lahko ugotovili tudi zgodovinarji in življenjepise!. Največja odlika v njihovem misijonskem delu je bila, da niso nobenemu, posebno ne Indijancem, vsiljevali ne evropske in ne amerikanske kultre, marveč so skladno z njihovo duhovnostjo in tradicijo navajali svoje vernike h krščanskemu razumevanju svojih tradicij in svoje kulture.
starejšim v zdomstvu ostane le lep spomin na takratne ljubljanske originale, kot so bili sledeči: Ata Turk, poveljnik ljubljanskih gasilcev. Veliko simpatičnega smeha je vzbujal nestor ljubljanskih dramskih igralcev Pači Danilo, vedno po modi oblečen s cigaro v ustih in ki je užival, če je lahko poljubljal roke lepoticam. Nemogoče je pozabiti otroškega zdravnika dr. Drča, orjaka, vedno oblečen v jahalni kostum, baje je tudi spal v njem.
Kdor je zahajal v kavarno Zvezdo, je spoznal lastnika ata Krapeža in gosta zajetnega originala Schraia, lastnika pekarne v Gradišču, kjer si že od daleč vonjal sveže pečene kifelce, makovke, slanike in zapečene žemljice. Na ljubljanski promenadi je bil vedno opažen eleganten, z lepimi velikimi očmi kipar Niko Pirnat v družbi ljubljanskih pesnic Mire Miheličeve, Lily Novy in tudi Ljube Prenner, ženske, ki je bila rada oblečena po moški modi. Tudi nočne prodajalke
Ta način dela slovenskih misijonarjev nam pojasni način približevanja sedanjega papeža nekrščanskim narodom in ljudstvom. Spodbuja jih, naj bodo zvesti svojim tradicijam in svoji kulturi v prepričanju, da so v teh ohranjene vrednote, ki so navdihnjene od Boga. Te vrednote podpirajo tiste, ki jih še ni doseglo evangeljsko oznanilo k načinu življenja, ki vodi k Bogu. To delo Janez Pavel II. ima močan vpliv na oznanjevanje evangeljskih naukov, od katerih so najvažnejši vsebovani tudi v nekrščanskih verstvih. In to je osnova za ekumensko sodelovanje.
V Lemontu nudimo duhovno oporo rojakom v skladu s skušnjami, ki jih poznamo iz delovanja slovenskih misijonarjev in duhovnikov. V načrtu imamo tudi kompjuter, da bo v korist ameriških Slovencev bolj dostopna zgodovina ameriške Slovenije. Precej zgodovinskega gradiva imamo tudi v Lemontu. Želimo, da bo dostopno našim dobrotnikom in mlajšim generacijam.
Najbolj važno pa je naše duhovniško delo v materinskem jeziku in tudi v angleškem, a skladno s slovenskimi tradicijami. Važno mesto pri lem pa ima slovenska verska pesem. Obenem so naši prostori zatočišče tistim, ki želijo dobiti v prosti naravi miren počitek v družbi svojih znancev in prijateljev. Tudi to je danes važno.
časopisov, čokate »Grete Garbo« in postavnega policaja pred glavno pošto »Dreifusa«, ki je bil strah in groza bicikli-stov in vseh, ki so kršili prometne predpise. Samo igralec Lojze Potokar in skuštrani slikar Ivan Čargo sta ga večkrat premodrila, posebno v nočnih urah. Čargo je dopoldne spal, da je lahko popoldne slikal, slike pa ponoči prodal v svoje veselje in veselje njegovih prijateljev.
Še veliko je ljubljanskih originalov, na koncu pa naj omenim zadnjega velikana te vrste, književnika Ivana Mraka in takratno družico, kiparko Karlo Bulevčevo, ki sta vzbujala na cesti ali v kavarni veliko pozornost in pikrega nasmeha. Ko je po drugi vojni Bulevčeva umrla, se je Mrak, osamljen, zaprl vase in njegovo zdravje je šlo vidno navzdol. Pisateljev in literatov je v Ljubljani nešteto, toda Mrak je le eden. O njem je toliko zgodbic, kot jih najbrž nikoli
(dalje na str. 5)
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore BIvd.	53L6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
- V družinski lasti že 82 let. -
P. Fortuna! OFM
MIMOGREDE iz MILWAUKEEJA
(Nadaljevanje s str. 2)
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
, '3 U-
Nadaljevanje
Ko sla šla proti Renčam, sta nagovorila delavce, ki so kopali ilovico za opeko. Tudi oni so z rastočim zanimanjem poslušali zgodbo o prikazanjih na Skalnici ter obljubili pomoč pri zidanju. Saj je v Renčah veliko zidarjev. Dobri ljudje so, čeravno ne hodijo preveč v cerkev.
Tudi v farovž sta šla in župniku povedala o čudežih, ki so se dogodili na kraju prikazanja. Obstopile so ju tudi žene domačinke, ki so vzhičene poslušale, kako se je Marija približala ljudem in zahtevala hišo na gori.
A oglasila se je tudi gospoda, ki je od kmetov zahtevala strogo izpolnjevanje urbarskih dolžnosti in še kaj več. Kmetje so zato obljubljali pomoč pri delih na Skalnici, obenem pa zaskrbljeno gledali v bodočnost. Našli so se med njimi tudi taki, ki so bili za odkrit upor zemljiški gospodi, ki pri iztirjevanju ni poznala usmiljenja. Vse je tako obtičalo v neki nejasnosti in negotovosti.
Mraz je proti koncu februarja popustil. Urška seje vzra-dostha, saj jc hrta vse te mesece kot ujeta ptica, ki s hrepenenjem misli na prostost. Večkrat je prosila mater, naj jo pusti vsaj do bližnjih zaselkov, a Tereza je z zaskrbljenostjo gledala njena bleda lica in poslušala njen suhi kašelj, katerega je Urška zaman dušila v blazine, ter ji ni dovolila.
»Na pomlad pojdeš spet med ljudi. Če sedaj oboliš, kdo bo nadaljeval Marijino naročilo?«
Sončnega dne v začetku marca je Urška spet moledovala, naj jo vendar pusti, da gre med ljudi.
»Le do Pevme in Podgore bi šla. Dnevi so daljši in ob mraku bom doma.«
»Jan naj gre s tabo, same te ne pustim. Pot čez Grojno je samotna in nevarna.«
»Saj nimam denarja, da bi me oropali.«
»Denar ni vse, lahko ti vzamejo kaj drugega.«
Urška je razumela, kaj misli mati in je prebledela. Kol napeta struna je zatrepetala njena čista notranjost.
Ko sta z Janom hodila ob Soči proti pevmskemu mostu, so ju ob poti spremljala ozelenela žitna polja. Most čez Sočo ni bil še dograjen, vendar že prehoden za pešce in lažje vozove. Kmetje so v tlaki pomagali pri gradnji. V Urški so takoj spoznali srečno videnko, v Janu pa čudežno ozdravljenega. Hrupno so ju pozdravili in še valpet, ki jih je nadzoroval, jim tega ni mogel ubraniti.
»Na Skalnici se bodo kmalu začela dela. Za vse ga bo dovolj. Pridite tudi vi, Mati
božja vas vabi, da bo njena hiša čimprej zgrajena,« je rekla Urška in njen topli pogled je kot božji blagoslov splaval čez izmučene obraze delavcev tlačanov.
»Dekle, preveč zahtevaš,« se je oglasil valpet. »Kmetje so izgarani in utrujeni.«
»Od dela za svetne ljudi smo izgarani, a še imamo dovolj moči za hišo božjo na gori, na naši sveti gori,« je rekel Tone iz Čepovana. »Raje umrem pod božjo tlako kot pa segni-jem v grajskih ječah.«
Urška in Jan sta šla dalje. Ustavila sta se pri prvi hiši v Pevmi. Vaščani so Urški sicer obljubili pomoč, vendar ni dosti upala, da bo izdatna. Izgovarjali so se slabimi letinami, s preutrujenostjo in oddaljenostjo. Z navdušenjem ju je prejela le kmečka mati Veronika, ki jima je ponudila vročega lipovega čaja, da se pogre-jeta.
»Imam sina Franca, dober je, bogaboječ. Kamnosek je in se razume na svoj posel.«
Nadaljevala sta pot proti Podgori, do kamnoloma pod hribom. Glasno so odmevali v mrzlo jutro udarci ob trdo steno.
»Tam dela Veronikin sin Franc,« se je domislila Urška, »ali bi šla do delavcev?«
»Previsoko v hrib bi morala. Morda nazaj grede, če bo v tebi še dovolj moči.«
Ustavila sta se ob mlinu nedaleč od kamnoloma. Potok Grojna je gnal kolesa in se kmalu nato izlival v Sočo. Postaven možak ju je sprejel na vratih. Menda bo gospodar.
»Kaj pa sta prinesla v mlin? Imata žito morda v žepih?« se je pošalil in vprašujoče motril prišleca.
»Nič nisva prinesla, gospod...« Urška je v zadregi umolknila, ker ni vedela, kako nasloviti gospoda.
»...Rajmund Dornberški. Kmalu bo sto let, odkar je goriški grof Ivan podelil mojemu očetu Vidu potok Grojno od njegovega izvira do izliva v Sočo.«
Rajmund Dornberg je bil zelo ponosen na svoj rod in če se mu je le ponudila priložnost, se je rad pobahal s svojimi predniki in naslovi, česar ni zamudil tudi to pol. Nenadoma pa je vprašal: »Odkod pa vidva prihajata?«
»Iz Grgarja sva doma, za Skalnico, kjer se je v lanskem juniju prikazala Mati božja,« je povedala Urška.
»In vidva verjameta v te bajke?« se je zasmejal Rajmund.
»To niso bajke, gospod Dornberg. Mati božja se je res prikazala in mi naročila: Reci ljudstvu...«
Rajmund Dornberg jo je
prekinil: »Kaj, tebi seje prikazala Mati božja? Kdo naj ti verjame?«
Urška se je stresla in povesila glavo. Jan pa je dejal:
»Vsi ji verjamemo, gospod, še posebno potem, ko sem jaz izpregledal.«
»Torej ti si Tkalčev Jan? Prav gotovo, da nisi bil nikdar slep; delavci so mi nekaj pravili o tem, a kdo bi stvar vzel resno. Vidva bi rada na lahek način prišla do denarja.«
»Ne potrebujeva denarja, tega nabira solkanski vikar. Samo na božjo tlako kličeva ljudi za svetišče na Skalnici.«
V tem je zazvonilo poldne in iz mlina so prišli trije delavci in pričeli jesti borno kosilo. Grof Rajmund Dornberški pa je nenadoma izbruhnil:
»Tu jo imate, punčaro, ki trdi, da se ji je prikazala Mati božja, in tega mulca, ki vztraja na tem, da mu je na Skalnici po čudežu bil vrnjen vid. Ne bom ju več poslušal, ne verjamem jima.«
Z naglimi koraki se je oddaljil. Delavci so se spogledali.
»Nagle jeze je, pa ga bo že minilo. Torej ti si Urška Ferli-gojnica?«
Urška jim ni takoj odgovorila. Žalostno je gledala za trdovratnim grofom Rajmundom ter polagoma spoznavala, da je preprosto ljudstvo bolj dovzetno za to, kar ji je Marija naročila kot grajska gospoda. Vendar je imela vtis, da Rajmund Dornberški le ni bil tako trd, ko se je delal in ga je pripovedovanje o dogodkih na Skalnici ganilo.
Z Janom sta se spustila v živ razgovor z mlinarji in čas je hitro bežal.
»V Števerjan pojdeva, ko bodo dnevi daljši in predvsem gorkejši. Glej, sonce že zahaja in mrzlo bo postalo. Bolje bo za oba, če se podvizava do-
mov.«
Jana je skrbela Urška. Dokler sta hodila po ravnem, je še šlo. Ko pa sta začela stopati v hrib, je Urška zaprosila:
»Postojva nekoliko, da pridem v korak s tabo,« se mu je nasmehnila, da bi krila čudno utrujenost.
Počasi sta lezla v hrib. »O-primi se me, še ta klanec premagava, potem bo šla pot navzdol,« ji je rekel.
Prišla sta domov, ko je bil mrak. Od hoje in gorkote v kuhinji so Urški lica pordela in še njen srečni smehljaj je domače prepričal, da ji je hoja po svežem zraku dobro dela. Z vso živahnostjo je pripovedovala o vsem, kar sta z Janom doživela na poti.
Naslednji dan je bil mrzel. Urška je sedela pri ognju in pletla nogavice, babica dremala na klopi ob ognišču, ko je nekdo potrkal. Urška je stopila proti vratom, a že sta bila lam oče in mati, ki sta videla prihajali tujega moža.
»Saj ste vi Piskovi, kajne?« je rekel in vrgel z ramena veliko belo vrečo. »Moj gospodar Rajmund Dornberški vam pošilja to vrečo moke. Pravi, naj bo za Urško. Belega kruha ji specite, da bo prišla k moči in lahko izvršila svoje poslanstvo.«
Urška se je bolj razveselila mlinarjevih besed kot pa moke. »Še nikdar nismo nič vzeti, tokrat pa je drugače,« je rekla, »recite gospodu, da je to zame eden najlepših dnevov v življenju, pa ne samo zaradi moke, za katero se mu prav lepo zahvalimo, temveč predvsem zaradi besed, ki jih je izrekel. Povejte mu, da čakam, da pride na Skalnico, ko bo cerkev dozidana.«
»Bog bodi zahvaljen, lahko bomo še drugim pomagali,« je
mati Tereza pomislila na potrebne v vasi. »Še nocoj ti spečem kruha, Urška,« je hitela pripravljati vse potrebno za peko.
Kmalu je vonj po pečenem kruhu opojno napolnil vso hišo in prijetna toplota je napolnila vse kote. Ko so zvečer prišli Tkalčevi, so se začudili:
»Pečete? Saj ni še velika noč!«
»Malce bomo počakali, da se ohladi, medtem vam bom povedala, kako smo prišli do moke.«
Mati je hleb prekrižala in ga prerezala. Vsak je dobil zajeten kos. Tudi babica ga je z zadovoljstvom mlela v brez-zobnih čeljustih.
»Ali se vam ne zdi, da je prišel čas, da začnemo z deli na Skalnici?« je počasi dejal Jernej.
Urška se je globoko oddahnila. Ni hotela povedati, kako jo je mučila nestrpnost, kako se je morala premagovati, da ne bi vprašala, zakaj ne začnejo z deli.
»Prihodnji leden pojdem v Ljubljano po mojstra Gregorja. Tako sva zmenjena. ’’Pridi pme sredi marca”, tako mi je rekel ob slovesu.«
»In boste takoj začeli?« je nestrpno vprašala Urška.
»Cerkev ne bo zrasla kar čez noč. To ni kar tako. Mogočne cerkve so ljudje zidali tudi deset, dvajset in več let,« je pojasnil Jernej, ki je že marsikaj videl po svetu.
»Morda Mati božja ne želi tako mogočne cerkve,« je v strahu, da bodo dela predolgo trajala, rekla Urška.
»Začeli bomo in Marija bo vodila dela. Če bo ona hotela, bodo že v par letih končana,« je pribil Jan.
»Do tega bo že prišlo, saj tudi ta niso zrastla v enem letu,« je rekla mati.
(Nadaljevanje prihodni torek)
V BLAG SPOMIN NAŠIH UMRLIH SORODNIKOV OB SEDMI IN OSMI OBLETNICI
VEHOVEC
STANISLAVA
Umrla 16. februarja 1980
Mirno počivajta v tihem grobu, kjer ni bojev ne trpljenja, do angelskega klica, k obnovljenemu življenju.
FRANK
Umrl 9. februarja 1979
Gospod, daruj jima večni mir, naj večna luč jima sveti, ker Ti si vse dobrote vir, uživajta naj pri Tebi raj nebeški.
Žalujoči:
Brat - CIRIL VEHOVEC z družino; nečak - SLAVKO MILLER z družino in ostali sorodniki.
Euclid, Ohio, 1 1. februarja 1 987
Kanadska Domovina
DROBTINE Z ZAHODA
LETHBRIDGE, Alta. - Svečnica je in sem po slovenski navadi mojih mladih let šele danes pospravil jaslice. Menda sem starokopiten in menda tudi star, ko še v novi domovini živim včasih po starem urniku. Vso, tudi pobožično dobo rad ob jaslicah obujam spomine, štorije in dogodke, ki so se nabirali skozi desetletja, ko smo imeli ob vsem delu še tudi kake ure zase in nas ni gonila in podila neznanska naglica, ki zdajšnje dni bliskovito poganja čas. Šele pod večer se človek umiri.
Že v mladosti sem vzljubil knjige in človek je ves vesel, ko z adventom prično prihajati tudi knjige. Za sproti se nabirajo časopisi in revije od doma in zdoma, knjiga pa vendar prinese vsakokrat svojevrstno bogastvo.
Najprej so me razveselile Mohorjevke, pred tem Tolstojeva zgodovinska obtožba »The Minister and the Massacres«, nato, po božiču, dve knjigi Ljubljančana Bojana Stiha, ki je zadnja leta prašil in 2račil slovenske dogodke doma odkrito, jih pa naravnost in tudi ironično in neusmiljeno kritiziral. Bil je sicer Partijec, a je izgledal radi polnih dogodkov zbrihtan in teboječ.
Ne samo doma, tudi izven nieja je upal, tam pa povedal, kar mu je narekovalo srce. Govoril je v Dragi, nato večkrat na Koroškem, doma celo Predaval na teoloških večerih.
na večer pred nepričakovano smrtjo je oddal zadnji do-P>s za Celovec.
Pot iz sedanje dileme Jugoslavije
Po vojni je obvladoval pomembne službe (film, gledališče), bil je sposoben kulturni delavec, veliko je pomenil posebno zadnja leta, ko se je v dejanjih, pisanju in z besedo upiral balkanizaciji Slovenije. Bil je nekak vodja nezadovoljnežev doma radi kulturnih in političnih dogajanj.
Kanadska zima se nas je vsaj doslej tule v »sončni Alberti« kar nekakb ognila. Od srede novembra smo dobili samo 5 cm snega in včeraj je bilo 60 dni, odkar imamo prašne ceste, veliko dni tudi precej vetrovno in nadnormalno temperaturo med +6 in -8 stopinj in to v dveh, navadno naj-mrzlejših zimskih mesecih decembru in januarju. Najbolj gorki in navdušeni igrajo golf in farmarji so oba meseca pospravljali z največjimi poljedelskimi stroji žitna polja. Vprav tiste dni, ko seje začela žetev in pospravljanje poljedelskih pridelkov je vse to oviralo in marsikje onemogočilo deževno vreme. Pokošeno in poležano, ponekod pa še stoječe žito so dokončno tele dni poželi in pospravili. Pobožična žetev!
Seve pa takole mehko zimsko vreme prinaša tudi skrbi.. Divji vetrovi, ki so letos res pogosti, so odnašali vrhnjo plast najboljše zemlje, pa tudi polja bi rabila toploto in mokroto. Dovolj snega pa imajo letos vsa okoliška smučišča, ki so od našega mesta oddaljena 90 in več km. Smučanje je velik dohodek tudi v južni Alberti, velike količine snega pa
seve obetajo precej moče, ki jo bo potrebovala prostrana prerija.
Žitna in sladkorno pesnata letina sta bili rekordni, žal pa je cena obeh pridelkov občutno padla in gresta radi ogromnih količin počasneje v promet oz. izvoz. Žitne shrambe so polne in marsikje leže na poljih veliki kupi nepokritega žita, kar seve škodi kakovosti in zlasti ceni.
Cela Alberta, zlasti pa Calgary in okolica se začenja z nekako veselo nervozo pripravljati na zimske olimpijske igre, ki se bodo vršile prihodnje leto samo 200 km severno od nas v Lethbridgu. Pozorište teh bo namreč Calgary in bližnja okolica. Zadnjih šest gradijo potrebne stavbe in proge za smuške teke in ostale olimpijske tekme. Skoro na vseh po-zoriščih so se in se še bodo vršila letos obvezna predolimpijska tekmovanja.
Naš olimpijski odbor, ki vodi in odgovarja za vsa dela, je načrtoval, gradil, popravljal in spreminjal, zdaj po dobro uspelih tekmovanjih pa so navzoči strokovnjaki ocenjevali. Kar soglasno in s presenečeno zadovoljnostjo trdijo, da bodo to doslej največje in najboljše olimpijske igre. Vsi se gotovo spominjamo, da so bile zadnje zimske olimpijske igre v Sarajevu.'
Kako ne bodo največje, saj je v organizacijo in gradnjo objektov vloženih doslej nad 400 milijonov dolarjev, darovanih poleg tega pa je na tisoče in tisoče prostovoljnih delavnih ur. Več tisoč prostovoljcev, ki bodo pomagali na raznih načinih, že trenirajo.
Težava pa že nastajajo glede prodaje vstopnic, tu predvsem za tiste panoge, ki so najbolj zanimive oz. privlačne za gledalce. To so skoki, tekme v alpskih disciplinah, hokej, bob in sankanje ter seveda tekme v umetnem dršanju. Za le panoge je namreč že enostavno več deset tisoč naročil za vstopnice, kot pa je vstopnic na razpolago. Organizatorji so prejeli iz Kanade in tujine pismena naročila s plačili vred v znesku več milijonov dolarjev. Sedaj bodo morali začeti naročila z denarjem vračati tisočim razočaranim naročnikom. En primer: Na dan, ki so ga bili določili za začetek prodaje vstopnic, so bili prejeli nad 60.000 pisem oz. naročil.
V prihodnjih mesecih bom skušal poročati o poteku priprav, ki so seve vznemirile celo, zlasti pa južno Alberto. Kolikšno je zanimanje za igre v svetu je dokazano s tem, da je za pooblastila poročanja o igrah zaprosilo nad 10.000 športnih poročevalcev. Izdali pa bodo in sicer radi pomanjkanja prostora, le 5000 poo-
TORONTO, Ont. - Danes bi rad posredoval bralcem K.D. predloge »Odbora za zaščito svobode misli in izražanja«, v katerem so včlanjeni številni člani srbske Akademije znanosti in umetnosti. Odbor je te predloge poslal skupščini SFRJ in jugoslovanski javnosti. O spomenici tega odbora sta med drugimi poročala angleški BBC in Radio Pariz. Pariški radio je v komentarju dodal, da člani odbora seveda ne pričakujejo, da bodo njihovi predlogi takoj sprejeti, da pa upajo na odziv in podporo jugoslovanske intelektualne javnosti. Takšne predloge in ideje so oblasti do zdaj običajno zavračale in jih obsojale kot »liberalistične«.
Omenjeni Odbor za zaščito svobode misli in izražanja zahteva:
—	s svobodnimi volitvami ukinitev monopola oblasti ene politične stranke ter vsake oblike partijske države;
—	dosledno pravno in politično enakost državljanov, kar naj bi pomenilo ukinitev privilegijev članov partije;
—	demokratično kontrolo oblasti in njenih nosilcev, doseženo s popolno svobodo javnih glasil ia. ukinjanjem vsake cenzure;
—	resnično neodvisnost sodstva glede na izvršno in zakonodajno oblast;
—	ukinitev pravice upravnih organov, da sami odločajo o nekaterih svoboščinah in pravicah državljanov;
—	črtanje formulacij iz ustave, ki svobodo državljanov hkrati zagotavljajo in omejujejo;
—	ukinitev možnosti preventivne aretacije in zapora brez časovne omejitve, brez sodbe in brez možnosti pritožbe;
ukinitev tkim. delikta mišljenja;
ukinitev možnosti nespoštovanja pravice do zasebnosti, tajnosti pisem in drugih sporočilnih sredstev;
vzpostavitev enakih pravic do mirnega in javnega zbiranja in združevanja;
ustavno določitev pravice do stavke.
Parški radio je k temu še dodal, da je po mnenju odbora
blastil.
Televizijska družba ABC, ki ima nekak monopol za prenose olimpijskih iger, bo plačala nad 300 milijonov dolarjev za izključno pravico prenašanja zimskih iger 1. 1988.
Krpe
Kanadski rojakil Dopisujte v Ameriško Domovino!
čas, da se ti pogoji premislijo, ker vodijo v to, da se »pravno omeji samovolja oblasti«.
Seveda je malo verjetno, da bi se komunistični veljaki oprijeli take miselnosti. Saj bi s tem sami sebi kopali grob. Potreben bo še močnejši pritisk. Ta pritisk pa moramo izvajati tudi mi v zdomstvu s svojimi zahtevami pri vladah dežel, kjer živimo, in z razlago resničnega stanja, ki trenutno vlada v naši domovini in se z vsakim novim letom slabša.
Da se bodo narodi Jugoslavije osvobodili rdečega jarma nič ne dvomim. Vprašanje ostane le: kdaj? Potrebna je le vztrajnost onim doma in nam, ki se vsa leta našega zdomstva borimo za demokratično svobodo našega naroda. Z božjo pomočjo si bo slovenski narod to svobodo priboril.
(O zahtevah »Odbora za zaščito svobode misli in izražanja« je poročal med drugimi tudi list mariborskih visoko-šolcev Katedra v št. od 1. okt. 1986).
Otmar Mauser
MIMOGREDE IZ MILWAUKEEJA
(Nadaljevanje s str. 3) o nobenem drugem ljubljanskem meščanu ni bilo in verjetno ne bo.
Tudi v Milvvaukeeju in drugih mestih Amerike imajo svoje originale. Eden največjih ameriških originalov — v mojem mnenju — je bivši vodja demokratov v spodnjem domu kongresa Tip O’Neill, ki enači našemu oz. Jurčičevemu junaku Krjavlju!
Pust — zveriženih ust
V predpustnem času se vršijo zabave s plesom v maskah, na sam pustni dan pa se vršijo v velikih mestih pustni karnevali. S praznovanjem »Pusta na Slovenskem« je povezano vse polno zanimivih in privlačnih starih običajev. V nekaterih krajih so že zatonili v pozabo, drugod pa ustvarjajo nove, kot v Mariboru, ko so lani za časa zrelosti vina ustanovili nov običaj »martinovanje na prostem«, kar je prineslo kot kaže veliko veselja in denarja.
Stari čas in običaj, toda že moderniziran, se je ohranil na Ptujskem polju, kjer se na pustni praznik zvrstijo v pustnem sprevodu tkim. Kurenti z vseh koncev Ptujskega polja. Številni gledalci uživajo, ko vidijo v pustni procesiji razne kurente v obrnjenih živalskih kožuhih z maskami na glavi in dolgimi jeziki. To je čas veselja in zabav, ko lahko pozabiš na vse skrbi!
A.G.
KOLEDAR
PRIREDITEV
EVROPA SE IŠČE
FEBRUAR
21.	— Sf. Clair lovsko društvo
priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju.
28. — Dramsko društvo Lilija priredi pustno zabavo z večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples igra Alpski sekstet.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi ples v maskah v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
MAREC
1. — Slov. šola pri Sv. Vidu postreže s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 pop. 1. — Župnija Marija Vnebov-zeta priredi vsakoletno srnjakovo kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele. Kosilo bo v SDD na Waterloo Rd. od
3.	do 5. pop.
8. — DNU pri Sv. Vidu
priredi »pancake and sausage« zajtrk v avditoriju pri Sv. Vidu. Serviranje od 8. zj. do 1. pop.
21.	— Glasbena Matica priredi
spomladanski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. Koktajli ob 5.30, večerja ob 6.30, za ples igra Jeff Pecon orkester.
22.	— Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v SD na Holmes Ave. ob klubovi 25-letnici. Serviranje od 3. do 6. zv.
28.	— Slovensko ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Ave. Igra Al Novak orkester.
29.	— Misijonska Znamkar-ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop.
APRIL
4.	— Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave.
25.	— Tabor DSPB Cleveland prireja svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
26.	— St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do
3.30	pop., zabava do 5. pop. 26. — Društvo Kraljica Miru št. 24 ADZ praznuje 65-letnico s sv. mašo ob 11. v cerkvi sv. Lovrenca, nato bo v Slov. domu na E. 80 St. kosilo ob
1.30	pop., ob 3h pa ples.
MAJ
2. — Pevsko društvo Planina
ima koncert v Slov. domu na Maple Hts. Pričetek ob 7. zv.
23.	— Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24.	— Društvo S.P.B. pri-
redi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd.
17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 11 h sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave.
JUNIJ
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Pristavski dan na
Slovenski pristavi.
12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
AVGUST
9. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
SEPTEMBER
12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 20. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
27.	— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
OKTOBER
17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju.
NOVEMBER
7. — Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci.
(Ko poročamo v A.D. o svetovnih problemih, gledamo na le-te- z našega, ameriškega vidika. Isto drži seveda tudi za poročila, ki jih beremo v ameriškem časopisju in pa jih gledamo oz. poslušamo na televiziji in radiu. Da bi bralci dobiti vtis, kako na določene probleme gledajo naši zamejski rojaki, posredujem članek, ki je izšel v go riškem Kat. glasu 29. januarja. A vtor se je podpisal »Spectator«. Ur. AD)
Prav je, da se od časa do časa spoprimemo s problemi, ki nas zadevajo v taki ali drugačni obliki. Taki so tudi problemi združene Evrope oz. še vedno obstoječega in razvijajočega se procesa evropskega političnega združevanja.
Ravno v januarju je bil tudi Evropski dan šole, kjer so učenci in dijaki vseh šolskih stopenj lahko obravnavali ta proces. Res da oblikovanje tako velike naddržavne skupnosti ni lahka stvar. Vseeno pa je to že postajo dejstvo in dvanajst držav-članic sedanje Evropske gospodarske skupnosti o tem lahko iz dneva v dan priča.
Posamezne pobude lahko iz dneva v dan poživljajo to širšo zavest pripadnosti novi naddr-žavni družbi, ki pa ne sme ostati le navadna družba držav-članic. Gre tudi za to, da se v ta proces vedno bolj vključujejo širše plasti ljudstva in da ta zavest prodre v samo javno mnenje. Res se morda zaenkrat vse to bolj občuti recimo ob evropskih volitvah ali ob kakem pomembnejšem dogodku ali evropeističnem zborovanju. Dejstvo pa je, da se to ne sme ustaviti le pri tem, saj sicer ostane mrtev kapital. In prav javna občila lahko v vsem tem aktivno prispevajo in sodelujejo pri širjenju evropske ideje v vsakdanjo stvarnost in tako soustvarjajo novo evropsko miselnost.
Gotovo je naša želja, da pride do resnične Evrope narodov in dežel, ki bi najbolje ob-dražala težnje in pričakovanja posameznih evropskih narodnih skupnosti. V ta namen gredo tudi razne pomembne pobude samega evropskega parlamenta, o čemer v naslednjih vrsticah.
Poročilo o evropskih narodnih skupnostih
Proti koncu lanskega leta je prišlo v sklopu evropskega
14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec.
DECEMBER
6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop.
parlamenta do nekaterih važnih pobud za opazovanje in oznako evropskih narodnih skupnosti oz. manjšin. Šlo je pri tem za prvo slično pobudo s strani skupščine v Strasburgu in njenih organov. Flamski evropski poslanec Kuijpers je v imenu zadevne komisije sestavil širši pregled teh manjšinskih narodnih skupnosti v dvanajstih državah-članicah EGS.
V tem poročilu obravnava vse manjšine zahodne Evrope, od Vel. Britanije do Španije, od Danske do Grčije, od Francije do Italije. Med njimi so všteti recimo na severu Bretonci in razne keltske skupnosti, nato na jugu Baski in Okcitan-ci, na jugovzhodu Slovenci in Furlani, itd. Res je slika zanimiva in daje nekako analitično podobo pestre narodnostne slike v sedanji Evropi dvanajsterih.
Kako je pa s položajem teh narodnih skupnosti? Razumljivo, da ni v vseh državah enakega ravnanja (čeprav bi ravno združena Evropa morala to delikatno vprašanje res enotno in pravično urediti, vsaj v bodoče!). Danes morda največ pravic uživajo (vsaj po zakonodaji) manjšinske skupnosti v Španiji. Najmanj pa jih ščitita recimo Vel. Britanija in Francija! Vmes nekje so dežele Beneluxa, pa tudi Italija, kjer so — kot znano — manjšine precej deljene oz. različno zaščitene, druge pa sploh niso priznane. Vsekakor je slika tega položaja skrajno zanimiva in kaže vsaj na voljo, da pride do večje občutljivosti za vse te probleme.
Naj še na robu podčrtamo, da gre tu le za manjšine držav, članic EGS. Ni govora torej o manjšinah recimo v Avstriji, Švici, skandinavskih dežel (razen Danske). Prav tako so seveda izključene manjšine v
C
I
C
c
r
I
r
P
b
(f;
s
r
r
s
1 v k
2 S
k
i
s
k
k
t;
z
n
U
T
Sam se je zavzel tudi za samostojnejšo politiko v odnosu do ZDA. Plumb je obenem prvi britanski politik, ki prevzema to predsedniško mesto. Do sedaj so bili predsedniki parlamentarne skupščine Francozi, Nizozemec in Italijani. Med podpredsedniki je tudi italijanski demokrščanski poslanec Formigoni, znan voditelj Ljudskega gibanja.
Novi predsednik evropskega parlamenta pa je tudi hitro po nastopu izrekel kako nerodno frazo. Menda obvlada le angleški jezik. Baje pa ima namen učiti se še vsaj enega jezika (mož ima nad šestdeset let). Na vprašanje, katerega, je Plumb odgovoril v splošno za-prepaščenost — turškega. Pri tem opazovalci poudarjajo, da prav Turčija pričakuje vstop v EGS...
Karel Veliki ali Mohamed
Tudi anekdote so lahko včasih politično značilne. Naj pride torej do vstopa Ankare ali ne, to je drugo vprašanje. Zaenkrat je Evropska gospodarska skupnost zveza raznolikih, a vedno demokratičnih držav s pluralističnim političnim sistemom. Razumljivo, da so razlike med njimi vsekakor vidne. Severna Evropa (s srednjo) ima gotovo svoje poteze, ki so različne od sredozemske Evrope. Sicer pa je o tem že razpravljala zgodovina.
Znani belgijski zgodovinar Pirenne je lepo in zgovorno govoril o teh dveh Evropah (ki sta se soočali že v srednjem veku); to širšo civilizacijo sta nekoč predstavljala Karel Veliki in Mohamed. Morda bi tudi danes lahko iskali kakega Karla (ne tako velikega) v kakem evropskem politiku enega oz. drugega spola in pa kakega Mohameda, ki pa itak je po svoje zelo glasen v raznih sodobnih utelešenjih — od arabskih petrolejskih šejkov in fanatičnih	r.ohr.

t
I
j
f
I
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Louis Jartz
1st Vice Pres.: Frank Slejko 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff Sec.-Treas.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Rec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff
Planning Comm,: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Cecelja Wolf Slov. and Eng. Publicity: Cecelia Wolf, Ann Kristoff, Helen Vukčevič Fed. reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Greg; Frank Bittenc; alternate: Cecelia Wolf Hall Reps.: Frank Slejko, Louis Prebevsek
Slov. Home for Aged Reps.: Alice Bozic, Tony Silc, Tony Sturm Head Cook: Millie Bradač
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.: Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd., Maple Hts., OH 44137, Tel. 662-9064 Rec. Secy.: Donna Stubljer Auditors: Louis Champa, Frank Urbančič, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, at 1 p.m„ alternating at the Slovenian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts.
American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter I Vice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 - 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 — Telephone: 1-216-825-6227 or 825-2267.
Rec. Sec.: Angela Polk Auditors:	Frances Smrdel,
Angela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer Fed. Reps.: Theresa Cekada, Angela Polk, Frances Smrdel, Jose-"fiine Plainer, Jennie B. Nagel; alter-, ^te Mary Kovacic
Meetings every first Thursday of ^ month at 1 p.m. in the Slovene Writer, 70 -14th St., N.W., Barber-V Ohio
Progressive Slovene Women of America
SUPREME BOARD ^resident: Florence Unetich 1st Vice-Pres.: Joyce Plemel 2nd Vice-Pres.: Josephine Tom-•lc
^n. Sec.: Millie Bradač *ec. Sec.: Emily Starman ^orr. Sec.: Hildegarde Kazen Jteasurer: Marie Plevnik Auditors: Jennie Zaman, Vida
Frances Mauric, ar, Wilma Tibjash ^uc.-Welfare: Cecelia
Josephine
Wolf,
k Pozar, Rose Gorman, Helen ^Sevic, Caroline Lokar.
^storian: Joanna Jadrich Editor: Agnes Elish
CIRCLE I
y6sident: Frances Mauric ^lc® Pres.: Sophie Matuch j, C -Treas.: Vida Zak ; ^ c- Sec'y.: Wilma Tibjash kv',0rs:	Josephine
j SflSlC' Jeanne Skolaris K r!.Cat'on 5* Social: Angela Zab-l l^|j rV Frank, Cecelia Wolf I bCin9s: ^'rst Thursday of the 1 k h. Slovenian Workmen's 6' 15335 Waterloo Road.
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman
Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Semen in Barbara Semen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnlk Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic, Jodi Mann (alt)
Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3.
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel
Director: Marie Pivik
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka. Gaber. 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435.
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dom, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor:	Dolores
Hackett
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Corr./Rec. Secy.: Sophie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 216-531 -8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich Planning Comm.: Orelya Meden, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik
Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30 — 9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek
(%
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND
President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Retman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Guelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Walentschak
Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš
Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pintar, Frančiška Benko, Marija Walentschak, Angela Radej Seje: Po dogovoru
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Bus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Launch, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec.
Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd).
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Koslch, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman
Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President: Jean Križman Vice Pies.: Justine Girod Treasurer: Josephine Turkman Secretary and Rec. Sec'y.: Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110
Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Program Coordinator: Mildred Hoegler
Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan
Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca in Lojze Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Vinko Štefančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru.
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar
Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal;
V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429;
Rec. Secy.: Marica Lokar;
Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin;
Shrimp & fish fry every Friday from 11 a.m. to 8 p.m. Also on the menu are goulash 8i polenta, sauer-krat & sausages, breaded pork & breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 1 1. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Frohna
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA
President: Ellie Michaels Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Dick Flynn Financial Secy.: Paula Beavers Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik Hostess: Mary Grilc
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida.
Ali imate pripravljen svoj testament?
Napraviti testament je zadeva, ki jo vsak rad odlaša, še bolj nerodno pa je priletnega človeka opozarjati, da naj napravi testament, če ga še nima. Toda če se le pripeti, da umrje recimo oče v družini, je že dovolj žalosti in nenadnih skrbi ob njegovi smrti, hujše težave pa nastanejo, če je umrl brez vsakega testamenta. Statistike namreč pokazujejo, da okrog 70% Amerikancev, ki so umrli v zadnjih letih, ni imelo testamenta. Ker ni bilo testamenta, so nastale razne sitnosti, postopek dedovanja se zavleče in kar je najslabše, stroški za ureditev dediščine naraščajo.
Pripravljen testament ob smrti je edino zagotovilo, da bo vse premoženje, ki ste ga v življenju morda z veliko težavo in pridnim delom pridobili, razdeljeno po vaši volji. Sami lahko v testamentu določite eno osebo - mož ženo ali žena moža - ali več oseb, v največ slučajih svoj im otrokom.
Ko se odločite napraviti testa-ment, najprej skrbno napravite seznam vsega vašega imetja kot bančne vloge, življenjska zavarovanja, delnice in drugo imetje, tudi svojo hišo. Skupna vrednost vsega premoženja bo označena kot skupna vrednost vaše dediščine, odšteti so samo dolgovi.
Potem navedite ime ali imena dedičev in koliko ste vsakemu namenili zapustiti. Če nameravate kaj zapustiti kakšni dobrodelni ustanovi ali cerkvi, pazite, da navedete
pravilno ime in naslov. Če še ne morete predvideti končne vsote recimo vaše vloge na banki, lahko navedete namenjeno dediščino tudi v odstotkih.
Važno je, da v testamentu postavite zanesljivega eksekutorja svojega testamenta, ki mu zaupate, da bo pravilno in odgovorno izpolnil vse točke vašega testamenta.
Ko imate vse to pripravljeno, pokličite odvetnika in se še z njim posvetujte, če je vse v redu. Odvetnik potem ve pravilno in po zakonu sestaviti vaš testament in upoštevati vse tozadevne davčne predpise. Če ste sami dobro pripravljeni, ste tudi odvetniku olajšati delo in morda sebi s tem prihranili nekaj stroškov.
WEST PARK BUTTON BOX CLUB Cleveland, Ohio
President:	Ella Samanich (tel.
243-6696)
Vice Pres.: Edward Valentine Secy-Treas.: Mimi Stibil Recording Secy.: Leona Nicifera Music Dir.: Any Pixel Auditors: Rudy Pivik, Joseph Mirtič
Public Relations: Albina Capek, Mimi Stibil
Members: Dennis Madigan, Bill II-ersic, John Carrol, Ed. Anderson
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 25611 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November. at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
Kadar bo vse to storjeno, boste olajšali sebi negotovo skrb in prihranili svoji družini sitnosti in nepotrebno stroške.
Če pa ste svoj testament napravili že pred leti, ga redno preglejte in če je potrebno, ga legalno izpopolnite ali spremenite.
Ne odlašajte! Nikdo ne ve ne ure, ne dneva...
Vsi novozaposleni morajo dokazati državljanski status
Washington, D.C. — Po novih predpisih vladnega oddelka Immigration and Naturalizatin Service bodo odslej morali vsi delodajalci točno ugotoviti status državljanstva	pri	vseh
novozaposlenih, bodisi da so to Amerikanci ali tujci. Zakon s temi navodili, ki je sedaj stopil v veljavo, je podpisal predsednik Reagan 6. novembra 1986.
Po tem novem zakonu ne sme nikdo zaposliti nezakonitih tu- J jcev v tej dežali, vendar more- ; jo po tem zakonu prejeti amnestijo ilegalni priseljenci, ki so stalno in neprekinjeno živeli v Ameriki od 1. januarja 1982.
Sedaj je prvič, da morajo tudi Amerikanci pri vsaki novi zaposlitvi dokazati svoj državljanski status. Nekaj paragrafof v novem zakonu predpisuje tudi pristojbine, k' jih bodo morali ilegalni priseljenci plačati za vloge za ureditev državljanskega statusa ali dovoljenja za legalno bivanje v tej deželi in j sicer za vlogo $100.-, če mu je vloga odbita pa $50.- za pritožbo.
Vsak novozaposleni - tud' Amerikanci - bo moral tz' polniti pri prošnji za službo vladni formular, v katerem bj> moral navesti nekaj svoji11 življenjskih podatkov in navesti dokaze o svojem držal-janskem statusu. Med drugi111 bodo veljali dokumenti Socia Security izkaznica in voznišk0 dovoljenje (Drivers Licence)-Kdor bi navedel lažne podatke, bo kaznovan s precejšnjo globo. Tudi deloda jalci, ki bi zaposlili i!egalnega priseljenca, bodo mogli bi 1 kaznovani od $250.- d° $10,000.-.
priseljencev, ki išč^-1 zaposlitev za vsako ccn0’ ^,0 jedajo pa Amerikancem de in primeren zaslužek.
zavr
S tem zakonom hoče via a cti nenehni dotok ilegal11.1
ISKRICE
Nasilje se more skr'vat samo za laž, laž pa more o stati samo z nasiljem.
A. SolženK"’
S tem, da drugega zap,r^ v norišnico, še ne dokaz svoje pameti.
F. Dosfojevsk'
__ • --
Čar slave je tolikšen, ^ vzljubimo vse, česar se sla dotakne, tudi če je to smr1’
B. l,aSt0
Ameriška Domovina je Vaš list!