GORNJI GRAD LJUBNO HE Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. Pomladanska gradbena ponudba za potrebe vašega doma: betonske mešalce LIV samokolnice armaturne mreže 8/6 opeko MODUL 6/1 pesek/mivka cement apno strešno opeko BRAMAC termo zastekljena okna GLIN lamelni parket - hrast stenske in talne ker. ploščice (Jugokeramika in Labin) kom kom kom kom m3 kom kom m2 32.000,00 SLT 5.800.00 SLT 4.185.00 SLT 34,70 SLT 7.000,00 SLT dnevne cene dnevne cene 69,00 SfeT do 40% ceneje! 1.518.00 SLT m2 600-1.150,00 SLT in ves ostali gradbeni, izolacijski, sanitarni, vodovodni, toplovodni, eiektroinstalacijski material lahko po ugodnih cenah nabavite v naših poslovalnicah: KPC Ljubija tel. 831-040 Elektro Ljubija tel. 831-047 Blagovnica Gornji Grad tel. 842-016 Železnina Radmirje tel. 841-372 Železnina Luče tel. 844-024 Do 30.6. še lahko izkoristite nakup gradbenega materiala preko * Stanovanjske zadruge brez prometnega davka. Kupcem nudimo tudi možnost obročnega odplačevanja -potrošniško posojilo na 5 obrokov. ■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ S!!!!!!! ran Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o. RESTAVRACIJA Vabi na nedeljska in praznična družinska kosila. Cena -400 SLT po osebi. Sprejema rezervacije za gostinske storitve ob posebnih priložnostih: jubilejna praznovanja, poroke, sedmine, izleti,... V mesecu maju in juniju bo vsako soboto (ob lepem vremenu) živa glasba za ples od 20. do 02. ure! Obiskovalci cvetočega Savinjskega gaja - obiščite tudi naš GAJ, PRIVOŠČITE Sl - DVOJRO DOŽIVETJE! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ OSREDNJA KNJIŽNICA CEDE NASLOVNICA Utrinek z lanskoletnega Pentatlona Zgornja Savinjska dolina Foto: Joco Balant KAZALO stran RDEČI KRIŽ ZA HUMANOST, RAZVOJ IN MIR................4 GORENJE MGA: Z OPTIMIZMOM V PRIHODNOST.. 4 O ZGORNJESAVINJSKI HRANILNICI IN OSOJILNICI......... S KAJ SE DOGAJA NA STANOVANJSKEM PODROČJU.„6 PREDSTAVLJAMO VAM: PRODAJALNO BOHINC...........7 NOVOST V LOGARSKI DOLINI....7 GLASOVANJA 6 (NE) ZAUPNICI NI BILO............... 8 ASFALTIRANA CESTA NA LETOŠČ....8 PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA....... 7 KULTURNI DOGODEK NA LJUBNEM................12 KULTURNI PREPOROD?..........12 BEGUNCI IZ blh NA GOLTEH...12 AKCIJA ZBIRANJA PRISPEVKOV.13 ZDRAVILSTVO SKOZI ČAS......13 RAZSTAVA ROČNIH DEL.........14 LINKO MREVLJE 80 LET.......14 O NAŠEM ROJAKU JOŽETU KRANJCU IZ TORONTA.....14 KRONIKA.................. 15 MARATONCI ŠTIRINAJSTIČ......15 PISMA BRALCEV............ 15 * GASILCI ZA VAS...............15 HUMORESKA.........„........18 NAGRADNA KRIŽANKA..........18 NAGRADNA IGRA........... 18 Dokončen razcvet narave nas je ob prvomajskih praznmikih prepričal, da je pomlad dokončno tu. V prejšnji številki smo objavili zopet anketo o vaših vtisih in Željah po izidu sedmih številk Savinjskih novic. Mogoče nas mora tudi slab odziv (vsga štiri mnenja) opozoriti. Starejše moti preveč prispevkov, v drobnem tisku. V bodoče se bomo potrudili in bolj pazili na dobro čitljivost. Predlog je bil tudi za objavo več humorja - humoristi na plan! Mogoče bi se tudi večina strinjala, da poskušamo vzpodbuditi gostince in trgovce s skupno akcijo k večji urejenosti in boljši kvaliteti storitev. Med prvomajskimi prazniki se je v Logarski dolini zgodil pomemben premik -pobiranjé parkirnine, ki kale, da se s skupnim nastopom domačinov da marsikaj storiti v dobrobit urejanja in razvoja okolja. V tej številki smo tudi malo večprostora namenili športno rekreativni prireditvi Pentatlón Zgornja Savinjska dolina, ki naj bi poleg športnega sodelovanja pomenil tudi promocijo turističnih možnosti v Zgornji Savinjski dolini ter predstavil možnosti gospodarstva. Lep pozdrav! Marko Lenarčič Novinarji lažejo, mar ne? Takšne ali podobne zaključke bi si lahko ustvaril nevtralen opazovalec dogajanja na zadnji seji naše občinske skupščine. Bilo je slišati kar nekaj razprav, ki so se vsebinsko nanašale na problematiko, (ne)objektivnosti pisanja novinarskih peres - konkretno o tiskovni konferenci treh strank bivšega DEMOS-a. Ne morem si kaj, da pri tem ne bi opozoril na nevarno posploševanje, ki je bilcr(tako kot je to običajno) zelo sporno, saj je metati vse novinarje v isti koš približno tako kot metati v isti koš vse občinske poslance(ke). Mislite, da bi jim ustrezala definicija: vsi(e)ste enaki(e)? Prav gotovo ne. In prav bi imeli. Ravno v tem pa tiči razlog, zaradi katerega se mi zdi vredno pisati te vrstice., čeravno se vsi z mano gotovo ne boste strinjali. Hočem namreč reči, da me načelno pravzaprav nič ne briga, kaj in kako o posameznem dogodku pišejo drugi. Briga pa me v tistem trenutku, ko se kakšen od teh prispevkov soavtorizira z mano, ker slučajno opravljam enak poklic kot dejanski avtor. Savinjske novice nikoli niso bile in ne bodo "trač" časopis,'saj to nam je (menda) vsem jasno? Toda - ker molk pomeni "da", sem menil, da je primerno, da vas na to vendarle opozorim. Pa brez zamere! . Franci Kotnik Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 063 831 957. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; lektorica: Ana Lamut; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje. fl AKTUALKO RDEČI KRIZ ZA HUMANOST, RAZVOJ IN MIR Kot vsako leto, je tudi letos v maju teden rdečega križa, ki poteka od 8. do v 15.5.1992. Zakaj prav ta datum? 8.5.1828 je bil v ŽenevLrojen Henry Dunand, ustanovitelj Rdečega križa, ki obstaja že od leta 1863. Za delo RK so važne štiri Ženevske konvencije, ki govorijo o zaščiti vojakov, zaščiti vojnih ujetnikov, zaščiti brodolomcev in zaščiti civilnega prebivalstva v zaledju. Svoje delovanje je RK razširil tudi na področje socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter zdravstva. Pomagamo ljudem v raznih stiskah, predysern v materialnem smislu. V preteklem obdobju smo posvečali veliko pozornosti izobraževanju. Organizirali smo tečaje: Nega bolnika na domu, Zdrav način prehrane, tečaji prve medicinske pomoči in razna predavanja. Po naravni katastrofi 1.11.1990 se je naše delo začasno spremenilo. Potrebno je bilo razporejati • pomoč iz vse Slovenije, iz tujine in od delovnih organizacij. Izredno veliko so nam pomagali kraji Lenart, Gornja Radgona, Ormož. Ko so bili našteti kraji prizadeti v lanski junijski vojni, Smo skupaj z IS, KS Luče in Ljubno, ob Savinji ter SKZ zbrali pomoč zanje v obliki lesa in gradbenega materiala in*jim jo posredovali s pomočjo delovnih organizacij v občini in nekaterih obrtnikov. Komaj so se omenjene aktivnosti končale, že so se (v mesecu avgustu) pojavili prvi begunci iz Hrvaške. Največ teh je bilo pri sorodnikih in znancih. RK je poskrbel tudi za tiste, ki v naših krajih niso imeli znancev. Število beguncev seje dnevno spreminjalo, največ jih je bilo v mesecu oktobru: 227. Pomoč za begunce smo dobili od RK , Slovenije predvsem v obliki prehrambenih izdelkov in artiklov zamovorojenčke. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem podjetjem in obrtnikom, ki so nam pri tem pomagali..RK je sodeloval tudi s humanitarno Organizacijo Karitas, od katere smo prav tako prejeli pomoč v obliki prehrane in denarja za novorojenčke. Iskrena zahvala velja vsem neznanim darovalcem prehrambenih proizvodov in higienskih potrebščin, ki sojih položili v ta namen pripravljene kartone v trgovinah. Na RK so za begunce prihajale informacije od doma, kdaj se bodo lahko vrnili itd. Bilo je res velikp dela, pri čemer je potrebno opozoriti, da je na RK zaposlena samo sekretarka (štiri ure dnevno), vse ostalo delo pa so postorili prostovoljni aktivisti RK Mozirje. Tudi na družine, ki so imele in še imajo begunče, ne smemo pozabiti. Družine so. beguncem nudile ogromno, od RK so prejemale le hrano. Finančna sredstva so bila zelo skromna, saj seje število beguncev v Sloveniji venomer povečevalo. Zmanjkovalo je sredstev za namestitev v zbirnih centrih, zato družine, ki so nudile zavetišče beguncem, niso prejele nobenega denarja. Tudi njim iskrena hvala. - Ob osamosvojitvi Slovenije smo izstopili iz RK Jugoslavije. Vložili smo.prošnjo za sj>rejem v Mednarodno organizacijo RK v Ženevi. Za sprejem v to ugledno institucijo pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, zaradi česar nas je obiskal njen predstavnik. Bil je tudi v Mozirju, kjer se je zanimal za delo RK, kako skrbimo za begunce, kako pomagamo ljudem v stiski, kako sodelujemo s šolami in vrtci itd. Naše delo je ocenil pozitivno in pripomnil, da se bo zavzel za sprejem Slovenije v MORK. Da nam ne bi kdo očital, da skrbimo samo za begunce, moramo povedati, da pomagamo tudi našim občanom, ki so v stiski in potrebni pomoči: Pomagamo s s, prehrambenimi paketi, oblačili, odejami In drugim. Tudi v bodoče bo to naša prva skrb. 'Vse občane naše občine, ki se-težko preživljajo in ki nimajo hrane za svoje otroke, pozivamo, da se zglasijo na ( Občinskem odboru RK v Mozirju, ki ima uradne ure vsak dan od 8.00 do 11.00. Pisarna se nahaja v prvem nadstropju TVD Partizan v Mozirju. Namešto zaključka se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k boljši oskrbi beguncev, kakor tudi naših ljudi, ki so potrebni takšne ali drugačne pomoči. OO RKS Mozirje Berite SAVINJSKE NOVICE petino ceneje - postanite naročnik Gorenje MGA: z OPTIMIZMOM V PRIHODNOST Gospodarski strokovnjaki zatrjujejo) da je izhod iz krize iskati v povečevanju izvoza. Tega se v naši občini očitno najbolj zavedajo v podjetju Gorenje MGA Nazarje Nazarje, saj so v letu 1991 povečali izvoz za 20)7% v primerjavi z letom poprej in tako dosegli zavidljivo vrednost26.856.000 USD. O tem in še o čem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja, g. Jožetom Kudrom. Po postopni sanaciji posledic katastrofalne poplave v novembru 1990 smo z intenzivnim delom na vseh področjih nadomestili izpad proizvodnje. To so omogočale tudi ugodne razmere na tržiščih predvsem v prvi polovici leta 1991. Bistveno zmanjšana prodaja v drugi polovici leta kot posledica recesije in hkrati precejšnje izgube tržišč v bivših jugoslovanskih republikah se odražajo tudi v prvih štirih mesecih letošnjega le.ta. S povečano prodajo našemu dolgoletnemu partnerju in z odpiranjem novih tržišč (Južna Amerika, Grčija, Bližnji vzhod, Rusija) smo uspeli delno nadomestiti izpad "jugoslovanskega" trga. Tako nam ob relativni rriajhnosti slovenskega trga ostaja izvoz še vnaprej naš prvi in glavni cilj. V prvem kvartalu 1992 smo izvozili kar 85% proizvodnje. Pri tem veija omeniti, da prodajamo naše proizvode tudi v lastni prodajalni in to po tovarniških cenah. GOSPODARSTVO V slovenskem in tudi širšem merilu ste znani kot zelo kvaliteten proizvajalec. Kako vam to uspeva? V Gorenju MGA razvijamo in utrjujemo sistem .celovitega obvladovanja kakovosti (ISO 9000), ki pomeni usklajene aktivnosti pri planiranju in definiranju kakovosti, kakor tudi vodenje aktivnosti v vseh fazah poslovnega procesa, pri čemer imajo svoje pristojnosti in odgovornosti vse poslovne funkcije v podjetju. Čedalje bolj se zavedamo, da je kakovost dela in proizvodov ključni dejavnik za poslovno uspešnost podjetja, saj kakovost vpliva tudi na prihodke kot na stroške poslovanja. Nov koncept kakovosti je namreč zastavljen tako, da hkrati zagotavlja kakovost izdelkov in uslug, pa tudi kakovost poslovnih procesov ter varnost in zaščito zdravja ljudi in okolja. Vaše izdelke vedno pravočasno posodabljate In snujete nove. Kakšen je torej vaš koncept razvoja? Navkljub zaostrenim razmeram poslovanja vlagamo velik del sredstev v razvoj novih proizvodov ravno zaradi ohranjanja tržnih deležev na najzahtevneših svetovnih trgih. Tako smo v lanskem letu osvojili novo generacijo mešalnikov (mešalniki s priključkom za pasiranje) in novo generacijo rezalnih strojev. V letošnjem letu pa imamo v zaključni fazi razvoja dva nova aparata ter več tipov elektromotorjev, ki jih izvažamo kot samostojne izdelke. Omeniti velja stalno skrb za obnavljanje in širitev proizvodne opreme. Velik investicijski vložek v preteklem obdobju in tekoče letno investiranje omogoča proizvodnjo, ki se je sposobna prilagajati spremembam trga in hkrati z manjšimi dopolnitvami zagotavlja uvajanje novosti. Temu pa je verjetno treba prilagajati proizvodni proces... Spremembe na naših glavnih tržiščih seveda zahtevajo stalna prilagajanja v proizvodnem procesu. Navkljub dokaj avtomatizirani proizvodnji pa je in ostaja glavni nosilec vseh procesov še vedno človek. Človeku posvečamo glavno skrb. Ob humanizaciji- dela, varnosti in zaščiti nam je glavni cilj •ohraniti delovna mesta vseh zaposlenih. Določena nihanja v proizvodnji smo uravnavali z zaposlovanjem za določen čas oz. pogodbenim delom. Ciljno želimo nuditi v naši tovarni trajno zaposlitev za okrog- 600 ljudi. Ob tem velja pripomniti, da zaposlujem« v malem gospodarstvu naše občine približno 100 ljudi. Seveda pa veljajo tudi za delo v prbizvodni kooperaciji enaki kriteriji kakovosti kot v naši proizvodnji. Pri tem ugotavljamo, da je naše sodelovanje z malim gospodarstvom izredno dobro, saj nas uspešno spremljajo tako kakovostno, kot tudi cenovno. # Kako vidite Gorenje MGA jutri? V letu 1990 smo izdelali in sprejeli Strateški plan poslovanja. Navkljub nekaterim dogodkom, ki jih nismo mogli predvideti, ugotavljamo, da smo v tem obdobju uspeli uresničiti večino zastavljenih nalog. Ob tem velja poudariti nadaljnjo širitev sodelovanja z našim partnerjem na vseh poslovnih področjih. Veliko pozornost namenjamo razvoju kadrov. Nadaljnji razvoj podjetja temelji na visoko usposobljenih ljudeh. Zaradi izrazite naravnanosti na svetovni trg posvečamo posebno pozornost dodatnemu izobraževanju in-ob tem še posebej dodatnemu učenju tujih jezikov. Pomejnbno mesto v našem razvoju ima tudi informatika. V t mesecu maju bomo z lokalno mrežo povezali med seboj vse osebne računalnike. To nam bo omogočilo direktno . povezovanje z našim partnerjem oz. direktni vstop v njegov informacijski sistem (elektronska pošta, konstruiranje s pomočjo računalnika itd). Posebno pozornost namenjamo obvladovanju stroškov. Z že v lanskem letu uvedeno funkcijo kontrolinga poslovanja spremljamo izvajanje tako Strateškega plana kot tudi plana tekočega poslovanja. V zadnjem času posvečamo pozornost tudi procesu lastninjenja. Kljub temu, da še ni sprejeta ustrezna zakonodaja, že pripravljamo ustrezne strokovne podlage. Ne glede na to, da so trenutni pogoji poslovanja dokaj težavni, menimo, da bomo uspeli preživeti to, upamo, čim krajše obdobje, brezvečjih pretresov. Tekst in foto: KF O ZGORNJESA VINJSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI Prehajamo iz plansko-tržnega v tržni sistem gospodarjenja. To posledično pomeni, da bomo morali sprejemati tudi reakcije tržišča, ki se oblikuje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Na račun tega dejstva naj bi se povečala konkurenčnost med posameznimi gospodarskimi subjekti. Zanje bodo vedno bolj pomembni stroški poslovanja in seveda kvaliteta proizvodov in storitev. V takšnem sistemu gospodarjenja je zaradi naštetih značilnosti pomembno, da ima podjetje čimveč lastnega kapitala, če pa le-tega nima, si ga prizadeva pridobiti pod čimbolj ugodnimi pogoji od finančnih institucij. To so poslovne banke, hranilnice in hranilno-kreditne službe. Izkušnje na zahodu in predvojna praksa pri nas kažejo na to, da niso dovolj le velike banke, ampak so izrednega pomena tudi hranilnice. Slednje zbirajo hranilne vloge prebivalstva na ožjem področju in tako zbran kapital v obliki posojil plasirajo nazaj med varčevalce. Pri bankah temu ni povsem tako. O ustanovitvi Zgornjesavinjske hranilnice in posojilnice smo se pogovarjali z Antonom Vrhovnikom, direktorjem M-ZKZ Mozirje. Povedal nam je, da bo temeljni cilj te hranilnice boljše obrestovanje naloženega kapitala in ugodnejši kreditni pogoji v primerjavi s poslovnimi bankami. Hranilnico bodo nadgradili iz obstoječe hranilno-kreditne službe, ki sta jo ustanovila GG Nazarje in M-ZKZ Mozirje. Ustanovni člani- delničarji hranilnice naj bi postali vsi kmetje, ki poslovno sodelujejo z omenjenima firmama. Člani naj bi postali tudi zaposleni v teh dveh firmah kot tudi vsi zainteresirani od zunaj. Ustanovni zbor načrtujejo še ta mesec, hranilnica pa naj bi predvidoma pričela s poslovanjem v sredini leta oziroma v,zgodnjih jesenskih mesecih. Imeli bodo najmanj 8 izplačilnih mesL Mozirje, Rečica, Luče, Ljubno, Solčava, Gornji Grad, Šmartno, Nazarje. Vsa našteta mesta bodo opremljena z ustrezno računalniško opremo, njihovo lokacijo pa bodo skušali čimbolj približati najbolj frekventnim ulicam v krajih. Zaposlenih bo okrog 15 delavcev. G. Vrhovnik je ob koncu razgovora poudaril, da bo varnost kapitala v novi hranilnici najmanj tolikšna kot v poslovnih bankah. Ker bo kreditojemalcev veliko, se možnost nevračila bistveno zmanjša. Hranilne vloge do določenega zneska bodo obvezno zavarovane pri pristojni agenciji, nad določenim zneskom pa obstaja nepreklicno jamstvo občinske skupščine. "Globoko sem prepričan," je še dodal Anton Vrhovnik, "da nikoli ne bo potrebno izkoristiti navedenega jamstva. Hranilnico bomo namreč kadrovsko postavili -na povsem profesionalen nivo, za njeno ustanovitvijo pa stoji celoten primarni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo torej. V več kot 20-letni praksi hranilništva, ne samo na našem območju ampak po vsej Sloveniji, se še ni zgodilo, da bi katera od hranilnic zašla v resne likvidnostne težave ali celo stečaj. Trdno verjamem, da bo tako tudi v bodoče." KF KAJ SE DOGAJA NA STANOVANJSKEM PODROČJU Čanžek, bo poslej opravljala posle upravnika za občinska stanovanja, katerih je več kot polovica (vseh stanovanj v občini je približno 560), in stanovanja v lasti podjetij. Kaj funkcija upravnika «dejansko zajema ? 24. člen navedenega zakona pojasnjuje, da upravljanje obsega stanovanjske storitve (organizacijske, pravne, finančne, administrativne, tehnične in plansko-programerske), vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše , vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja,ter vse storitve v zvezi s tem. Zaradi usmeritve pristojnega republiškega upravnega organa, da je smiselno opredeliti delo upravnika za vsaj 500 stanovanj, je bito v IS SO Mozirje dogovorjeno, da strokovna služba izvede vse aktivnosti podpisa pogodb upravljanja večstanovanjskih hiš. V ta namen so bili vsem lastnikom stanovanj v večstanovanjskih hišah poslani predlogi pogodb. Medtem,ko so podjetja predloge v večini ugodno sprejela, pa je več~nesoglasij z individualnimi lastniki. Marsikje se pojavljajo komentarji v.smislu, zak'aj bi moral(a) plačevati tudi sedaj, ko sem lastnik(ca) stanovanja. Dejstvo pa je, da upravnik za izvajanje svojih obveznosti potrebuje določena sredstva, ki bi jih lastniki naj poravnavali do 20. v mesecu za tekoči mesec (210 SLT na dan 1.1.92 - cena se valorizira z rastjo cen industrijskih izdelkov). Druga postavka v predlogu pogodbe je akontacija za investicijsko vzdrževanje ( 100 SLT), ki naj bi lastnike stanovanj razbremenila hujšega finančnega šoka v primeru potrebe po večjem vzdrževalnem posegu. y Komunali poudarjajo^, da bi se tako zbrana sredstva realno vrednotila* in tako s- časom ne bi izgubljala svoje vrednosti. Tretja postavka v predlogu je cena za opravljanje nalog v zvezi z obratovanjem stanovanjske hiše (storitve v zvezi z uporabo skupnih prostorov, delov in naprav stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča in stroške, ki nastajajo s -tem v zvezi, predvsem pa: stroške za čiščenje', elektriko, vodo, ogrevanje, obratovanje naprav, stroške za morebitnega hišnika in ostale skupne stroške) v znesku 110 SLT na dan 1.1.92, ki se valorizira z rastjo cen industrijskih izdelkov. Bistveno pri tem pa seveda je, da je neobhodna samo prva postavka, za drugi dve se lastniki lahko otlločijo ali pa ne. Konec lanskega leta je bil, kot vam je gotovo znano, sprejet nov stanovanjski zakon, s katerim so se razmere na tem področju bistveno spremenile. Med ostalimi novostmi je bila tudi ta, da se je ukinil družbeno stanovanjski fond. Dotedanji nosilci stanovanjske pravice lahko v roku dveh let (nekateri so to že' storili) pod ugodnimi pogoji odkupijo stanovanja ali pa postanejo najemniki po določbah novega zakona. Omenjeni zakon precizira tudi to, da je za stanovanjske hiše z več kot 10 stanovanji potreben upravnik, lastniki stanovanj v taki hiši pa morajo skleniti pogodbo o urejanju medsebojnih odnosov. Strokovna služba za stanovanjsko področje, ki je v občini Mozirje delovala na ravni SIS-ov in kasneje v upravnih organih SO, se je v skladu s sklepi IS SO prenesla v JP Komunala Mozirje. Navedena strokovna služba, ki je sestavljena iz treh članov: Franc Poznič, Marija Plesnik, Romana Zelo zmotno je tudi prepričanje nekaterih, da so upravniški posli enaki hišniškim poslom. Gre za veliko bolj zahtevne funkcije, zato so v Komunali nabavili ustrezno računalniško opremo, s katero-bodo obvladovali to področje. Kot upravnik bodo delali v stalnem kontaktu z lastniki, ki se bodo za posege v hiši odločali po načelu večine. Svojim strankam bodo v primeru .potrebe po večjih vzdrževalnih posegih pomagali tudi s premostitvenimi krediti v skladu s poprejšnjim dogovorom. NAROČILNICA Brezplačni mali oglas do 20 besed IME IN PRIIMEK - NASLOV * POŠTA PODPIS TELEFON % ; v- - -_______________oosfc Predstavljamo vam: PRODAJALNO BOHINC Prodajalno Bohinc v Šmartnem ob Dreti smo obiskali v turobnem, deževnem vremenu. Nič kaj turobno pa ni bilo v sami prodajalni, kjer nas je pozdravila lastnica Milena Irmančnik. Vprašanja, zakaj seje odločila za trgovino, ji niti ni bilo treba zastavljati. SN: Kaj lahko stranke kupijo v vaši prodajalni? MILENA IRMANČNIK: V ponudbi prodajalne prevladujejo predvsem prehrambeni izdelki, nekaj pa* imam tudi tekstila in tehničnega blaga. Glede na to, da sem že prej delala v tehnični trgovini, mi ta stroka seveda ni tuja. Zato se ukvarjam s prodajo tudi tovrstnih izdelkov. Trenutno imam na z,alogi še cement in apno, po naročilu pa dobavim ostali gradbeni material, vodovodni in elektro material. Plačilne pogoje prilagajam nabavnim pogojem, vselej pa sem.se pripravljena dogovarjati s stranko. Pri meni kupljeno blago po želji dostavim tudi na dom. SN: Vaša prodajalna posluje^ pretežno kmečkem okolju. Kako to vpliva na vaše delo? MILENA IRMANČNIK: Ponudbo in delovni čas poskušam prilagoditi ljudem, ki živijo na tem območju, zato je prodajalna odprta od 7.00 do 20.00, ob sobotah od 7.00 do 14.00 in ob nedeljah od 8.00 do 12.00. SN: Kakšni so vaši načrti za prihodnost? MILENA IRMANČNIK: Načrtujem prostorske! razširitev trgovine, s čimer bom lahko razdvojila živila in tehnično blago. Ponudbo bom s tem posegom lahko še popestrila. Vsem dosedanjim strankam se ob tej priložnosti zahvaljujem za zaupanje z željo, da bi uspešno sodelovanje še nadaljevali, vsem ostalim pa velja prisrčno povabilo v prodajalno Bohinc! • Prijazna beseda prijazno mesto najde, mar ni tako? Verjamemo, da je in Bo tako tudi s prodajalno Bohinc v Šmartnem ob Dreti. Obilo uspeha pri poslovanju! Tekst in foto: KF MILENA IRMANČNIK: Petnajst let sem bila poslovodja v trgovini Savinja Železnina v Mozirju. Rada imam stike z ljudmi, živahen tempo dela, posle, trgovanje. Ker je v Šmartnem ob Dreti obstajala zgolj ena trgovina, sem se končno odločila, da grem na svoje. Uredila sem si lokal v svoji hiši in 17. marca 1991 pričela z dejavnostjo. SN: Kako vas je sprejelo okolje? MILENA IRMANČNIK: Otvoritev je bila res "ta prava", začetni promet pa celo nad pričakovanji, V isti sapi moram dodati, daje razlika v kupni moči potrošnikov med lanskim in letošnjim letom zelo velika. Kupci postajajo tudi vedno bolj zahtevni, kar pa je navsezadnje tudi . p 111111:1 . TURIZBH Novost v Logarski dolini S 1. majem se je na začetku Logarske doline začel pobirati prispevek za parkirnino in urejanje same doline.-O vzrokih in namenih pobiranja smo že pisali v eni od prejšnjih številk. Še pred 1. majem so domačini postavili po vsej dolini nove, masivne označevalne table, prometne znake za zmanjšanje hitrosti, prometne znake za označitev parkirišč. Prav tako pa je v času prazničnih dni potekala akcija čiščenja smeti ob glavnih jčunktih v dolini. V bližnji prihodnosti se pripravlja tudi širša akcija čiščenja celotne doline ob pomoči šolarjev iz Solčave in Luč.'Avtor zasnove novih označevalnih tabel je g. Brunet (Žohar) iz Logarske doline, kije prav tako zasnoval zaščitni znak bodočega podjetja Logarska dolina. In kako poteka pobiranje prispevka na vstopu v dolino? Dv,a ali trije (odvjsno od gostote prometa) enotno oblečeni vsem. razložijo namen pobiranja prispevka in vsem poleg lističa dajo še prospekt Logarske doline, na katerem so označena parkirna mesta, označena je vrsta in kraj ponudbe, turistične kmetije, napisana sa tudi pravila obnašanja v zavarovanih območjih, prikazana je lokacija kurišča- kamp, označena pa je, tudi velikost prispevka za posamezno vrsto vozila. V prihodnosti pa še pripravlja še pregled celotne ponudbe dojine s cenami, posebne letne nalepke za stalne obiskovalce, v prodaji bodo majice z . znakom Logarske doline in pregledna karta doline z okolico. ■ ML m - POLITIKA ■H GLASOVANJA O (NE)ZAUPNICI NI BILO V petek, 24. aprila 1992 se je v Delavskem domu v Nazarjah nadaljevala 16. skupna seja zborov SO Mozirje, ki je bila prekinjena 10. aprila. Na dnevnem redu je ostalo še pet točk. Uvodno informacijo o poslovanju v občini Mozirje v letu 1991 je podal predsednik IS, Alfred Božič. Omenil je, da je zaključne račune oddalo 68 podjetij.-Poslovni izidi kažejo 4,4% nižjo raven industrijske proizvodnje v primeijavi z letom 1990. Naša podjetja so izvozila za 41.293.000 USD blaga, kar pomeni 18% več kot leto poprej, medtem ko se je uvoz zmanjšal za 5% in je znašal 24.000.000 USD. Podjetja so se otepala težav z likvidnostjo, zelo je bil opazen padec prodaje v bivši Jugoslaviji. Stroški poslovanja so bili zelo veliki. Z izgubo so poslovale 4 firme. Zaradi nastalih razmer bo neobhodno pristopiti k akciji 600 novih delovnih mest, če se želimo izogniti bistvenemu povečanju brezposelnosti. Na področju turizma bo potrebno ustanoviti sklad za promocijo Zgornje Savinjske doline, saj se bo le na ta jiačin možno dostojno predstaviti tudi na tujem. V ta namen naj bi tudi Ministrstvo za turizem prispevalo 30.000 DEM. Sledili so nastopi poslovodnih delavcev večjih družbenih podjetij, ki so predstavili trenutno stanje v kolektivih in načrte za letošnje leto. Božo Lednik (Savinjsko - Šaleška gospodarska zbornica) je podal oceno poslovanja v območju obeh občin. Herman Remic (Obrtna zbornica) je opozoril na povečanje finančne nediscipline, "lažni optimizem" in mačehovski odnos do obrti in privatnega podjetništva. Alfred Božič je za tem demantiral nekatere njegove trditve in dodal, daje treba čimprej sprejeti Zakon o obrestih. Poslanci so nato sprejeli predlagano informacijo o poslovanju in informacijo poslovodnih organov. Sledila je obravnava poročila skupščinske komisije, imenovane za pregled dela Izvršnega sveta, predsednika SO in predsednika IS. Najprej se je oglasil predsednik SO Andrej Presečnik in ugotovil, daje poročilo korektno. Sredstva, ki so se posodila gospodarskim subjektom, so zaradi inflacije izgubila na svoji vrednosti. Pravne podlage zoper Božičevo podjetje ni. Vsak, kdor dela, greši in mora biti zato pripravljen sprejeti kritike. Sledil je poziv obema, naj se pobotata, nakar se je oglasil Alfred Božič. Poudaril je, da se je dolžan braniti zaradi vseh natolcevanj, ki so . bila izrečena na tiskovni konferenci. Niti on niti njegova stranka nimata želje "minirati" župana. Res pa je potrebno definirati njegov delovni čas na občini. IS je bil ogorčen nad njegovim predlogom o nezaupnici brez obrazložitve. V razpravi, ki je sledila, so bila mnenja različna, precej je bilo tudi obtožb na račun novinaijev, ki da smo s svojim poročanjem podpihovali spor do teh razsežnosti. Poslanci so v razpravi ugotovili tudi to, da predlog nezaupnice IS s strani župana sploh ni bil veljaven, ker ni bil podprt ž 10-timi poslanskimi podpisi. Predsednik Božič je nato sicer zahteval opravičilo, vendar ga ni slišal. Vsi trije zbori so poročilo skuščinske komisije sprejeli. Sledilo je potijevanje predlogov .komisije'za volitve in imenovanja in nato posredovanje delegatskih vprašanj, izmed katerih omenimo le nekatera: * - Kateri so moralni razlogi direktoija GG Nazarje g. Cajherja, zaradi katerih nasprotuje denacionalizaciji gozdov ? - Kakšna ekološka katastrofa grozi Zgornji Savinjski dolini, če bo prišlo do denacionalizacije gozdov ? - Kdo je dovolil poseg v objekt Bohač v Nazarjah ? - Zakaj prihaja do padca električne napetosti na omrežju v Dob letini in-Bočni? Poslanec Edi Mavrič je na koncu predlagal IS, naj ukrepa na področju preprečevanja narkomanije, dokler je za to še čas. Poslancem skupščine naj se na naslednji seji razdeli poslovnik o delu. KF . SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA - NARODNO DEMOKRATSKA STRANKA’ OBČINSKI ODBOR MOZIRJE vas vabi na javno tribuno LOKALNA SAMOUPRAVA -NOVE OBČINE v četrtek, 14. maja 1992 ob 18. uri v dvorani Delavskega doma NAZARJE Glede na to, da je osnutek organiziranosti lokalne samouprave že objavljen, vas vabimo, da s svojo prisotnostjo in podanimi osebnimi stališči prispevate svoj delež pri pripravah na novo organiziranost. Vrata so odprta vsem občanom nd glede na strankarsko pripadnost. Asfaltirana cesta na Ker se je praznovanje prvega maja skoraj že pozabilo in smo, skoraj pozbili na uspehe, dosežene z - delom in samoprispevki, smo vaščani KS Šmartno ob Dreti - zahodnega dela vasi VOlog in dela vasi Delce v KS Bočna praznovali v ožjem krogu svoj delovni uspeh. Dan pred prvim majem smo odprli kilometer asfaltirane ceste na Letošč v dolžini enega kilometra. Posebno smo bili veseli, ker so se našemu veselju In uspehu pridružili še Alfred Božič, predsednik IS SO Mozirje, Rade Rakun, direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje in Peter Cajner, predsednik KS Šmartno ob Dreti. V krajšem govoru je Niko Purnat orisal delo in pomen te ceste in se zahvalil za vso pomoč vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je ta pomembna cesta asfaltirana. Za njim sta spregovorila Rade Rakun in Peter Cajner, ki je na koncu zaupal škarje in trak zaslužni Faniki Purnat. Na dan prvega maja pa nas je obiskala še občinska godba na pihala. Godbeniki so nam zaželeli . srečno in varno vožnjo po tej cesti in nam z lepo koračnico popestrili prvomajsko slavje in naš uspeh pri gradnji ceste. V letu 1991 smo se zbrali na pobudo prizadevnega Nika Purnata z namenom, da asfaltiramo pomembno cesto, ki vodi do izvira in vodnega zajetja Letošč. Ta cesta je povezana tudi s KS Bočna, zato je velikega pomena za vse prebivalce obeh vasi in tudi širše! Kljub temu, daje komaj devet hiš, ki so si zadale to odgovorno in za današnje čase težko nalogo, smo se za gradnjo odločili. Ker smo sami delavci in upokojenci z nizkimi dohodki, smo se za pomoč obrnili na vse krajane KS Šmartno ob Dreti in krajane Dele iz KS Bočna* Prošnja za pomoč je bila uspešna. Krajani so nam zelo pomagali v lesu in denarju. Pomagala pa so tudi nekatera podjetja. Seveda smo vložili tudi svoja sredstva in z delom vse skupaj še oplemenitili. Uspeh je bil zadovoljiv. Vse, ki ste kakorkoli pomagali pri gradnji te lepe ceste in vse ostale vabimo, da si to cesto ogledate, da vidite, kaj se da narediti z skupnimi' močmi. Vsem, ki se bodo vozili po tej cesti pa želimo srečno in varno vožnjo. Franc Štiglic ŠPORT IH REKREACIJA PENTATLON Zgornja Savinjska dolina Pomlad se je že dobro vsedla v Zgornjo Savinjsko dolino. Prihaja obdobje različnih prireditev, ki popestrijo vsakdanjik domačinov. Tudi športne aktivnosti so v tem obdobju pestre, saj se vsi skupaj vse bolj zavedamo, da je naše telesno in duševno zdravje odvisno predvsem od nas samih. Prireditev, ki bo privabila vrsto prebivalcev doline, športnike, organizatorje, gostince in seveda gledalce se imenuje PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 92. Za tem nekoliko čudnim imenom se skriva zelo zahtevno športno rekreativno tekmovanje, ki se je v svetu že dodobra uveljavilo, zajema pa pet disciplin: dirkalno kolo, gorsko kolo, kajak, gorski tek ter jadralno padalo. Tekmovanje opravi ekipa petih tekmovalcev, ki nastopijo štafetno, zmagovalna ekipa pa je tista, ki doseže najboljši čas. Glavni namen te prireditve je oživiti športno rekreativno dejavnost v Zgornji Savinjski dolini, pritegniti čim večje število tekmovalcev‘iz cele Slovenije in tujine, gledalcev, ki bodo resnično imeli kaj videti ter predstaviti čim več naravnih in kulturnih lepot Zgornje Savinjske doline na RTV in v časopisih. Prireditev Pentatlón Zgornja Savinjska dolina se bo začela v soboto,6. junija v popoldanskem času z veselico v Gaju. V tem času bo potekala novinarska konferenca, na katari bo sodelovalo poleg novinarjev tudi veliko športnih strokovnjakov. V nedeljo, 7. junija bo šlo zares. Skupinski start bo v Mozirju ob 8. uri zjutraj. Prva etapa je dirkalno kolo, tekmovalci pa bodo morali opraviti pot do Logarske doline, kjer bo na križišču za Matkov kot cilj te etape in start naslednje, ki jo bodo morali opraviti z gorskim kolesom. Vzpenjali se bodo po cesti proti Pavličevemu sedlu in nato po panoramski cesti do sv. Duha in naprej do kmetije Ročnik, kjer se začne vratolomni spust po dolini Klobaše do Solčave. Po glavni cesti bodo nadaljevali do starta tretje etape v Lučah. Tekmovalci bodo morali najprej prepfavati ali prebresti Savinjo, nato pa opraviti dolg in zahteven spust vse do Kajak centra Prodnik. Le najnevarnejši del "katarakt" bodo zaradi varnosti obšli. Pri Prodniku se bo začela četrta, mogoče najzahtevnejša etdpa gorskega teka, na kateri bodo morali tekmovalci priteči do kmetije Tiršek in naprej do Podlesnika, od tam pa hud vzpon na Stare stane na Gol teh in po prekrasnih livadah Golt do Morave, kjer bodo čakali že tekmovalci za zadnjo, najatraktivnejšo etapo. Jadralni padalci se bodo s padali vzpeli na Boskovec, poleteli in prvič pristali pri kmetiji Gostečnik nad Šmihelom. Spravili bodo padala in se vzpeli nazaj na vzletno mesto na Boskovcu in odjadrali vse do Mozirja, kjer rij zahodni Evropi takšna tekmovanja potekajo že nekaj let, njihove izkušnje pa kažejo na zelo dobro bodočnost tovrstne prireditve. bodo pristali na nogometnem stadionu vjaju. Nato pa seveda cilj, zabava, nagrade in še kaj. / ' Gledalci bodo lahko tekmovanje seveda spremljali, tisti, ki jim je ljubše pogledati celotno zadevo na ekranu pa bodo lahko ostali v Mozirju, kjer jim ne bo dolgčas. Igrali bodo zabavni ansambli, gostinska ponudba bo na visoki ravni, lahko se bodo poizkusili na tematskih točkah vsake izmed tekmovalnih disciplin. Razstavljeni bodo tudi pripomočki za to tekmovanje, na voljo bodo tudi vse informacije. Prireditev se bo zakljačila z zabavo v poznih večernih urah. Tekmovanje je zelo naporno in mestoma tudi nevarno, zato naprošamo vse udeležence, mimoidoče in gledalce, da se držijo navodil prometne policije in organizatorjev tekmovanja, seveda pa je zelo zaželjeno vzpodbujanje tekmovalcev. Vabimo vse, ki kakorkoli želijo sodelovati na prireditvi Pentatlon Zgornja Savinjska dolina, tekmovalce, gostince, obrtnike, podjetja, društva> da se nam pridružijo in skupaj predstavimo našo dolino svetu v najboljši luči. " Vse informacije na 'naslov: EPSI d.o.o., Nazarje 22, 63 331 NAZARJE, tel: 832 363 Prireditev je zanimiva tudi za sponzorje, saj je na voljo vrsta zelo privlačnih oglaševalnih mest, od startne in ciljne arene do balona, televizije itd. Do sedaj so se vključili: Elkroj d.d., Mozirje, kot generalni pokrovitelj, Savinja Mozirje, M-ZKZ Mozirje, GG Nazarje, Kovinotehna Celje, Zavarovalnica Triglav in vrsta manjših podjetij. tekst: Matevž Lenarčič foto: Joca Balant S terena bo vzdušje direktno predvajal Val 202, snemala pa bo tudi Televizija Slovenija. Pentatlon Zgornja Savinjska dolina se je rodil lansko leto v mesecu septembru. Udeležilo se ga je presenetljivo veliko število tekmovalcev (40 ekip, 160 tekmovalcev) in seveda njihovega spremstva, (resne ekipe imajo številno spremstvo) ter seveda gledalcev, tako da je bila cela dolina dobesedno blokirana. Letos pričakujemo precej večji odziv, prijavile pa so se tudi že ekipe iz Nemčije, Avstrije in Švice, V ŠPORT m REKREACIJA EPSI ORGANIZIRA TURNO SMUČANJE IN RAFTING ! S 23.5. začnemo ob sobotah organizirati turno smučanje z Velikega vrha. Po približno petih urah hoje si bomo na višini 2110 m nadeli smuči in naslednjih 1000 m višinske razlike presmučali. Vse informacije o izletu in obvezni opremi dobite na tel. 832 363 (EPSI, Polona Cesar). Ob nedeljah pa smo že pričeli z organiziranjem raftinga po Savinji. Število udeležencev je omejeno, zato so potrebne predhodne prijave. Z organiziranimi skupinami(najmanj 4 osebe) se lahko dogovorimo tudi za katerikoli drug dan. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA P E NTATLO N ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 1992 6. IN 7. JUNIJ 1992 m Mednarodno ekipno tekmovanje v petih atraktivnih športno rekreativnih disciplinah. v Sodelovale bodo ekipe iz cele Slovenije, Avstrije, Nemčije, Švice in Italije. Snemala bo televizija Slovenije, prenos na valu 202 in na lokalnih postajah. V soboto (6.6.92) veselica v Gaju ob spremljavi znanega ansambla. V nedeljo bo v Gaju cel dan veselo in zanimivo: tekmovanje, zabava, zanimiva nogometna tekma, dober ansambel, in vrhunski nastopajoči. VABIMO PODJETJA, PRIVATNIKE IN VSE OSTALE, DA SE PRIDRUŽIJO PRIREDITVI KOT SPONZORJI, SAJ BOMO LE SKUPAJ LAHKO PONESLI LEPOTE IN ZANIMIVOSTI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V SVET. Vabimo tudi vse gledalce, posebej še tiste, ki stanujejo ob trasi tekmovanja, da se prireditve udeležijo in s spodbujanjem pomagajo tekmovalcem na njihovi izredno zahtevni poti. Vse informacije: EPSI d.o.o., Savinjska cesta 4, 63 331 NAZARJE, KULTURA KULTURNI PREPOROD ? Kulturni dogodek na Ljubnem Sekcija ljudskih godcev na Ljubnem nam je tokrat pripravila prijetno presenečenje. Poskrbela je za razstavo starih glasbil, ljubenskih potic in slikarskih dosežkov Ide Volerjeve v večnamenskih prostorih osnovne šole. Ni šlo le za neke vrste pašo za oči, razstava je bila daleč več. Povedala je veliko o tradiciji godčevstva v tem predelu naše domovine, predstavila je oblikovno izredno zanimive "potice", ki .vse bolj pritegujejo pozornost kulturnih krogov zunaj naših meja in končno Ida Volerjeva je dokazala, da je v svojem prizadevanju, upodobiti domače lepote, naredila velik napredek in bo s svojimi <3eli, tu mislim na domačije v okolici Ljubnega, ohranila marsikatero podobo, ki bo čez leta le še spomin. Najprej so goste pozdravili godci s svojimi poskočnimi in starimi vižami, nato pa je spregovorila Lenka Kraljeva, ki je med drugim dejala: "V največjih narodovih krizah se je ljudstvo najbolj družilo, prepevalo, plesalo in ustvarjalo. Tudi jezik se je reševal s pesmijo in lepo besedo. . . vsi smo potomci ljudskih godcev in pevcev, vsi moramo združeno nadaljevati in prenašati ljubezen do lepega na naše otroke. Ljudska umetnost je bila najprej, šele pozneje je prišlo do višjih oblik likovna in glasbene umetnosti... Danes poskušamo ohranjati, kar je še ostalo. Razni zbiralci so odnesli, kar ni bilo na domačije pribito ali z žebljem ali s srcem.. . Glinasti lonec sodi v moderno stanovanje prav tako, kot kristalna vaza na krušno peč.. ." Misli Lenka Kraljeve so še kako utemeljene! Godcem in voditeljici sekcije, Jelki Marovtovi, gre vse priznanje za trud in uspeh! Žal pa je med prisotnimi manjkalo dosti tistih, ki bi na takšno prireditev sodili... Skoda. Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad se pri načrtovanju svojega dela zaveda bogate tradicije, ki jo to društvo nedvomno ima in kar je neke vrste vzpodbuda predvsem pa obveza tudi že v bodoče. Ob dejstvu, da se bo z osamosvojitvijo dvignila narodna zavest in s tem tudi zanimanje za kulturo, so v društvu proučili možnosti promocije Gornjega Grada skozi kulturna dogajanja. O delu društva in o načrtih smo se pogovarjali s tajnico in uspešno režiserko Anico Stakne. ANICA STAKNE: Resnica je, da v preteklem obdobju zaradi obnove doma nismo imeli možnosti optimalno delovati. Seveda pa to ne pomeni, da smo spali, kot mogoče nekateri mislijo, ampak smo težišče svojega snovanja vključiti v sodelovanje s šolo. SN: Dvorana in kulturni dom v celoti sta kot nam je znano, dočakala svoj dan obnove. Kakšni so vaši načrti za tekoče obdobje? ANICAvSTAKNE: Za nami je^uspešna izvedba gledališke igre "Vesele Čire - čare" s katero smo dodobra napolnili dvorano. S to predstavo smo gostovali v Bočni, Nazarjah in Solčavi. V načrtu za tekoče obdobje, katerega bomo po potrebi dopolnjevali oziroma spreminjali, predvidevamo sledeče dejavnosti: organizacija ogleda gledališke predstave v Ljubljani, (postala naj bi stalna oblika kulturnega prosvetljenstva v kolikor se bo pokazal interes), slikarska kolonija z razstavo, nadalje pomoč pri organizaciji in kulturni prispevek ob čebelarskem prazniku (literarni večer, koncert v katedrali, sodelovanje v povorki), sodelovanje s KS in TD pri pripravi gradiva za izdajo monografije Gornjega Grada, gostovanje drugih gledaliških skupin,y jesensko zimskem času pa bomo naštudirali gledališko predstavo. Kot rečeno, naš program nikakor ni zaprt, ampak bomo poskušali izkorisiti vse možnosti za kulturno manifestacijo. SN: Smatrate, da je sodelovanje z osnovno šolo dovolj izkoriščen segment medsebojnega povezovanja, in kako se sicer vključujete v delo kraja kot zaključene skupnosti? ANICA STAKNE: Načrtovane dejavnosti želimo realizirati v sodelovanju s krajevno skupnostjo ter vsemi, ki čutijo potrebo po kulturnem utripu, ki ga čas in prostor,v katerem živimo, od nas zahtevata. Poseben poudarek, predvsem pa svežino našemu delu, naj bi dajalo tesno sodelovanje z osnovno šolo. Zavedamo se da moramo za kulturno udejstvovanje zainteresirati predvsem mlade ki so edini porok da bo dediščina naših dedov dostojno prešla v upravljanje vnukom. SN: Kljub naporom, ki jih vlagate in kljub vsej dobri volji brez denarja verjetno ni kulture. Ali pač? ANICA STAKNE: Kultura kot neprofitna dejavnost nedvomno' ne prinaša materialnih koristi, ker potem to ni več kultura. Ker pa je posredovanje duhovnih vrednot vendarle pomešano ne samo z dobro voljo in visoko zavestjo ustvarjalcev ampak tudi oziroma predvsem s finančno podlago, bo težko uresničiti vse želje in potrebe. Odnos in pomoč kulturi ni samo družbena potreba, temveč se v njem kristalita odprtost srca in moč duha. EDI MAVRIČ * foto: J P —biSh * sociala; 5*3 mmm BEGUNCI IZ BiH NA GOLTEH Zaradi agresije na Bosno in Hercegovino so se tudi v našo občino zatekli begunci. Nastanili so se pri znancih in sorodnikih. Republiški štab Civilne zaščite je zanje odprl tudi prehodni zbirni center na Golteh. Tam se trenutno nahaja 94 beguncev, od tega 59 otrok, 31 žensk in 4 moški. Sprejem teh ljudi je bil težak, saj so bili zelo prestrašeni, mislili so, da jih peljemo v koncentracijsko taborišče, bali so se lakote in še bi lahko naštevali. Ko šmo jih uspeli namestiti in ko so si malce odpočili od naporne poti, so ugotovili, kaj vse jim nudimo. Bilo jim je žal za nevšečnosti, ki so nam jih povzročili pri sprejemu. Sedaj so se umirili ih so nadvse zadovoljni. Otroci pa seveda potrebujejo še več. Prebivalci Mozirja in okolice so v preteklih dneh darovali veliko hrane, igrač, papirja, barvic, opreme za dojenčke in majhne otroke, tako da so sedaj zadovoljivo oskrbljeni. Tudi oblečeni so primerno. Primankuje pa nam še vedno hrane za otroke, sadja, mleka, higienskih potrebščin itd., zato je v trgovini Savinja Mozirje spet karton za pomoč. Kdor • želi pomagati, lahko daruje tudi neposredno RK na žiro račun št. 52810-678- SOCIALA 54063, oblačila in hrano pa lahko oddate tudi na sedežu RK v Mozirju (TVD Partizan). Vsakega darila bomo zelo veseli. OO RKS Mozirje V Mozirju zbrano blago za begunce. Foto: KF AKCIJA ZBIRANJA PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV ZA POMOČ BEGUNCEM V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE V teh dneh je že več občanov, delavcev, naših članov z denarnimi prispevki, hrano ali obleko pomagalo beguncem, mnogi od njih pa so jih sprejeli na svoj dom. V občini Velenje je 1850 beguncev: 1387 jih je pri družinah, 463 v zbirnih centrih. V občini Mozirje je 200 beguncev. Zbirni center za občino Mozirje je na Golteh. Mnogo naših sodelavcev ima doma več beguncev, tudi do 16. Predlagam, da se v akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov na območju vključimo organizirano: \ - v sindikatih podjetij, na sedežu območne organizacije in sindikalne pisarne v Nazarjah naj poteka akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov od srede, 6.5.1992 do ponedeljka, 18.5.1992; - ena od možnosti oblik pomoči je lahko tudi blok za malico oziroma denarni prispevek v višini 200,00 SLT, sindikati podjetij pa naj glede na pobude in predloge svojih članov opredelijo še druge možnosti. Zbrane prispevke naj predsedniki sindikatov podjetij za občino Velenje predajo na sedežu območne organizacije ZSSS Velenje, «Prešernova 1, za občino Mozirje pa v sindikalni pisarni Nazarje, Nazarje 24, v torek, 19. maja 1992. Predstavniki sindikatov dejavnosti na območju in predstavnika območne organizacije bodo zbrano pomoč posredovali občinski organizaciji RK Velenje oziroma občinski organizaciji RK Mozirje v sredo, 20,maja 1992. Za dodatne informacije lahko predsedniki sindikatov podjetij občine Mozirje pokličete g. Andreja Kranjca, vodjo sindikalne pisarne Nazarje, telefon 831/084, predsedniki sindikatov občine Velenje, pa go. Miro Videčnik, predsednico OO ZSSS Velenje, telefon 855/712. MOGOČNOSTI SRCA ŠE NIHČE NI IZMERIL ! (Koskenniemi) Predsednica S OO ZSSS Velenje: Mira Videčnik »NARODOPISJU Zdravilstvo skozi čas V prejšnji številki našega lista smo pričeli objavljati razne postopke zdravljenja v časih, ko so ljudje iskali vir svojega zdravja v zdravilnih rastlinah in zagovarjanju. Ker bomo v nadaljevanjih ponazarjali dogajanja okoli domačega zdravilstva,je potrebno nekaj pojasnil, pri tem bomo segli daleč v preteklost, da bi stvari pravilno dojeli. V časih neukosti so si ljudje pomagali ob boleznih na najrazličnejše načine, vendar pa je bilo od nekdaj opaziti, da so nekako verjeli v skrivnostno moč rastlin v zvezi z navzočnostjo in delovanjem zlih duhov. Tako so si pač tolmačili zdravilne učinke raznih pripravkov. Naj povemo, da je tudi zagovarjanje zelo star način zdravljenja, pa o tem nekaj več v nadaljevanju. Vsekakor velja • trditev, da so naši predniki Vse tisto, česar niso dojeli ali si znali pojasniti, smatrali kot nadnaravno in zato ni nič čudnega, če so tiste, ki so zagovarjali, preprosto imenovali čarovnike. Že zakonik cesarja Hamurabija (1728-1686 pr.n.š.) navaja nekatera zdravilna zelišča, sicer pa so Babilonci že poznali kakih 250 zdravilnih rastlin, med drugim omenjajo volčjo češnjo, konopljo, žafran, materino dušico, česen, čebulo, miro in še bi lahko naštevali. Verovali so, da prinašajo bolezni zli duhovi, zato so zdravljenje spremljali svečeniki z molitvami - "zagovori". Egipčani so že v 16. stoletju p.n.š. zapisali kakih 877 receptov za zdravljenje. Indijci navajajo v sankrstu Auerveda, ki izvira iz 1. stoletja n.š. preko 500 zdravilnih rastlin izpod peresa zdravnika z imenom Čerak. Zdravnik Šušrat pa je opisal preko 700 takih rastlin. Ob tem naj poudarimo, da so tudi Indijci poznali zagovarjanje. Kitajci so okrog 31. leta p.n.š. opisali 365 zdravil, od teh kar 240 rastlinskih. Zanimivo pri tem je, da so jih delili v tri skupine: "vzvišene droge" (nestrupene), "srednje droge" (strupene, če je zaužita prevelika količina) in "nizke droge" (ki se ne smejo dalj časa uživati). Zdravljenje so obvezno spremljali zagovori, ki naj bi izgnali zle duhove. Če so sprva bili zdravilci le svečeniki, pozneje to ni bilo več tako. Pri vseh ljudstvih je bilo namreč zdravljenje dolgo le domena svečenikov, ne glede na vero. Hipokrates (460-377 pr.n.š.) ni več verjel v zle duhove, ki naj bi povzročali bolezni. Verjel je v obrambne sposobnosti telesa,, zoper razne povzročitelje obolelosti. Ni več zdravil v svetiščih, ampak je obiskoval bolnike po domovih. Njegov učenec Teofras (372-287 p.n.š.) je že opisal kakih 500 rastlinskih skupin zdravilnih rastlin in zdravil. Grški vojaški zdravnik Dioskurides je v 1. stoletju n. š. napisal knjigo "De materia medica", v kateri je opisoval zelišča, drevesa, plodove, umetne in naravne sokove, pa tudi kovine in živalske snovi. Po razpadu rimskega cesarstva so ustanovili prvo krščansko bolnišnico v Cezareji, kmalu pa tudi v Jeruzalemu. Tedaj so že razlikovali zdravljenje (medicina) od priprave zdravil (farmacija). Leta 850je izšla farmakopeja z opisi orientalskih in evropejskih zdravil. V Evropi so tako znanje o zdravilstvu prevzemali od antičnih zdravilcev menihi, ki so v samostanih razvili meniško medicino, ob samostanih pa gradili bolnišnice in sirotišnice. Ob tem naj povemo, da je zdravljenje še vedno spremljalo zagovarjanje, dokaz temu je v stiškem samostanu zapisan zagovor zoper zobobol, ki izvira iz 12. stoletja in ga* je napisal cistercijanec Bernard. Postopno so tudi v Evropi ustanavljali po vzoru bagdadske akademije, šole,kjer so poučevali prirodoslovje, medicino in vedo o zdravilnih rastlinah. Koncem srednjega vtka so v Evropi uvajali civilne lekarne, v naših krajih je to bilo šele v 16. stoletju. Za nas je pomembno, da je v nazarskem samostanu delovala lekarna, ki je kasneje dobila celo status javne lekarne. Med znanimi nazarskimi lekarnarji pa je bil Možirjan Salamon Lipold,po katerem je dobil ime tudi obliž, ki so ga množično uporabljali za zdravljenje ran. Za razvoj znanosti in uveljavljanja zdravilnih rastlin v Evropi je gotovo zelo zaslužen Karl Veliki, ki je celo uzakonil gojenje in pospeševanje zdravilnih zelišč, seveda pa tudi uk o zdravilstvu. Največ možnosti za načrtno gojitev teh rastlin so seveda imeli samostani in nekateri gradovi. Valvazor navaja večji nasad teh rastlin v samostanu Kostanjevica in omenja nasade ' dobrih zelišč" tudi okoli nekaterih gradov. Zgledu samostanov iri gradov so «sledili številni lekarnarji, ki so si uredili svoje nasade, rastline z njih pa potem pripravljali za zdravila. Pravdo pa so počeli tudi prvi zdravniško usposobljeni "kirurgi" (ranocelniki), ki so bili prvi zametki zdravstvene stroki v naših krajih. Tako je v Mozirje prišel tudi Žiga Laykauf, ki je na začetku 19. stoletja nasledil ranocelnika Predovnika. Še danes je ohranjena kamnita posoda, v kateri je Laykauf drobil in mešal zdravilne rastline. A.Videčnik Viri: Pavle Bohinc, Koren lečen, koren strupen, Ljubljana 1992 Rokopis neznanega _pisca iz 18. stoletja, zbirka Zvone čebul, Šoštanj A.Videčnik, Podobe iz preteklosti Mozirja, Mozirje 1985 XJUDJB IN DOGODKI Jože Krajnc se je rodil 7.marca 1931 v Skomem pri Šoštanju. Zelo zgodaj, ko je bil star samo dobro leto, mu je umrla mati in oče seje z otroci zaradi svoje narave dela /bil je "mlinar"/ preselil v našo dolino. Osnovno šolo je končal v Mozirju, srednjo lesno tehniško pa v Ljubljani. Po končanem šolanju še je za nekaj časa zaposlil pri takratnem podjetju "LIP" Celje, nato pa je iz ekonomskih razlogov odšel na delo v Avstrijo, od tam pa 1960 naprej v Kanado - v Toronto, kjer živi še danes. Prvič po tolikih letih v tujini-.je 'prišel , domov leta 1964, od takrat dalje pa prihaja vsake dve ali tri leta-, kakor mu pač narekujejo možnosti in zdravje. Vseskozi je Je že tako, da morajo nekateri ljudje pretrpeti veliko gorja. Tako so morali Mrevljeti leta 1941 spet deliti usodo beguncev, kajti že med prvimi so bili izseljeni v Srbijo, kjer so se spet pokazali kot zavedni Slovenci in se vključili v vrste tistih, ki so si prizadevali za osvoboditev , domačega praga. Po vrnitvi v domače Mozirje so morali pričeti znova in Linko je s pridnostjo in osebnim poštenjem uspel Ograditi svoj dom in zagotoviti s krojaškim, delom svoji družini dostojno življenje. * Linku Mrevljetu ob njegovem visokem življenskefn jubileju iskreno želimo še mnogo plodnih in lepih let. AV O našem rojaku Jožetu Krajncu iz Toronta RAZSTAVA ROČNIH DEL LINKO MREVLJE 80 LET. Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti, je v času od 1. do 3. maja pripravilo razstavo ročnih del. krajanov Šmartnega. -Društvo je s tem v svoji dejavnosti storilo korak naprej, saj so do sedaj za svojih 140 članov običajno v teku enega leta organizirali le dva izletra in en piknik. Pri organizaciji - omenjene razstave^ so naleteli na . izredno ugoden sprejem pri izdelovalcih ročnih del. Obiskovalcem so tako postavili na ogled kar 124 ženskih ročnih del N (razna oblačila, zavese, prti, pletenine, gobelini, blazine, itd.) in približno 50 drugih, med katerimi so prevladovali leseni izdelki za domačo uporabo (metle, košare, koši, itd.). Zanje je vladalo tudi 1 precejšnje zanimanje za nakup, saj so še vedno nepogrešljivi v skoraj vsakem jgospodinjstvu. Gospa Nada Remic, predstavnica organizatorja, nam je povedala, da je bil obisk razstave nad ysemi pričakovanji, kar dokazuje, da naši občani znajo - ceniti 'trud in znanje preprostega človeka. Tonam vliva upanje, da se bodo česa podobnega lotili še v kakšnem kraju Zgornje Savinjske ■ doline - sebi in nam vsem v veselje in ponos. Mozirjani ga poznajo,kot mirnega, prizadevnega sokrajana, le malo te generacije pa ve za njegovo trdo življensko pot. Sedanji rodovi ga poznajo bolj kot člana pevsifega zbora, manj pa kot telovadca, igralca in vsestranskega kulturnega -delavca. Ko so davnega leta 1915 topovi razbili marsikatero slovensko vas ob Soči in drugih primorskih krajih, so ljudje bežali pred strahotami prve svetovne vojne, tako tudi družina Mrevlje. V zbirnem ^središču, ki je bilo v nazarski graščini, so se zbirali begunci, tja je pribežala tudi številna družina Mrevljetov. Naselili so se v Mozirju, kjer je oče kmalu zaslovel kot odličen kamnosek in 'čevljar, prav posebno pa se je ljudem'priljubil s svojimi kulturnimi prizadevanji na odrskih deskah. Kot oče, tako so tudi otroci šli to pot. Telovadili so, igrali so na odru in v tamburaškem zboru, peli v zborih, skratka, kjer je donela slovenska beseda ali pesem §o bili navzoči. Linko kot najstarejši iz 12 članske družine, je seveda prednjačil! In še danes ga lahko videvamo na raznih koncertih domačega pevskega zbora in za to zvestobo pevstvu je prejel tudi Gallusovo značko in druga priznanja. Tekst in foto: KF lilÜDdE m DOGODKI F1SMA BRALCÉÉt bil in je še zaveden Slovenec in domoljub ter izreden ljubitelj slovenske domače glasbe. Tudi sam zelo doro igra harmoniko, kije njegov najljubši konjiček in. seveda domača pesem. Je predstavnik "Slovenske matice" za Slovence v Torontu, naročen na več domačih časopisov, skratka -vseskozi živi v duhu z matično domovino. Lansko leto je aktivno sodeloval v demonstracijah proti vojni v Sloveniji in Hrvaški, se zavzemal za osamosvojitev Slovenije, 15. januarja letošnjega leta ob prvem Uradnem priznanju samostojne države Slovenije pa je skupaj s svojimi rojaki v Torontu organiziral praznovanje in pohod po ulicah s slovensko zastavo v rokah. Je človek z veliko mero humorja, lepe besede do sočloveka, vere do življenja, prijatelj vsakemu, ki sprejme njegovo roko. Ko se vrne domov, nikoli ne pozabi obiskati vseh svojih sosedov in znancev. Tukaj ima skromno hišico, ki jo je podedoval od svojih staršev in ima veliko željo, da se na stara leta vrne domov v naročje Savinjskih .planin. MILICABASTL BlifM 1 KROniKA "¿a—ii 25.4.92 je okrog 18. ure Ivan J. v domači hiši v Lepi njivi pretepel bivšo ženo Marijo in ji pri tem prizadejal telesne poškodbe. Zoper njega bo podan predlog sodniku za prekrške. 25.4.92 se je ob 18.45 Anton R. iz Podolševe peljal s kolesom z motorjem v Logarski dolini. Zaradi neprimerne hitrosti je padel po cestišču in se pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper njega bo posredovan predlog sodniku za prekrške. *■ 25.4.92 je ob 19.20 uri Anton S. iz Rečice ob Savinji vozil osebni avto po regionalni cesti iz Mozirja proti Nazarjam. V levem ovinku je zaradi vinjenosti zapeljal v obcestni jarek ob desni strani ceste, nekaj časa vozil po njem, nato pa je avto odbilo nazaj na cesto, kjer je trčil v kolesarko Lidijo I. iz Nazarij. Po trčenju je avto obrnilo na bok, ustavil pa se je v jarku. Kolesarka se je pri trčenju hudo telesno poškodovala. Zoper Antona S. je bila podana ovadba na temeljno javno tožilstvo. 25.4.92 zvečer je k Draganu T. iz Prihove prišel na obisk Budimir K. iz Rečice. Med pogovorom sta se sprla in nato stepla, pri čemer je bil Dragan T. telesno poškodovan. Zoper Budimirja K. bo podan predlog sodniku za prekrške. 1.5.92 je ob 01. uri vinjeni Jožef L. iz Nazarij hodil po regionalni cesti« iz Mozirja proti Nazarjam. V trenutku, ko je mimo pripeljal voznik os. avtomobila Simon P. iz Lepe njive, je Jožef L. stopil na sredino ceste. Simon P. ga je zato zadel, pri trčenju pa je Jožef L.' dobil hude telesne poškodbe. Zoper oba udeleženca bo podan predlog sodniku za prekrške. 2.5.92 je prišel domov ob 01.30 uri Anton K. iz Solčave. Vinjen je začel razgrajati in groziti, nakar se je stepel s starejšim sinom. Zoper njega bodo posredovali predlog sodniku za prekrške. 4.5. ob 02.00 uri sta se doma v Mozirju stepla Jože P. in njegova žena. Pri tem sta uničila nekaj inventarja. Zoper oba bodo predlagali obisR pri sodniku za prekrške. Maratonci štirinajstič Športno društvo Vrbovec Nazarje je tudi letos organiziralo 24-urni maraton v malem nogometu. Ekipi starih in mladih sta se tokrat pomerili že štirinajstič zapovrstjo, uspešnejši pa so bili stari in zmagali z rezultatom 107:85. Tako v skupnem seštevku zmag vodijo 7:6 ob enem neodločenem rezultatu. Po oceni organizatorja si je tekmo ogledalo okrog 700 gledalcev, kar je sicer zadovoljivo, dobro pa bi kljub temu ' bilo prireditev v bodoče popestriti. • KF Veterinarji nismo krivi... Iz razglasa tradicionalnega Jurjevega sejma v Mozirju, objavljenega v zadnji številki Savinjskih novic, smo tudi veterinarji lahko natančneje zvedeli za čas in obseg te prireditve. Organizatorji sejma nas pri pripravah pač niso potrebovali, niti nas niso vabili. Ker še stvari okoli sejma pomalo zapletajo, zlasti pa, ker se je že na letošnjem sejmu in drugod slišala javna kritika, očitki in celo grožnje na račun veterinarjev, smo se odločili za pismeno javno informacijo. Predvsem smo presenečeni nad očitkom, da smo veterinarji krivi za tako malo število (le par govedi - krava in vol) na sejmu, ker pač zahtevamo 4-5 tisoč tolarjev stroškov po glavi živali. Resnici na ljubo , povejmo, da veterinarji na sejmih in podobnih prireditvah ne iščemo nikakršnega zaslužka. Zdravstvena spričevala so za sejemske živali obvezna, stroški zanje pa so dohodek posebnih računov občine in •republike. S posebnim republiškim odlokom so predpisane pristojbine za posamezne vrste živali v znesku od 0,03 tolarja za enodnevne piščance do 225 tolarjev za govedo in konje. Za primer navedimo, da se 225 tolarjev deli 2/3 republiki (175 tolarjev), 1/3 (50 tolarjev) pa posebnemu računu proračuna občine za zagotavljanje najmanjšega Obsega zdravstvenega varstva živali. Za konje določa predpis; da so ’ prosti kužne malokrvnosti. Odvzem vzorca krvi znaša po zadnjem ceniku veterinarskih storitev 394. tolarjev, laboratorijska preiskava (Coggins test) na Veterinarski fakulteti v Ljubljani pa 350 tolarjev. Vsi stroški za konje skupaj z zdravstvenim spričevalom torej ne presegajo 1000 tolarjev. Slaba udeležba živine na sejmu po našem prepričanju ni posledica • prestrogih predpisov veterinarske inšpekčije, kakor je zapisal novinar ' v časopisu Naš čas, saj 'je inšpekcija končno le nadzorni ofgan spoštovanja in izvajanja veterinarske zakonodaje. Vzroke je prav gotovo treba oceniti s trezno presojo, ne z obrekovanjem veterinarjev, verjetno pa kaže zagotoviti tudi učinkovitejšo organizacijo živinskega dela sejma. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE ' MAG. ANTON RESNIK gasilci za vas a— POŽARNA PREVENTIVA V GARAŽAH Motorna vozila garažlramo pravilno tako, dašo obrnjena proti vratom. Vozilo naj bo v prostem teku in ga ne smemo zavreti z ročno zavoro. Ventilacija mora biti križna in ne sme biti speljana v dimnik. V garažah je prepovedano shranjevati pogonsko gorivo, lahko gorljive snovi in prazno posodo. Natakanje goriva v vozila in čiščenje ^bencinom, nafto in podobno je v garažah prepovedano. Električna instalacija mora biti v plinotesni izvedbi. V garažah ne smemo uporabljati odprtega ognja, jih ogrevati z rešoji ali električnimi pečmi. Najboljša kurjava je toplovodna. Dovoljeneso tudi lončene peči, kijih kurimo zunaj garaže. Tla v garaži ne smejo biti gorljiva. Če je v garaži odtok v kanalizacijo, moramo vgraditi lovilec za olje in bencin. Garaža ne sme imeti direktne povezave s stanovanjem ali prostori,kjer so kurišča.Tudi dimniške odprtine v garažah niso dovoljene. Mastne krpe moramo odstraniti iz garaže ali pa jih shraniti v zaprtih pločevinastih posodah. Spravljanje mopedov ni dovoljeno po stopniščih, vežah in stanovanjih ali pa pod ograjenimi stopnicami. Po dva mopeda sta lahko shranjena v prostoru, ki ni zgrajen kot garaža, toda tla, stene in strop morajo biti iz materiala odpornega proti ognju. Na vsak moped naj pride 2 m2 površine in urejeno križno zračenje. Prostor ne sme imeti dimniških odprtin ali biti povezan s sosednjimi prostori, ki imajo kurišča. Prepovedano jeshranjevati mopede po kmetijskih gospodarskih prostorih. Vse drugo velja enako kot pri garažah za avtomobile. Pozor! . Ali že imate v stanovanju, strojni lopi in v avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, priskrbite si ga že danes! Naročite ga' pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav. Občinska gasilska zveza Mozirje » h 5WOLFCOMMERCE d.o.o. S 5 FINANČNI CONSULTING ■ m m m S SKLAD VZAJEMNIH SREDSTEV NUDI - S s* BREZOBRESTNE KREDITE ZA NAKUP PREMIČNIN > 5 IN NEPREMIČNIN Z ODPLAČILNO DOBO 40 OZ. % eh • 60 MESECEV. if ■ Informacije po tel.: 063 841-527 H ponedeljek, sreda petek od 8h - 9h zjutraj. fciimimiimmmimimiiiil ZLATARSTVO ROŽIČ GRABNERJEVAHIŠA MOZIRJE V MESECU MAJU VAM OB NAKUPU OČISTIMO VAŠ NAKIT BREZPLAČNO. NUDIMO VELIKO IZBIRO PRSTANOV. UHANOV, VERIŽIC... MOŽNOST IZDELAVE NAKITA PO NAROČILU. MOŽNOST PREDELAVE VAŠEGA LOMLJENEGA ZLATA - STARO ZA NOVO. KVALITETA ZAJAMČENA. DELOVNI ČAS: VSAKDAfl 6.00-12.00 in 16.00-19.00 mm® mr™ 8ŠS 3*8 ®8 ®8 ®8 SŠS ^8 ® 8 ^8 m 8 SÜ8 ^8 ®8 K« ■ 58SES 8&S 8E j m? m Mii Mi Mi SEJ Mi *!. ETOS Krško d.o.o. Poslovalnica Mozirje Savinjska cesta 4 RAZPISUJE prosta dela in naloge vodje poslovalnice v Mozirju Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo strokovno izobrazbo VIL, VI. ali V. stopnje ekonomske smeri, - da obvladajo en svetovni jezik • da so državljani Republike Slovenije. J# Vse kandidate prosimo, da vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: ETOS Krško d.o.o., pp 71, 68270 Krško. Dodatne informacije kandidati dobijo 'po telefonu (0608) 31-746 ali 32-510. mmmmmm MlMMfgi IMMM i W //V VA V.Wÿ gg ÎÏ&. ¿88 m t® im m i® m im ■ i® tm i® i® i® m m im i® m i® ¡m ¡m tm im i® m m im i® î® trn i®. i® m m im i® m im i® n® m m i® V% W ws ws vse ostalo. MORANA POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva. . VETERINARSKO DEŽURSTVO ZA MESEC MAJ 1992 11 -'5. do 17. 5. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-76S 18. 5. do 24. 5. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC MAJ 1992 11. 5. do 17. 5. Jeraj Franc, Prihova, tel,.831-910 18. 5. do 24. 5. Tratnik Franc, Pusto Polje, 831-263 25. 5. do 31.5. Lever Peter, Paška vas, 885-150 V slučaju kakšnih sprememb ali če se dežurni ne javi doma, pokličite Elektro Celje, tel. 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. SPORED FILMOV ZA MESEC MAJ - KINO "DOM” MOZIRJE 16. in 17. 5. - POPOLNI SPOMIN - ameriški film - kriminalka 23. in 24. 5. - VRNITEV V PLAVO LAGUNO - am.film - ljub.pustol. 30. in 31.5. - MORSKE SIRENE - ameriški film - ljubezenska drama - KINO LJUBNO OB SA VINJI 16. in 171 5. - MOJE MODRO NEBO - ameriški film - komedija 23: in 24. 5. - KINOPREDSTAVA ODPADE ! 30. in 31. 5.'- NEW JACK CITY - ameriški film - kriminalka Pridržujemo si pravico do spremembe programa. - KINO "JELKA" NAZARJE 16. in 17. 5. - BILLY BATHGATE - ameriški film - kriminalka 23. in 24. 5. - OSKAR - ameriški film - komedija 30. in 31.5. - WARSHAWSKI u ameriški film - kriminalka ' NAGRADNA IGRA NA str, 18 Celje - skladišče D-Per 7/1992 NOVE KNJIGE V I. STROKOVNA L 5000000278,8 COBISS s Allan: Kako razviti osebne v*„_____________________________,___... „ (biografija) * Mastnak: Vzhodno od raja: civilna družba pod komunizmom in po njem * Birsa: Življenje po šestem križu * Družinska zdravstvena enciklopedija * Lewis: Zakaj Bog * L’Engle: čudovita skrivnost * Grmič: Kristjan pred izzivi časa * Krapež: Milan Vidmar: portret * Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika * II. LEPOSLOVJE: Flisar: Popotnik: v kraljestvu senc * Kalan - Podreški: Corpus Canto (pesniška zbirka) * III. VIDEOKASETE: Zbirka Pustite jih živeti: Poslednja divjina, Gospodarji Kalaharija, Okovanška delta, Doma v divjini, Neukrotljive afriške družine, Veliki diktator * New Jack City * Kavboj v Avstraliji = Quegley down Under * Arthur 2. del * Ruska hiša = The Russia House * Izterjevalec pravice = Out for Justice (Nico 4.del) * Robin Hood - princ tatov * Pleše z volkovi * Slovenija na barikadah: 26. junij - 10. julij 1991. ILIADI OQLÁSt Prodam Avtomatic A 3ML. Cena po dogovoru. Tel.: 831-534. * Ugodno prodam nov synteseizer CASIO (najnovejši model) 5 oktav, 100 spremljav, 495 zvokov, velike tipke, spomin 8 pesmi + slušalke. Cena 45000 SLT ali 800 DEM. Tel. 831-693. • * Prodam moško dirkalno kolo, 5 prestav, dobro ohranjeno. Tel.: 841-397. ' OBVESTILO Obveščam cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton, Ljubija 121, Mozirje. Tel. 831-109 Odprto: ponedeljek in četrtek od 15.00 do 18.00 Agencija ROMEO vabi v Španijo 30.5.92 in 20.6.92. lnformacije_ in prijave v prostorih TT ŠPORT Rečica ob Savinji. Vsak torek od 15h do 17h. Tel. 061 50-295. * Prodam nov računalnik COMODORE 64 + disketnik + igrice + 2 yoysticka + programi. Cena: 310 DEM ali 18.000 SLT. Tel. 831-693. * Pletilni stroj PFAFF z računalnikom za krojenje in DECCO elementom za vzorčenje ugodno prodam. Tel. 061 831-960. Prodam 7 plemenskih ovc pasma Solčavska. Tel. 844-154. Prodamo dve kamp prikolici (letnik 1978 in 1985). Do prodaje so na ogled na dvorišču doma PARTIZAN v Mozirju. Občinski odbor ZB NOV Mozirje * Prodam traktorski prednji nakladalec RIKO TN 360 z dvema zajemalkama, malo rabljen. Tel. 831-561 * Prodaja in dostav^ premoga po najnižji ceni, tudi na 2 čeka brez obresti. Naročila sprejemamo v kemični čistilnici Nazarje. Tel. 831-567. Ugodno prodam motorno kolo BT 50 in zastavo 750 Mavrič Martin Gornji Grad 186. (popoldan) * Prodam moped APN 6. Cena 350 DEM. Tel. 831-264. * V najem vzamem poslovni prostor - delavnico za strojno obrt. Ponudbe na tel. 844-336. * Prodam - motorno kolo APN 6, letnik 1987 odlično ohranjen. Kupim - visoko brejo kravo. Tel.832-237 * Žago venecianko v Varpolju oddam v najem. Informacije po 20 uri na tel. 061 7T4-374. EPCl