eč j i ilovanaki dnemik v ZdnilwA državah
Velja m r« leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo ieto	$7.00
gilas naroda *
The largest Slovenian Daily in the United States.
slovenskihdelavcev v Ameriki.
and legal Holiday«. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 66. — ŠTEV. 66.

Entered m Becond Clata Matter September 21, 1903, it ths Port Office at New York, H. Y., under Act of Congrm of March 3, 1870
NEW YORK. WEDNESDAY, MA&CH 51, 1834. — SREDA 21. MARCA 1834	=_===
TELEFON: OHdaea 3—3878
VOLUME XLIL — LETNIK ZLIL
ROOSEVET PREPREČIL STAVKO V AVT0-1NDUSTR1JI
Nezadovoljstvo med delavci v Ohio
INDUSTRIJALCI IN DELAVCI SO V ZADNJEM TRENUTKU VPOSTEVALI NJEGOVO SVARILO
Industrijalni diktator Johnson je pozval delodajalce, naj se udeleže konference s predsednik Dm Roos vel torn. — Weirton Steel Company obtožena zaradi omalovaževanja NRA. — Predsednikova brzojavka. — Ustavno povelje proti odpuščanju delavcev.
Boj med kapitalom in delom, ki bi se imel začeti v avtomobilski industriji danes dopoldne ob devetih, je bil včeraj preprečen. Preprečil ga je predsednik Roosevelt.
Organizirane delavce avtomobilske industrije je pozval, naj v javnem interesu odgode napovedani štrajk.
Zastopnikom avtomobilskih magnatov, ki zborujejo v New Yorku, je sporočil industrijalni ravnatelj HughS. Johnson, da hoče predsednik govoriti ž njimi.
Ko je dospel poziv iz Bele hiše, so se začeli posvetovati člani izvršilnega odseka organiziranih delavcev. Posvetovanje se je vršilo v Pontiac, Mich.
Pol ure nato je bilo sklenjeno, da bodo delavci ugodili želji predsednika Roosevelta.
iNarodna avtomobilska trgovska zbornica je istočasno izjavila, da bo poslala poseben odbor v Belo
hišo.
Predno je izdal predsednik Roosevelt svoj poziv, se je zdelo, da je štrajk v avtomobilski industriji neizogiben. Niti zastopniki industrijalcev, niti zastopniki organiziranih delavcev niso hoteli popustiti.
Včeraj dopoldne je obiskala generala Johnsona v hotelu Waldorf Astoria deputacija ravnateljskega sveta avtomobilske trgovske zbornice. Ker uspeh posvetovanja ni bil objavljen, je bilo jasno, da niso prišli do nikakega bistvenega zaključka.
Potem se je vršila pet ur trajajoča seja ravnateljskega sveta. Pozneje je bilo objavljeno, da se bo na željo predsednika Roosevelta še nocoj podala posebna deputacija v Washington.
Se bolj hitro nego delodajalci so se zastopniki strokovnih organizacij odzvali predsednikovemu pozivu.
Komaj je dospela brzojavka iz Bele hiše, je že hrzojavil predsednik American Federation of Labor, William Green, Williamu Collinsu, ki mu je poverjeno strokovno organiziranje v detroitskem o-kraju, da je najbolje v interesu delavcev, ako izpol-nejo željo predsednika Roosevelta.
Collins je odbrzojavil, da bo strokovnim uradnikom pripročil, naj se bavijo s položajem v predsednikovem zmislu.
Par ur pozneje je bil predsednikov predlog glede premirja soglasno sprejet.
Ce ne varjajo znamenja, bodo tudi delavci Fisher Body Company in Winton Engine Company v Clevelandu sledili vzgledu detroitskih delavcev ter glasovali za odgoditev štrajka. Collins je priporočil strokovnim uradnikom v Clevelandu, naj počakajo izida washingtonske konference.
Vlada se je pa tudi na drugih frontah začela boriti proti stavkarskemu razpoloženju.
V	zveznem sodišču v Delaware je bil naperjen proces proti Weirton Steel Co., zaradi omalovaževanja NRA določb.
Nadalje je bilo izdano ustavno povelje, ker je družba odpustila nekaj delavcev, ki so se pridružili strokovni organizaciji.
V	kongresu se je pojavila zahteva, naj poseben odbor preišče delavske razmere v avto-industriji.
Brzojavka, -ki jo je poslal predsednik* delavcem, zaposlenim v avto-industriji, se glasi: —
CUMMINGS ISLOVO MATERE STAVISKIJEV ! STOPA NA PRSTE I OD UMORJENIH . ŠKANDALV i ZL0ČINCEM| 0TR0ČIČEV NOVI LUČI I
Zahteva nove zvezne po-'Štirjeotroci, katere je oče Pariški list je najel naj-' stave proti zločincem, umoril, so bili pokopa- bs.jše angleške detekti-Ce pobegnejo v drugo ni. — Iskanje zblaznele, ve.—Tudi v Švici so sle-državo, jih je težko za- ga očeta brezuspešno. dovi tega škandala. I sledova ti.	"	-------------------j
WuhinirtnTi iTn ^riZ:	l*medeljek je bilo v cerkvi Pariz. Francija, 20. marca. -
NA TISOČE DELAVCEV JE
PRIPRAVLJENIH NA ŠTRAJK
CLEVELAND, O., 20. marca. — Po industrijskih središčih severovzhodnega dela države Ohio med delavci naglo širi velika nezadovoljnost in v Clevelandu je zastavkalo več sto delavcev, več tisoč pa je pripravljenih zastavkati v Clevelandu, Akro-nu in Barbertonu.
pred pravdnim odborom senata j izjavil, da je zločinstvo v Združe-Jjiili državah utavzelo tak oseb«;, da i je v deželi «vc«č zločincev, kot pa j šteje vojakov zvezna armada in J mornarica. Za to je v imenu vla-I de zahteval novo postavno orožje, s kaitcrim bo mogoče zločinshvo pohiti in iztrebiti.
( nnriiiinjTš je .senatu« mu odboru 'navedel I )iJ linger je v, Touhvjev iu j Capon i je v s'<uča j ter je prosil, da j bi kongres »sprejel »šest novih postav, s katerimi bi bilo zvezni vladi dano v rok- Isto orožje, kot se ga poslužujejo gangsterji. namreč strojnih purk in rmoherjev.
<'ummings je dalje rekel, da zvercua vlada ne namerava krajšati pravic posameznim državam, da pa tudi ni sa'1110 dolžnost držav. da vzdržujejo in mir na rasnih krajih zvezne države. , — Oni zločinci. — je rekel Cuni-! ming.s. — ki se žiuijo z grožuja-i mi, izsiljevanjem in ■nasiLstvom. j in ki se okoriščaijo nagf'ih promel-!nih sredstve, da s pozorišča svo-Ijega zloeina naglo zbeže iz ene držaivc v drugo, zaslužijo po mo-J jem 'nilnenju pozornost zveznih oblasti.
I Senatni odbor je ipazno poslu-'šal C umniingsova izvajanja, tekom katerih je na'vedel več </-lo-«"in?,kili tolp. .s katerimi je vlada v boju. 1 tekel je, da je Touhvjeva tolpa znana, ker je ljudi •inueiia, medtem ko je Oa poni jeva skupina katero v Oaponijevi odsotnosti vodi Murray Humphrey, na mnogo J višjem stališču. I
t vaško opravilo za štiri majhne s«-stre. katere je njih .nečloveški oče v napadu »verske blaznosti v soboto umoril s tem. tla jim je s kladivom razbil glave.
Xeizmerno žaiVsten je bil pogled na nesrečno mater nedolžnih žrtev. 30 let staro Mrs. Margaret ■MciIIale. ko jeslopila v spremst vu dveh detektivov v božjo hišo, kjer so stale 4 bele krste. Omahujočih korakov stopi h krstam, nato pa so zgrudi preti krsto svoje štiriletne hčerke Helene in zajoka: 'Tboga Helen, sedaj ne boš več hodila za mene v trgovino. O. zakaj nisem tudi jai'. šla z vami!"
Pogreb in pokop na ^»kopališču St. Kayuioud je omogočil in preskrbe/' župnik Kobert li. Mul-ealiev. Detektivi so za ženo nabrali $150. Mrs. MuIIale stanuje pri svojem -bratrancu Dennlsti Canny.
Iskanje po Mc-IIaleju je bi'o do tied a j brezuspešno. Policija je mnenja, da .si je na kak način končal življenje. Kot je dosedanja .preiskava dognala, je Mellale nekaj dni pred vojitn »zločinom sežgal družin.s4vo sveto pismo. Mollalc je bil že nekoč zaradi svojega duševnega stanja v bolnišnici 11a Wards Islandu.
jSTRAŠEN SAMOMOR ŽENSKE
j Cleveland, Ohio, 20. marca. — 1 o7-!i»tna samska Kose lirou'n seji | v svojem stanovanju zaprla v o-(uiaro. .si potila <4>!eko .s pet-r*rle- 1 J jem in zažgala. K<«vj*čina in bole-j ; zen sta jo pognali v smrt.
AMERIŠKI POSLANIK V DUBL1NU
Dublin, Irska, 20. marca. — S posebnim «v!al^oni je d<w»pel danes sem novi ameriški pttslunik za svobodno irsko državo^\V. W. Me-Dohvell. Sprejeli so ga razni vlad-ni (zastopniki ter tajnik predsednika de Valere.
priča u. da francoska policija ne more ali pa noče najti mor i le ev sodnika Alberta Prince, ki je bil važna priča pri preiskavi Staviski-Ijcvcga škandala, natznanil, da je pričel neodvisno preiskavo, j Sodnik Prince je bil preti enim mesecem najden mrtev na železniški progi blizu Dijona.
"Paris-Soir". ki j" največji francoski list; .je naznanil, da je najel tri najboljše angleške zasledovalec zločincev: Sir I»asila Thomsoua. ki je bila načelnik poizvedovalne službe v svetovni vojni, Alfreda (*. Collinsa. bivšega nadzornika Scotland Varda in J. W. We-shcya, ki je znan pod imenom "železni mož" pri Scotland Yordu. X ji m pomagata dva francoska pisat«'ja detektivskih ipovw»ti. Geo. Si m eno n bi Andre Gaston Leroux.
Vseh |»et mož je že na delu. Sestali so se v Dijonu ter so preiskali prostor, kjer je bilo najdeno truplo sodnika Prince, Čez katerega je vozilo več vlakm\
Njihovo delo je aelo otežkoče-no, ker je poteklo že toliko časa po najdbi Princ-evcga trupla. Do sedaj še ni bilo mogoče najti nikakega .v<edu o morilcih.
Mnogi Franco?! sumničijo fran-<-»».sko tajno službo (Surrte Kimi-e-rabO, da jo sama zapletena v Sta-viskijevo aiero in mogoče celo v Prineov umor. vsled česar se ne potrudi, da bi našla morilce.
M<m1 tem pa je bila najdena sled Staviskifevih goljufij, ki polje v Švico. V neki banki v Ženevi je "bi'-o najdenih izplačilih čekov v ziii-?%ku 30.<MK),()00 frankov.
POŽAR ZAHTEVAL OSEM ŽRTEV
Fayetteville, N. C.. 20. marca. Zamorec Arthur McCrae in sedem j zamorskih deklet je zgorelo, ko je izbruhni; požar v neki samotni hiši.
GROZNA NESREČA
V JUGOSLAVIJI
NEMČIJA BO RAZŠIRILA MEJE
Berlin, Nemčija. 20. marca. — A" mojem govoru v Monakovem kanclcr Adolf -Hitler pred na-zijsko 4,t»taro jrardo" rekel, ila bo
Nemčija ob svojem času premeni-la .svoje meje. Xa tem zborovanju so bili navzoči samo oni na-rijci, ki so pripadli k stranki, ]»redno je Hitler postal kancler.
— Zemljevid Nemčije se je vedno menja;'. — je rekel Hitler, — in se bo menjal, dokler ni združen ves nemški narol. -Narodni socija-lizcut je »ločil vero otl «lržavc. Duhovniki sedaj niso vim" v politiki. Sedaj pridiinijcjo po cerkvah, toda ne več po zborovalnih dvoranah.
Posebni organizator za American Federation of Labor. James P. MeWeeney, prispodablja sedanji delavski položaj z dmamitno bombo, katere vrv je že prižgana. | Pri Shonvin-AViVianis Co. v <flenxiandu je zastavkalo 400 delavcev, ker jim družba ni Hotela zvišati plač. Več tisoč uslužbencev "pri Fisher l»ody Company in General Motors Company je «flaso-valo, da so pripravljeni vsak čas pričeti šrtrajk.
Tajnik M<etal Trade Council. George MtcKinnon je rekel, da s«' je 306o del a« vee v pri Pisher l»ody Company proti samo ."»6 delavcem izreklo va štrajk. Ti deJavci z;ihte-vafjo samo prizna nje unije. Štrajk pa je bil samo odgoden. ker hočejo delavci počakati na izid konference National Tja bor Board z lastniki avtomobilskih tovarn.
V Akronti je 1100 linijskih de-laviv«\- pri General Rubber Company pripravljenih na štrajk. ako ^Iruiha ne prizna njihove unije. I(Masovanje. ki je bilo določeno za ponedeljek, je -bilo odjrodmo na' prckšnji» krajevnega Lal>or Hoard a. | Nad 800 izmed 1000 delavcev v tovarni za »vžigalice Diamond
! Match Company v Barbertonu se pripravlja naisrtrajk. ako jim dru-(žba ne zviša za 5 centov na j uro. Ravno tako izahteva 300 deli »vcc v pri Columbia Clw«micai jfVitirapany in 1(KX> delavcev 7»ri Babcock &. Wrleox 'Com pan v unijo ter v nasprotnem slučaju prete s stavko.
INDIJANCI UMORILI
SESTDELAVCEY
Rio dc Janeiro, Brazilija, 'JO. marca. — Časopis "Anoite" poroča danes iz Manosa. da so Iudi-janci zvabili šest plantažnih delavcev na samotni prostor in jih inimrili. P»«neje so naipadti delavsko taborrVe, odnesli \"se. kar je bilo koJičkaj vredno ter tabori-šče zažgali.
DVA KOMUNISTA UBHRČENA
j Koenigsberg, Nemčija. 20. mar-jca. — Davi sta bila usmrčena komunista Fritz Langer in Walter Scidei»mann.
Obsojena sta bila na smrt. ker
Beograd. Jugoslavija, 20. marca. — V" kamnolomu pri Banici v bližini alban»ke meje se je danes posula zemlja in pokopala pod seboj trideset delavcev. Reševalci so se takoj podali na delo, pa je le
malo itpanja. da bi koga živepa|sta 10. julija 1933 usmrtita lieke-resi'i.
; jra 'Hitlerjevega prlstarša.
— V javnem interes sem prisiljen pozvati vas, da odgodite napovedani štrajk za toliko časa, da se bo sestala^ v Washingtonu konferenca, čije svrha bo uravnati obstoječe razlike. Konferenca naj se sestane v četrtek. Prosim, odgovorite mi takoj.
OBSODBA RUSKIH
INZINIRJEV
Moskva. Rusija, 20. marca. —• -Dva mžinirja j>oilultčiic ž«»«lczuice v Moskvi sta bila. obsojena na smrt. ker jruia je bilo dokazano, da sta zakrivila, da sta se trčila 2 vlaka 4. marca.
En vlak *>e je vstavil zaradi ])o-kvarjenih zavor, drugi pa je za-vozil vanj ter prevrnil »zadnja dva voza. Eden inžmir je brl star samo 21 let.
V zadnjem času se je na železnicah pripetilo več nesreč, vsied česar je državni pravdnik »pričel veliko kampanjo, s katero hoče pri železniškem obrata odpraviti vsako povnSnoRt in brezbrižnost.
INSULL0VA LADJA V VELIKI NEVARNOSTI
Javnost še ne ve, kam se bo InsuJl zatekel, da se izogne ameriškim obla. stim. — Pustolovščina ga velja nad stotisoč dolarjev.
Atene. .Grška, marca. — Vtdcd hudega viharja na Sredozemskem morju je Ins nI lov» življenje iv nevarnost L VVliki valovi butajo ob mali tovorni iparnik in najzanimivejši begunec pred roko pravice je v nevarnosti, da se mu ponovi srčni napad.
Pri svojem 'prvem begu na par-niku Maiotis se ga je ob mirnem niorjir lotila moredca bolezen in dobil je hud srčni napad.
Javnost radwedno razpravlja o tem", kani se bo In&ull zatekol, da se izogne ameriškim oblastmi, ki ga hočejo prijeti zaradi goljufije. Sodeč po smeri, v kaiteri vozi Maiotis. se 'bo Tnsull mogoče izkrcal v Siriji, Perziji ali Abisini-ji. Drugi pa zope<t pravijo, da bo sredi morja stopil na kak drug parnik, da se izogne zaledovanju neke tajinstvene jahte. Ja vnost je tudi' radovedno, ko-
VOHUNSKI PAR VSE PRIZNAL
Robert Gordon Switz in i njegova žena sta bila vo-* h una. — Preiskovalni ( sodnik pričakuje še več ! aretacij.
Pariz, Francija, 20. marca. — Mlada Anrerikanca Robert Gordon fchvitz in nje^>va žena Mar-jorie sla v poiliem obsegu priznala svojo krivdo ter povedala, v kaki t\ logi sta bila zapktena v mednarodno vohunsko druž^>i», k? 'sestoji iz 40 članov.
(Stnlnik Ben on, ki preiskuje to vohunsko afero, je rekel, da bo v kratliem aretiranih nada'juih 1"» aseb, ki so bilo v iz\-ezi s to vohunsko zaroto.
Zaslišanje SKvdtza in nj*igovi-žene je bilo nono»v!jeuo na pixlla-gi nevih informacij iz Helsiugfor-sa, kjer je biio nad 20 moških in žensk obdolženih vohunstva, liiO.l njimi tudi Arpid Jaeobson. bi\-ši učitelj v državi Michigan. Kot se zatrjuje, jo ta vohunska družba dajaJa tajne inform^ijc Rusiji in Nemčiji. Toda policija ui ničesar objavila o obsežnosti teh informacij-
Po več te<ln ril sta bila Širit z iu njegova žena. ki "prihajata iz Ka«* Orange, N'. J., pripeljana vsak i/, svoje celi-.-«^ v sodni js k o dvorano ter sta si bila postavljena nasproti.
Pri zadnjem zaslišanju je i^ra1 poglavitno vlogo nek fl in, ki nosi tajna znamenja.	pravi, da je iKvJal tak film v Svii-o nekemu prijatelju. In pran i tudi. d-:
je njegova žena za to vedela, toda žena je rekla, da se na to ne more spominjati.
Od drugo strani pa zopet zatrjuje. da Sywitz in "njeprova žena nlsla niČv^ar priznala.
liko je že »veljalo Insul a, odkar iz Chicaga pobegnil v Evropo in se slednjič nastanil v Atenah. S"-| dan ji beg p« velja nad -fciO.OOO. jliivanjc v Atenah skoro poldrugo ; leto ga je veljalo do $80.000. In-|anil sicer ni zapravijivee in ni ob-(iskmval gleilališe. toda velike vsote je moral plačati odvetnikom iij zdravnikom.
Pri svoje mbejru iz Aten si je lase in brke črno pobarval. Njegovi služabniki niso vedeli za nje-I gov beg. ali pa niso hoteli vedeti. Na večer bega je njegov kuhar skuhal- večerjo in njegova franco-^ka strežnica je večerjo nesla v njegovo sobo. ko ga že več ni bilo. Strežnica je večerjo pojedla sama in je prazno po&odo zopet prinesla v kuhinjo.
faročite se na "OLA8ITABODA", največji slovenski dnevnik M Združenih driavak.
\
•n L A • - ff A * O D A"
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A-
"Glas Naroda"	[
Frank flakier, Preside**
Owned and Published by 8LC\TMC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Benedlk, Trema.
Place of bustnet of the eerp«>ration and addresses of above officers:
116 W. tfr StniJ^ Oarottsb of Manhattan._New York City. N. Y.
"GLAS NARODA" _____(Voice of t lie IVople)
Issued Every 1 »ay F.x«-|.t Sundays and Holidays
Ca celo leti Te.1 j a
Kanado .......
Ca pol leta.......
ta četrt leta *.....
Ami tiko in	N'"vv York za celo leto......#7.00
.......... $C0o|Xa I*.l leta ...................$3.50
..........£ X»tt Za Inozemstvu za celo leto ......$7.00
..........f I-5C "'a pol leta....................£L50
lwriptu»u Yearly OO
Advertisement on Agreement
"Glaa Na1" ^ja_vsaki^ dan izvzemSi nedelj in praznikov.
Dopisi brea j »odpisa In osebnosti se ne prioitčujejo. Denar naj se blagovoli poAiljatl po ilonej Order. I'ri fiireuientbi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej>uje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NAHODA", 116 W. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelses 3—3878
Dopisi.
Iz Jugoslavije.
MUSSOLINI IN AVSTRIJA
StarkviUe, N. Y.
Pomlad se biiža. Sneg izginja, ptičkrse ženijo, peel a rji so pa samci. Rdeče hlače bom kmalu obelil na plot. ki je blizu caiupe.
Tukaj v camp i nas je včasih l»et, včasih pa .samo trije. Oni, ki ima boljšo polovico, gre domov, oni, ki je pa samec, je pa tu.
Jaz opravljam kuharska dela. Hribar pomiva. And rej če pa drva "viejče".
V nedeljo smo jako zaposleni s pranjem umazanih cunj; -vsak bi rad vroče vode.
Treba se je tudi dobro umiti in obciti. Eden Me brije.kar brez ogledala in reče: Bo že!
Vcasi .se tako vrtimo po ca in p i. da je drug- drugemu na potu. Posebno zjutraj je prav tesno. Ta išče čevlje, drugi rokavice, tretji pa pipo, kadar se odpravljamo tna delo.
Živimo pa dobro. Imamo vsega nt razpolago. največ pa jajc. Z jajci .se marsikaj hitro napravi. Kokoši .so zopet začele ne.sti. Zadnjič, ko je bil tako hud
u
poročili, za katere ko bomo t udi' Strahov&lci Hrvatskega Zagorja. Peljite me od tod, jaz sem ga ubil
Poljanci gotovo zaniuiaui in .spo-| .	,
znali o-kraje, katerih še do sedaj I b" ",arca Opoldne-e je pred va
n temo poznali.
raždinskim okrožnim sodiščem pri-
tam, ki bi radi izvedeli raznih j-
Ko se je po vojni Avstrija razbila, so si večji tlel njenega ozemlja razdelile med seboj Čehoslovaska, Jugoslavija, Komunska in Poljska.
Ob Donavi sta ostali dve mali državici, Avstrija in ...............„
Madžarska. Sosedje so ju oakubili skoro do golega. Za- n,raz- *** bil« tudi jajca zmnznHe. dela ju je pae britka usoda premaganca.	i Ediimt z thxma
r» ? .	~	.pravu potico, pa ni bila tako do
Pod pokroviteljstvom Francije so se Cehoslovaska. bra kot ponavadi.
Romunska in Jugoslavija edružile v Malo antanto Poljska VCatiih veliko smolo s ku
sicer ni vključena v to zvezo, pa je naglic temu vdana va- ^ZSTA't'm
laika Francije.	natres<ein v lonec, potem sili v ve-
Avsrtrija in Madžarska nista imeli nikjer zaslombe. Uki ^^ rb<*j l"**^ ™
r, j •	. .	,	gozdsr! Ivo sem se rodil, sem go-
bosedje mso posebno lopo ravnali ž njima. Pritožiti se ni- tovo prijel najprej za držalo od
sta mogli nikamor. Ligi narodov sta sicer poslali par pro- ■
testov, ki pa niso dosti zalegli, kajti v Ligi ima še ved.,o J^lj"- ^ ^
spim in .sanjani. Hribarja objemam. ker skupaj leživa, kadar spiva.
Pošiljam Ti tudi papirja, kakršnega nimaš v uredništvu. Pa iz-gruntaj, iz kakšnega lesa j e.
•Za danes končam. Oprostite mi napakam, »včasih sem prehiter. pa naglost ni nikdar dobra.
Vsem prijateljem in čitateljem želim vesele »velikonočne praznike. ravno tako uredništvu Glas Naroda!
Ptčla r.
IStrleku in Mari Bolčevieevi. Vsi I obtoženi ra^cn Strleka in Mare!
[novic. Nadalje >e bomo jako za-
inter«iirali za razne novosti iz .. ..	, ... , ... ,
raznih okrajev Gorenjske in Do- Bok'^U'eV!'	^
len jske. da se ne pozabi ogrom-1Pnvedeni M preiskovalnega za po-1
.... na. Obtoženi .so. da so bili člani nega številu naseljencev iz ribni-	.....
.	I nevarne razbojniške tolpe, ki je
skega okraja.	i. .. . ,	, .	1 * J
wr , , ,	i - -	Mula vee let stran m trepet Hrvat-
Zasledoval sem zadnje case mm»-J , _ .....
, . ,............[skega Zagorja in ki una poieg
nja meti tukajšnjimi rojaki, koso! ^ *	' ^
•vlomov in tatvin na vesti tudi devet umorov. Brata Andrašinjaka ter Bolieevič in Peharda so bili po navedbi obsežne obtožnice voditelji nevarne tolpe. Vsi štirje so bili že ponovno kaznovani zaradi
■,	i . m■ , .tatvin in raznih izgredov. M<\1
Nh- drugega za danes! Ti. .la-1 . .	, .. ^ .
,> ,	. , • • . „	(preiskavo sta bi a pojasnjena ^a-
nes v Žabji vasi. kjer si doma. par ,
... ...	. .	hno dva umora, doeim so uMau se
pridno se nadalje poročaj razne* , ,	...
, ,	| vedno ze.o zagonetni, a a razpra-
noviee Poljanske tloline. 311 pa	'
bomo 7. velik i in zanimanjem e it ali
črtali poročila Jolun Batiča. Marsikdo se je izrazil, da želi sličnihl poroči? iz raznih drugih okrajev! Slovenije. Torej ne želim in ne, priporočam lega samo jaz. pač pa žele deloma tudi vsi drujri-
Tvoja poročila.
Janez Prostor.
ZALJUBLJENCA NA OLIMPU
o k ol iv i
ce okrog 40 prič. Prišlo ]>a je tudi toliko kmetov od blizu iis daleč, da je bila razpravi)a dvorana na-! tJačeno polna, lvakor .>e vidi. bo l razprava trajala kakih II) dni. j <M umorov sta. kakor že re-j ečno. razjasnjena samo dva. Žrtvi teh dveh zločinov sta neki T)ra-gutiu Vrbanac in 'lieki Ferdinand Pintarič. Vrbanac je bi! č"an raz-
Francija poglavitno besedo.
Izmed premaganih držav se je najbolj povzpela Nemčija. Od začetka je Francija delala ž no kakor svinja z mehom, Hitler je pa pokazal Francozom zobe.
Mussolini jeva Italija ima na severozapadu in na vzhodu dva huda in precej ;evarna nasprotnika. Na severozapadu Francijo, na vzhodu pa Jugoslavijo, ki je zaveznica Francije in članica ' fale antante.
Musftnliniju se , e posrečilo dobiti na svojo roko Albanijo in deloma tudi Bolgarsko, ki sta sosedi Jugoslavije.*
Na severu meji Italija na Avstrijo, ki kot vojaška sila sploh n _ pride vpostev.
V Avs+riji sc je zadnje ease bolj in bolj iftrjevalo prepričanje, da i)i V o še najbolje, ako bi se mala podonavska republ^ a pri! lopila Nemčiji. Hitlerjevi agentje so uspešno šinii t'> idejo, avstrijski diktator Dollfuss se je i>a začel bati za ^v. stolec.
Mussolini ju bi ne bilo posebno po volji, ee bi naenkrat dobil za svojo severno sost^c^ -ovečano Nemčijo.
Začela so se taji i podajanja me J Mussolini jem, av-Etriskim Dollfrs.^om in madžarskim Goemboesom, ki so se izobličila v polititmo in gospodarsko |>ogodbo med Italijo, Avstriji) in M .ižarsko, katera je bila v soboto pocipi. &ana v Rimu.
8 tem je bil zabit klin nu*l Malo antanto," Francija in Nemčija sta pa dobili krepko zaušnico.
Evropa se je par mogočnih korakov jiribližala novi vojni.
Velikonočne pošiljatve
Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v velikonočnem času.
Pa tudi naši domači o Velikinoči nestrpno čakajo pisma iz Amerike.
Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev.
Pošljite velikonočna darila v obliki denarne nakaznice s posredovanj em
Slovenic Publishing
Company Travel Bureau
216 West 18th Street	New York, H. Y.
Cleveland. O.
Da se zanimamo za Poljanske kolone v Ulasu iN a roda. v katerih tako stvarno in vestno opisuje naš rojak, moj esebni prijatelj. Jan*« liatič. naj bo dokaz, da )>o-staaiem naročnik Glas Naroda. Do sedaj sem imel gotove prijatelje, ki so mi >vse!ej prinesli list takoj, kadar je bilo kaj poročanepra v listu iz Poljanske doline, sedaj pa sem se namenil in končno sklenil, naročiti nanj.
Ideja, da se tako poroča iz gotovega okraja Slovenije, je jako praktična in za nas v Ameriki naseljene Slovence jako pomenljiva. Sploh se ne spominjam, da bi bila v kakem slovenskem časopisju kdaj poprej dohajala do nas stična poročila, kot jih je baš sedaj na« Janez Batic pričel pošiljati. Jako priporočljivo bi bilo, <la bi se naši slorveaiski časnikarji potrudili oziroma potekali slične poročevalce v raznih krajih Slovenije.
Kot se razvidi k poročil .Janeza Batiča. je bila dosedaj Poljanska dolina <še ne poznana ravnini čitateljem lista. Kljub temu, da je okraj precej obširen in da se iz takih okrajev lahko d sti novosti poroča. Imamo pa dosti drugih obširnih okrajev v Sloveniji, ki bi iw smeli zaostajati z raznimi
V grški Makedoniji, svete jrore Olimpa, se je pripetila hl(jui.:k|. tolpe pri ,kateri ime. zaljubljena zgodba, o kateri trovo- la bratf| Alriirsinjaka glavno bese-ri danes v*a Grčija.	\Ut Vrbanei m> našli preti nekaj
Mladi pastir Cimkos iz Petre se nKNl.ci umorjenejra v goztlu Luka-je zaljubil v lfdetno lepotico Oeor- Y<H. l)lizu I^njega' Lada nja. «>ba g]jo. ki mu ni bila nenaklonjena. Andrašinjaka sa med prelskatro j Trda njeni starši niso hote!: o pa- ])ri3nial;1. dll so N,. pri delitvi ple-j.stirju nič slišati, ker so bili dek.e Jia ,)0 ,:ekl ver,ki tatvini skr.-ira-na meni I i odlične.jšen.u -nubaču. — n jn &tepn ter da je v u.m hoiu Ko je C ink os .to zvedel in je videl. pa<lel Vrbanac. ki je skri* nekaj da se vršijo že neke priprave ži pv.na 1>rec] .svojimi tovariši. Po-poroko. se je dogovoril s svojo <- zrVje pa sta brata hpremenila boževanko in nekesra dne sta pobe- svoje iizjaveiv toliko, da je Vrban-gnila oba proti Olimpu, ki je v tem oa ubil neki Posavec, ki pa je po-čtiMi še ves pokrit s snegom in «e- zneje izvršil samomor. T'mor Fer-^l"111-	j dinanda Pintariča ]»a je dolg«i ča-
Dol«re dni so starši dekleta	(k>tal nerazjasujeu in sta o njem
li ubežnika vsepovsod, nazadnje <lala edina pojasnila btat Andra-Lz sorodn^ov in znancev organizi- šinjaka. ki pa sedj tudi izpremi-rali ek-pedicijo. ki naj bi prečka-' njata. ^vojei zjave. Umorjeni 1'i.i-la olimpske prepade in brezdna. j tarič ni bil na najboljšem jrlasu. Pot je bila kaj naporna, toda v v;- Tudi <m je ]>omaga.: razbojnikom jjjni 2.">00 metrov so v neki jami ■ in tatovom, ki pa so naposled skle-vendarle odkrili oba za ljubljene rt.' nili. da se ga odkrižajo. ker bi jih v njiju tlru/Jii pa štiri mladenič«*, j lahko rb pi-vi priliki izdal. Brata j ki so jima pomagali na begu. Geor- j Andnt<injaka Ma po naive»lbi Jtriua sse jt- morala vrniti k staršem.. tožnice Pintariča nek«* ji> -nke no-(*iirk;i in njegove tovariše pa >o j či v letu 1A2.S izvabila poti pretve-potavili zaradi ugradbitve mlado- zo nekega važnega pomenka na letnega dekleta pred sodnike. i i>okopaIi:če v .Maniševcu. Tam Kako se bo stvar iztekla, š«' ni J sta ga ubila, njetrovo truplo j>a znano. Bržkone ne l»o prehud*), [sta skrila v grobnici pokujnejra kajti podjetna Geoi^ija se ni svo- j župnika Martinkoviča. Baje -»ta ž jega pastirja še prav nič naveliča- • poprej, predno je priš»*!. tuKa i!a la. nje bogatejši snnbač pa je iz-'nagrobno ploščo. Lovro Andraši-gtibi! precej svojega poželjenja »oinjak je orožnikom na ta m" no opi-
jsjil. kako je bil izvršen ta umor. Sedaj ]»:> iJ>a brata tudi ta izločin pripisujeta že umrlemu Posavcu. Zagovor je zelo naiven, kajti bas njuno priznanje j- dovedlo do j ^ra. da so v župnikovi grobnici našli trnplo umorjenega l>rtitari<"-a.
njej.
Zoper hrbtobol
Najhitrrjši nači^. da se iricbite hrb-toboU. da vas Ictlo dobro nanuue z . ANCHOR Cain-Kxixller bai tam. Vjrr vas buli. ^I'ain-Exprllcr takoj prodre So sedt-ia bolečine in blažena od-pomoč hitro detli.
Imejte vedno steklenico Pain Expel-
I« v vaši hiši in namažite >e takoj.
kjerkoli vas boli.
l"r» Tscb lekarnarjih — J5c in 70o velikosti.
Samo pristni ima Sidro varstveno znamko.1
PAIN-EXPELLER
USTNICA UREDNIŠTVA.
P. Zaje, San Francisco, Cal. —
Xapisite kaj o tamkajšnjih delavskih razmerah in sporočite kaj slovenskih novic. Vse bomo z veseljem priobčili.

CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
. JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KNOLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
NaroČite ga prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
216 WEST 18th STHKBT - NEW YORK CITT
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75___________________Dir«. 100
'' $ 5.05 ....................Din. 200
»• $ 7.35 ___________________Din. 300
»» $11.95...................Din. 500
" $23.25 .................... Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.25 ....................Lir 100
" $ 17.90 .................... Lir 200
" $ 44 —....................lir 500
" $ 87.50 ...................Lir 1000
$174 — ....................Lir 2000
KER 8E CENE SEDAJ TllTRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Sa Izplačilo večjih zneakOT kot zgoraj navedeno, bodlal ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH ZA izplačilo $5.00 morate poslati — t 5.79
•» '» $10.09 " "___$10 J9
•» " $19.00 " "--J19.—
•» m 920.00 "	»»	_
" " 940.00 '» ••___$41.29
950.00 " - ______$51.50
Prejemnik dobi t starem kraja izplačilo ▼ dolarjih.
Nujna nakazila tzrriajemo po OMe Letter za pristojbino ti__
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gist Naroda"
m WBBT nth BTBMKT	BMW TOMK, M. X.
lx Karlove« poračaajo: Orožni-ski patru* ji »v l"tini so jt» posrečilo najti morilca pokojnega .lova-ua Mantliča. katerega so dobili mrtvega na cesti, ki vo li proti Karlovc-u. XednW- oil trupla je ležal .M aiiiličev samokres, zato so milili, tla je Mamin- izvrši! >a-luttumor. Večina članov preiskovalne komisije pa je bila mnenja, tla je samomor popolnoma i/kljn-čen. ki*r je bil ManJič za»l^t v sen-ee in j^« nemogoče! tla bi iuo«el pt» izvrieneni dejanju vr-vi samokres tako daleč proč. Tudi ji* pokoj*ni-kova vdova izjavila, da Mantlič ni ime! nobenega povoda, da izvrši samomor. k» r j«* bil premožen kmet. ki j<* v vasi uživa! »velik Ugled.
Orožniki .-t« odločno vršili preiskavo. ki je rodila Uspeh. V gozdu. nedaieč od ifhte, na kateri so našli mnorjeneg« Mandrča. so naleteli na eiganski šotor. V šotoru so orožniki našli >mnljiveira mladeniča. ki je bil čedno oblečen in ki j»\ kakor se j.- pozneje ugotovilo. dobro plačal eiganski* go-stoljubnost. Fanta -o takoj aretirali in peljali proti mestu. K.jer je bil najden Mandič. <*im bolj so se bližali temu mestu, trm bolj pL»ih.
Peter Zgaga
Stara devica se je <pritoževa*o : — I>eset »et sem bil« zaljubljena v prav «'-e<diiKga fanta. Vedno ani jtr zatrjeval, kako me ima rad. po desetih letih me je pa kar naenkrat pustil na cedilu.
Prijateljica ji je pa takole zasul t!a :
— Da. z moški mi je že tako: pri nekaterih traja deset ni i š.* vee let. predno pridejo k pameti.
*
<>;>--racija je huda re«\ Ko k*že.š na o]>e.raeijsko mizo. jie veš. kje se boš prebudil: na tem svelu ali v daljni, neznani večnosti.
In tako se je zgtfdilo.^da s»- je moral rojak podvreči hudi op»*ry-eiji. ker mu jstrašno po ušesih šumelo. Xekaj «"-a&a je skušal z molitvijo pregnati šumenje, ker pa molitev ni nič )»oniagala. j'* skuša s klet vino doseči sivoj cilj.
Xo. tntli kiljetvina s«* ni obnesla. Kdino sretlstvo je bila operacija.
V tisti bolnišnici so bib- bolniške strežnk-e namiljene sest in so se kar križale, ko dragega rojaka, ki je bil žt- poosebljena k!' tvina. ]M»IožiIi na operacijsko uiiz«» 1er ga pa na i i vseh pred-
nervoaen je postajal fant. ki je neprestano menjatval barvo iiea. Ko so prišli do nie^ta. kj«-r .>e je v zmrznjenem snegu videlo š»* nekaj kapliie krvi. je fant si'no pre-bledel. S*, preden s<» «a orožniki kaj vprašali, se je udaril z roko p«» čelu in zsklical: "'Odve.leite uie odtod, jaz sem ga ubil — peljite me proč od tega kraja, siet-r bom '.norel . . .**
Pri zasliševanju j » mladenič izjavil. da se piše Nikola Saludžič. da je brezposelni mehanik. Pripovedoval je. da' je pred kratkim prišel iz Belgrada. ker pa :ii imel denarja, j«- skleni!. d:i bo kje vlomi1. ali pa-koga oropal. Od kmetov in ciganov je zvedel, da },*• Mandič bogat kmet in tla se bo >am vračal s semnja v Karloveu. Sklenil je. da bo Alandiča ubi! in oropal. Počakal jra je v /a.-»-di v družbi z nekim ciganom i i je in*-n-: pričakovano skočil na Mandiča ter ira zgrabil za vrat. Na ponn č m 15 je priskoči! tmli »-igan. ki jr Mandiča držal, medlem ko it Saludži«- preiskoval. Našel j.- v njegovem žepu samokres in z njim ustrelil Mantliča. 'Xato j«» vrgel saniokivs proč t -r otlnesel listnico. v kateri je bilo 1700 Din. Skri-•val -•» j»- pri ciganih, katerim je tlajii* denar ya njihovo ir« stoljub-nost. N'jeirovega pomagača cigana Jovana Perkoviča s<» tudi are-
'>]v.*racija je bila težavna. Kmalu bi bila usodepohi«. kajti v poslopju preko ceste je medtem izbruhnil požar.
Kadilo se je in gorelo, zdravniki na niso i?art*bili prisotnosti duha.
'.Hojak se j-' prebudil.
—	Kje sem * — je vprašal s slabotnim giascmi. —- Kaj se »vrši z menoj
—	Vse je dobro in srečno — mu je zatrdila usmiljena sestra. — Operacijo ste izvrstno prestali. V bolni'niei ste.
—	Tako leuuio tnknj.
—	• Da. jaz sem <agrn?a okna — je pojasnila -bolniška -ctrežniea.
—	<'»»mu pa .*
—	- Ker je ogenj onkraj cente. In Selil si nibsIVa : — t"e se revež zbn-
ii iir zairloda ogenj, bo mi>lil. tla ni o|k racije prestal, ampak tla ara je klet vina privedla tja. kamor popra vie i spada.
•v
V nedeljo /večtr je bil zakiju-C-en bazar v slt^venski dvorani na Osmi v Now Yorku.
Ki.lo je dohil zlato uro, n.- vem. In mi ni znano, kdo je bil tako -re;"-en. da je radio odnesel. Dobitki so bili vredni, in dosti jih j-bilo.
Kolo sreee se jr- vrtelo skoro štirinajst dni neprestano, in se mi
tirali in je takoj prirmal. da je po- Z(1i-.€Ja »»l^avili prireditelji lep
magal Saiudžiču.
Proslava smrtne obsodbe.
V Srtrmski Mitroviei jr- prota T>rafro*nir Hatloše*vič skronuio pro-slaviT sJvoj spominski dan. k<» bi
moral biti leta 191."» obešen, ker gn je prek i sod obsodil na smrt, pa je bil po zaslugi generala Tuše liekiča v zadnjem hipu ponii-loščen. >Ra-dosevič je bri ar-tiran, ker so mu očitali, tla je dejal ponoči 7. lučjo znake srb.ski vojski v Mae vi onstran Save. Po zaslugi nekega ruskega 'oficirja, ki je zdaj v Jugoslaviji odvetnik, je bi! obsojen na smrt na vešalih in smrtna obsodba je bila potrjena. Vešala so postavili pml pravoslavno cerkvijo m ob 10. dopoldne bi mora! biti K a d o še v rč obešen. General l>ekie je pa uvedel, tla je bi! obsojen samo na podia-tri indieij in obrnil se je na princa Kvgena. naj se smrtna obsodba razveljavi. To se je tudi zgodilo. kar je gil edinstven primer v avstrijski vojski.
Knjige
Vodnikove Družbe
hhlia ir SRD.M mnfit« u prilwdnjr Ifto. Naročnino, ki iiuMi SAMO —
JI—.
j lahko pošljHe nam. in kakor hitro bodo knjige izšle, jih dobite po pošti.
Ako fakate tako dolgo, da knjige izidejo, morate plačati tanje $1.35.
KNJIGARNA 'OAS NARODA
' 216 West 18th Street. New York. N. Y.
lobieek.
To je ]>a tudi cilj in svrha vsakega bazarja.
Prihodnja zabava newyorskih Slov~eneev bo v soboto p.» veliki noči. Priredilo jo bo pevsko društvo "Slovan" v Kočevkem domu.
Na lie!o nedeljo !»-• pa banket in igra na < fc-mi. Pet dru-^tev ho jiraenovalo .št iride^iet Ienic«» KSKJ.
Začetek bo lorej tiolv-r in zabav ne ho manjkalo tekom poletju. Vsega bo dovolj.
Kdinoie polnočnevrit risa nam manjka in bntlobe. ki bi nam z denarjem žej** na«»ula. da bi lahko zadostili iv.sem društvenim in na-rotlnini dolinuhfiui.
Piv* risa in hudobe pa pri iuij-bolji volji ne bo šlo.
Iz gor en jega tlela države Xe\v Vork mi i>oročajo, tla bo imel Slovenski I>om na Danube Stre -t v sobot•> tlne 24. marca veselico s jtojedino.
iJori t»i se i^dačato iti. če bi ne bila pot tako sal aui ens k o dolga. V sedanjem času. ko eeste še niso kdovekaj. premaga razdaljo le tisti. ki ga srce vleče na tlaljavo < I vent t »|H*t deset i h milj.
Prejšnjo soboto je zopet d«va pritegnilo iz 1 j it tie FaJlsa v Xcw 'Vork. No. pa ee sta imela za ]H>-]»otnieo tako kapljo kol sta jo meni »prinesla pokusit. jima ni bilo sile.
Na dolgi vožnji sta iskala utehe v t ropi licu. v Xew Yorku ju je pa čakalo vroče in koprneče srce.
Mene sicer ob Mohawk reki nič. podobnega ne čaka. to»la v .«ap4vmi-iiu so mi Tsev drugačne dobrote. !>«» katere- bi št^ človek inagari na konec sveta.
"O L A 8 H AR O DA"
HEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 21, 1934
* THE LARGEST SLOVENE DAILY te U. 8. A
//. .1. fKJl KUAC:
VAŠKA CERKEV
Poziv!
Ixdajanje lista je v zvszi s velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj ps oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
Uprava "G. N."
r1
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
NEMŠKI ZDRAVNIKI IN ZAKONSKI KANDIDAT!
1'rad za socialno politiko in rasno • higieuo v Berlinu ugotavlja, da so
■	postavila nova načeia o rasni higi-1 eni vse zdravnike pred nova vprašanja. Za zakonske kandidate je
■	to še posebno važno, ker se bosta morala v bodoče ženin in nevesta podvreči zdravniški preiskavi.
Nemška vlada si prizadeva, da bi .smela zdravnike v nekem pogie-i du odvezati poklicne molčečnosti.
'To je važno zlasti v primerili, ko '• gre srečo in bodočnost potom-"jstva. Nevesta in njeni starci IhkIo v j prihodnje vedno obveščeni, r-c jim pretila po bodočem možu in zetu kakšna okužba.
KAKO JO JE BISMARCK ZAGODEL VILJEMU
Na Dunaju objavljena Maks. jflardenova zapuščina vsebuj«' naslednjo anekdoto iz onih daljnih let. k'> je nT«:! Itismarck -se 11 if \ i-|skn slave. dočint je bil Viljem na-| vaden pruski princ: prestoloiiasled-jnik je postal šele pozneje. Oba st* !-e srečala pri ohedu v neki aristokratski hiši. Viljem je bi! i/.redno vesel in zgovoren. P » svoji nava-;Ji je načel vedno nova vprašanja. | in drugi sploh niso imeli prilike, da hi kaj pripomnili. liisinarck je ! pazuo posluša! in ogledoval bodo-(: i-ega ee^arja. s« j ni dvomil nih"*e .{že takrat, da ne bo Viljemov oče (dolgo živel. Razgovor se je napo-Isled zasukal okoli vprašanja. kaj predstavlja največji* življenjsko
STARIŠI PO 20 LETIH NAŠLI SINA
Koledar L 1934 I
Bomback piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLA2ENE PROHIBI-CUEt — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena. na^ete v ^osnjem koledarju.
Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z le-
toinjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj-
te, pač ga pa naročite še danes.
TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH Z A VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18& Street	New York, N. Y.
nevarnost. Viljem je nagovoril po vrsti v se navzoče, ki mi morali di-jati mlgovore. Seveda so bili različni : izdaja, revščina. čustvenost itd. Na[M»sled .v' je oglasil Viljem Ram in zaklical: Gospoda! Najstrašnejšo nevarnost predstavlja le neumnost. navadna povprečna ome-jjenost. Nobena bolnzeu ali poltenoet. nobena veleizdaja ne zagreši več nesreč. "Oegen Dumuiheit kaem-pfen <ioetter vergebeiis!'' Zato me je vedno strah, če srečam In-daka na vodilnem uitoitu.— {n vaše mnenje. gospod pl. Hismarek?" -— Kancler je utrujeno prikimal: — "Tudi jaz popolnoma delim Vaš*' mnenje, Visočanstvo". A na tihem je komaj slišno zašepeta! svoji s>-sedi. soprogi avstrijskega jioslani-ka. ki nam je ohranil to poročilo: "Zalibog. je tudi mene nekoliko strah, ko ga gledam."
—	Pa naj ga vzame! — je vzkliknil vi-J tez, — naj ga vzame takoj, rajši, koa <la bi j me obsodil, ker bom prelomil svojo prisego.; Naj mt* reši življenja, ki bi ga rati obsodil v večno nesrečo... Toda naj me nikar ne sili, da bi žrtvoval svojo ljubezen... naj me ne sili v to, kar smatra za onečašeenje samega sebe in kar bi bilo z moje strani stralio-petnost... Lahko me pošlje v smrt, ee mu zahoče, to vem. .. In pripravljen sem... Toda ohranil boni vsaj do zadnjega trenutka čisto, ne«»madeževano ljubezen do' tiste, ki... bo moja vdova... da, moja vdova, kajti pred bogom sčm jo vzel za ženo!. ..
Mirno, odločno in toplo izgovorjene besede bi bile ob vsaki drugi .priliki prepričale grofa, da ima vitez prav. Toda v divji jezi. ki je ki]>ela v njem zdaj, se je vitezova gorečnost odbila oi njegovega, okamenelega srca.
Nobena mišiea na baronovem obrazu ni pričala, da bi se oglašalo v njegovem sreu usmiljenje. Pustil je viteza, da je pokazal vse svoje navdušenje in ognjevitost, potem se je pa zadovoljil z odgovorom:
—	Ne bo se govorilo, da je šel potomee rini bine Vaudrey v sinit zaradi lahkoživke!
—	Gospod!
—	Pravieo imate iroreri; toda k sreči sem poskrbel, da ta norost ne bo postala tako nevarna, da bi omadeževala east vse rodbine.
—	Kaj hočete reči s tem i — je vprašal vitez v strahu... Vsa kri mu je pritisnila v glav«» in vzkliknil je:
—	Xe dovolim vaiu govorni tako. .. <> tisti. ..
— Kako naj pa drugače imenujem deklino, ki je z nesramnostjo kurtizaue zlorabila vašo dobrodušnost, vašo slabost t. .. O-pozarjam vas ponovno, gospod, nikar ne žrtvujte svoje bodočnosti tej lahkoživki. ..In v ta namen sem ukrenil vse potrebno.
—	Vi.'... vi.'
—	Opiral st*m se na svojo pravieo glavarja družine in na svojo uradno nu»č.
Roger je hotel planiti naprej. Izbuljenih oei je od jeze iu bolesti zamolklo kriknil. V glavi se mu je zavrtelo iu vse mu zaplesalo pred očrni. Prišel je bil do skrajne meje razburjenja. za katero vidi človek vse rdeče. .. Kar je obstal...
In kot da se mu je oglasil sum, tla ga hoče grof preizkusiti, je iztegnil drliteee roke in stopal počasi proti njemu. Trt z razburjenim glasom je dejal:
—	Ah!. .. maščujete se. gospod grof, za drznost, ki sem v its z njo opozoril na... dolžnosti lastne časti in lastnega dostojanstva ... No torej. zdaj. ko se je vam posrečilo spraviti me tako daleč, da ne vem več, kje se me glava drži... mi obljubite, da ne boste preganjali nesrečnega dekleta... Obljubite mi...
—	Saj sem vam že povedal, — je odgovoril policijski ravnatelj počasi. — da sem jo poslal v družbo nji enakih stvorov, ki so zaslužili to sramotno kazen... Ponavljam vam, gospod: jezite se kolikor hočete... ta lahko-živka je v Salpetrieri... in tam bo čakala še strožje kazni.
Po teh brezsrčnih besedah je izgubil Roger vsako upanje, da bi mogel omehčati gro. fovo sree.
Ves iz sebe od lndesti se ni zavedal niti kaj dela, niti kaj govori. Liki prikazen se je pojavila pred njim Henrika sredi pokvarjenih deklet, zaprtih v Salpetrieri... Zdelo se mu je, da sliši nesrečnieo. kako ga kliče na pomoč.
Stisnjenih pesti je plamil k vratom in zaklical brezsrčnemu grofu:
—	Osvobodim jo!... iztrgam jo iz kaznil-niee, kjer ste hoteli poteptati njeno čast!... Rešim jo proti vaši volji... prt/ti volji samega kralja!... pa čeprav bi moral ]»osta-viti vse na glavo, vse razbiti, vse streti pred se1>o j!
Planil jt» iz sobe. Pieard je ostrmel, ko je zagledal svojega gospoda tako razburjenega in razjarjenega.
V trenutku, ko je hotel odgovoriti viteza,
sta zadonela dva močna udarea zvonca.
t
Takoi se ie uoiavil na nrasru častnik s
DOBE
izdelavo cenenih
DELO
planinrkariee /a slamnikov.
Oglasite *»e pri: Somnrs Bros Hat Company, 31 W. Slst St., ICew York, K. Y.
DELO DOBE
izvežbane šivalke na "box-maaini" pri moških .slamnikih. Vprašajte pri:
Jacob Korber, Inc.. 688 Broadway, (8. Floor) New York City.
f2x 21*32)
v---------------V
ADVERTISE In "GLAS NARODA'
jreim srrazurKi. nn.ro so ookouu vneza in mu zastavili pot.
Pi-isopil je častnik in napovedal osuplemu vitezu v kraljevem imenu aretacijo. Vljudno mu je povedal, da ga mora odvesti v Bastillo.
Roger in Pieard nista bila pripravljena na to spretno pripravljeno presenečenje policijskega ravnatelja.
Vitez je pahnil od sebe stražnike in skočil k vratom grofovega ka'bineta. Toda zaman je poskusil odpreti jih.
Udarci, ki mu jih je zadal grof, so bili tako strašni, da je izgubil vso razsodnost. Kričal jt* in razbijal po zaklenjenih vratih, toda vse je bilo zaman.
Končno je pa pristopil častnik mu položil roko na ramo. Roger se je naglo obrnil, rekoč:
—	Takoj grem z vami. gospod!... Dovolite mi samo naročiti vse potrebno slugi.
<'astnik je s stražniki odstopil, da bi mogel vitez nemoteno govoriti vse potrebno s Pieardom.
V kratkih 'besedah je Roger povedal slugi, kaj se je zgodilo. Povedal mu tudi. da je Henrika v kaznilnici.
Pieard je bil vidno gin jen.
—	V kaznilniei! — j«' vaklikuil... to plemenito dekle!... V Salpetrieri... a naju. naju pa... v Bastilo... To je }>odlost. to j«' svinjarija!... Moj gospod, ubogi moj go-sperd!...
—	Pieard, — je dejal vitez, — na vsak način moraš priti do nje... videti jo moraš Lil govoriti z njo...
—	Virdel jo boni in govoril z njo, — je odgovoril Pieard odločno.
—	Zvedeti mora. da <em zaprt iu d« je trenutno ne morem rešiti iz kaznilniei-. Zve pa naj Hiiii. da je moj sklep irden. da ?:<• bo n* bona druga moja žena tli da pripada moje sree. moja luša. moje življenje nji. pa naj boni svoboden ali vržen na dno najtemnejšo relire Bastille!
—	Zanesite se name. gospod viiez. - je odgovoril Pieard gh/l»oko ginjeu.
—	<i(»sp«»tl. — j«' dejal potem vitez obrnjen k častniku. pripravljen sem.
In pokimal je zadnjič Pieanlu ter o Išei s stražo.
Skozi okno svojega kaoinetn je gledal grof de IJnieres. kak«» je vsttxpil njegov n«'-eak v kočijo, ki naj bi ga odpeljala v Ba-stillo.
♦ "■akni je. da je kočija odtl*rdrala, potem je ]>a t^išel počasi proti hodniku, vnlečemu h grofičnim sobanam.
Ti sli hip so se ustavili nosači pred ])a-Jačo.. . Diana je izstopila iz nosilce. Iu opotekajoč je odšla v palačo.
Služabniki so se presenečeno spogledovali, videč njena bleda, izmučena liea in plam-leče oči.
Oprta na komoruieo je prišla grofiea skoraj naptd mrtva v svoje sobane.
Grof de Linieres jo je že čakal.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. - Cene so zelo
zmerne«
Knjigarna "Glas Naroda"
"(iiii|Nit|ir>iia < >rb}'i*"' "l>H. to S«'lll ji«'.. JTOS|HmI!" /arinlfiio j»* p4ijrliHialu Pohukn-\.iU';i. l'n<i«*n svat : »Vjiu-n j»» 1*11 |»m-tlsnil mi i. •.«• netiti vadilo na>ni»'-hnil in iiM^lt* ilostMvil:
"Zaradi turbicf prihajam, ki j«' trotovo va»«!"
".Mnj i torhic« (»h! Vstopitn. P»|mm1. v-topiti*!" jn na širokit odprt- vrata.
V.sto|»il je ill pirlrU'l ]>ri>«.t«.|- /
•	M-ini. V »v odprtih vrat j«' vodilu v »•"•»•tin««	v katfrih «»čiln ni hi-lo nikojrar. Starka j<' v>a sr«*čua (Nlwdla prišltsa v mali. nilohno <•-prcmljt-ni JN. >tetmh vu^.--lo n<'ko|iko j»ortretov. nu mizi j.* lt*/al udpn album / razirU-dniranii.
" Prinašat«' tu i tunjn torhico! Ka-' kn mva:n hvair/iia. ^osjiod!" vh-kfl j<* toil»i<*i» iz površnika. Vi- ; «l«'li j'1 hi hi «I<»-ti revna in ni nstr«-- J zala ravno zadnji tuodi. a ra, pr«i|in«»tov za os.'hno n pom I »o j-: v.s» i ovala š.- nekaj drobnjrij. ki m- jih vfx?h« ivvf/i: tobak, čokda-1 do. sladkon'*k*'t oranžo, molok iu molitvenik. stari in mladi, otn^-i. ; bolniki in bet^žniki >o lu imeli v.shj
•	voj d«'l. iu dostikrat so s.» njihovi I /alr-tni poirlcdi razvedrili, ko "si> j
videli. Ko je lastnica zagledala | torliico. s,- j., nežno nasmehnila in i ve-elo pristavila:
"\i lepa. a to je moja stara to. I variš .-a in dar ljube prijateljii*e. ' V.se drobnarije, ki >e nahajajo v! ujej. so darovi mojih hvaležnih <Ii-' jitkov. Zelo jih .-.-nim in s«- vam i
iskreno hvaležna, da st«- mi jih vrnili."
'.Mi ne h, hoteli pregledati, tro ! ^HNlii*ua, če je vse v redu ?"
Star k.-i i- nauiršei in poNi/j t«»-- j
I' ft na mizo —- reko«'-:
"Seil't«- \fit(Ur. jruMjM>il!" Hotela je. d.i ji jiove. kje je na-, še| torbico. iMlkiali prihaja — in 1 mu poMiVfla z likerjem. Mož je hi! ! ;'ne*<t"ii in j,, komaj *wlg«ivarja] n,i njena \ r.r.iHiinja. >ti-kajiM- v žepu j no/. prei»V- n- d-n trenotek. j I'rejinji dan j.- bil našel torbieo. I Njena vseiiim je bila ve,* vredna.1 kakor pH «ania. Mimo molka iu oh. j ral Ijen. ifa mnlitveiiika je bila tudi ! nekaj v.s- vrednih predmetov, ka-j kor zlfii >>*ipaluik. puorehrena ška ' tlja Zji Ihhilune*. sn*!»riM tb*narnie--i ' in podobno. Kilo je tudi nekaj de- j " rja in par pisem. Vse je bil pre. bral. I5iie >aiue prošnje m i»od | p' ro.
I'otrleda na^tov: Avenue |ir>. ! tenil. jr<»sp« >-k i okraj! To je gotovo! Ka';« stara lotrat'uka. zelo pobožna.» To h; ut-nfiiil hiti d^ber p<w>|:
Zloži \>e stvari nazaj na prej. j Hije mesto." je ukazal svnjt ženi.
j Po Vftt-m vzhodnem Sremu je j vzbudil veliko zanitnan.ie dogodek 1 v v a.>i Jazki pri Zemiuiu. Še }>red i ajsetimi leti je izgini! štiriletni j Nvetolik Uadivojev. ki .m> je t»» :«Lui. )>o dvajsetih letih, nepričakovano vror' k .svojim .staršem.
I^ta 1?»14. ko je izbruhnila svetovna rojila, je odšel v vojih« lx»-•_'Mti kmet Milatl l(a>tIivojev. oee štirih otrok. Nekaj dni nato je i vdrla v •laz.ko mad/ar.ska orožni-ška patrulja, ki je preiskala vso
i hišo Iiadivojeva iu jo koin-no va-: ž ura l h . Najstarejši ?.in. Hi-letni Pave1. je Zii-t-.il jJVMije ni!ajše bra<e na j vrt. Tam je takrat štiriletni Sve-; tolik /a»pal in med begom iz /a-ž^rane hi-e >o nanj čisto pozabili. Ko s«» orožniki videli, da .se je vsa i družina — tudi mali .>e j-e medtem 1 vrnila iz v i.>i — rešil«, .so |H>bili , \"s«' razim matere, ki j<* pc»be*rni-jla. iu štiriletnega Sveiolika. ki j 'spal 'v ira\i. Ko no orožniki po-bi-
)>i tri njegove brate. >■> vrirli nji-' bova trupla v irore«*-o hušo. kj«-r .so
zgorela.
O Svetoliku >e je izgubila vsaka .sled. Starši, ki mi pr. živeli v<>j-ih>. t>i!i preprieani. da sin ž" živi in .so ira po\>yod iskali. Dete je imelo brazgotino, jhv kateri bi na lahko spoma-'i.
Ko se je tistega tLsoduega dne nia'i S vet olik na vrtu prebudi', j«'
jzaeel glasno jokati. To je slišal kmet Diklič. ki je prišel slučajno j mimo. Ker .se mu je otrok .smiliš, (jra je vze! ^ seboj. Ker ni vedel, či-gov je otrok in kako mu je ime. ga je imenoval Aleša. V .svoji Iijm ob Savi je Diklič najdenčka rvzgo-jjil in iz malega A!e«a-S$vetolika je ■ postal velik in lej> mladenič. Izuči! J-se je t utl i ohi-ti. Dobri starček Di-k lie pa je nekega dne hudo abo-iel in talini! je jx>klical k .sebi Aleša in mu jH.vedal. da on ni nj^gov oee. marvee. da v:;« je naš«'!. Starček je knudu nato umrl. Ko ga je Aleš pokopal, je začel iskati svoje prave .stitrše. Starši so »pa .še vedno |>ojH\v<uovali po svojem Sveto-| liku. In tako ,st» .>e nt-kega dne slu-eajno .sr<-i"ali na Savi. ne da bi vedeli drug za drugega, kdo so. Med pourovoroni je prišlo na dan. da Ma ta mož in žena <»če iu mati na-vi/oeemu Alesu-'Svetoliku.. To s,, ugotovili j h > brazgotini. S»-ve«la je 'aviadalo impopW»n.o vewlje. I*o lih dnajsetih letih našli .-»tarši sina. sin pa starše, iu vsi so se vedelo vrnili doinov v dazkd. kjer so slovesno |>roslavf!i ta ginljiv do-g^tlek.	i
24-letui Svet olik v V-krat obišče grob dobrega stais-ka DikJiča. Tain okrasi s crvetiieami grob. moli iu se hvaležno spominja star-čkove dobrote.
ki ga je proti svoji volji ubogala, "to je zgolj oglodana kost. eel i i- okostnjak je vreden več!...."'
•	i "A ee m' Ik» branila .'"
{ "Zmagam jo. Sicer pa — kdor i ničesar ne poizkusi, tudi niees ir .• nima."
Xi >e izpostavljal veliki nevarnu-'sti v t<'in majhnem spodobnem ,-; h nu z zaupljivo staro gospodično.
! ki mu je postregla z dišečim liker-z jem. 1 »p ra še vala ira je o njegovih
•	otri-ških letih, o njegovi materi.
Prikimaval je z glavo, a spomin , na uničeno preteklost mu je pre-. vzel dušo. Pa — saj ni bil prišel sem na poinenek I Naglo je vstal.
•	' bia je shnlila njegovemu ogledu, .a nekako obotavljaje se.
.' "Storili ste mi veliko uslugo, . gttsjKKl.... Kada bi se vam zahvali-. la. wis d'dziiik -em. Xisenj bogata' - j in gotovo tudi vi ne.... Sprejetij ! morete e«l mene majhno darilee za ' . \aš» staro mater, sestro ali prija-j tei j ie<».
.1 Ljubeznivo se je smehljala. Po-, tem je vzela iz žepa ključe. «xlprlri I t'omara iu začela Iskati po nekem!
pieilalu: Zdaj je bil čas! Obračala mu je hrbet.... treba mu je bilo >amo stegniti roko.... Stal je negib-i no, stiskajoč v žepu morivuo orožje. Xičesarse mu ni bilo treba ba-( ti. Nihče je ni mogel braniti. Kaj i je čakal .' Kaj je gledal * i V odprtem albumu na mizi je j bila rhV-gledniea z majhno vaško eerkvijo: na eni strani šola, na drugi pokopališče.... Majhna župnija v ! pmlnožju hriba.... Tu se je bil učil |< itati. tu je bil prejel prvo svetu obhajilo, tukaj počiva njegova maji:.... Zdi s«« mu. tla jo vidi sta i J med drevjem. Začuti roki. ki ga je j bila vodila k božji pojedini in h.1 «ra hoče zdaj obvarovati pred pad-j eem v lirezu. ....
"Xe!" je dejal z zamolklim gla- j -oin in odklonil dar ....Ne zahteva ničesar; zadovoljen je. <la vidi njo zado^oljn.>— in da je j>okusil Mj.«u liker.... Ko je pa le silila in bila videti ožaloščena. ji reče:
"Dobro! Poklonite mi.... to ra.'.- ] g led nivo. ki me spominja moje j j roj«tne vasi.... farne eerkve.... in', pokojne matere."	^
------ i
KRATKA DNEVNA ZGODBA |
11
mMM 1 ■» J » 11 « -»■»>-• <tthuT> . rf^BK-itmi*™.»-T-?- T	--- vrjirtv"X-C* nni*
"GLAS 911 O D A"
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 21, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY ta V. S. A.
NJEN
aocu
VODNI
ROMAN
iz Življenja
aoa
BOJ ZA POLARNE KRAJE
O ZA "6LAS NARODA" PRIREDILI. H. O
38
In ve* s reven opazi, da ga njene gledajo polne zaupanja. Niti iiajmanša. senca mu ni kazala sreče te ure i-Jt njegovo srce se napenja iz liraltshioesli <lo dvbre ue*odt*. V tej uri se je zaobljubil, da hoče bili zaščitnik in pomočnik obeh.
Henrik zopet, sede v a'Vtomobil in vozi dalje jx> zemlji Doxa-ne. Tukaj je bilaa vtoniobil*»ka cesta v j>ot>ebno doto rem stanju, kar je bila zasluga pokojnega Odinega očeta. I*a tirdi vsa okolica je biui skrbno obdelana. Cela pokrajina j** bila še mnogo lepša in rodo-vituejša in v Henriku je oživel |>oljedflski duh. Vozijo se mimo velikih gof-ejih in ko>iijskih ranč. Jia katerih s*» pastirji drvi K na ne>--usedlanih konjih in pozdravljali svojo jras-iHudinjo z ma lian jeni s svojimi ■ irokrajnimi sombreros.
Tu ob 'cesti stoji tudi že tovarna za izdelovanje mehiške narodne pijače pulque, ki se prideluje i s. soka algav.
.Med bananami m enkalipti so skoro skrite ležale vasi domačih Indijancev. Po veliki večini so letsene koče. le tu in tam je kaka zidana hišica. Pedro pripoveduje Henriku.« da so na Doxani po veliki večini delavci Indijanci. Stanovali so i\ majhnih hišicah, katere je sezidal se nor Xordait za gospodarskimi poslopji Doxane v precejšnji oddaljenosti od gospodarjeve hiše.
Povsod je bilo videti na polju delavce, in oskrbniki so dirjali na majhnih, brzih konjih od eik- skupine delavcev do druge. Delavci so nosili Široke hlaee in za vai>tvo proti solncu široke sombreros.
Predno >o prui i na Doxano. je bilo videli več majhnih in veli-kili farm. I>oxa<iia pa je bilo «v okolk-.i največje ptwwtvo. To mnenje tudi pove Henrik P\lru. In Ped.ro se nasmeje in odgovori jH>nosno :
—	Imamo največje in najbolj ponosno posestvo Tudi Mento-revo |HXset\*o Sirena. ki meji na Doxano. ni tako veliko, četudi pride takoj za Doxano.
To pravi lako sHiuo?avestno. k<yt bi bil sam lastnik Doxa-ne.
< itn dalje pridejo, tem radovit-cj.ši je svet. Henriku se dviga sree. Itrin jevi grmi se košati jo <jw> rebri Ln v gozdu .-ve ovijajo olcoli mogot'-uili dreves rastline z rdečim, modrim in \-išnjevrm cvetjem. Mnogo je tndr oratižnih in eitronmih jrimoT in med njimi rastejo lovorike, eedre. sladkorni trs. bombaž, kavni grmi. kakao in tobak: višje gori pa koruza in ]>šenica. Ko se zopet in-e]H'l jejo skozi h ost o hi pridejo na široko avtomobilsko cesto, zapazi Henrik na griču ču-tlo\ jii» epo. br-hr poslopje kol kak pravl jični grad.
Kuj je l«».* — vpra*-« IlenrFk radovedno.
—	To ji' Dosunia. senor.
Henrik jrloboko vzdibne. To pon<»»no. T>liko»\ito pnslo]»je in velikansko p«*se>tvo nni prinese v spomin zavest, kake* bogati morata biti njegovi gospodinji.
•Najprej ,pol je cesta ob obsežnih iiwlufctrijskih napravah: to je tovarna za s'adkor. Kmalu zat.-m se v serpentinah vije cesta v hrib. Hiša Ooxoua je stala vrh hriba osemnajsto metrov visoko. Tako so imeli njeni .-stanovalci zelo zdravo podnebje. Brez vsake težane vozi avtomobil v kiane.c. Ko dospejo do vrha. 7pijejo skozi velik park. ki je bil čudovito skrbno obdelan. Ves park je bil v duhteeem cvetju.
Vorrijo S4* mimo malega jezera sredi parka. Xa obrežju je lično kapa'išče. poleg Jcalerega sta priklenjna dva ozka čolna. Tukaj je i "Te I človek pri'oznost za k« panje Ln vožnjo s čolnom.
Za parkom in za visokimi drevesi so stala gospodarska poslopja. lrevi. garaže in stanovanje oskrbnikov in uradnikov, za njimi pa /sredi drevja majhne hišica delavcev.
Glavno poslopje je izgledalo kot palača, ki je imela sicer samo dvoje nadstropij, toda je bilo zelo obsež.no. Hiša je stala prav vrh hriba in je bilo mogo»V »riditi proli vzhodu obsežno niža v o.
Xa ploščati strehi hiše so bili šotori. Avtomobil vozi po cesti «»b vrstah manjro dreves do g'avnih vrat. pred katerimi so bili že p«»slav1 jeni uradniki, tla pozdravijo vmrršo se gospodinjo. Sredi širokih stopnic stojita dva gospoda ločena cd drugih: senor O m bra. glavni upraeitelj in s* nor Alfonso Mentore. prijatelj in sosed Xor-dauovih rn latnik ha »ijemlv Sirene ter prijatelj Cede. česar pa Henrik ni vedel.
Ko se avtomobil vstavi. pridejo giwipodje po stopnicah, da po-zdra v i jo obe dami in jima pomagajo iz avtomobila. Henrik ni mogel dovolj nag'o stopiti iz avtomobila, da bi jima »pomagal in lako je bil malo opažen.
Alfonso Mentora najprej podravi senoro zelo uljudno in nato / ve.sel-im •obratom CVdo. Henrik je moral gledati, kako je burno poljublja! njeno roko. je moral slišati, kako jasno ji je izraževal > vo je ob»Hrtke. da je zop^ enkrat doma in kako ji je očital, da mu m niti s kako razg'ednieo sporočila, kje se je mudila od časa do easa.
Henrika pa je najbolj vznemirjalo, da sta se Alfonso in Oda 4;ka'a m sta govorila zelo zaupljivo. Xaenkrat se mu izazdi. da se mu je umaknilo so!nce njejrovega življenja, kot »da nahaja ta svet v •rloboki .senci. M<rž. ki je imel pravieo reči CVdi "ti", jo ognjevito pogletlovati in ji poljubljati n»ko in se ji ljube/njivo smejati, to moiv biti samo ženin s posebnimi pravicami, mogoče celo njen zaročenec.
Sicer ni nikdar slišal, da je Oda zaročena, toda po njegovem mnenju ta možnost ni bila izključena. Vedel je samo. da je bil senor Mentora sobednji lastnik hacijende in prijatelj družine in kot takega s* je senor Mentora v svojih zrelih letih tudi smatral. Sedaj pa je Henrik v njem spoznal mladega, elesratneg« in zelo prikupljive-jrospoda-. Henrik je občutil iste bolečine, katere je občutila Otla »a železniški posta ji v Heriinu. ne da bi Henrik o tem kaj vedel.
Drugi mož. senor Ombia. je bil' nekaj nad štirideset let. liil je \isok. stili, imel je uelo irrazito zarezan obraz, ki je izdajal njegovo pokoljenje po Indijancih. Tmt-1 je ostre, bodeče oči temne barve Oble een je bil v slikovito domačo obleko s *jrebruo pi^etikanhni ja-it.ilrjimi hlačami, kratkim jopičem, pa mnogimi srebrnimi gumbi, poleg tega pa je imel velik, svetel klobuk, sombrero, ki ga je sedaj drža" v roki. Okoli klobuka je bil ovit zlat trak.
Hern »k si tega moža ostro in zelo pazno ogleda. Slišal je. da ga »enora kliče senor OrnbTa in znano mu je bilo. da je bil to glavni 1 pran*rtelj haeijemle. In ker mu je senora pov.Uala. da temu oskrbniku ne more zaupati, ga' je tajno opazoval z velikim r/.animanjem. >"etiidr je bila njegova pozornost obrnjena bolj na Mentoro. Tn opa-, i! jr. da j« v očeh Oimhre nV-asih zablršealo. kol lsi bil mi j>r«-ži. Takoj je iziftrevidel. da mora imeli nanj pazno oko.
Proti sebi ni mogel zatajiti, tla je bil senor Mentor« zelo prikup-Ijiv in \>ded tega se je tembolj dvigala njegova ljubosumnost.
fcltudujič se senora spomni na TTenrikovo na vvočnost. 0»*lji» prihodnjič.)
t vam in prodira polagoma. Xa-vlie temu niso njeni uspehi nič manjši. Xa njenem arktičnem o-zemlju, ki meri skoraj 2 milijona kvadratnih kilometrov, živi sicer samo 13,000 Ijtidi. totla ti ljudje so z letaJi in brezžičnimi vaVivi v stalnih stikih s civilizacijo. Vsako leto se zgradi kopico novih brez žičnih postaj, kakor tudi ladijski!
V Kanadi in llusiji se vršijo ta čas velike priprave za odločilni boj, ki se bo bojeval v letošnjih poletnih mesecih za Arktido. To ne bo krvav boj topov, plinskih bomb. pušk in nožev, temveč tekmovalni boj poguma in organizacije.
Sicer obstoji dogovor, po katerem pripade posamezni državi tisto ozemlje Arktide, ki leži v ko-• tu njenih skrajnih severnih poldnevnikov. a odkar vemo, da to ozemlje ni ozemlje, temveč vodna puščava z mnogimi, večinoma neodkritimi in neraziskanimi o-točji, ta formalni dogovor nima vee veljave. Velja samo vztraj-nost in uspeh, ki ga beležijo raziskovalci v vztrajnem odkrivanju novih arktičnih predelov, ki jih osvajajo za svoje dežele. In ne gre saono za osvojitve iz eksparezijskih momentov, temveč iz tega razloga, ker domnevajo ogromne naravne zaklade na površini 3 in pol milijona kvadratnih kilometrov, ki je okrog severnega tečaja še niso raziskali.
Ta. naravna bogastva utegnejo imeti nekoč če velikansko vlogo <v s vet o vnem gospoda rst va, zato je razumljivo, da rji ji hočeta zasi-gurati predrzni obe državi, ki jim1 ležita najbližje. Danes vemo. Ma je okrog smernega tečaja mnogo Klata. že-leza. premopra in kamenega olja. morja nišo tako praznila. kakor smo mislili nekoč, temveč po'ma rib i 11 drugih živali ter plavajočega lesa, a v zadnjih časih so odkrili tu tudi velika veli ka ležišča radija.
JI us i delajo na vse pretepe, da bi si osvojili Čim več teh zakladov. Z brezobzirnostjo, ki kažejo pri vseh svojih eksperimentih, prodirajo tudi tu naprej. Posamezno človeško življenje ne šteje nič. uspeh j vse. Stalin sam je dejal, da mora postati Arktida — Sovjetska Arktida.
In v tem je ci'j. V imenu tega cilja so »v preteklem letu sovjetske ladje plnle mimo ruske ark-tiene obale* skozi IJerinarovo cesto tlo Vladivostoka. Spremljala so jih letala. 80.000 km so opravile ladje po morju. 70.000 km razne ekspe-! dieije po kopnem. 25,000 km leta-j la *po zraku. Rusija je v Arktidi ustvarila cela nova mesta. Tako Ste jo Tgarkaja ob Karaškem mor-' .hi danes že ITi.OOO prebivalcev in mesto Xova Zemlja je že dogra«! jeno ter eaka tlsočev ljudi, ki jih bo vlada napotila tja. Ob vsej se-! verni ruski obaLi so nastala nova 1 oporišča za ladje in letala. V Xan-1 senovi deželi so pravkar dovrši ! li najsevernešjo brcRŽično ]iosta-jo na svetu, ki jo je slikati do Ant-arktide. Celo 11a Wranglovem otoku so osnovali stalno, oporišče z vreinenoslovno in radijsko postajo itd.
Kanada vrši nasproti temu svoje delo tako rekoč v eiviliziranej-ši obliki. Izogiba se človeškim žr-
oporišč. iz katerih se redko naseljeni pionirji oskrbujejo k živili, zdravili, pridobitvami civilizacije. Kanada trna tu že svoj najsevernejši rudnik na svetu in pridobiva radij ob Velikem Medvedjem otoku. Xjene redne letalske progre gredo severneje nego ruske. V laboratorijih v Ottawi je uspelo vzrediti »vrsto žita. ki je sposobna dozoreti celo v kratkem poVtju Arktide. Iz Amerike je Kanada uvozila v Arktido .3000 severnih jelenov, da si ustvari z njimi nov vir dohodka. Odkrila je »v toh ozemljih tudi nekoliko rek. ki so za kratek čas proste ledu in jih mis'i izkoristili za proizvajanje električne energije.
Tako nastajajo na daljnem severu nova gospodarska in kulturna središča v žilavi borbi z elementi. Katera metoda je pri tem uspešnejša, ruska ali kanadska, to se pa danes še ne da povedati. Človeštvu služita gotovo ob«-.
SLONOKOŠČENO PALAČO SO ODKRILI
Kakih liO razbitih kosov zrezlj-u ne slonove kosti, to so ostanki čarobne slonokoščene palače, ki je
po izpričevan ju svetega pisma stala v Samariji in je bila last kralj« Ahaha in njegove zlobne žene -Je-zebele. Te drobce so razstaviti v muzejih v Palestini. 11a Angleškem in v Ameriki in ti so edini dokazovali. da je pričevanje svetega pisma. <> katerem so hoteli nekateri posvetni učenjaki dvomiti, resnično. Zdaj se je še posrečilo izkopati o-stanke A ha hove prestolnice. Pokazalo >e je. da je Ahabova palača stala na vrhu samarijskega griča. Obda na je bila z velikim dvoriščem, okoli katerega se je vilo debelo zi-dovje. Xa severni strani so odkrili več tisoč slonokoSčenih koščkov. Večino teh je že pokvaril ogenj. Raziskovalci menijo, da so ti koščki tvorili okras Ahabovega prestola, nadalje, da so bile z njimi okrašene tudi mV'-e in ležišča. Vse to je bilo okrašeno še z vložki iz zlata in barva nega stekla. Samo 40 koščkov slonove kosti se je še dobro ohranilo.
Prav tako so našli ostanke izrezljanih podol^ ki prikazujejo razne egipčanske motive, kakor botro ve. cvetlico lotos in palme. Xe-kateri koščki so slabo izrezljani in kažejo, da so delo manj sposobnih rok. to ie domačinov Dnini niti..t
GLAS NARODA"
zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.

SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU Sit WEST lath STREET NEW IOKK, If. I.
PIAFFE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
niki so bili iz Kgipta.
Verjetno je. da je bila oblika o-kraskov. ki so krasili Salamono« tempelj v -Jeruzalemu, prav takšna, čeprav je ta za stoletje starejši kakor Ahabova palača. Okraski iz slonove kosti, ki so jih našli na raz* valiuah te palače, se namreč p«-vsem strinjajo s popisom levov, vo lov iti kerubiiiov in lilijastih ven cev. .s katerimi je bil okrašen Sala monov tempelj.
KRAVA PREMAGALA VOLKA
Iz Zgornje Koše poročajo, da m* je pojavilo na planini Medvedjimi krdelo volkov. Krava krnela Miloša Ob ratio v i ča je ostala s teletom na planini in 'zjutraj jo je "el kmet iskat. Zelo se je začudil, ko je prišel do nje. Krava je namreč tiščala z rogovi, k bukvi pr bodcnega velikega volka, kraj
»je je pa mirno stalo tele. Volk je bil napadel te\». krova .se mu je pa postavila po robu it! volka na bodla 11a roge.
ANGLIJA BREZ VODE
PrvV- v novejši zjsmlovini jrro.'.i Angliji p<.manjkanje vode. Stvar je tem re-nejsa. ker 11 rs Angleškem že dolgo ni bilo dežja in je bila tudi zimska moča skromnejsa k i-ker po navadi. Lansko poletje je b*!o v Auirliji zelo suho. jesen ".n zima nie manj in tako se naravni rezervoarji votle krčijo, tla postaja položaj v mnogih mestih kritičen.
Reke so se povečini izsušile i;i mnogo krajev na deželi je bilo pri-moranih uvesti racioniranje vode. Ponekod prevažajo vodo iz občine v občino, toda to je le začasen pri-pomoček. So celo kraji, kjer vodo prodajajo. Med me>ti sta v tem pogledu najbolj ogroženi Manchester in Liverpool. V grofijah, kjer je r»vn-itc> poljedelstvo, so že zdaj v velikih skrbeh za bodočnost. Vlada si na vse načine prizadeva, tla bi pomagala prebivlastvu iz te zadrege.
HUDIČEVA MORSKA KAČA
Saj smo že pisali, da hoče vsaka dežela svojo morsko kačo 1 Tako p ročajo iz Durbana v južni Afriki, da NO v Sam besi ju opazili podol>:><> zverino. Ivo je stotnik "J. "J*. Reynard. ki nadzira naprave ob slj-
S£

STE ŽE NAROČILI SLOVENSK0-AM ERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENT0Y. - NAROČITE GA ŠE J&NES
24. marca:
lie ie France » tlavr«
28. marca:
Y.aiiItalian v Havre Hamburg v Hamburg
23. marca:
Ulyni|>ic v Chvrbuurf
1
31. marca:
Cremm v ISremcn Votenaiiiu v Uoulxgii* Hex v tJeiioa
aprila:
Cli.itnplaiii v Havre
4.	aprila:
AII«L-rt I^illin v lianiliurB l*i es. liuwet'vlt v Havre
5.	aprila:
lit-ieriK^-ia v Ciit-r!>»iii|{
7. apri'a:
I "in is v llavre Kun.i-., v liOiufii Siilurtiia v Tisi
11. aprila:
VVasliiligluii \ ll.ivi*
Si.itfii la in v |{<>uIi>K'ie stu II er
Auitutiiu v Clierlmitr^
aprila: AlujvHlic v Cliei l'itiirff
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
I NA HITRE./ EKSPRESNEM PARNIKL
I ILE DE FRANCE
j	M A Ur A
,	/ i. Aprilu •— J. .Ma ja
PARIS
7. A urila — 2ti. Aprila
CHAMPLAIN
.	.?. A(>r la — 21. Aprila
NiZKE CEK£ OO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte na Se pooHiieen« agente
Slovenic Publishing Co.
TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.. New York City, N. Y.
FRENCH LINE
pu Victoria, prispel v Durban. >e ui prav nie zaeutlil. ko no mu privoli pr povetlovati o zmaju v Loeli Xesisu. Izjavil je. tl.i podobna ži\ :i živi tudi v Sambesiju in tla so j.» Mi'krat videli v bližini "IludV-.*-vepra slapi", po tem se tudi zmaj imenuje. Stotnik Keynartl je dejal, tla ji' žival najmanj 15 metrov dol-j?a. da ima razmeroma majhno jrl.i-Vo ill ertio telo. Videli -O jo najmanj že štirje Evropei. Mr. Victor I'are. ki živi že l-'! let v Sambesiju. je žival že dvakrat videl in z začudenjem opazoval, kako velika j". A" ostalem domaei prebivalci prise-irajo. tla ta živai v resnici živi. On ji» celo rastijo po božje.
Naročite se na GLAS NARODA, največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
14. aprila:
Čutite Ui Savuia v Cenua Ur de Ktau'-e v Ha\ie
18. aprila:
i'resident Hardingc v Havre l*eu|s< lilaiui v lliimliuig	. -
2:>. aprila:
Mauritania v Clierboun Kotlerdain v Cuulucne »ur Mer
21. aprila:
1'reineu v Bremen Cliampiaiii v Havre
23. aprila:
l:er1a v Cliirlx.mg lluinliuru v llamtiuiK Alaiilialtan v Havre
27 aprila:
Olympic v Clierbuurg
28. aprila:
Vceiidam v IkjiiI> gne sur Mer Kurot>a v Hrtinen Ilex v tlenoa 1'aiis v Havre
2. mala:
Aijuitania v Clierl.ourK Albert Uallin v Hamburg 1'residenl lluosevelt v Havre
4. maja:
Majestic v Clierl>t>uri Vuleiidam v Uoulugne sur Mei
J 5. maja:
$te ite Krah-e v Havre Ilunia v tJeiit>a
9. maja:
Washington v Ilavre Bremen v Hiemen
12. maja:
Clidintiliiin v ll-ivie I Ornitaria v Cherbourg Cul« te d i Sa vuia v Genoa
15.	maja:
Ktiropa v Bremen
16.	maja:
l •eulKrhlaltd v- Hambuig Lalit^elle v llavie
1j> maja:
StalendUni v B--ulogTie sur Mer
Olj mpic v Cherbouig
19 maja:
I'.ins v Havre Aiiuitaiiia v Clieibouig
Saturnia v Trst 23 maja:
.MmiiIi.ii lan v Havre
IJ.inil'Uig v Hamburg
25 mala:
Vrcndam v lioulogne sur M«r
Al j jeglič v Cherbourg '25. maja:
I Bremen v Bremen j Hex v Celina
Berengaria v Cheibuurg
30 maja:
Albert Hallln v Hamburg 1'resiilenl ltousevelt v ll»vr«
1.	junija:
Kuropa v Bremen j Vulendam V Buului;lie
2.	junija: Cbamplain v llavre
! Vult-aiiia v Trst
6- junija: X« w York v Hamburg U'asliinglon v Havre
junija: 1 Hv mph' v Clierbourg Stalfiidaui v liuulbgiie
9. junija:
1'aris v Havre Aijuitaiiia v Cherbourg Cuiilf Ui Savoia v tJelit.a
12.	junija:
j Breim-ii v Bremen
13.	Junija:
1 Ldayetle v Havre
Ueutschialid v Hamburg
16.	junija:
lie de France v Havre Berengaria v Cbeibouig 18. Junija: Kuropa v Bremen
I 20. junija:
Hamburg v Hamburg Majestic v Cherbouij; l Manhattan v llavie
22.	junija:
Veendam v Boulogne
23.	junija:
Cham|>.'ain v Havre
Bex v Uema	*
27.	junija:
Aijuitaiiia v Cherbourg Alt« rt Ballin v Hamburg Olympic v Cl.erbouig
28.	Junija: 8aturnia v Trsi
29.	Junija: 8tatendam v I^ulogim
30.	junija:
Paris v Havre
Bremen V Bremen
3.	Julija:
Lafayette v Havr« Xevv York v Hamburg
4.	julija: Washington v Havre
5.	julija:
Berenearia v Cherb.»uiB
6.	julija:
Majestic v Cherbourg
7.	julija:
lie de Krulice v Havre Con te d i f'avoia v Cetioa Kumpa v Bremen 11. Julija:
Deulschlaml v Hamburg
13.	julija:
Olympic v Cherbouig
14.	julija:
At|iiilaiMa v Cherbourg Vulcania v Trst
15.	julija: Champlain v Havre
17.	julija:
Bremen v Bremen
18.	julija: Manhattan v Havre
I lajn bur g v Hamburg
20.	Julija: ijtatendam v Boulogne
21.	julija:
I'm ris v Havre Hex v Genoa
24.	julija:
Europa v Bremen
25.	julija:
Albert Ballin v Hamburg
27.	Julija:
Majestic v Cherbourg
28.	julija:
lie dc France v Havre "
pesmi šdi&b^Bas
■
1 n	A K noro M s IX PIRAMIDE .............80
AZAZEL, l rdu v cz............................... J.—
nAAVlIA BALADE / V ROMA\CE, trda viz.... 1.25
UUrZIJC BOU ZA Mi LADI /JHl. trda rez .........W
r^^	KRAdl i jO KI (t lm) ...........................r, >
s fnltJ rtzant/.........................................Si)
Mit JE OBZORJE (Gam/I) ______________ 1.25
XARCIS (O ruden), broširano .............30
PRIMORSKE PESMI. (Gruden), vez. ..v > SLUTNJE (Alberchth brus rano ,:10
POHORSKE POTI (Glusrr)t brol......10
STO ('GASK (Oton Zupanč č).............50
VIJOLICA (Prsmi za mladost) ...........,J0
ZY'OXCKI. Zbirka pesmi j za sloven-
v	sL'o nt-'adino.) Trdo vezavo .......»O
XLATOROG, pravljice. trda ves ........ .CO
Narurile jili lahko pri:
KNJICARNI "GLAS NARODA
316 WEST 18th STREET	XEW YORK. N. Y.
m	- ■	-	- j r
iC
] ^-'pomladanski
Skupni Izleti:
: ILE DE FRANCE, 5. MAJA v Havre
Karta do Ljubljane $117J»I; za tja in nazaj $206.5«
: BREMEN, 10. MAJA v Bremen
Karta do Ljubljane $122.24; za tja in nazaj $2l!J»t>
BERENGARIA, 12. MAJA v Cherbourg
Karta do Ljubljane $119.21; za tja in nazaj $306.5«
: ILE DE FRANCE, 26. MAJA v Havre
Karta do Ljubljanr $117.54; za tja in nazaj $206.50
; BERENGARIA, 26. MAJA v Cherbourg
Karta do ljubiJjinr $119.24; za tja in nazaj $206.">0
* _»_ _
Kdor želi iuieti prijetno družbo, naj se nam takoj prigla-- si in če je gi/tov, naj pošlje nekaj are, da niu preskrbimo naj-jj boljši prostor na enemu izmed teh pu mikov. Mi bomo takoj pieskrbeli vse potrebne listine za poUnanje in sj»lob vse, da bo ; vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onili, ki : so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsa-i kemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU)
j 216 West 18th Street	New York. N. Y.
■ «