m
neff' , d«*' >' li W g'
sef
!»'■ lp*
Na»i»T — Aiidroo«:
“NOVA DOBA”
6117 St. Clair Av«.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880)
“i
(NEW ERA)
Na>e geslo v leni letu mora bili: dvajset tisoč članov do konvencije!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLI&RE JEDNOTE — QFFICLAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION.
Ra Ur»d A« Second Clam Matter April 15th, 1928, at Tha Poat Off te« at Cleveland, O, Under The Act ef March Srd. 1*7#. — Ai
ŠTEV. 14
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, APRIL . fH 1928 ~ SREDA, 4. APRILA 1928
fer taailiiijt at »pedal rate ef pasta* a, provided for in Section 1193. Art of October 3rd, 1917, authorized March 18th. 192*.
VOLUME IV.
LETNIK IV.
P® SLOV. SOKOLA - IN DRUGO IZ CLEVELANDA I TEDENSKI PREGLED
Nedeljski m
‘Vitli
Stllo
a prireditev Sloven-v Clevelandu je a naravnost sijajno, Po-našega Sokola in priča-sitto mnogo, toda videli Nobene-
^ neprimerno več.
'orna ne more biti več, da
l^zv-0^ mo^an> da raste, se w,.1Ja in pridobiva na moči in Jubijpnosti.
Bin ^ °*3 zv°k'l' £°dbe priko-
L 0 v veliki, pa popolnoma
K!a. avditorij Slovenskega
, l(|iihega Doma okoli 150 So-°'ov 0,i
’ 7k0*lc« dorasla in nara-j* ’ m se razvrstilo na pro-\ (la lGni °dru, bilo nam je, kot !»,.'larn Je prešinil duše vris
r*hi
■S*
JWske Mo
pri
pomladi.
isk
Koliko je
“0 tu
^ moči, discipline, trdne epote ii Da se posveča
Pje
".Mladosti, lepote in kipe
grupacij. Od na-
m
\4
Ul' ZlvUenja Dosf mnogo časa in po-zor-jf0 ’ P°kazali so nam Sokoli s vajami in vajami na rjj, JU’ vpričo drznosti nekate-L.lluni je včasi kar sapa po-r^U(^ Sokolice so po-nj. 1 višek discipline, gibčno-L* ^'acijoznosti. Ugajal je iik.,!oi,ast, deški in dekliški. irS|. Je bil posebno dober v 'i„ Vl'atolomnih prostih vaj
a
So seveda ne more pre-L ^tevati, a pozna se mu,
Ipolf ^' !(*no vac*‘ v telovadbi, (fjp azal se je, češ, tukaj smo, k vlieni, da zavzamemo vr-
Sr* •
feih	on'	°dstopijo.
1 *)u j*-1 mab Ažmanov So-’ je vzbujal s svojo gib-Lffi in spretnostjo cele sal-
IH'lo >*»	•	•	'	•	i
»••»tauju m veselosti, bil-
(|J ‘"'•manje in veselost sta V a tudi dva mala fantiča. ^ se boksala. Vse telovadita Je občinstvo sledilo z <v, zanimanjem iti ni var-
a|(' S o, 1
^ * aplavzom.
,^ea.ski Sokol v Clevelandu ;r0j Ogradil tisti most med \ ^seljenci ti tu rojeno ^o mladino. Večino te-\lji°’ llami’eč tvori tu rojena 'i U' Kadar nastopi Sokol
0p°' M r mu«'1
Nobenih mej med starej-I^ajti sokol-\in združi vse v eno veliko fjle, ^ Narod ljubi svoje So-0 *e je pokazalo še pri No Sok°l*ski prireditvi, po-\ ^a v nedeljo 1. aprila. ^ ^oliia dvorana, z balko-še ni bila kmalu. 3i s j^čeni telovadbi so bili Vt-.-.j^nji prostori, kjer se , Sov ^os> prenapolnjeni. |\^,1's^i Sokol zasluži vse s ^ Je, kGr 0(jteguje mladi-1 v ^ 0rtiljivim družbam,
.10
, ,M uvi in lepi telovadbi in !	discipline.	V mladi-
^l'di ljubezen do vse-i ^, v Jo našega, da bo ostala ■kr, ' aJ Po duhu, če že ne :oi v° Jeziku. S tem vrši 1 'ko delo za vse naše
rne
no*"? a '
n-oy
let
„ 1)° .Vrb"0
‘r‘k0 >!>>■
nik Mr. Ivan Zorman in dr. F. J. Kern; slednji je predsedoval predavanju, katero se je vršilo v področju podružnice Jugoslo-Venske Matice v Clevelandu. Zvečer je dr. Todoroflf prisosto-val sokolski telovadbi in se je zelo laskavo izrazil o Slovenskem Sokolu.
Miss Jennie Sterle, ki je nastopala že pri mnogih slovenskih koncertnih prireditvah, bo tekom 12., K!, in 14. aprila nastopila prvič v operi “Wizard of the Nile,” ki jo vprizori clevelandska operna družba “The Opera Guild of Cleveland.” Mlada, simpatična rojakinja je prišla iz Slovenije v Ameriko v starosti šest let.
A
Pretečeni teden se je mudila v Clevelandu Mrs. Annie Mah-tiich iz Waukegana, 111. Prišla je bila na pogreb svoje prijateljice Mrs, Frances Trbežnik.
*
Slovensko dramatično društvo Triglav vprizori v nedeljo 15. maja znano narodno igro “Rokovnjači.”
Veselica skupnih društev J. S. K. Jednote v Clevelandu se bo vršila v soboto 21. aprila zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Polovica čistega dobička je namenjena v pomoč stavku joči m premoga r jem.
.<f
V nedeljo 15. aprila se bo
.v^ila^veK.ua _..p4yo.ri,Wv^»Ju.-Venske "delavske dvorane" v Newburgu, oziroma v listi slovenski naselbini Clevelanda, ki se po domače imenuje “Na Ju-trovem.”
\ ^ ln gospodarske usta-^ij» Pridobiva in navaja \	bo voljna in zmož-
’ kn ^^i in voditi te ustano-stopimo v ozadje.
, V ^	^	*
Vi'^d,(i!j0 1- aprila popoldne
VO1 v Slovenskem Na-
°niu odlični bolgarski
. dr. Kosta Todoroflf. 'i, ftje
SS'
k laj , ,ln Bolgarijo, katere-^asu Rl('dilo zbli-• Hi	,	Vsemi	slovanskimi
se je nanašalo v ,ria zbližanje med Ju-
nčno med vsemi na-Or. Todoroff je go-
POSNEMANJA VREDNO!
Rojaki v Rock Springsu in okolici naj ne pozabijo, da ste vrši na Belo soboto, to je H. aprila zvečer, velika veselica v Slovenskem Domu. Čisti dobiček veselice je namenjen v pomoč našim stra j kujočim premo-garjem. Veselico priredijo vsa rockspringska slovenska društva skupno. Uprava Slovenskega Doma bo dala prostore v to svrho na razpolago brezplačno, v namerne, da bo finančni uspeh kar najboljši.
Jugozapadni del države Wyoming nima mnogo vidnih naravnih krasot, ima pa mnogo naravnih bogastev v osrčju zemlje, in kar je še več vredno, ima globoke in mehke slovenske duše in zlata slovenska srca, ki pozabijo Vse morebitne medsebojne nesporazume, kadar se gre za pomoč trpečim rojakom. V sled tega smo lahko prepričani, da bo uspeh prireditve kar najboljši, in smemo že kar v naprej častitati našim vrlim rojakom r Rock Springsu.
  o------------
Skrivnosti vsemirja.
Astronomi harvadskega kolegija so zadnje čase v Afriki opazovali zvezdo Nova Pic-toris, ki se ne vidi s prostim očesom. Do leta 1925 je bila zelo medla, takrat pa je nenadoma vzplamtela v nenavadni svetlobi. Zvezda se je nadalje izpreminjala in zdaj se poroča, da sta iz ene zvezde nastali dve.
ko
ti?
v le
*, W1! ln lahko umljivi sr-t ^ 2ejo ‘‘ Obisk predavanja C	*n	občinstvo
^ Nh. Hn,’em sledilo izvaja-^Urr, tn’W. Precej lepega 11 d i povedala naš pes-
Moč živali.
Kit najhujše udari z repom, najmočnejšo brco vam more dati zadnja noga žirafe, lev pa vam s svojo šapo zamore pri-soliti najhujšo klofuto*
SITUACIJA v premogarski industriji se je obrnila na slabše, mesto na boljše. Medtem ko štrajk na poljih mehkega premoga v državi Ohio, Pennsylvania in West Virginia še vedno traja, so premogarske družbe v državi Illinois tudi iz-prle svoje delavce s prvim aprilom. Do tega dne so namreč plačevale premogarje po stari jacksonvillski lestvici. S prvim aprilom je potekel začasni dogovor in večina operatorjev ga neče podaljšati ali obnoviti. Kot se poroča, so nekateri operatorji dogovor obnovili za eno leto. — Senatni odbor meddržavne trgovine se še vedno bavi s preiskavo premogarskega štrajka. Pred njim je nastopilo več delavskih voditeljev s svojimi argumenti in nasveti. Končno so pozvali še Henry Forda, da jim razloži, kako more on svoje premogarje plačevati po $8.00 dnevno in še delati dobiček, medtem ko drugi operatorji trdijo, da ne morejo plačati premogarjev po $7.50 na dan.
NENADOMA je umrl na večer 30. marca zvezni senator iz države Ohio. Frank B. Willis. Pokojni senotar je bil kandidat za republikansko predpredsed-niško nominacijo in vsled tega zelo znana osebnost. V državi Ohio so bili republikanci razcepljeni med pristaše senatorja Willisa in trgovskega tajnika Hooverja. O priliki primarnih volitev 24. aprila imel bi se [,mUi. ,Md . byj med pristaši obeh frakcij. Nenadna smrt senatorja YYrillisa je situacijo hipoma spremenila. Senator Willis je prišel dne 30. marca v svoje domače mesto Delaware, O., kjer si je ogledal slavnostni obhod, ki je bil prirejen njemu na čast. Zvečer je sedel v dvorani Wesleyan univerze in čakal, da nastopi kot govornik. Postalo mu je hipoma slabo, šel je opotekajoč z odra na hodnik, kjer se je zgrudil v roke svojemu privatnemu tajniku Jonesu in izdihnil. Poklicani zdravniki so mogli konštatirati le smrt. Pokojni senator je bil rojen leta 1871 v Lewis Center, O. Leta 1900 je bil izvoljen v ohijsko državno legislature.	Odvetnik je	postal leta
1900.	Leta 1912	je	bil	izvoljen
v zvezni kongres, leta 1914 pa govornerjem države Ohio. Za isti urad je bil poražen leta 1916. V zvezni kongres je bil izvoljen leta 1920 in ponovno leta 1926.
ZVEZNI SENAT je po debati, ki je trajala komaj poldrugo uro, soglasno sprejel predlogo	za ureditev	jezov	v dolini
reke	Mississippi,	ki	je	lani po-
vzročila toliko razdejanja. Glasom te predloge bi vse stroške nosila zvezna vlada. Določena je v to svrho svota 325 milijonov dolarjev. Delo bi nadzoroval odbor petih mož: vojni tajnik, načelnik armadnih inženirjev, predsednik rečne komisije v dolini Mississippi in dva civilna inženirja. Predloga je zdaj pred kongresno zbornico.
SENATOR NORRIS je v nekem govoru priporočal, naj se ameriški mornariški vojaki odpokličejo iz Nicarague in se jih pošlje v Chicago, kjer naj skr-be, da se bodo primarne in druge volitve pravilno vršile. V Chicagu so bombni napadi in streljanja med pristaši različnih političnih frakcij skoro na dnevnem redu. Nedavno je eksplodirala bomba ob rezidenci senatorja Deneena, vendar ni zahtevala nobene človeške žrtve.
DOKAZ SMISLA ZA LEPOTO
Slovenci imama' kot vsi drugi narodi, poleg nekaterih slabih, tudi precejšno ftevilo dobrih lastnosti. Med tipične slovenske dobre lastšosli spadajo pridnost, poštetmt, varčnost, gostoljubnost, snfžnost in smisel za lepoto. Pjfeebno ljubimo lepoto narave, dpRi se morda včasi tega niti W zavedamo. Pisec teh vrstici je pred leti prepotoval mnogo slovenskih naselbin zapada,/ severa, juga in srednjega zapada. \ marsikatero naselbino je dospel popoln tujec in Jje moral šele iznajti, kje bivajo rojaki, ln zanimivo je, da sworo nikdar ni našel Slovencev, iivajočih v hiši, ob kateri ne bi bilo vsaj ko ščeka naravnih lepot, vsaj nekaj rastočega in lelenega, če je bilo v letnem času. V hiši, okoli katere je ležalfsam prah, ali se je dolgočasil; papir, stare cunje, opeka, zaijavele škatlje n podobna nav|^[<u, niso živeli Slovenci. Kjer fto bivali naši ljudje, je bilo, <},. druzega ne. vsaj na oknih pur lončkov cvetlic, in če je bi|^ količkaj prostora okoli hiše, ibilo je posajeno kakšno drevesce, grmiček, nekoliko tratice lili kakšne zelenjave in cvetlična greda. To je veljalo celo za*male rudarske naselbine, kjer mnogokrat ljudje bivajo v kojppanijskih hišah. Kjer imaj« rojaki lastne hiše, se še mnogo bolj potrudijo. da je okolii-a prijazna it' privlačna, in da l^aže vsaj majhen košček It'pe'narave' katere otroci smo.
Čudovito je, kako more mala tratica pri hiši, nekaj dreves, grmičev in zelenjadnih ali cvetličnih gred olepšati bivališče. To ne samo, da napravi naš dom vabljivejši in prijetnejši, ampak zviša tudi njegovo trgovsko vrednost. Smisel za olepšan je hišne okolice pa je tudi nekaj nalezljivega. Sosedi, ki vidijo lepo urejen vrtič okoli naše hiše, nas kmalu skušajo posnemati ali celo prekositi. Posledica take tekme je, da se zviša lepota celega bloka, vse okolice.
Skoro vsi Slovenci v tej de želi smo otroci kmetskih stari-šev, potomci prednikov, ki so dolga stoletja bivali v prosti naravi, da se jim je lepota narave vsesala v kri in dušo. Ni čuda, da nas spomladi, ko je čas setve in sajenja, kar nekaj sili, da bi sejali, sadili in predajali. Tako delo nam nekako obudi polzavestni spomin davnih časov, nas razvedri in za bava.
Zato, prijatelji, ki imate pri hiši kakšen prostor za drevo ali grmiček, zdaj je čas, da ga posadite. Glede vrst dreves in grmičja se je pač potrebno ravnati po okolici, to jo po kakovosti zemlje in podnebja. V krajih, kjer uspeva vinska trta, jo je priporočljivo posaditi k vrtni senčnici ali goli steni, oziroma verandi. Trta hitro raste in napravlja lepo senco in zelenjavo vse leto. Enkrat posajena, traja mnogo let.
Zdaj je tudi pravi čas za očistiti drevje suhih in pregostih vej, obrezati vinsko trto in prirezati grmiče, da dobe lepo obliko. Tudi trava na vrtu, kjer jo je zima uničila, naj se zdaj na novo poseje. S setvijo enoletnih cvetlic na prosto se zdaj še ne mudi, razen v bolj južnih krajih.
ZDRAVNIŠKI NASVETI
(Piše dr. J os. V. Grahek, vrhov ni zdravnik J. S. K. J.)
Srčna bolezen.
Po štiridesetem letu je srčna bolezen ali srčna napaka vzrok za največ smrtnih slučajev. Tudi druge bolezni, kot na primer rak, se zdi, da zahtevajo več žrtev, kljub napredku znanstva v moderni medicini. V tem ni druzega vznemirljivega,-kot da ima naš način življenja mnogo opraviti s tem. Premnogi izmed nas živimo v preveliki živčni napetosti, nimamo dovolj gibanja, smo preveč podjetni ali dobimo premalo spanja. Da se nekako potolažimo, vsaj začasno, preveč jemo ali vživamo preveč alkoholnih pijač. Tudi sifilis je mnogokrat kriv srčne bolezni.
Srce, ki ima zatvornice, katere vodijo iz enega predela v druzega, je izpostavljeno mnogim boleznim. Te zatvornice zelo pogosto obolijo vsled pluč-nice, bezgavk, Škrlatice, za-strupljenja krvi ali drugih nalezljivih bolezni. Slabi, gnijoči ali bolni zobje so mnogokrat vzrok srčnih nerodnosti.
Da se obranimo bolezni srčnih zatvornic, naj se osebe, ki so bile napadene od plučnice. bezgavk in raznih drugih nalezljivih bolezni, podvržejo vodstvu svojega zdravnika. Ako on misli, da so bezgavke bolne .n jih priporoča izrezati, naj se s tem ne odlaša. Ako priporoča, da gremo k zobozdravniku, ubogajmo. Ako je zobozdravnik našel gnojenje pod. zobmi, podvrzimo se njegovemu zdravljenju.
Srčne' mišice zamorejo tudi oslabeti. Tega se izognemo z zmernim življenjem. Prevelika telesna teža, odvečno basanje želodca z jedjo, pomanjkanje gibanja na prostem, preveč trdega fizičnega dela, prevelike napetosti živcev in prevelika podjetnost in odvečno vživanje alkohola je slabo, ne samo za splošno zdravje, ampak more škodovati tudi srcu in ledvicam in jih poškodovati za vedno. Visok krvni pritisk je večkrat vzrok te vrste srčnih neprilik. Naj ponovim, da osebe, ki so prekoračile 40 let, bi morale dati zmeriti krvni pritisk vsako leto, da se pronajde, če obstaja kakšno znamenje, da se utegne zvišati krvni pritisk, kar more skrajšati življenje.
Ljudje, ki žive zmerno in pri-prosto. so v splošnem bolj zdravi in žive dalje, kot oni, ki pretiravajo v nasprotno smer.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Dne 4. marca je umrl v Zagrebu slovenski skladatelj Fran Serafin Vilhar, star 76 let. Pokojnik je bil sin našega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja, rojen v Senožečah leta 1852. V mladosti se je bavil s pesništvom, pozneje pa se je popolnoma posvetil glasbi. On je bil. ki je uglasbil “Mornarja,' “Nezakonsko mater” in vsakemu znano pesem “Slovenec, Srb, Hrvat.” Sploh je bil odličen in priznan skladatelj. Podlegel je raku na jeziku.
Na Okroglem pri Kranju je dne 14. marca praznoval 65-let-nico mašništva msgr. Tomo Zupan, narodni slovenski duhovnik, ki je bil dolgoletni prvo-mestni Ciril-Metodove družbe. Potom iste je storil za svoj na rod neizmerno dobrega.
V Ljubljani je bil položen k večnemu počitku višji sodni svetnik Josip Potrato. Bil je pravi ljudski sodnik in ena naj popularnejših osebnosti ljub 1 janskega sodišča.
Reškega patrijota, Johne Stiglicha, ki je z veliko vneme delal za aneksijo Reke po Italiji, so fašisti odvedli v neko blaznico v Trstu. Za časa D’Annun-zijevega režima je bil pravosodni minister na Reki. Po aneksiji ga je bolelo, da je Italija tako zanemarjala Reko, in povedal je oblastnikom v Rimu nekaj resničnih. Zato so ga zaprli v blaznico, iz katere je tiše! v Avstrijo. Nedavno se je vinil, želeč1 osebno govoriti z Mussolinijem. Pa so ga zopet prijeli in vtaknili v blaznico.
Iz Dubrovnika poročajo, da bodo v kratkem na svečan način dekorirani mornarji parobroda “Izabran”, družbe Račič, z odlikovanji, ki jih je vlada Zedinjenih držav Severne Amerike podelila za rešitev sedmih oseb neke ameriške jadrnice. Svečanost se bo vršila v Dubrovniku, ker so razen dveh Bokeljev vsi rešitelji Dubrovčani.
JOLIETSKE VESTI
člani društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se bodo nedvomno 'polnoštevilno udeležili prihodnje seje 15. aprila, ki bo zadnja pred prireditvijo velike “Slovensko-ameri-ške nagradne veselice” na večer 19. aprila. Po pripravah soditi, obeta biti ta veselica nekaj takega kot še ni bilo zapisano v slovenski jolietski zgodovini. Upati je, da tukaj-šni rojaki ne bodo prezrli omenjene veselice, posebno, ker se bo zabava vršila v prav domačem slogu. Na programu bo, kot se čuje, tudi sloveči “Em-merson-Carstrom” kvartet. Na vsak način obeta biti prireditev nekaj posebnega.
Seja društva št. 66 JSKJ v nedeljo 15. aprila bo tudi važna iz vzroka, ker bo nadzorni odbor poročal o finančnem stanju društva. Želeti je, da
(Dalje na 6. strani)
Meščanska šola v .^t. Vidu. V početku prihodnjega šolskega leta se bo v St. Vidu nad Ljubljano otvorila meščanska šola.
Novi jugoslovanski podmornici “Nebojša” in “Hrabra,” ki sta bili zgrajeni v Angliji, sta na potu v jugoslovanske vode in bosta v kratkem pristali v dubrovniškem pristanišču. Prvima podmornicama se pripravlja slavnosten sprejem tako v Dubrovniku kakor tudi v Splitu in vseh večjih krajih jugoslovanskega Primorja.
V Hercegovini se je pojavilo močno gibanje za izseljevanje v Turčijo. V zadnjih dneh je nad 200 seljakov zaprosilo za potne listine. Sreski poglavar skuša odvrniti seljake od njihove namere, a brez uspeha. Delavci se izseljujejo zaradi pomanjkanja hrane in brezposelnosti. Oni, ki so se že izselili v Turčijo, poročajo, da se tudi tamkaj težko najde zaslužek.
VSAK PO SVOJE
Nemci na Tirolskem so prav tako zatirani kot Slovenci na Primorskem. V cerkvah in šolah je nemški jezik prepovedan. Učiteljico, ki je učila otroke nemško abecedo, je oddelek vojakov poiskal v stanovanju, jo z nasajenimi bajoneti odvedel, vrgel v avtomobil in jo prepeljal v zapore.
Simbol Velike noči v tej deželi so piščanci in ^ zajci. Kako pridejo do te izredne časti, mi je s sedmerimi pečati zapečatena tajnost. Saj tudi ne vem, zakaj predstavlja slon republikansko in mula demokratsko stranko ali zakaj naznanja na Slovenskem vinotoč zelena smrečica, pivotoč pa šop oblancev.
SD	. .
Res je, da piščanci pridejo iz
jajec in da tudi pirhe predstavljajo jajca. Pirhi z razvitimi piščanci pa niso v modi in bi najbrže povzročili škandal in zamero.
Zajci spadajo med glodavce in skakavce in ne ležejo jajec. Tudi drugače niso z velikonočno sezono v diplomatični zvezi, vendar imajo pri velikonočnih okraskih važno besedo.
Prvi piščanci so se izlegli v bambusovih džunglah Indije in njih potomci so v teku stoletij osvojili skoro ves svet. Prilagodili so se različnim klimatič-nirn razmeram in se v mnogih ozirih izpremenili in civilizirali tako, da bi jih rdeče divje kokoši, ki se skrivajo po bambusovih šumah Indije, teško pripognile za svoje sorodnike.
Domovina zajcev je v grmovju, duplinah in podzemeljskih luknjah vsega sveta. Kje je bil njih prvotni dom, učenjaki ne morejo pronajti, zajci se pa ne brigajo.
SD
Iz piščancev se razvijejo petelinčki in piške, ali kakor navadno pravimo v tej deželi: čikne, pozneje pa kokoši, sitne koklje in hudi petelini. Iz zajčkov pa se razvijejo zajci ali zajklje, to je vse.
.VKV.
Petelini so večkrat dobri pretepači in dobri pevci, čikne pa so dobre za zdražbe delati, in včasi si tudi domišljajo, da znajo peti. Neprekosljive so pa v kokodajsanju.
32
Petelina so smatrali mnogi stari narodi za svetega ptiča, in bržkone se mu pripisuje tudi nekaj državniške modrosti, ker ga najdemo celo v francoskem grbu.
b, ■
Zajec pa ni nikdar kaj prida štel v diplomatski službi. Samo enkrat so ga bile zverine izvolile županom, kot je zapisal naš pesnik Vilhar:
“Zberejo si zajca; a zajec neveden, za čast in za skrb	•
domovinsko nevreden, poznal ni postave, se slednjega bal, ponoči je kimal, podnevi pa spal.
In koj se oglasi jih sto:
Le-ta nam županil ne bo!” Tako ga je dolgoušec v prvi in edini svoji diplomatski službi žalostno polomil.
S
Petelin je junaškega in viteškega srca, če je še tako majhen, zato vživa splošno spoštovanje. Zajca pa si še nobena armada ni izbrala za svoj simbol, če izvzamemo morda laško vojsko pri Kobaridu.
h,
Zajcev je mnogo vrst, veliki so in mali, toda vsi so dolgouhi, dolgokraki in kratkorepi. Za evolucijo nimajo smisla. Kokošji rod pa si izbira najrazličnejših vrst grebene in repe.
(Dalle na 2. strani)
“JVo"t)a Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
______________ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50   Advertising rates on agreement
NOVA DOBA, Volume IV.
Naslov za vse, kar se tiče lista:
 6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
83
NO. 14
VSTAJENJE
Za vsako živo bitje je pač najlepši čas pomlad, čas, ko se narava oprosti zimskih spon in vstane k novemu življenju. Sreča, veselje in lepota more biti le tam, kjer je življenje. Pomlad je tista čudovita sila, ki prebudi nešteta življenja, neštetih oblik, kamorkoli seže njen božanski dih, njen veseli klic. Po poljanah, po gorskih pobočjih, po dremajočih dolinah, po gozdnih zatišnjih, vsepovsod zamrgoli tisočero življenje, ko se na perutih mehkih vetrov prismeje v deželo pomlad. Vsa narava obhaja najlepši praznik leta, praznik vstajenja. Ljudje, naj se še tako odtegujemo vplivom narave, ne moremo zatajiti, da smo njeni otroci, prav tako, kot so drobne cvetke na trati, vrbe ob potoku, bele breze za sečjo, ptice letajoče med zelenečim vejevjem in divjačina v gozdnih zatišjih. Klic pomladi je klic.-vstajenja, klic k življenju in delu. Nobeno bitje, v katerem tli le iskrica življenja, ne more preslišati tega klica. Dih pomlad/ je kot opojno vino, ki ogreje kri po žilah, ki pričara iskre v oči in rudečico na obraz, ki vzbudi v srcu nove nade in novo veselje do življenja.
Logično je torej, da je človeštvo že od pradavnih časov smatralo nastop pomladi za najboljši in najsrečnejši pojav v naravi. In logično je, da je dajalo duška veselju nad prebujenjem narave z različnimi zabavami in svečanostmi, ki so bile dostikrat vsaj deloma verskega značaja. Skoro pri vseh narodih, o katerih nam ve kaj povedati zgodovina, najdemo praznike, ki so se nanašali na prihod pomladi, na vstajenje narave. Babilonci in Asirci so častili boginjo Ištar, katero so smatrali za mater zemlje in rastočih sil narave. Stari Germani so obhajali v aprilu praznik boginje Ostern, ki je bila boginja svetlobe in pomladi. Stari Slovani so častili Vesno kot boginjo pomladi. In tako bi lahko skoro pri vsakem narodu našli kakšno božanstvo, ki je na kak način predstavljalo pomlad in vstajenje v naravi. S češčenjem teh božanstev so bili po navadi zvezani najlepši prazniki, ker je pač pomlad najlepši čas leta. Vsi vemo, da tudi kristjanstvo praznuje vstajenje Krista ob času, ko vstaja narava po daljši ali krajši zimi k novemu življenju To zadnje pač velja le za severno zemeljsko poloblo, kjer se je kristjanstvo začelo.
Kljub vsej navlaki civilizacije, ki nas vedno bolj odteguje naravi, se človeštvo gotovo še za nedogledne čase ne bo moglo ustavljati čarom pomladnega prebujenja, in bo na en ali drugi način dajalo duška svojemu veselemu razpoloženju. Načini takih proslav so se izpreminjali od nekdaj in se bodo gotovo tudi v bodoče, toda motiv ostane isti. Ljudje smo pa že taki, da ne moremo biti prav srečni in veseli, če tega ne povemo komu, oziroma, če tega ne pokažemo tudi javno. Saj pravi pesnik, da “duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli.”
Pomlad je čas vstajenja, čas ko v vsakem bitju vzdrhti veselje do življenja in dela. Vsa narava nam pravi, da zdaj ni čas za dremanje in počivanje. Naše delo za eksistenco nas vodi po različnih potih v različnih smernicah. Kot članom J. S. K. Jednote pa nam je ena smer skupna in ta nas vodi k delu za napredek naše organizacije. Čas najbuj-nejšega gibanja v naravi naj bo tudi čas najživahnejšega dela za J. S. K. Jednoto. Ne pozabimo, da smo se odločili spraviti število članstva naše Jednote na dvajset tisoč pred konvencijo. Če smo toliko živi, da nas je dosegel božanski vpliv pomladi, zamoremo to doseči še predno bo pomlad vtegnila ogrniti svojo najlepšo obleko. Ne pustimo, da bi šel mimo nas praznik vstajenja, ne da bi se spomnili naše dobre J. S. K. Jednote s pirhi, ki jih od nas pričakuje!
O priliki velikonočnih praznikov ne bodo marsikje zbrale skupine rojakov, da si v prijateljskih pogovorih obude spomine na nekdanje lepe čase in zavžijcjo morda nekaj več telesnih dobrot kot običajno. Morda bi bilo priporočljivo, če se edeyi ali drugi pri taki priliki spomni naših sobratov, ki so že leto dni na štrajku, in poskusi zbrati malo svoto njim v pomoč. Vsi taki prispevki naj se pošljejo na glavni urad J. S. K. Jednote.
VSTAJENJE
Veter pleše v sinjem polju Z belimi oblaki,
Vesna pride po podolju Z lahnimi koraki.
V polju, logu in dobravi Cuješ vrisk življenja.
Kajti Vesna pač v naravi Je simbol vstajenja!
(A.J.T.)
BARVANJE PIRHOV NA ZAPADU
(A. J. Terbovec)
Precejšna vrsta let je že minila od takrat, ko je bilo “moje” še vse obširno ozemlje, ki se razprostira med kalno reko Mississippi in sinjim Pacifikom. Tam je šele pravi zapad, in tam je najti idilo, ki prestavlja veličino in bujno mladost Amerike. Tu na vzhodu in srednjem za-padu nas je vse preveč, natrpani smo preveč na gosto, pa postajamo sitni in konvencij onal-ni. Daljava petsto ali tisoč milj mi je takrat bila, kot da grem samo okoli bloka. Naš zapad je tako obširen in raznolik, da ima podnebje vseh vrst. So kraji, kjer je komaj tri meseca leta, vse drugo je zima. Pa so spet kraji, kjer zime in snega ne poznajo. Vmes je pa vse, kar hočete.
Pozimi sem potoval navadno bolj po južnih državah, ker zebe mene neznansko rado. Severne in višje ležeče kraje pa rem obiskoval v poletnem času, ali pa v jeseni, ker jesen je na zapadu po navadi dolga in suha. Tako sem se nekoč konci marca — letnica je itak brez pomena — znašel v mestu Sacramento, ki je glavno mesto Cali-f orni j e, dasi ni naj večje. Tam sem si pri vsaki priliki rad vzel par ur časa, da sem si ogledal krasni botanični vrt, ki je zasajen ob državnem kapitolu. Človeku, katerega zanima znano in neznano rastlinstvo, nudi tisti park užitek prve vrste, ker vsebuje drevesa, grmiče in cvetlice skoro iz vseh delov sveta. Ko sem si ogledal cveteče kamelije iz Kitajske, kavo iz Brazilije, tropična drevesa iz Madagaskarja in otokov Južnega morja, kaktuse iz Mehike in ne-številne druge zanimive rastline, sedel sem na klopico pod visoko oranžno drevo, pobral iz trave žarnorumeno oranžo, nakar sem izvlekel iz žepa železniški vozni red, da si začrtam nadaljno pot. Kmalu sem se odločil, da pred odhodom v Oregon in Washington obiščem še naselbino v severni' Califor-niji, ki je znana po bogatemu zlatemu rudniku.
V par urah sem se že vozil po Southern Pacific železnici severovzhodno od Sacramenta. Kmalu so bili za menoj obširni oljčni nasadi in zavozili smo med čudovito idilične griče, ki so bili videti kot pokriti s snegom, ker so obsajeni s slivami, ki so bile baš takrat v polnem cvetju. Mali jarki, ki so dovajali vodo za irigacijo, so se vili okoli gričev in tuintam je bilo videti nizke hišice, zasenčene s palmami in smokvami. Kot bi gledal vinsko gorico, posejano z zidanicami. Delavci so bili marsikje Japonci, morda najemniki, morda uslužbenci. Železniška proga se je vzpenjala višje in višje in ko smo zavozili v gozdove borovcev, je že nastopil mrak. Strmel sem še nekaj časa v mehko južno noč, nakar sem zadremal. Prebudil me je sprevodnik na neki postaji, kjei je bilo treba prestopiti na stransko progo. Zopet smo se vozili nekam v nočno temo ih zopet sem zadremal. Nekako opolnoči smo dospeli na cilj.
Mesto mi je bilo popolnoma neznano, torej sem zlezel v prvi avtomobil, ki je imel napis, da \ozi do nekega hotela. Prenočiti je pač treba nekje. Napol zaspan se nisem dosti brigal po kakšnih ulicah se vozimo, in dospe vsi v hotel, sem se takoj podal k počitku. Sobo sem dobil v drugem ali tretjem nad s trop ju.
Ko sem se zjutraj prebudil in se domislil, kje sem, me je najprej zaskrbelo, če nisem zašel tako daleč v hribe, da je ostala californijska pomlad za menoj.' Oh, zime sem se vedno tako bal, in se je še danes. Toda, ko sem vzdignil zastor na oknu, se mi je srce zasmejalo. kajti z bližnjega položnega griča me je pozdravljala skupina cvetočih breskev. Na tešče sem zažvižgal yeselo popevko
in takoj po zajutrku sem se napotil po mestu, da si ga ogledam, in pa da najdem tam bivajoče rojake.
Malo, v pomladnih solnčnih žarkih se kopajoče mesto, z nekaterimi strmimi in zavitimi cestami, sem kmalu obhodil. Napotil sem se še malo ven iz mesteca, kjer sem kmalu zašel v gozd borovcev. Zanimale so me izredno dolge igle borovja in čudovito lepi borovi storži, ki so bili veliki kot pollitrske steklenice. Po kosilih sem se odločil, da grem pogledat tisto idilično skupino cvetečih breskev, ki mi je vzradostila boječo dušo že na tešče. Od hotela sem vzel približno smer in v malem mestecu mi ni bilo teško najti, kar sem iskal. Med cve-tečimi breskvami je stala pohlevna, pa lična hišica, pred katero sta dve ženski barvali pirhe. Bilo je na veliko soboto. Tisto leto je bila Velika noč že začetkom aprila.
Baš sem premišljeval, da-li hočem vprašati za bivališče enega mojih prijateljev, katerega sem poznal iz Colorada in o katerem sem slišal, da biva v tej naselbini, ko se starejša ženska oglasi:
“Oh, ali hočeš vse pirhe ru-deče pobarvati? Morajo vendar biti različnih barv!”
Mlajša, kateri je veljal ukor, pa odvrne:	“Rudeči	pirhi so
najlepši, zato jih mora biti največ !”
Zdaj se nisem več pomišlje-val, ampak napotil sem se pod breskve, lepo slovensko pozdravil in vprašal, če mi morejo povedati, kje biva rojak N. N.
Ženski, katerih starejši je bilo morda nekaj nad trideset, mlajši pa okoli dvajset let, sta me začudeno pogledali. Tam je bilo tisti čas le malo Slovencev, in da ju tuj človek slovensko ogovori, to je bilo nekaj nenavadnega.
“Seveda vem,” odvrne starejša, ko je premagala prvo osup-nenje, “toda, ne zamerite, odkod pa pridete?”
Ko ji na kratko povem, kako in kaj, se žena zravna, prime v roke, ki so se zrcalile v vseh mogočih barvah, cunjo, kot bi jih hotela obrisati, in vzklikne:
“O, vi ste, saj sem že čitala od vas, in moj mož vas pOzna še iz Montane, jej, kaj pa vas prinese semkaj ? Ne zamerite, da vas ne morem pozdraviti kot se spodobi, saj vidite, kakšne roke imam od barvanja pirhov! Sedite no malo tu na klopico, da si grem umiti roke! To je pa moja sestra Francka, pred dvemi leti je prišla iz starega kraja; pri nas stanuje, dela pa v neki restavraciji v mestu. Danes popoldne in jutri ima prosto, pa mi pomaga barvati pirhe. No, sedite no malo, da nam spanja ne odnesete, pa kaj povedali nam boste, saj se vam ne mudi. Prijatelj, za katerega vprašujete, je zdaj na delu in pride domov šele proti večeru.”
Ubogal sem in sedel na klopico pod cvetečo breskev. Zgovorna gospodinja je odšla v kuhinjo, da si umije roki, Francka'pa je v nekaki zadregi barvala pirhe naprej. En pirh je pomočila kar v dve posodici, da je dobil zelo čudno barvo. Hišna gospodinja se je kmalu vrnila s steklenico rudečega calif ornijskega vinca — takrat še ni bilo prohibicije — in mi natočila kozarec. Povedali smo si marsikaj, prav kot stari znanci in prijatelji, kajti na zapadu, kjer so slovenske naselbine manjše, so si rojaki vse bližji in zaupnejši kot na vzhodu. In kako bi človek ne bil zgovoren in razigrane volje sredi zlate ealifornijske pomladi, kjer je bilo vince rudeče, pirhi vseh barv, breskovo cvetje pa zaru-delo in istotako Franckin obraz.
Pred odhodom sem moral obljubiti, da pridem drugi dan po pirhe. Drugi dan bo velikonočna nedelja in pirhi bodo že su-
hi. Seveda sem obljubil, tem rajši, ker mi je Francka na skrivaj privoščila pogled, ki je bil lepši kot breskov cvet.
Drugi dan je bila velikonočna nedelja in po kosilu sem se napotil, da izpolnim dano obljubo. Malo za izgovor, malo zares, sem vzel seboj svojo zalogo zlatnine. Vsa družina me je sprejela prijazno, kot je mogoče le na našem zlatem zapadu, kjer niso siti in naveličani eden druzega. Po običajnih pozdravih, povpraševanjih in izrazih gostoljubja, se je pričelo govoriti o kupčiji. Desetletni fantiček in dvanajstletna deklica sta dobila vsak nekaj zlatega za pirhe. Frančki je ugajala zlata ovratnica, v obesku katere je bil majhen demant, toda cena se ji je zdela previsoka.
Potem so se pričeli prijateljski pogovori, oživljani s staro californijsko kapljico in drugimi dobrotami. Od gospodinje sem bil pozvan, da si iz peharja pirhov izberem najlepšega, in jaz sem si ga izbral rudeče barve, kar je Francki očividno ugajalo. Sledil je razgovor o barvanju pirhov, in razigrane volje, kakor sem bil, sem pripomnil, da ni kakšna posebna umetnost barvati pirhe s kupljeno barvo. Jaz da pobarvam pirh brez umetne barve, samo da dihnem vanj. Gospodar in gospodinja sta ugovarjala, a jaz sem bil pripravljen staviti. Ce pobarvam pirh, samo da dihnem vanj, plača gospodar zlato ovratnico za Francko. Ako izgubim, dobi Francka ovratnico zastonj. Z gospodarjem sva si segla v roki in gospodinja je prinesla na mizo krožnik nepobarvanih jajec. Prosil sem še za čašo sveže vode, da ne bi kdo mislil, da imam v ustih kakšne kemikalije.
Odložil sem cigaro, popil požirek vode, katero mi je Francka prinesla, nakar sem pozval vse navzoče, da stopijo bližje in me opazujejo. Gospodar z otrokoma mi je stal nasproti na drugi strani mize, gospodinja na levi, Francka pa na desni, in vsi so me pozorno opazovali. Sklonil sem se nad krožnik, kot da hočem izbrati pravi pirh za barvanje, nakar sem hitro ovil desno roko Francki okoli pasu, levo pa okoli vratu in ji dihnil poljub na lice. Potem sem jo nekoliko podržal in vprašal navzoče, če so že kdaj videli lepši pirh. Francka se mi je izvila iz rok in zbežala, rudeča kot tulipan, ostali pa so vdarili v smeh. Stava je bila dobljena, toda Francka se je dolgo časa skrivala v kuhinji. Nato se je seveda zopet iskrila v čašah californijska kapljica in prijateljska govorica se je pletla dalje, vse do večera.
Pred odhodom mi je dejala gospodinja:	“Le	kar sami se
opravičite in izgovorite pri Francki, jaz vas ne bom!”
Pa me tudi ni bilo treba. Nekaj časa se je deklica še kujala v kuhinji, končno 'pa je le prišla na klopico pod cveteče breskve. Navidezno je bila huda, v resnici pa ne. Ce je še katerikrat pred mojim odhodom zarudela ali ne, pa ne vem, kajti mehka pomladna noč je bila temna in le tuintam je dremajoča južna zvezdica pomežiknila skozi breskovo cvetje . . .
 o--------------
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Japonski petelin Yokohama vrste na primer razvije včasi do 12 čevljev dolg rep.
S
Kokoši, čikne, koklje in petelini morajo prav tako biti navzoči na vsakem banketu, kot govorniki. Zajec po smrti navadno pade v ajmoht, kjer je dobrodošel, ako ga nedeljski lovec ni prinesel iz hladilnice.
Sa
Kokošji rod je muzikaličen °d jajčje lupine pa vse do kurje nirvane. Zajec pa se ne priuči niti takemu priprostemu instrumentu, kot je boben.
SQ
Kot znano, ležejo jajca le kokoši, petelini jih samo nadzira-
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katol. Jednota
Inkorporiran* 1.
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely,	Minn.	p
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN,	412—12th	Ave.,	»•
Duluth, Minnesota.	k
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK,	303 American	State	Ban«
Bldg.^ 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo-
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne PoS‘1)atj! naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pff ' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnih spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Pf ‘ membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av*-> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan^ za obilen pristop. Kdor zeli postati elan te organizacije, na) se -8*®". tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se Pu obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 član* članicami.
ali
jo. Običajna kokošja jajca so bela ali rjava, tore,j jih je treba za pirhe prepleskati z raznimi barvami. Le v republiki Chile živi vrsta kokodajsk, imenovana araucana, ki' leže prave resnične pirhe, namreč višnjeva jajca. Izmed zajcev so le beli toliko napredovali, da znajo rudeče gledati.
L
Vrtnarji niso prijatelji niti zajčjemu, niti kokošjemu rodu. Zajci mnogokrat poškodujejo na vrtu mlada drevesa in pohrustajo najbolj sočno zelenjad. In če pride jata čiken na vrt, povzroči naravnost grozno razdejanje.
.SB
Dokazano je tudi dejstvo, da mnogokrat nastane strahovito
ražefej arije* v' vrtu, kjer goje pečlarji svoje kreposti in vrline, če zaide na gredice jata ne-pernatih čiken. “Žalostna komu neznana je resnica,” da je večkrat vse polomljeno in razpraskano !
Kdor se je dolgočasil, čitajoč to “duhovito” razpravo o pirhih, piščancih, čiknah, petelinili, jajcih in zajcih, naj se znese nad tistim, ki je postavil piščance in zajce za simbol velikonočne sezone. Jaz si umijem typwriter in roke. A.J.T.
USTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisniki, katerih dopisi niso priobčeni v tej številki, naj izvolijo potrpeti. Kar je za pri-občitev pride vse na vrsto. Nujni dopisi, to je taki, ki bi teden pozneje bili brez pomena, niso nikoli odloženi, pod pogojem, da dospejo pravočasno v uredništvo. Važno je pa tudi vprašanje časa. V uredništvu-uprav-ništvu je zdaj dovolj dela za dve osebi, uredmk-upravnik je pa le ena oseba, čitatelji vidijo, da ie treba že nekaj časa list izdajati na šestih ali osmih straneh, to pa največ radi obilice dopisov, oziroma razprav o pravilih. Vse to gradivo je treba urediti, kar pomeni, da je treba 05% dopisov prepisati, oziroma jih na novo sestaviti, da se jih vsaj nekoliko spravi v sklad s slovnico. Posebno paziti je treba pri razpravah o pravilih. To vzame mnogo časa. Urednik-uprav-nik sc 7ie pritožuje četudi mora delati po 12, 14 do 16 ur dan za dnem, ker ve, da je baš zdaj pred konvencijo čas izrednega dela. Prosi pa dopisnike, naj malo potrpc in ne povprašujejo takoj kaj je, z dopisom, če ni priobčen v prvi številki. Vse bo priobčeno, ko bo čas in prostor. To naj izvolijo vzeti v naznanje tudi tisti, ki pričakujejo pismenega odgovora.
Članice društva sv.
$10.00.
“Slovenski Sokol Minnesota $50.00. Skupaj $260.76.
ChW
ivwjsxmj	I/.	,	[(J'
Poprej izkazano $1,^
jeto
Skupaj do sedaj PrC^ 758.26.
Joseph Pishler, .</'• -----------o-----—'
GLASOVI Z RODNE w*
• n$-
Dvojni tir na progi J it Zidan most. Genera^ di' rekcija državnih železi’ ^ rekcija za zgradbo n°v! nic sta začeli izdelovati novega tira na progi .^1» Zidani most. Tako bo država dvojni tir na Pr° ,eby lje — Zidani most, Zafc jjii1" Beograd, Zidani most ^^ ji> ljana — Rakek. Dru£‘ tjc progi Zagreb — Zidani $ potreben, kajti $
na r ,tA
nujno puticucn, -	p»-
drugi tir, ki ga zgrade n r$ Zagreb — Beograd, ne do popolne veljave.
fr
Lovec Karol Gabroii
j«
Petru pod Svetimi	?fl‘
davno ustrelil brka*5
1 trelV
tl»- ,V
davno ustrelil (gypaetos barbatus) ko se je ta spustil na Ijeni ser je krasen e svoje vrste in tem zlUin,J1ji ^ ker je brkati ser v sl^gtre*v|> ropi skoro popolnoma ^ tij Ta v Sloveniji zelo re ^ 51,1 meri z razpetimi PerU j,
 '• ne v Ht
Dne 5. aprila pri«? 2d
večja skupina angiCB . pj-J*
nikov in novinarjev,
poučno potovanje P°
ji. Iz Zagreba odpo11^^**
z avtomobili preko
tara in Sušaka v -e s' ,r
Dne 7. aprila nadaU^ ^
potovanje na Rab in ' v
jo ter preko SarajeV^ jr11
ni j o. Na Bled prisp
okoli 21. aprila.
IZ URADA GL. TAJN®*
IX IZKAZ DAROV l* ŠTRAJKARJE.
133, Gilbert, Minnesota, 1l(^
no na društveni seji $10-0 '.1^ Prebitek na veselici št. 166, ter drugih treh ,aI^)|(|, nih društev v Indianapohs> $93.60.	„	i
Društvo “Golden Gate # Ul, San Francisco, Calif0
$10.00.	tli,
Društvo sv. Jurija Leadville, Colorado $10-00' ^ Slovenski delavski dom, S'1 Farrell, Penna. $30.00-	’	j
Društvo Marija Pomad°] ■ ' Pueblo, Colorado $10.00-	,	1
Društvo “Bratje	j
162, Enumclaiv, Wash. ^ ji #abrano od društva osmih drugih društev V ” tonu, Ohio $27.16.	^
Sestra jJohana Kantz, (( Wis., članica društva s'
tt v« •ed-ška
prc-
101B
ias‘
Pr
ali
1)1«
■0b'f
.00-
im#4.
IS, 1
I ifor
DOPISI
j.	Barberton,	O.
elavsko razmere v našem (i u niso nič kaj povoljne, & jih stavil pod ničlo. ^ se vedno težje dobi, kdor a> Pa zasluži le toliko, da za
tokei
sebe in družino. O
. ^ Prihranku sploh misliti Kur se pa tiče društvene- [ kovanja, pa lahko rečem,
Vs J^Predujemo, kolikor toliko, ^1 mesec. Bi pa lahko še ’Ce bi se člani bolj zanimali w >l>štvo, in če bi se v večnih '^.ev*'u udeleževali društve-t , SeJ bi malo poagitirali med *■ Na zadnji seji nas je ititie e^° število. ali po mojem y še premalo. Upam, da tt*1	na	prihodnji seji še
^,at tolika. Vršile se bodo tj. ne razprave o pravilih, za-Je Potrebno, da ste navzoči.
‘ še štiri seje pred kon-
C!J0- zato je potrebno, da se del,
liegatoma kolikor mogoče
Navodil že sedaj, da se
k* ^ogla po njih ravnati, ^niti	.
1 Po toči je prepozno,
%
kost.
»avi
bo
%
in
stari pregovor. Prepoz-tudi po konvenciji se je-morebitnimi .nedostat-
napakami v pravilih in begati. Dajmo pa tudi
U Agitirati, ji« 0r J*6 gotovo že vsem čla-ti kaZnano, ima J. S. K. Jedno-tj(i .J^Panjo za pridobitev no-Umestno bi bilo.
t planov.
naše društvo malo pri-.®re v tej kampanji, da se jj Rinila naša iskrena želja, naša Jednota res štela članov
encijo.
pred prihodnjo
%
ima z vsakim Počasi se
iM’
jeto
. 01“ a iff
'jv
1 aP i> Kv i <
n tir 'if
drUi
naPjji bo v
j« f trefj/
lH’ nip'/
j&rj
(J
J
Ki-, 80 postali daljši, noči ^< solnce
'Čl1 Ve^ moči-
Sna> zelena in tolikanj V]Jeria Pomlad. Farmer z •!% pregleduje in še tu in ^alo popravi svoje stroje, ^il na plan in se pripravile ^delovanje matere zem-Kos se oglaša, vrabci ve-(|^vkaj0, vse se veseli. Tu-iV,Uštvo sv. Martina se prilito’ Pr*redi malo zabave „ klanom, V soboto, dne
Na a Pr^rec^*° Prv0 P°~
•>n !lsko veselico. Tem po-Judno vabim članstvo na-|Stv.r'1^Va’ kakor tudi druga ^ Ul posameznike iz Bar-111 okolice, da se te na-'tof 6<^*tve udeleže v kolikor ^ velikem številu. Za žel°dce n suha grla bo za plesaželjne pa Se °Va harmonika. Vese-\ yr®i v dvorani društva na Mulberry cesti.
v >1 if'
ib O’
je j, f
riK'trf
jJe ,„1! Wl
ti
df
točno ob sedmih zve-
/'‘ti moram, • da je dru-
i
ia, št. 44 J. S. K.
. 6fiilo na svoi* zadnji seji Priredi svoj prvi X ^n‘ski Piknik dne 17. ju-potom prosim vsa Ki. društva v Barbertonu ^ tieCl’ na-i na ta dan ni-%’e ?rireJ’ajo ene ah druge ,*'> satJ6r s tem ne bi škodo-\	° "am, ampak morda
'>lm sebi-
'Hi v Vehkonočne praznike Je članom J. S. K. Jed-vsem čitateljem Nove llH	Joseph Hiti,
’’UŠtva št. 44 J. S. K. J.
je samo posedal po hiši in se vtikal v vse ženske posle. Za vsako najmanjo stvar mora vedeti. Povsod vtakne svoj nos zraven. Skratka, on je gospodinja, žena in otroci pa so njegove dekle in hlapci. S takim početjem zamori v svoji ženi, kakor tudi v svojih otrocih ves nežni in pravi čut ljubezni in spoštovanja.
Ker se ga vsi bojijo, se mil hlinijo in mu lažejo, vsi so podvrženi njegovi volji, a pomagati si ne znajo. Umevno, da tudi hčere hoče omožiti po svoji volji. Toda hčere so si vendar same poiskale ženine, kateri pa seveda ne smejo priti v hišo in se morajo skrivati pred Petelinom. Starejša hčerka vara s svojim častilcem dr. Gabrščkom, mlajša pa z inženirjem Sodarjem. Sin pa na skrivaj ves gori v svoji študentovski ljubezni za sošolko Tončko. Vsi so v strahu, kaj da bo, ako Petelin o tem zve.
Inženir Sodar pa je sklenil iz ljubezni do Zdenke temu napraviti konec. To se mu je tudi imenitno posrečilo. Kako pa je to naredil, boste pa videli 22. aprila na našem odru, ko boste videli Petelinovo družino. Videli boste gospoda in gospo Petelin, potem hčerki in njih ženine, sina študenta in njegovo “'punco,” potem pa še služkinjo in njenega vojaka. Rojaki iz železnega okrožja, ne zamudite te lepe igre. Poleg igre bo nastopilo pevsko društvo “Lira” in zapelo nekoliko pesmi. Tudi “Naš Jožek” bo nastopil. Kaj bo delal, to boste pa videli. Natančen program bo še naznanjen.
Igra se bo vršila v Washington School auditorium 22. aprila ob 8. uri zvečer.
Za pripravljalni odbor:
John J. Sterle.
lične J. S. K. Jednote!
Matt Petchnick, tajnik društva št. 162 JSKJ.
't*0si	Chisholm. Minn.
^	mo^’” tako se ime-
*tv0 11 ’ katero bo vprizorilo hHJT' Jožefa> št. 30 J. S. L6 Sg, . e v Chisholm, Minn., J° l^rila’	drugo	ne-
Čel	iki noči. Igro	je
.jNsltj '	F. X. Svoboda,	za
^	pa	Presta-
ifi	* Fran Govekar.	V
0^ drir • deset oseb:	Pete-
in n ';ina. ki šteje pet čla-
&	vnanjih.
ki
Petelin,
tfj 6 Por0v10s* naslovno vlogo, .e?S8tCllv mladosti z boga-
V 'ftlo •	sam n*
. !ne. Ta mož, poln
zlomi V SVoji hiši’ poleg Jen° voljo. Imata
i>’ ki n V^v godni hčerki in
^ Je 'i -aja v višjo šolo.
Petelin brez dela,
E.iiumclaw,, Wash.
VABTLO — Tem potom vabim tukajšne in okoliške rojake na plesno veselico, katero prirede tukajšna slovenska društva v soboto 14. aprila zvečer v Krain dvorani. Začetek o polu devetih zvečer. Igrala bo ena najboljših godb, kar smo jih mogli dobiti. Vstopnina za moške je 75 centov, za ženske 25 centov. Mladina pod 16. letom je vstopnine prosta. Za vsestransko postrežbo bo skrbel v to syrho izvoljeni odbor.
Upam, da se je v tem dolgem postnem času vsak nekoliko odpočil in si zopet zaželel nekoliko zabave in razvedrila. Torej, Slovenci in Hrvati od blizu in daleč, obiščite nas na omenjeni večer, in videli boste, da bo zabave za vse dovolj.
Pri tej priliki opozarjam tudi člane društva Bratje Svobode, št. 162 J. S. K- Jednote, da se požurijo in pridno agitirajo za nove člane, kajti manjka nam še samo treh članov, da dosežemo številko sto. Seveda, škodovalo tudi ne bi, če jih pridobimo nekaj' več. Priznati je treba, da so člani našega društva res agilni, da so spravili število članstva v takem kratkem času tako visoko. Društvo je bilo ustanovljeno 11. oktobra 1925, torej je šele dve leti in pol staro, pa šteje danes že 97 dobrostoječih članov v odraslem in 36 članov v mladinskem oddelku. In to v tako mali naselbini! tJaz sem vedno visoko cenil zeleno državo Washington in posebno še farmersko naselbino Krain, in zdaj ponovno vidim, da ne brez vzroka. Kaka škoda, da ne morem priti po pirhe! Op. urednika).
Ako bi bili po, večjih slovenskih naselbinah tako marljivi in agilni, kakor pri nas, bi J. S. K. Jednota gotovo že danes štela 20,000 članov samo v odraslem oddelku. Sicer pa kar še ni, se še lahko zgodi, zato vsi na delo, da dosežemo do konvencije dvajset tisoč članov v obeh oddelkih!
Pozdrav vsemu članstvu naše
Rock Springs, Wyo.
Člane društva sv. Alojzija, št. 18 J. S. K. Jednote vljudno vabim, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila dne 15. aprila ob 10. uri dopoldne v Slovenskem Domu. Na dnevnem redu bo več važnih stvari.
1. Ukrepanje glede prihodnje veselice, ki se vrši dne 28. aprila v prid društvene blagajne.
2. Razpravljanje o pravilih in drugo; ako-imate kakšne dobre nasvete, pridite in povejte.
3. Poročilo odbora za ustanovitev novega v angleškem jeziku' poslujočega društva J. S. K. Jednote.
4. Zgodovina društva za slavnostno izdajo Nove Dobe ob 30-letnici J. S. K. Jednote.
5. Volitev delegatov za XIII. redno konvencijo J. S. K. Jednote.
Nadalje vabim članstvo in vse Slovence in Slovenke, da bi se udeležili veselice, ki jo priredijo vsa slovenska društva v Rock Springsu v pomoč prizadetim štrajkujočim premogar-jem. Veselica se bo vršila 14. aprila in se prične ob 8. uri zvečer v Slovenskem Domu na Bridge Ave. Prostori bodo vsi odprti, kolikor jih ima Slovenski Dom. Zabave bo dosti; svi-rala bo Slovenska godba.
Tn kakor vam je že znano, da kadar slovenske žene in dekleta prevzamejo kuhinjo v oskrbo, da so na svojem mestu z najboljšimi jedili in postrežbo*. Ali na tej veselici bo pa nekaj posebnega:	delikatesa! Mor-
da mi ko tudi brat urednik to potrdil? (Verjamem, čeprav ne vem," kaj bo! Op. urednika).
V	spodnjih prostorih pa že veste kje, bo tudi nekaj, kar je prišlo iz Californije. Mislim, da me razumete. Potem bo tudi šaljivo srečkanje in drugo. Nadalje vabim rojake Slovence in Slovenke iz bližnjih naselbin, kakor Superior, Lion, Reliance, Dines, Wiriton, Blair Town, Sweetwater, da nas poseti.jo ta večer. Povabil bi tudi urednika Nove Dobe, pa vem, da ne pride? (Ej, da je bližje! Poznam Rock Springs! Op. urednika) .
Torej na veselo svidenje 14. aprila zvečer v Slovenskem Domu z gleslom:	“Pomoč	štraj-
kujočim premogarjem!”
Tomaž Čadež, zapisnikar dr. št. 18 J. S. K. J.
Jednoti, ob enem pa tudi svojim prijateljem. Pozdrav in vesele velikonočne praznike vsem članom in članicam odraslega in mladinskega oddelka!	Andy Gombach,
tajnik društva Blejsko Jezero, št. 191 J, S. K. Jednote.
Philippi, W. Va.
V	tem kraju se je ustanovilo novo društvo J. S. K. Jednote, katero smo nazvali “Blejsko Jezero.” Iz glavnega urada smo dobili številko 191. Tem potom poživljam tajnike različnih društev J. S. K. Jednote, katerih člani so raztreseni v naši bližini, naj jih opozorijo, da vzamejo prestopne liste k našemu društvu. Tako zahtevajo pravila. Je pa tudi v korist članom samim, če jih zadene nesreča. Poleg tega se bo pomagalo našemu mlademu društvu, da pride prej na noge in bo imelo več prilike pridobivati nove člane. Tu na okoli biva mnogo Slovanov, ki so v vseh ozirih sposobni, da postanejo člani J. S. K. Jednote. Torej rojaki, nagovarjajte svoje znance in prijatelje. Vsaka značajna in zdrava oseba, ki je zmožna kakega slovanskega jezika, med 16. in 55. letom, je dobrodošla. Boljše slovanske podporne organizacije ne najdete v tej deželi kot je J. S. K Jednota.
Letos je prosta pristopnina za Jednoto in tudi za naše novo društvo. Ako kdo ve za kakšnega kandidata, ki ga lahko z mirno vestjo priporoča, naj sporoči tajniku društva Blejsko Jezero, št. 191 J. S. K. Jednote na naslov: “Aildy Gombach, P. O. Volga, W. Va.” Ali pa jih sami privedite na sejo, ki se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v Philippi, W. Va. (Moro Mine). S tem boste koristili društvu in
Lorain, O.
Kako .je nas in naravo, ki smo bili že vsi spomladno oblečeni ter se veselili solnčnega smehljaja, iznenadil v četrtek in petek,dež, sneg in burja! Po drevju, grmovju, žicah in drogovih je bilo vse ovito v ledeno skorjo, kakor v steklene okraske, ter nas zopet pritisnilo k pečem. Lep pogled da, ko solnce pokuka v to kristalno zimsko obleko.
Da se pa dtl tega žalostnega preobrata in postnega časa malo razvedrimo, bo na veliki pon-deljek v mali dvorani Slovenskega Narodnega Doma skupna veselica vseh ljubiteljev plesa, zabave in pirhov. Praznovati hočemo skupaj, prijatelj s prijateljem in znancem, velikonočni praznik vstajenje narave in nas k skupnemu delovanju.
Članice Gospodinjskega kluba Slovenskega Narodnega Doma preganjajo kokoši in jim oblju-bu jej o dobrega žita in zelene trave, da bi več jajec nanesle; zajci so že najeti in barve pripravljene, regratni čopiči in korenje za pisane pirhe se tudi dobi. Upamo, da bo košara polna, zato vsi oni, ki se jim roke tresejo in katerim se ne, in znajo dobro pirhe sekati, naj bodo gotovo navzoči. Kdor jih največ dobi, bo deležen še nagrade.
Tudi društvo Jugoslovan S. D. Zveze Se pripravlja za prihodnjo konvencijo in priredi veselico na 14. aprila. Vabljeni so člani, da pripomorejo k večjem uspehu, kakor tudi člani ostalih društev ter vsi Slovani.
Na materni dan v nedeljo 13. maja se vrši igra ‘Pogodba,” petje in ples. Igra “Pogodba” je smešna in podučljiva, kako so bili včasih slivenski kmetje lahkoverni in so hodili o polnoči na kresno noč kopat zaklad. Godi se v Ipavi.
Ker imamo vsak samo eno mater, pridimo ž njo vsaj enkrat v letu, da se porazveseli v družbi, ker je trudna skrbi. Oni pa, katerim jo ni mogoče pripeljati, naj se na njen spomin v družbo ostalih mater pridejo zabavat. Žal ne bo nobenemu. Članice Gospodinjskega kluba Slovenskega Narodnega Doma so preskrbele, da so vse vloge v najboljših rokah, pevke tudi in igral bo dober orkester.
Ker ni bila že dolgo nobena igra prirejena, upamo, da nas rojaki v obilnem številu poseti.jo na “Materni dan!”
Vida Kumše.
Aurora, 111.
Sporočam članicam društva sv. Ane, št. 119 J. S. K. Jednote, da j,e društvo na zadnji redni seji sklenilo premestiti prihodnjo sejo iz druge nedelje na četrtek večer 12. aprila za pol osmo uro zvečer. To iz razloga, ker pride Velika noč na 8. aprila.
Naj omenim, da bo na tej seji treba veliko važnega ukreniti, zatorej želim, da se udeležite vse brez izjeme.
Pridite, da se dogovorimo ali se pošlje delegatinjo na 13. redno konvencijo ali ne. Tudi imamo voliti predsednika nadzornega odbora.
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se priredi “Bunco party” dne 19. aprila zvečer v dvorani društva sv. Jerneja, v korist društveni blagajni. Vstopnina za osebo bo 25 centov. Predlagano in priporočeno je bilo, da bi vsaka članica za to prireditev kaj darovala, bodisi kakšen dobitek, jestvine ali kaj podobnega. Torej sosestre, pridite vse na prihodnjo sejo, da se vse potrebno dogovorimo!
Vesele velikonočne praznike vsem!
Julia Verbič, tajnica.
Braddock, Pa.
Post je pri koncu in društvo sv. Alojzija, št. 31 J. S. K. Jednote je zaključilo, da priredi 14. aprila veselico v Slovenskem domu. Veselica se prične ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za moške je 25, za ženske 15 centov. Za malo svoto desetih centov posebej bo nekaterim sreča zelo naklonjena. Društvo je tudi sklenilo, da plačajo vstopnino vsi enakopravni člani in članice, pa če se veselice udeležijo ali ne. Ker bo to prva veselica v tej sezoni, so vljudno vabljeni člani društva št. 31 J. S. K. Jednote, društva št. 300 S. N. P. Jednote in drugi Slovenci in Hrvati v tej okolici, da nas v kar naj večjem številu posetijo.
Ker še ni bilo sporočano v Novi Dobi, poročam tem potom, da ,je veselica, katero so priredila skupna društva dne 28. januarja v pomoč štrajkarjem, prinesla $88.84 čistega dobička. Od te s vote polovico se je posla-
lo	na J. S. K. Jednoto, drugo polovico pa na S. N. P. Jednoto.	John	A.	Germ,
zapisnikar dr. št. 31 J. S. K. J.
Brooklyn. N. Y.
Nekaterim se morda čudno vidi, kaj je z našim novim Slovenskim domom, ki nosi ime “American Slovenian Auditorium.” Pregovor pravi, da je pri vsaki stvari najbolje počasi, pa gotovo. Tega smo se držali. Dobili smo polno moč korporacije 24. marca 1928. Torej oprostite, in zdaj na delo, vsak po svoji moči. Ta dvorana je primerna in dosti velika za vse Slovence v Greater New Yorku.
V	slogi je moč. Pokažimo, da tudi Slovenci kaj zmoremo, ne samo drugi narodi.
Prvo otvoritveno zabavo priredi korporacija American Slovenian Auditorium v lastni dvorani ha 253 Irwing Ave., v soboto 21. aprila ob osmi uri zvečer. In to bo pa v resnici večer, kot ga še nismo imeli Slovenci v Greater New Yorku. da bi se namreč v, svoji lastni dvorani zabavali. Kdor bo dvorano enkrat videl, bo pozabil na vse stranske stvari in štel si bo a čast, da je Slovenec. Natančen program prireditve bo objavljen pravočasno. Pozdrav!
Za odbor:
Jakob Slabič, tajnik.
Ely, Minn.
Vse članice društva Severna Zvezda, št. 129 J. S. K. Jednote tem potom obveščam, da se bodo v bodoče vršile naše seje vsak drugi četrtek v mesecu, o polu osmih zvečer v Jugoslovanskem Narodnem Domu. Članice prosim, da se prihodnje seje polnoštevilno udeleže, ker bomo volile delegatinje za prihodnjo konvencijo in glasovale bomo tudi za predsednika glavnega nadzornega odbora. Poleg tega bo treba rešiti še več drugih važnih zadev. Poživljam tudi sosestre, da nagovore svoje prijateljice, ki še niso članice J. S. K. Jednote, k pristopu v naše društvo. Zdaj je lepa prilika, ker je prosta pristopnina in društvo plača stroške zdravniške preiskave.
Vsekakor, ne pozabite sosestre in pridite vse na sejo zvečer 12. aprila. Po seji bomo imele nekoliko prigrizka. Torej, na svidenje!
S sestrskim pozdravom
Mary Zgonc, tajnica društva Severna Zvezda, št. 129 J. S. K. Jednote.
zabava (party), torej ne pozabite priti na sejo in “party” 13. maja ob dveh popoldne.
Torej se vabi člane in članice, da se udeleže prihodnje seje v polnem številu. Za rešiti bomo imeli več važnih točk v korist društva in jednote.
Apeliram tudi na vas, da poskušate pridobiti kakega novega kandidata ali kandidatinjo za prihodnjo sejo. Pristopnina je letos zopet prosta in društvo plača zdravniško preiskavo do 1. julija. Prosim tudi člane in članice, ki še nimajo svojih otrok zavarovanih pri J. S. K. Jednoti, da jih ne odlašajo vpisati. Pristopnina za otroke je ravno tako prosta, plačate samo tekoči asesment 15 centov. Tukaj imamo še lepo priložnost za agitirati, v tej okolici je še mnogo Slovencev in Slovenk, ki ie jih bi dalo pregovoriti, da pristopijo v naše društvo. Treba je samo koga, da jih nagovori.
Apeliram še enkrat na vse Mane in članice, ki so iz srca za iobrobit našega društva in J.
3.	K. Jednote, da se posebno potrudimo od zdaj do julija meseca, da pridobimo kar največ mogoče novih članov. S tem bomo pomogli k postavljenemu "il.ju, da bo namreč štela naša jednota 20 tisoč članov do prihodnje konvencije.
Z bratskim pozdravom
Joseph Petrovčič, tajnik dr. št. 94 J. S. K. J.
Waukegan, 111.
Članom in članicam društva sv. Roka, št. 94 J. S. K. Jednote naznanjam, da je bilo sklenjeno na seji februarja meseca, da se prihodnja seja, to je 8. aprila, prične točno ob eni uri popoldne, namesto ob dveh.
Asesment se bo začel pobirati ob pol eni uri. torej se vas prosi, da pridete toliko poprej, da bo ves asesment pobran pred sejo, ker med sejo se ne bo pobiralo.
Sklenjeno je tudi bilo, da še ‘preloži za en mesec društvena
Ely, Minn.
Tem potoni poživljam članstvo društva sv. Srca Jezusa, it. 2 J. S. K. Jednote, da se lolnoštevilno udeleži redne mesečne seje, ki se bo vršila 8. aprila, točno ob sedmi uri zve-Ser v Jugoslovanskem Narodnem Domu. Na dotični seji bo /olitev delegatov za 13. redno konvencijo, ki se prične 30. julija 1928 v Ely, Minn. Dolžnost je, da se te seje udeležijo po možnosti vsi člani in članice in zvolijo delegatom sobrate, ka-.erim je pri srcu dobrobit dru-Ttva in celotne organizacije, in ki bodo na konvenciji delovali oo navodilih svojega društva. Na isti seji, to je 8. aprila, se bo volilo tudi predsednika glavnega nadzornega odbora. Ta irad je zelo važen, ker nadzorni odbor ima nalogo investirati jednotino gotovino. Izbirati bomo imeli med tremi kandidati, ki pridejo pri teh volitvah vpo-štev. Ti so:	Rudolph Perdan,
član društva št. 37; William B. Laurich, član društva št. 70, in Mihael Rovanšek, član društva št. 36.
Zatorej, člani, vsi na sejo 8 aprila, ker je zelo važna, da skušamo ukreniti kar največ dobrega za društvo in našo J S. K. Jednoto!
Z bratskim pozdravom
Joseph Kolenc, tajnik.
ta našim štrajkarjem, če se veselica dobro obnese.
Poživljam nadalje člane in članice, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 15. aprila. Na tisti seji bomo volili delegata m 13. redno konvencijo, ki so prične konci julija v Ely, Minn.
Torej, vsi na veselico 14. aprila in drugi dan na sejo!
Z bratskim pozdravom
J. R. Rom, tajnik dr. št. 88 J. S. K. J.
Virginia, Minn.
Poživljam člane društva sv. Štefana, št. 164 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 8. aprila, in sicei v prostorih F. Benchina na 811 — 12th St. N. Seja se prične ob dveh popoldne. Na dnevnem redu bo volitev delegata za 13. redno konvencijo J. S. K. Jednote, katera se prične 30. julija v Ely, Minn. Na tej seji bomo volili tudi predsednika glavnega nadzornega odbora. Priporočljivo je torej, da se omenjene seje udeležijo vsi člani in članice, da potem ne bo kakšne ga prerekanja in kritiziranja.
Z bratskim pozdravom
Frank Benchina, tajnik dr. št. 164 J. S. K. J
Canon City, Colo.
Kot znano, se bo vršila 13. redna konvencija v juliju tega leta. V našem uradnem glasilu vidimo, da člani živahno razpravljajo glede izboljšanja naših pravil. Torej vabim tudi člane društva Triglav, št. 147 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleže seje, ki se bo vršila 15. aprila, da tudi mi kaj ukrenemo za izboljšanje naših pravil. Naše nasvete in priporočila potem priobčimo v Novi Dobi, in če bodo stvarni in Jednoti koristni, jih bo konvencija tudi vpoštevala.
Bratje in sestre, čas do konvencije je kratek. Upam torej, da bo vsak član našega društva prišel na prihodnjo sejo z dobrimi idejami. Zdaj je čas, da si predrugačimo naša pravila, če smatramo, da je tu ali tam izprememba potrebna. Konvencija bo odločevala in če bodo naši nasveti na mestu, bo se tudi nanje ozirala.
Naznanjam ob enem članstvu našega društva, da sem prejel iz glavnega urada glasovnice za volitev predsednika glavnega nadzornega odbora. Kot ste videli v našem glasilu, pridejo na glasovanje trije kandidati, ki so dobili od društev največ podpore, to je: sobrat Rudolph Perdan, član društva št. 37; sobrat William B. Laurich, član društva št. 70, in sobrat Mihael Rovanšek, član društva št. 36. Tu so trije sobrati, katerih eden bo izvoljen v ta važni urad. Volitev traja do 15. maja tega leta. Priporočam vsem, da volijo po svoji najboljši razsodnosti.
Na prihodnji seji imamo za rešiti tudi več drugih važnih društvenih zadev. Ob enem apeliram na člane, da skuša vsak pridobiti enega novega kandidata za naše društvo. Kot vam je znano, je pristopnina prosta od strani Jednote, društvo Triglav, št. 147 pa je sklenilo plačati tudi stroške zdravniške preiskave za vsakega novega člana. Vsak, ki pridobi novega člana za J. S. K. Jednoto, je ob enem deležen do $2 nagrade. Torej, sobrati in sosestre, vpoštevajte gornje vrstice in ne pozabite priti na sejo 15. aprila!
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Joseph Škrabec, tajnik društva št. 147 J.S.K.J.
Roundup, Mont.
Društvo sv. Mihaela, št. 88 je na svoji redni seji 18. marca sklenilo, da prii-edi na 14. aprila prvo pomladno veselico v Pavilion Hall. Člani in članice našega društva, kakor tudi drugi rojaki v tej okolici so vabljeni, da se omenjene veselice v kar največjem številu udeležijo. Namen društva je, da bi posla-
li	v pomoč plačevanja asesmen«
Chicago, 111.
Tem potom naznanjam člani-cem društva Zvezda, št. 170 J.
S.	K. Jednote, da se vrši naša prihodnja redna seja v četrtek 12. aprila zvečer, v cerkveni dvorani na 22d Place in S. Lincoln St. Ker bo ta seja zelo važna, prosim cenjene sosestre, da se je gotovo udeležijo. Na programu bo glasovanje za predsednika glavnega nadzornega odbora, in ukrepati bomo morale tudi glede naše prihodnje veselice, ki se bo vršila 12. maja v Poljski Sokolski dvorani na 1921 W. 22nd St. Potruditi se moramo, da bo veselica dobro obiskana. Naše društvo je še mlado in majhno po številu članstva, zato je razumljivo, da je tudi blagajna bolj prazna.
Ob enem apeliram na cenjene članice, da malo poagitirate med svojimi znankami in prijateljicami in predlagate vsaka po eno novo kandidatinjo na iiaši prihodnji seji. Moja želja je tudi, da bi sosestre, ki so članice pri moških društvih, vzele prestopne liste in se pridružile nam. Čim več nas bo,
„ XD«lje n« 4. atraitf).
DOPISI
(Nadaljevanje iz 3. strani)
bolj se bomo udejstvovale in lepše bo napredovalo društvo in naša slavna J. S. K. Jednota.
Za nove članice imamo zdaj posebno ugodnost, namreč prosto pristopnino, tako od strani društva kot od Jednote. Nova članica, ki pristopi v naše društvo, plača samo tekoči mesečni asesment in stroške zdravniške preiskave z zelo malimi stroški postane deležna vseh dobrot in ugodnosti, katere deli naša dobra mati J. S. K. Jednota.
Sestrski pozdrav članicam društva Zvezda in sploh vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 J.S.K.J.
McKinley, Minn.
Tem potom poživljam člane društva št. 110 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se bo vršila 15. aprila. Pričetek točno ob deseti uri dopoldne. Na dotični seji bomo volili delagata in tudi več drugih važnih zadev bo treba urediti. Zato bi želel in prosil, da pridete na sejo vsi brez izjeme, Člani in članice. Tiste člane, ki pošljejo svoj asesment po otrocih, opominjam, da naj jih pošljejo pred deseto uro, ker po deseti uri se otrok ne bo puščalo v zborovalno dvorano. (Ostalo bo priobčeno med ‘razpravami o pravilih.” Op. urednika).
Z bratskim pozdravom
Matt Dolinšek, tajnik društva št. 110 J.S.K.J.
Imperial, Pa.
Prišel je toliko zaželjeni pomladni čas, katerega se vsako živo bitje veseli. Ali za nas stavkarje ni pravega veselja, ker se nahajamo, kakor na morju, in nam preti nevarnost, da se potopimo, kajti premo-garski mogotci so trdi kot skala. Dolgo zimo smo prestali s pomočjo dobrosrčnih rojakov, ki so nam pomagali s tem in onim. Naj se tem potom zahvalim Louis Zalarju iz Collin-wooda za obleko in obuvalo. Zahvalim se tudi Pittsburgh Reliefu, ki je dosti pomagal meni in moji številni družini. Pomagala nam je tudi naša dobra J. S. K. Jednota, ki skrbi za nas kot dobra mati. Vsem skupaj srčna hvala.
Pozdrav vsem članom in čla-
mogoče udeležite ter izrazite svoja mnenja radi te zadeve.
Dalje je tudi važno, da se udeležujete sej sedaj pred konvencijo ter daste delegatu, katerega boste izvolili, svoja mna-nja, kaj naj se v pravilih pre-naredi, da se bo vedel na konvenciji potem ravnati.
Želeč vsem sobratom in sose-stram vesele velikonočne praznike, beležim Karl Strnisha, tajnik društva sv. Jožefa, št. 89, J. S. K. Jednote.
Ely, Minn.
Tem potom poživljam članice društva Marija Čistega Spočetja, št. 120 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 8. aprila ob dveh popoldne, kakor tudi seje 13. maja. Na teh dveh sejah se bo volilo za predsednika glavnega nadzornega odbora. Volitve se vršijo samo na društvenih sejah in ne doma, torej je priporočljivo, da se omenjenih dveh sej udeležijo članice polnoštevilno.
S sestrskim pozdravom Rose Svetich, tajnica.
Virginia, Minn.
To members of lodge Sv. Stefana, No. 164 J. S. K. J. I announce that there will be a meeting of our monthly date April 8th at 2 o’clock P. M. at Frank Benchina’s residence, 811 — 12th St. N.
I cordially invite all members to a tend, because we will have an election of a delegate to the J. S. K. J. convention, which will be held July 30th, 1928 at Ely, Minn., and election of president of supreme board of trustees. I wish to see everyone attend, so there won’t be any arguments after.
Sincerely Frank Benchina, Secretary lodge No. 164 JSKJ.
Ignac Zupančič,
nicarn:
član društva št. 29 J. S. K. J
Finleyvile, Pa.
Članstvu društva sv. Frančiška, št. 148 J. S. K. Jednote se tem potom uradno naznanja, da smo na seji 11. marca sklenili preložiti aprilsko sejo. Mesto, da bi se vršila 8. aprila, se bo vršila 15. aprila. Prestavljena je bila seja zato, ker pride na 8. aprila velikonočna nedelja. Ker je seja prestavljena na 15. aprila, ne bomo mogli zborovati v navadnih prostorih, zato se bo dotična seja vršila v prostorih sobrata tajnika.
Člani so prošeni, da se seje v obilem številu udeležijo in privedejo vsak po enega novega kandidata s seboj, da jih sprejmemo v vrste J. S. K. Jednote.
Z bratskim pozdravom
Anton Mikec, tajnik.
Sharon, Pa.
V zadnjem poročilu o prispevkih v pomoč sta vkujočim premogarjem, so bila pomotoma izpuščena tri imena. To so: Mrs. Mary Cvelbar, ki je darovala $1, John Lumbert in Joseph Kramar, ki sta prispevala po 50 centov. Toliko v popravek. Vsem darovalcem še enkrat najlepša hvala!
Anton Zidanšek, nabiralec, Box 163, Farrell, Pa.
označenem prostoru. Vabim člane, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 15. aprila, ker takrat bomo volili delegata za 13. konvencijo J. S. K. Jednote. Nekateri člani našega društva še niso glasovali za predsednika glavnega nadzornega odbora; te še posebej vabim, da pridejo na sejo in oddajo svoje glasove. Torej, na svidenje 15. aprila!	Mike Tomec,
tajnik društva št. 16 J. S. K. J.
Rock Springs, Wyo.
Vsi člani društva sv. Alojzija, št. 18 J. S. K. Jednote so tem potom vabljerii, da se zanesljivo udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. aprila. Začetek točno o polu desetih (9:30) dopoldne. Na tej seji se bodo volili delegati za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila v Ely, Minnesota.
Max Kershnik Jr., tajnik dr. št. 18 J. S. K. J.
Gowanda, N. Y.
Poživljam člane in članice društva sv. Jožefa, št. 89 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. aprila v Slovenski dvorani. Kakor znano, imamo voliti delegata za 18. redno konvencijo J. S. K. Jednote v Ely, Minn. Na isti seji bomo tudi volili predsednika glavnega nadzornega odbora.
Ker bo letos J. S. K. Jednota obhajala 30-letnico svojega obstanka, nase društvo pa 20-let-nico prihodnjega januarja, bi bilo po mojem mnenju umestno, ako bi se dalo društvo slikati, ter se slika priobčila v slavnost ni izdaji Nove Dobe. Radi tega je tudi važno, da se navedene seje v kar naj večjem številu
Rockingham, Pa.
Društvo Ilirija, št. 145 J. S. K. Jednote je sklenilo na zadnji seji, da se apelira na članstvo, naj se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila 15. aprila. Na dnevnem redu bo volitev delegata za konvencijo, ki se prične konci julija v Ely, Minnesota.. Torej vsi na sejo 15. aprila!
John Zalar, tajnik dr. št. '145 J. S. K. J.
Pittsburgh, Pa.
Poživlja se člane društva sv. Jožefa, št. 12 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo seje dne 8. aprila. Voliti imamo za predsednika glavnega nadzornega odbora in urediti več drugih zadev.
Frank Alič, tajnik.
.Johnstown, Pa.
Naznanjam članom in članicam društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 J. S. K. Jednote, da sc bodo od sedaj naprej obdrže-vale naše redne mesečne, seje, kakor običajno,' vsako tretjo soboto v mesecih, toda v prostorih društva Adrija, št. 3 S. N. P. Jednote v Cambria City, na 904 Chestnut St. Prihodnja seja dne 15. aprila se že vrši v
Collinwood, O.
V zadnji številki glasila je sobrat J. Gustinčič opominjal člane, da se prihodnje seje dne 15. aprila bolj polnoštevilno udeležijo, da bo takorekoč nekakšni seji podobno. Če podobni opomini v obliki dopisov kaj pomagajo, je seveda drugo vprašanje; kajti večinoma vsak (ako slučajno čita?), si misli, da to se njega ne tiče, češ, saj nimam na seji ničesar iskati, akoravno je dolžnost vsakega, da se vsaj sedaj pred konvencijo bi istih redno udeleževal. Pa kaj bi toliko silil tega ali onega k stvari, ki ga ne veseli, mar zapišem — pridi, če imaš voljo — tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, pa je vsega konec. In če pridejo vsi tisti, ki so bili zadnjo sejo navzoči in še na vsakega po eden, se bo imenovala 50% udeležba, da se bo lahko dva delegata izvolilo za na prihodnjo konvencijo.
Na zadnji seji so člani sklenili, da kdor bo pridobil največ članov v teku tega leta, mu društvo kupi samopojnik z jed-notinim znakom kot darilo. Razen tega si pa deležen od vsakega člana ali članice po' dva dolarja od jednote, kar se tudi velja malo potruditi ob gotovih priložnostih. Seveda člani moramo vpoštevati,, da ako nam prilika nanese, da nagovorimo samo dobre, značajne kandidate, in ne da je le številka. Člani pa, ki še nimate svojih mlajših v mladinskem oddelku, storite, kar je vaša dolžnost. ^Ne upirajte se kot ječmenovo resje, če ti pride v usta, da vas ni mogoče na noben način pripraviti, da bi mladino dali v organizacijo, katere član ste. Pri tujih zavarovalnih družbah jih držimo, češ, da ko bodo dopolnili šestnajsto leto, bodo dobili gotovo svoto izplačano, toda bržkone malokateri se prepriča, koliko bo v resnici prejel. Po pet centov na teden se plačuje (in to je mislim najmanjši asesment pri omenjenih družbah) ali recimo 25 centov mesečno in ko smo plačevali 15 let. to je ob starosti 16. leta, dobimo nazaj $16, kar znači, da smo plačali v 15. letih $18 več kot bi plačali pri eni naših organizacij. Torej smo še vedno $2 na zgubi, brez da bi obresti od tega denarja prišteli. Res to ni dosti, toda nekateri trdijo, da koliko se nazaj dobi, naj mu bo to v površno ogledalo.
Naj pripomnim še zraven, da pri naših organizacijah v slučaju smrti člana mladinskega oddelka se izplača vedno večjo svoto kot pa pri zavarovalnih družbah. Tam se upošteva, koliko časa je bil zavarovan ali koliko je notri že plačal, ko je pri nas deležen po preteku 60 dni, ko je bil sprejet v jednoto po starosti, to je do 12. leta ali od 12. do 16. leta $450.
Pa to ni še glavno, da ker mu naša organizacija nudi boljše pogoje, bodisi odraslega ali mladinskega oddelka, ampak da jo bomo s svojo mladino pomlaje vali ter finančno postavili na bolj trdno podlago in tako zapustili svojim potomcem. To je dobra stran, da ima večina članstva trdno vero v bodočnost teh organizacij, da bodo obstale in se množile v vseh ozirih. Le mali del je tistih, ki trdijo, da bodo šle z njimi vred na boben! Ako bi dotični stopili nekoliko med članstvo, bodisi mlado ali ‘ staro, ali zasledovali njih glasilo, bi prišli do spoznanja, da ni vse tako zaspano kot si predstavljajo v svoji domišljiji. Tu je vstanovljeno angleško poslujoče društvo, ka-
tero šteje do 25 članov obeh. spolov, kateri se udeležujejo sto procentno svojih sej. In kot je razvidno po njih dejanjih, so bolj delavni v tem oziru kot smo mi sami. In končno, podlago imajo veliko boljšo kot so jo imeli naši ustanovitelji ,da so iz nič ustvarili mili j on-dolarsko Jednoto.
Zato opozarjam člane našega društva, kateri imajo otroke, da še niso v mladinskem oddelku, naj me vprašajo za tiskovino ali samo povedo, da želijo jih vpisati v društvo. To se zgodi brez vseh stroškov in poti z njegove strani. Na zadnji seji sem jih dobil za pol ducata, in upam, da tudi prihodnji mesec ne bo brez nič.
Pozdrav vsem in vesele velikonočne praznike!
Ivan Kapelj, tajnik.
Euclid, O.
Naznanjam tem potom, da smo imeli izredno sejo društva Napredek, št. 132 J. S. K. Jednote, na kateri se je volilo delegata za prihodnjo konvencijo in ob enem glasovalo za predsednika glavnega nadzornega odbora. Poživljam vse člane in članice, da se zanesljivo udeležijo seje dne 8. aprila, da bomo vzeli v razpravo pravila. Pogovorili se bomo dalje, če se da naše društvo slikati, da se slika priobči v slavnostni izdaji Nove Dobe, ki izide ob 30-letniei J. S. K. Jednote.
Nadalje se mora ukreniti vse potrebno glede veselice, katero priredi društvo 21. aprila zvečer v Slovenskem društvenem domu. Član ali članica, ki se omenjene veselice ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno.
Torej, na svidenje 8. aprila in vesele velikonočne praznike vsem sobratom in sosestram!
Frank Bajt, tajnik društva št. 132 J.S.K.J.
Federal, Pa.
Tem potom poživljam člane in članice društva sv. Barbare, št. 4 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 15. aprila, to je tretjo nedeljo v aprilu in ne kot navadno, drugo nedeljo v mesecu. Na omenjeni seji bomo glasovali za predsednika glavnega nadzornega odbora in bo volitev delegatov za 13. redno konvencijo, ki se bo vršila konci julija v Ely, Minnesota. Torej, vsi na sejo 15. aprila!
Z bratskim pozdravom
John Demshar, tajnik.
Sarlell, Minn.
Članstvo društva sv. Štefana poživljam tem potom, da se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 15. aprila (ne 8. aprila, ker je istega dne velikonočna nedelja.) Seja je za ta mesec prestavljena z druge na tretjo nedeljo v mesecu. Ta seja bo važna, ker bomo volili za predsednika glavnega nadzornega odbora J. S. K. Jednote.
Vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov vsem!
Frank Triller, tajnik društva št. 117 J.S.K.J.   —o-------------------—
RAZPRAVE 0 PRAVILIH
Ely, Minn.
Razprave o pravilih postajajo čedalje bolj živahne in to je razveseljivo dejstvo, ker iz tega se razvidi, da se članstvo zanima za svojo organiza-1 cijo. Pri naših organizacijah je že stara navada, da se pred vsako konvencijo razpravlja o načinih kako izboljšati organizacijo. To je zel° umestno, kajti z razpravami se bistrijo pojmi in koncentrirajo se ideje. Glavno je, da smo stvarni iri da se ne sjc.uša žaliti mišljenj ih prepričanj posameznih članov.
Največ razprave je sedaj radi imena naše organizacije. To vprašanje se razmotriva že zadnjih enajst let in se bo raz-motrivalo toliko časa, dokler
ne bo rešeno, članstvo v splošnem pričakuje od glavnih odbornikov, da se po možnosti udeleže razprav. Radi tega sem se namenil, da bom po možnosti skušal razpravljati o stvareh, koje se mi zde važne, v kolikor mi bo čas dopuščal.
Ime je na platnicah jednoti-nih pravil in gotovo se je radi tega najprvo začela razprava glede jednotinega imena. Pred-no društva naroče svojim delegatom kako glasovati glede tega vprašanja, je potrehno, da se stvar resno vzame v pretres. Malo manj kot štiri mesece je še do konvencije, in vsako društvo bo lahko do takrat prišlo do zaključka. Razumeti se mora, da ima vsak član pravico misliti po svoje in svetovati, kar se njemu vidi bolj koristno za jednoto. Povsem neumestno je podtikati zbadljive besede, kajti stvarni argumenti vedno več zaležejo. V par dopisih je že bilo nami-gnjeno, “da komur je črka “K” na poti, si lahko pomaga.” Bratje in sestre! Tako podtikanje ni bratsko! Pre-membo ima vsak član pravico svetovati in če svojega cilja ne doseže, se mora zadovoljiti z večino, brez da bi si “pomagal” (ven iz jednote). Obe struji morata imeti v tem pogledu enake pravice in to brez preziranja.
Za svojo osebo sem po večletnih skušnjah prišel do zaključka, da je potrebno spremeniti ime jednote. Prvič radi tega, da bo soglašalo s pravili, jtoja so popolnoma nepristranska; drugih vzrokov je pa več. Večkrat sem prejel poročila od agilnih organizatorjev, ko-ji so mi zatrjevali, da bi imeli veliko več uspeha, če ne bi bilo v imenu besedice “katoliška”. Prospektivnim kandidatom se zdi firma taka kakor-šen je njen napis, in včasih je vse pojasnjevanje za pregovoriti prospektivnega kandidata, zaman.
Ko je prišlo to vprašanje na
vrsto na zadnji konvenciji, sem bil proti izpremembi imena. Kmalu po konvenciji, ko je izšla prva številka Nove Dobe, je prišel napad na jednoto od mesečnika “Ave Maria”, koji list je uradni organ katoliških Slovencev v tej deželi. List je pisal med drugim sledeče:
“NOVA DOBA, glasilo J. S. K. J. — Naročnina $1.50 na leto. — List je uradno glasilo jednote, ki ima v svojem imenu tudi besedico “katoliška”, in ki ima v svoji zastavi presveto srce Jezusovo, toda jednota sama kot taka pa ni katoliška. Glede te jednote smo že večkrat povedali svoje mnenje: Ali bodite katoliški tudi po pravilih in delovanju, ali pa odložite katoliško ime. Sramotno je, ako kdo ni na primer doktor, pa se podpisuje da je doktor. Vsakdo se mu smeje . . .”
Predstoječe vrstice sem citiral iz omenjenega lista, da članstvo lahko razvidi, kaj mislijo o naši organizaciji merodajni faktorji katoliških institucij. Ako hočemo biti popolnoma nepristranski moramo premeniti ime, da ne bodo nasprotniki, ki sploh niso naši člani, imeli prilike nas napadati in odganjati od organizacije naš narod. Razdirati je vedno lažje kakor graditi in tega se radi poslužujejo nasprotniki. Povdarja se, da se bi žalilo naše pijonirje, če bi se izpremenilo ime. Od moje strani ne vidim v tem nikake-ga žaljenja. Jednota je izprva bila katoliška po imenu in v dejanju, zato je tudi ime odgovarjalo tedanjim pravilom. Sedaj pa je ime v protislovju s pravili, ko se podpisujemo': “da smo doktor, pa nismo doktor”.
Ko se je privedlo jednoto na popolnoma nepristransko stališče, ni bil noben izmed
ustanovnih članov radi tega žaljen, še celo glasovali so za to na konvenciji. Kdor je bil na konvenciji v Chicagi, 111., leta 1920, se lahko spominja, ko je ustanovni član (pokojni Karl Zgonc, od društva št. 30), priporočal delegaciji, da naj glasuje za izpremembo imena, ko je konvencija odpravila iz pravil vse, kar je verskega.
Vsem je znano, da sprejemamo v jednoto vse kvalificirane kandidate, ne oziraje se na njih versko ali politično prepričanje. Naša jednota ni nič druzega kot bratska podporna organizacija, brez vsake verske ali politične primesi. Radi tega bi bilo logično, da se ime v toliko izpremeni, da bo odgovarjalo namenom in ciljem organizacije, če ne bo to vprašanje rešeno na prihodnji konvenciji, bo vprašanje zopet prišlo na vrsto čez štiri leta. To nam dokazujejo skušnje v preteklosti.
Kar se tiče stroškov radi iz-premembe, jih ne bi bilo toliko kot se našteva. O tem hočem nekoliko razpravljati ob drugi priliki. Razpravljati imamo pravico vsi ter izraziti svoje mnenje na dostojen načn. Nihče pa nima pravice prezirati drugega radi različnih mišljenj. Kdor je za črko “K” se lahko tako izreče in tako glasuje, in kdor je za premem-bo, sme storiti isto brez da bi se namigovalo: da naj pusti jednoto vsak, ki ni z imenom zadovoljen. Vsi ne bomo nikdar enega mišljenja in baš radi tega imamo zborovanja, kjer večina odloča.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
“Vi morate očistiti va®° od znotraj, sicer jo bo jav”^:
* j
'tol ^ki
očistila za vas od zunaj, n ih osemdeset procentov
praktorjev v Pennsylvj^ prakticira medicino, ne . praktorstvo. To je žalo1’®^ dejstvo, gospodje — ml ; :<| ticirano. medicino. ZadnJe to sem se mudil v vseh drza
St'
mi
ž<
H
’Ha-"terc
Unije in to stanje obstaja vsod. Moji ideali, tikajo^ kiropraktike, so bili Kiroprakterstvo je — , ^ ^ Vi ste se oddaljili tako , od temeljnih principov : praktorstva, da ste izgub*' ^ jo identiteto, in* ste spra'1
vaše glave postavo
znanosti. Osemindvajset ^ praktorskih šol je bilo #* ^ v zadnjih časih in mn®S° j, gih bo sledilo. Najvišja. jj šča v sedmih državah 80 ^jjl ^ legalne prepovedi v 1	^
osemnajstih mesecih, vs® j,, sar so te države za ve n gubljene • za kiroprakt0 ^ ^ , Svaril sem Ohio, naj ^ f osramoti. Tam so skušali^, k jeti postavo za povečanje J" 1 cinskih principov in Pra ji-
eferendu"1
k
Je
%
X
lii
p0(
k
h
iat
le
h
ranja. (Ohijski reiw«=**- ^ ^ ropraktorjev v noveiflb11’ ^ ^ tečenega leta). Jaz rokoval poraz tega re ma. Poražen je bil z ^ glasovi. * V Californiji J^p pretečeno leto izdanega 000 kiropraktorskega ^juf ; Vi ne morete poraziti ,Zt>* kov znanosti. Postave ^ n ih znanosti so krogi je> * mi zaslužimo, ker smo P ^ čili naš delokrog. Kadar^jj, praktorji pridigujejo in. ^ tirajo in skušajo postati
niki, potem je opravičlJ1',^/ jih možje medicine P° :w
(B. J. je pri tem me
nil ^
m
Pittsburgh, Pa.
O KIROPRAKTORJIH
Neki moj prijatelj iz zapad-ne Pennsylvanije želi vedeti, če ne bi bilo umestno postaviti ki-ropraktorje na isto stališče z ranocelniki in sploh zdravniki medicine.
Pred par leti že sem izkušal na to vprašanje odgovoriti," in sodil sem, da je bilo istočasno to vprašanje rešeno. Pojavi se od časa do časa, toda ne pride nikamor. Poskusil bom dati tozadevna pojasnila še enkrat.
Če bi se kiropraktorji držali svojega izbranega polja, in ne bi skušali vseh bolezni na površju zemlje postaviti v eno vrsto, bi morda dobili nekaj vpoštevanja. Pa tudi to je je dvomljivo. Oni poskušajo zdraviti vse bolezni, brez ozira iz česa izhajajo, s kakšno manipulacijo hrbtenice. Da je' to nepravilno, je bilo že premno-gokrat dokazano. Kiropraktor ni kot tak pripoznan v prav mnogih državah. Kiropraktorji so malokdaj poklicani na sodišče kot eksperti v pričevanju. Oni imajo zelo redko, če sploh kdaj, pravo izobrazbo. Omenjeni kult v sedanjem času hitro izginja.
Moje izkušnje s tem kultom so bile mnoge in različne. Ki-' ropraktorji se ne pomišljajo vsako in vseh bolezni pripisovati kakšni izpahnitvi hrbtenice. Oni ne verjamejo teoriji in ne sprejmejo dokazov za vzroke različnih bolezni, ki so bili dokazani javnosti po možeh, ki so posvetili vse življenje znanosti. Oni imajo, kot jaz pravim, omejeno znanje in želijo vse postaviti v ta omejen prostor.
Boljšega dokaza, da kiro-praktorstvo ni uspešno menda ni, kot dejstvo, daje vsako leto manj kiropraktorskih šol in manj učencev.
Na neki seji, ki se je nedavno vršila v Philadelphii, je B. J. Palmer, oče vseh kiropraktor-jev, izdal nekatere izjave, ki so j spodaj priobčene. Ako bodo či-| tatelji pazljivo prečitali ta članek, ne bo treba nikakšnih na-daljnih pripomb od nikogar, da se enkrat za' vselej reši vprašanje, če se naj kiropraktorji postavijo na enako stališče z doktorji medicine ali ne.
V naslednjem je del izjav B. J. Palrnerja:
sko predlogo o temeljnih
W
v <i<* T-“;
stih, ki je bila vložena ^jj| Minnesota). “Zdaj Pa l\0f
ta argument, če morete-vzrok, da izgubljamo J
zadflf
da izgubljamo črti. To je bržkone
me vidite kot kiropraktoj p. jaz ne maram izgubljat' ^ji denarja v«
»to*
»a
Z!
Ha
%
v
Ho
*e
čl
Ci
Vid
lot)
%
s
fen
h
%
M
'at,
k
!k,
kulacije.
nje kiropraktor jev	1 rvi,f' k
njih uspešno, bom ja0 ^l0jcf
bom podpiral sugestij0 "_„sf prijatelja iz zapadne vanije
pei*lis'' i V)
Dr. Jos. V. Glg V'|ir rrhovni zdravnik J- '	■ tj'
p
Pittsbur&'A V
l-fft p
Jednotejy £
V eni zadnjih izdaj f glasila J. S. K.
Farenchak priporočal
venci ja sprejme v	^
debate za in proti predlogu ali resolucij1' ^r, ^ mislim, da on meni tuf ’	^
v konvenčnem zapisn* ^ |/ leži vse, kar se ^ ^ _T/ -vila in ustavo J. S. Jvjat0'j’)c
ozira, če se je nanašaj ^ ^
ali ne. On je mnenja- 1‘ ji!
če 3
resnici ravnali dilih.
po
pokazalo članstvu, ^	j
govi zastopniki na	/Ti:
da«* .
/Vi :
■	. , xki ne C .4
Jaz se na tej toc*	^
•*nchaS i \
storimo to, potem	ojjjjj %
pripravljeni ostati na	t
Če bi bil*1 ^
njam z Mr. Fart
dva tedna. Farenchaka sprejeta
i#
riti
venci ji, bo hotel g°y° Jl(j ^ delegat in delegating1 venciji, in to k vsa "	l,:j (
razpravah. Ali si m()1 ^ •iH le j( stavi j ati, koliko ^8»^. j_. da vsak delegat in	*0	,
izrazi svoje mnenje '	,	i
v '; it|(^ ^
samezni točki razpi'a^e j
A U
Jaz mislim, da bi c pi' li misliti o tei zadev
Kad01
o tej
volijo delegate, naj izvolijo sobrata stro, ki sta zmožna birno na konvencij’ ’^jj f1 gatov, na katere bi ^ ti, ampak mi možgani,
držati organizacijo
P(
K
e.
N
l
ga poštenega denarja ' » t-proti zdravim argument®, I 1 Jaz ne vidim vzroka. Fjpfc v
se morala J. S. K. si^' ‘J ukvarjati s kakšnimi	^	1
n jami. Mi nismo dovoli ^ ^ da bi se mogli spuščat' ^
Naj začnejo /j ^ organizacije in če se F . f j.u
1P
1
%
ki bodo Portl.(
stališču, ali jo posta' (Dalje na 5. s
i P1
^pRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 4. strani)
/az sem bil najbrže navzoč
konvenciJah> kot ka'
K '' drugi član J. S. K. Jed-. ‘del sem dovolj bedarij
30 1>1S°
jav»oS‘
pol'
'i kir0:
rivali#
nje 11 [ržaf
aja
joči *
maja"1.
NOVA DOBA, APRIL 4TH 1928
itii
Je znano, da storiti to, j. 1 Mr. Parenchak, bi napol |a° -Z konvencije cirkus. 1 Iv!"'1 lmamo enega dva Ca Ha vsaki konvenciji. S kislim šaljivce, ki s svo-
dal#. "?mi tratiJ° čas in de" 3 kir<H ta ^akšna šala tuintam je
V I i • a oseba> ki se vedno )] a Je,iz reda. V konvenčnem ivill '1 Piku „;	,	- ,
eme'HScL Pr0Str • Za Sale’
ki^ Ht Je zasedanJe gospo-
aP^*sLa,POraena in se mora s.». !wi2r80V8ki ali sos‘>odar-
godi* 1^2
]i\i$ t-u.,Vem iz izkušnJe>da b° 3 .lflnjib Wrenchak, če bo izvoljen
tcd ^ Se za principe
"dn° C* navodila sv°JeSa
tj ' On je te vrste mož in t0.e j( ‘eba dati kredit za po-' f^opstvo članov in čla-il,spii. . >ater,
r
®retichak namreč delegat, Prišel na konvencijo ar°čil. Potem ne bi pri-
«* P'"
,rakt,c.
ru f
ifli
f
feren
id«'
25#
je
i S25F de»afi
. liiir
za*
fi."
tcifl'
katc
1#
lat
ti zd1 lji'0'. ’
>,
il za' h z«1 v dr
/!
po'
,bu'
lere bo reprezentiral. Pa mnogo boljše, če bo
^drego, da bi bil primorati za nekaj, za kar ne bi bilo v korist
KlO)-;
'cije.
To je baš tisto, » ani« mnogi storiti, če r. 0 ravnati po instruk-^ Ustva, katero zastopa-|j^i ne vidijo marsičesa, Llj0 delegati. Razprave
nr‘‘K
i ,r $ *ij() ClJi mnogokrat raz-(,tv 2adeve, in če bi bile len 'la društveni seji pred-■ dotične zadeve v pra-p 3i morda društvo dalo (L, ravn° nasprotna navo-glasovati. if5j l2ognemo nepotrebnemu časa na konvenciji,
foi* |^as konvencije pomeni .’ n&j bi se vsa priporo-I spremembo ali sestavo slala odboru za pravila Glavni tajnik
a 11 ..
d*>Již’er
1 v l>4
^i)\MMhi konvencijo. On k upoštevati in preštudi-Profil,,
%;,.Odbo za sestavo pro-1 Pravil bi moral imeti
Or>ino pozval društva, da
i#0
a vseh društev, v ^ k;0^Or lji moral obdržati ^	različnih dru-
tem pa ne bi smel po-4 sestavlja pravila za ednoto in ne za kate-
$ Ji
, pr''1:
0 0°i'
pei1*
ef*
rallf
3ra
h I*
Vfr' d
te JV da/1
J *
ud: 2i lik1! |
Aa.t0
■V
<> ini?
na
toc1
iV
a ki
ore*8
dP
(£ VI veslal11
?vi
.dat;
M
no^nJm 00
n>'
p1,
V
°samezno društvo.
m
Dr- Jos. V. Grahek, travnik J. S. K. J.
!r je	Omaha, Neb.
^ vsakemu članu dana v ’ da se lahko dostojno Scii>rlasilu k razpravi o
primerno
Vsebina
citj
,4 ’ ^em se tudi jaz od-^°dam roje mnenje, i 0m začel od kraja, to naPrej. .
■ejjjj 1Ce imena, naj bi se °; kajti ime glede čr-nikakor ni Pravil.
r tij. drugačna, namreč, ^ drugo kot prava ^^nizacijH, katere na-«ju a<?ati eden drugemu jjj, ^sreče, bolezni ali j. Jer Pa ni zapisano v
\	rriora^ ^i^-i i-0 a*i t°,
i1	tv°Jega prepričanja
« čla, poIitiki. Pri nas je
dobrodošel, dokler
’ l'Hvila- kakor jih za-
V!ede na svojili glav-
> HllJih. Kar se tiče ■? ka
# ,
lOi-iV '^i>e'(i ri bi nastali vsled
si nekateri pred-
, i, i lmena, pa niso tako lVk»‘ »i net jaJl^da l ■hko bi se to nare-'%'iclbi bilo treba vse tis-'d^ru*° takoj prenare-L’ ° Se vse porabi, W ye(|liar0(^i nove forme.
|Vj^1 <! _Premenitve imena fe’ kfiu ^ Se moralo takoj
\ J°r bi
' i
s«1
„	j«. •• j,.	— že konvencija
al> ’’ (f A'|jL 4 tudi tam ne bodo >ski^ gtroški> kakor
10 fin	Predstavljajo. Hu ^'eclati na sedanjost ^ij 11 eteklost. Moramo " ^la*!-'V^a^nega narediti ’ Hodi, lfl°’ katera je naša
11	k rasti in na-k ^nizacije. Moje
da
bi ime giasilo
Jugoslovanska Ameriška Jednota, v angleščini South Slavonic American Union. Pomisliti moramo, da od sedaj naprej smo odvisni za nove člane največ od tu rojene mladine, in je tudi njim veliko na imenu ‘Ameriška” (American).
Kaj več glede imena ne bom pisal, podal sem le svoje mnenje glede tega. Vem le to, da čimprej se bo ta zadeva rešila glede imena, boljše bo za vse članstvo. Potem bo mir med članstvom glede tega. Morda bodo nekateri nekoliko razburjeni, toda ako bo zato večina na konvenciji, se bodo polagoma sprijaznili s spremenjenim imenom. Ako bo pa večina, da ostane pri starem, bo pa tudi tako moralo ostati.
Na strani 9, člen IV. “Glavni izvrševalni, nadzorni in porotni odbor,” naj bi se točka 1. spremenila. Glavni odbor jednote sestoji iz treh delov: izvr-ševalnega, nadzornega in porotnega odbora. Izvrševalni odbor naj sestoji iz glavnega predsednika, prvega podpred-nika in drugega podpredsednika, glavnega tajnika, pomožnega tajnika ter vrhovnega zdravnika. Nadzorni odbor naj bi 3bstal iz petih nadzornikov namesto treh. Porotni odbor pa naj bi bil iz treh, namesto petih. Da priporočam zgoraj omenjeno, je iz razloga, da J. 3. K. Jednota je sedaj velika podporna organizacija, in kot ;aka mora biti tudi dovolj pripravljena za vse slučaje. Ako id primeri namreč smrt glavnega predsednika, zavzame mesto seveda podpredsednik. Tako je boljše, da sta dva podpredsednika, kot eden. Dalje, ?lede glavnega tajnika je ravno tako umestno, da se izvoli na konvenciji pomožni tajnik. Ako se glavnemu tajniku kaj primeri, smrt ali kaj sličnega, potem bo lahko pomožni tajnik namesto njega odpravljal njegove posle za toliko časa, kakor bi pravila v tem pogledu določala. Seveda, zdaj bi pomočnica ali pomočnik v takem slučaju opravljal tajniške posle začasno. Toda po mojem mnenju je boljše, da je pomožni ali drugi tajnik izvoljen od delegatov na konvenciji. Poleg glavnega blagajnika ni treba tudi blagajnika neizplačanih posmrtnin. Glavni blagajnik v eni osebi lahko opravlja oba dva urada, in ako se drugo ne bo prihranilo, se bo vožnja in dnevnice blagajnika neizplačanih posmrtnin pri udeležbi letnih sej. Zato naj urad blagajnika neizplačanih posmrtnin odpade.
Da priporočam pa pet namesto treh nadzornikov, pa iz lastne iskušnje vem, ker v glavnem uradu pri reviziji jih mora biti pet, da ima vsak svoje knjige v rokah pri računih ali priporočilih. Premoženje organizacije se veča in s tem tudi odgovornost ter delo. In za slučaj, kakor se primeri, namreč smrt enega izmed nadzornikov, ako jih je pet, še vendar štirje ostanejo. Pri treh pa naj eden umrje, ostaneta začasno samo dva. Moje mnenje je, boljše je, da smo sigurni in da je toliko odbornikov, kolikor se jih v resnici rabi za točno spolnovanje svojih uradov, katere rabi organizacija.
Dalje glede porotnega odbora. Kakor se razvidi iz poročil glavnega porotnega odbora, jih je zadosti tri, namesto pet. Trije porotniki bodo ravno tako lahko kako zadevo rešili kot petero, torej sem zato, da se izvoli za naprej tri.
K točki 2, pod istim členom, naj bi se dodalo, da kandidat za glavni odbor zamore biti le ameriški državljan, biti mora dobrogtoječi član jednote najmanj' eno leto. (In ne sme biti glavni odbornik kake druge podporne organizacije. To zad-j nje naj bo dodatek k tej točki.)
Glede konvencije, da se ne bi toliko časa obdržavale, .se strinjam z mnenjem in nasveti sobrata Okoiisha, od društva št. 44. Prečital sem iste v št. 12 Nove Dobe, in sicer v šestili
odstavkih, in bi tudi jaz priporočal, da bi jih odsek, kateri se bo sestal pred konvencijo, po možnosti vpošteval. Na ta način se kaj lahko prihrani nekaj tisočakov, namreč, da se prej konvencije završe ali končajo. Ako se bo to uvrstilo v pravila, se bo precej prihranilo, ker tudi meni so znane konvencije, in sem tudi videl, da se dosti časa porabi, za kar potem jednota, oziroma članstvo finančno trpi.
Glede bolniške podpore sem zato, da bi ostal en in dva dolarski sklad. Tridolarski sklad naj se odstrani, ker isti se nikakor ne bi mogel vzdržavati. Skladi naj bodo razdeljeni, namreč vsak fond posebej, za $1 ali $2. V katerem skladu da je član zavarovan, v tisti naj v slučaju deficita član plača posebno naklado, ako bi bila slučajno razpisana. Za dva-do-larski sklad bolniške podpore je pripororočljivo nekoliko zvišati asesment, najmanj pet centov mesečno. Na ta način bi morda se izognili nepotrebnih naklad.
Za danes naj zadostuje, ob priliki se še oglasim.
Z bratskim pozdravom
Frank Skrabec, glavni nadzornik J. S. K. J.
Salida, Colo.
Kot bivšemu desetletnemu odborniku in dvakratnemu delegatu J. S. K. Jednote mi je sveta dolžnost, da se tudi jaz malo oglasim z nekaterimi nasveti, če ne bodo romali v uredniški koš. Strinjam se z nasvetom sobrata Okoiisha, ki priporoča, da bi glavni uradniki 80 dni pred konvencijo priobčili svoja poročila v našem uradnem glasilu. Na ta način bodo podučeni o njih delovanju ne samo delegati, ampak vse članstvo. S tem bo prihranjeno precej časa konvenciji. Na zadnji konvenciji so uradniki čitali svoja poročila ves dan, in to velja mnogo denarja. Tudi krajevna društva naj bi napravila isto in dala v glasilo vsaj 30 dni pred konvencijo, česa želijo, in isto naj bi poslala tudi na glavnega tajnika, kopije pa naj bi se spravile. Tako bi članstvo že naprej vedelo, kako se bo delalo na konvenciji.
Pri volitvah glavnih uradnikov bi svetoval, da se noben glavni uradnik ne voli soglasno, ampak nominira naj se več kandidatov. Kateri dobi pri glasovanju največ glasov, bi bil izvoljen za dotični urad, in kdor bi mu bil po številu glasov najbližji, bil bi namestnik, ki bi zavzel uradnikovo mesto, če bi dotični umrl, odstopil, bil suspendiran ali odstavljen. S tem bi si prihranili splošno glasovanje, oziroma nadomestne volitve v slučaju izpraznitve kakšnega urada. Seveda, vsak, ki sprejme nominacijo, mora dokazati, da je sposoben za urad, v katerega kandidira.
Priporočal bi tudi, da se črka “K” odstrani iz imena, če se pravila ne napravijo, da bodo odgovarjala glavi. Tako kot je sedaj, je smešno. Naj se izpremeni ime, da bo odgovarjalo pravilom in v Jednoto naj bi se sprejemali vsi zdravi in značajni ljudje bele rase, ne samo Slovani (pod pogojem seveda, če se ime primerno spremeni). Nikomur ni treba pričakovati, da bo naša ali pa katera druga Jednota mogla po dveh desetletjih še ostati slovenska. Mi bomo v tem času morda že pozabljeni, naši otroci pa bodo še v Jednoti, in radi teh je treba, da se da organizaciji dober in širok temelj za napredek. Ako pa gremo po starem in pustimo “K” še v imenu, pa še pravila izpremenimo, da bodo katoliška, čeprav bi morda prav ‘‘ta-hu-dih” ne sprejemali v organizacijo.
Glede sestave provizoričnih pravil se glasom sklepa glavnega odbora snidejo trije delegati v mestu konvencije deset dni pred začetkom konvencije. Po mojem mnenju bi zadostovalo, če bi se omenjeni odsek se-
stal le pet dni pred konvencijo, ker delegati itak ne vzamejo njih nasvetov.
Poverilni odbor pa bi moral biti izvoljen od konvencije in bi! morali v istem biti delegati, ki j se razumejo na poslovanje. S tem bi se dosti časa prihranilo, namreč, če odbor razume svoje poslovanje. Na zadnji konvenciji sem tudi videl, da se je izgubilo dosti denarja pri vožnjah, kar ni koristilo niti delegatom, niti Jednoti. Po mojem mnenju bi bilo umestno, da se glavni predsednik obrne pred konvencijo do železniških družb in pronajde med katerimi večjimi mesti in Duluthom bi se mogla dobiti znižana obojestranska vožnja za delegate in glavne odbornike. S tem bi se Jednoti mnogo stroškov prihranilo, kajti v poletnem času se na marsikaterih železnicah dobe vozni listki v obeh smereh po znižanih cenah. Teh naj bi se poslužili delegati in glavni odborniki, kjer se jih dobi.
Čital sem tudi nasvet sobrata Okoiisha, da naj predseduje konvenciji glavni predsednik ali pa podpredsednik. To je pravilno, kajti, če je bil štiri leta zmožen predsedovati organizaciji, predseduje tudi lahko konvenciji. Ce bi bil pa ugovor proti njemu, naj predseduje predsednik glavnega nadzornega ali porotnega odbora. Da ne bo zopet tako, kot je bilo na zadnji konvenciji, ko je nekdo predlagal, da se plača za delo konvenčnega predsednika $150. Res, da je to teško in nehvaležno delo in dotičnik se lahko zameri na eno ali drugo stran, kar ni prijetno, če kandidira za kakšen urad. Vsem ustreči pa noben ne more. (Bi še lahko precej pisal o tem, pa je boljše, da neham).
Sobrat Okolish piše tudi zaradi veselic o priliki konvencije in priporoča, naj bi se take prireditve v počast delegatom vršile, če se že morajo vršiti,’ ko bo konvencija zaključena. Nekateri delegati, ki imajo kakšne odbore, morajo delati zvečer, drugi, ki nir>ajo takih opravkov, gredo pa na veselice ali bankete, in posledica je, da so drugo jutro zmučeni vsi skupaj, in tie morejo delati, kot bi bilo treba. Čast je mala stvar, delo konvencije pa je velikega pomena. Torej, nobenih veselic pred zaključkom konvencije.
Vem, da si sobrat urednik mislil, kdo bo pa vse uredil, če se bo v Novi Dobi priobčilo pred konvencijo vse, kot sem začetkom tega dopisa priporočal. Pa naj si vzame pomočnika, če ga potrebuje! (Yes, prijatelj Lojze, tam pod colorad-skimi snežniki, potreboval bi dva, ne samo enega. Pa kdo jih bo dal! Op. urednika).
Naj zadostuje za enkrat. Ko bom vtegnil, se pa še kaj oglasim.	Louis	Costello,
član društva št. 78 J. S. K. J.
Kock Springs, Wyo.
Zdaj je čas, ko plameni ogenj in se topi železo v različne svr-he. Mislim namreč razmotriva-nja o pravilih, ki so zelo živahna in vsestranska. Dopisnik iz Homer City, Pa., priporoča, da bi se vse priobčilo v zapisnik, kar kateri delegatov priporoča in predlaga. Toda to bi vzelo zelo veliko časa in bi stalo mnogo denarja. Ako bi vsak delegat govoril k vsaki točki, za katero se zanima njegovo društvo, rabili bi na konvenciji stenografe, konvencija bi se zavlekla v nedoglednost in izdaja takega zapisnika bi vzela celo knjigo. To bi stalo mnogo denarja. Za naše uradno glasilo moramo plačevati tiskarno otl števila strani. Računati se mora z delom stavcev in ceno papirja. V konvenčni zapisnik naj bi se vpisalo imena delegatov, njih predlogov ■ in glasovanj le v zelo važnih zadevah, na primer glede izpre-membe jednotjnega imena, glede bolniške podpore in podobno.
Ker že omenjam izpremeni-tev irneuu in je to moj drugi in
zadnji termin glasom sklepa glavnega odbora, bi priporočal, da naj bi glede te zadeve, namreč glede izpremembe imena, društva glasovala tajno, potem pa po izidu tega glasovanja naročila delegatu, kako naj glasuje. Tudi glede drugih važnih zadev naj bi društva tako glasovala v navodilo delegata.
Vrhovni zdravnik Jednote je v sedanjih razmerah eden najvažnejših uradnikov in bi se moral njegov delokrog razširiti. Njegovo delovanje in odločeva-nje je po sedanjih pravilih omejeno. Za marsikatero operacijo bi vrhovni zdravnik operacijsko podporo odobril, če bi ne branila pravila, in za druge bi jih odklonil, če bi ne bila napoti pravila.
Naj navedem neki slučaj h naše naselbine. Devetnajstletna članica je lani meseca maja v avtomobilski koliziji dobila take poškodbe, da nikdo ni pričakoval, da bi ozdravila. Obraz ji je bil odtrgan nad očmi, da se je videlo v notranjost grla. Usoda in zdravniška veda pa je tu pomagala. V januarju tega leta je zdravnik nadomestil zdrobljeno kost med očmi s kostjo, katero je je izrezal iz desne noge pod kolenom. Ta operacija je bila velikega pomena za možgane prizadete deklice, za vid, sluh in vonj. Pred operacijo ji je slonela zdrobljena kost na glavni žili, kar je oviralo vid, sluh in druge prej omenjene zmožnosti. Omenjena operacija je bila ena prvih te vrste na zapadu in se je dobro obnesla. Izvršil jo je tukajšni zdravnik dr. Edward S. Lauzer, po rodu Ceh. Leta 1925 je omenjeni zdravnik potoval pc Evropi in na Dunaju prisostvoval eni slični operaciji, za kar je moral plačati več sto dolarjev. Kot že omenjeno, je bila operacija na prej omenjeni deklici naše naselbine uspešna in kost iz noge nadomešča ^drobljeno obrazno kost.
Vrhovni zdravnik pa je moral operacijsko podporo za omenjeno operacijo odkloniti, ker naša pravila takih operacij ne pokrivajo, dasi se plačuje operacijska podpora za mnogo manj važne operacije. Iz tega vzroka bi priporočal, da bi se vrhovnemu zdravniku v gotovih slučajih dale bolj proste roke.
Z bratskim pozdravom
Louis Taucher,
član društva št. 18 J. S. K. J.
Lawton, Mich.
Že dolgo časa čitam Novo Dobo, pa še nisem videla/* dopisa iz tega kraja. Naši znanci v drugih krajih si pač mislijo, da smo v Michiganu vsi pomrznili. Pa ni tako hudo. Najhujši mraz je tu januarja in februarja, toda mi se ga ne bojimo. Nevaren pa je mraz v aprilu in maju, ker takrat se bojimo pozebe. Morda bi bilo dobro, če bi tema dvema mesecema premenili imena, da bi nas strah pred mrazom minil. To je podobno, kot pri naši organizaciji, glede katere priporočajo nekateri, da bi ji spremenili ime. Ima pa že dolgo črko “K” v imenu, in še ni po-zebla. Mislim, da to nobenega ne boli.
Dosti jih je, ki ne vedo, ka.i pomeni spremeniti ime. To bi se reklo vrata odpreti vsemu narodu do naših skladov, kar se pa meni ne vidi prav. Po mojem mnenju bi se moralo dati prvo pravico starim članom, kajti oni so to skupaj znesli. Dokler so oni nosili, je šlo gori, za naprej se pa ne ve, ali bo šlo gori ali doli.
Pa je bolje, da končam, zakaj dopis je postal prevelik in sobrat urednik se bo morda jezil, češ, še te iz Michigana je bilo treba! Pa upam, da bo že potrpel, kajti to je moj prvi dopis, In njemu je pač znano, da je vsak začetek težak.
> Mary Gornik,
članica društva št. 178 JSKJ.
dre ja, št. 84 J. S. K. Jednote se hočem tudi jaz malo oglasiti k razpravam o pravilih, dasi se o tem že itak 'toliko piše, da postaja list premajhen. Po mojem mnenju naj se sklad trido-larske bolniške podpore odpravi, ker se ne more vzdrževati. Še dva dolarja je malo preveč. Morda se eden ali drugi ne bo s tem strinjal, toda je vendar znano, da pred časom ni nobena naših organizacij plačala več kot en dolar dnevno. Saj nismo zato pri društvih, da bi nas ista živela, ampak da nam nudijo le nekaj neobhodno potrebne pomoči v bolezni. Mnogi se izražajo, češ, da Jednota ima dosti denarja, tistega pa ne pomislijo, da Jednota ni kakšen Rockefeller, ampak, da smo Jednota mi.
Ako nastane v bolniškem skladu primanjkljaj, moramo seči v žep in plačati izredni asesment, kajti država ne dovoljuje, da bi se to izplačevalo iz smrtninskega sklada. Sicer ima pa Jednota tudi glede smrtnin velike obveznosti, katerim bo morala zadostiti. Torej je dolžnost vseh članov, da čuvaje Jednotino blagajno izkoriščanja, prav kot bi čuvali svoje lastno premoženje.
Glede imena ni vredno, da bi se dosti prerekali. Jaz mislim, da ime je ime, naj bo Mica ali Urša, Janez ali Marko. Le za druge reči, ki so bolj potrebne, se pobrigajmo., Jaz sem že 26 let pri J. S. K. Jednoti in v tem času je pri nji včlanjena vsa moja družina; mislim, da ostanemo do smrti, brez ozira na ime.
Nekateri dopisniki priporočajo bolj strogo nadziranje bolnikov, ali kaj pomaga, ko še vsi prsti na eni roki niso enaki. In tako je z nami. Saj nisem proti podpori, če je član potreben in opravičen do nje. toda izkoriščanje je vse prej kot bratsko.
Ugaja mi sugestija sobrata Roma, od društva št. 88, da bi se namreč plačevalo vsem enako po $1.50 dnevne bolniške podpore do pol leta, potem pa po 75 centov. Tudi tajnik društva št. 122 ima nekatera dobra priporočila, namreč, da bi se v konvenčnem zapisniku zabeležilo kaj bodo delegati go vorili in priporočali.
Dopisnikom bi priporočala, da se oglašajo le v važnih zadevah organizacije. Pregovarjanje glede imena je malenkostnega pomena. Vsem in za vse pa nikoli in nikjer ne bo prav. Še pri enem društvu so različni nazori, radi tega ni nič čudnega če. je članstvo naše velike skupne organizacije tudi različnih misli, saj smo raztreseni marsikje po več tisoč milj odda tjeni drugi od drugega.
Naj sobrat urednik oprosti, ker se je moj dopis malo preveč zavlekel. Zdaj bom pa zares končala, ker se imava s pečjo nekaj pogovoriti glede žgancev in zelja. Pozdrav vsem članom in članicam J. S K. Jednote!
Mary Smith članica društva št. 84 J. S. K. J
Trinidad, Colo. Kot ciamca društva sv. An-
Barberton, O
Bolniška podpora bo eden najtežjih problemov na prihodnji konvenciji. V prvi vrsti seveda dva in tridolarski sklad. Kar se tiče en-dolarskega, o tem se bo lahko ukrepalo, to pa zavoljo tega, ker ni bilo že ne vem koliko časa nobenega izrednega asesmenta za v ta sklad. Kar se tiče tri-dolarske-ga sklada, če ga člani, ki so v njem, ne morejo vzdrževati, je najboljše, da se ga odpravi. Ti' sklad bom omenil še proti koii'-u tega komentarja. Vzemimo p,a v pretres dva-do-larski sklad. V' dva-dolarskem skladu imamo št voMko članov, ki so čvrsti ir. r'.dravi, največ še mladi fantje in tudi nekateri oženjeni. Ti so se zavarovali v tem skladu ponaj-več zavoljo tega, ker je naša jednota nepristranska in ker oni hočejo, da ostanejo člani samo te jednote. če se zviša
asesment, bodo zelo prizadeti in se jim ne bo zdelo nič kaj po volji. Poleg tega bo pa tu-do agitacija za v ta sklad prizadeta. če pa ne bomo tudi v ta sklad dobivali novih, mladih moči, bodo vseeno vedno večje naklade, pa naj se zviša asesment še tako visoko.
Pred dobrim letom, ko sem debatiral z sobratom Okoli-shem, mojim prednikom pri tajništvu društva sv. Martina, št. 44, sem bil istega mišljenja kot on, namreč, da tista društva, ki vzamejo več bolniške podpore kot pa za isto plačajo, da od več prejete svote plačajo' nekake procente kot izredni asegment jednoti. Po moji petnajst mesečni skušnji kot tajnik enega največjih društev spadajočih k raznim jed-notam in zvezam v Barberto-au, sem pa prišel na papolno-ma drugačno mnenje. Pojmiti moramo prvič to, da člana, ki je zavarovan za en dolar bolniške podpore, nikakor ne moremo siliti, da bi plačeval omenjeno naklado za v dva-dolar-ski sklad. Drugič, ali bi bilo bratsko, ako bi se hotelo prisiliti morebitnih pet ali šest članov od enega društva, da plačajo izredni asesment. če se omenjeni procenti uveljavijo, bi nam mogli več škodovati kot pa koristiti.
Vzemimo na primer društvo, ki šteje trideset članov. Od teh naj bo sedem do osem takih, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore. Eden naj zboli za to ali ono bolezen za tri ali štiri mesece. Naj zboli za sušico, kar je nekaj navadnega med delavci. On bo bolan morda toliko časa, da umrje. Pri tem naj se še eden malo pobije v tovarni ali kje drugod. On bo tudi zahteval bolniško podporo. Ali bodo potem člani omenjenega razreda pri volji plačati izredni asesment? Po mojem mnenju ne. Eni bodo pustili društvo, drugo pa znižali podporo. Ali bo potem društvo, ki bo imelo člane samo v en-doJarskern razredu, pri volji plačati omenjene procente, pa naj jo zahteva od članov ali pa da iz društvene blagajne? Tudi ne. Kaj potem? Ali se bo tako društvo razpustilo?
Vzamemo lahko na primer naše društvo. Pri nas imamo 191 članov odraslega oddelka Od teh je samo 20 zavarovanih za dva dolarja dnevne bolniške podpore. Ali pri nas ne more priti enaka nepovolj-nost? Kar se pa tiče strogega bolniškega nadzorstva je pa skoraj brezpomembno. Lahko se pripeti, da se utrga podpora v resnici bolnemu članu, kar po mojem mnenju ni pravilno. Vedno bomo pa dobili take, ki simulirajo, da se bodo ravnali strogo po zdravniških predpisih in društvenih pravilih. Nikakor se tudi ne strinjam, da se bolniška podpora ne plača, če član ni bolan več kot sedem dni in ne s tem, da se bolniška podpora utrga za prve tri dni. Zakaj? Veliko jo takih članov, ki zbolijo po tri ali štiri dni, potem pa še par dni potegnejo samo da podporo prejmejo, šo več je pa takih, ki zbolijo za več časa. Ti so pa potrebni bolniške podpore od prvega dne. če hočemo obdržati naše bolniške sklade na mestu, tako da nam ne bo treba plačevati izrednega asesmenta, moramo vpo-števali vse kaj druzega. Ravnati se moramo po nasvetih našega sobrata Joseph Pishler-ja, glavnega tajnika in pa našega velepomembnega sobrata dr. J. V. Graheka, vrhovnega zdravnika. Zraven ravnajmo se tudi po drugih ameriških podpornih organizacijah. Nas sobrat vrhovni zdraynik piše v vsaki izdaji “Nove Dobe” poučne in zelo koristne članke. Vsakega člana veže dolžnost, da jih prebira in se po njih ravna, če bi vsi člani čitali te nasvete in se po njih ravnali, £Dalj§ ua e. sttdtti). ________
0 MIROSLAVU VILHARJU
V različnih krajih naše nove domovine biva precejšno število ožjih rojakov pesnika Miroslava Vilharja, kateremu na-1 meravajo o):> 110-letnici rojstva postaviti spomenik ob njegovi rojstni hiši v Planini na Notranjskem, Jugoslavija. Prostovoljni prispevki za ta spomenik se zbirajo tudi med ameriškimi Slovenci, in prva Vilharjeva prireditev se bo vršila 29. aprila v Waukeganu, Illinois. Ako se splošne delavske razmere v tej deželi v doglednem času izboljšajo, prirejene bodq morda Vilharjeve proslave tudi v drugih slovenskih naselbinah te dežele, da se nekoliko opomore fondu za Vilharjev spomenik. Da vsi Slovenci nekaj dolgujemo temu kraškemu slavcu, je dokazano s tem, da smo neštetokrat prepevali ali vsaj poslušali, katero njegovih popevk, ki si jih je naš narod prisvojil, in ki bodo utihnile šele takrat, ko bo naš narod izumrl.
Doba Vilharjevega narodnega dela obsega leta 1840-1870. Začetkom te dobe je vladalo med Slovenci še narodno mrtvi-
sta ta dva moža mnogo pripomogla, da se je Vilhar tako navdušil za Slpvenstvo, ki je bilo takrat v narodnem oziru še v povojih. Njegovo delo za narod je bilo nesebično, ker pohvale od zgoraj zanj ni mogel pričakovati. Slovenci so bili pač prezirana raja in vsemogočna nemščina je gospodovala povsod. Vilhar je v teh časih spisal več iger, pesmi, izdal je celo koledar in leta 1863 je ustanovil list “Naprej,” ki sicer ni dolgo izhajal, vendar si je z istim nakopal tiskovno tožbo, ker se je potegoval za pravice Slovencev. Posledica te tiskovin? tožbe je bila, da je moral šest tednov presedeti na ljubljanskem Žabjaku. Na sliki vidimo Vilharja pri železni ograji Zabjaka.
Mehka Vilharjeva nrav je bila kakor nalašč za liričnega pesnika. Svoje pesmi je zlagal kar igraje, brez truda. Mnogokrat je pesmi tudi sam uglasbil in njegovi prijatelji so jih raznesli med narod, kjer so se vsled svoje ljubkosti udomačile in postale narodna last. Da se
» wprw*
. X:~	£•
io in Vilhar spada v vrsto prvih narodnih buditeljev.
Oče Miroslava Vilharja je bil premožen mož in poštar v Planini. Bil je tudi lastnik gradiča Kaleč. Miroslav je bil njegov četrti otrok, rojen leta 18.18. Fant je bil v vseh ozirih nadarjen, posebno veselje pa je imel še do godbe. Po začetnem šolanju v Postojni in Št. Pavlu na Koroškem, je odšel na Dunaj in v Gradec, kjer se lotil pravoslovja. Ker je bil fant nadarjen, ni imel posebnega truda z učenjem in ker je bil poleg tega še prilično z denarjem založen, je tudi rad veseljačil. Vesele družbe mu ni manjkalo, ker je bil duhovit in šaljiv mladenič. Bil je visokorasel, širokopleč in plavolas, sploh tako čeden fant, da so ga nazivali “lepi Fric.” V Gradcu so se slišale in čitale prve njegove pesmi, seveda v nemškem jeziku, ker književne slovenščine takrat še ni bilo. Kmalu nato pa je oče Miroslava, ki ga je preveč stal, pozval domov, da mu pomaga pri gospodarstvu. Prevzel je upravo gradiča Kaleč in takrat se je mladi mož šele vživel v svojo romantično okolico in vzljubil svoj narod. Obsežni tamkajšni gozdovi so takrat nudili imenitno skrivališče volkom, medvedom, jelenom in divjim petelinom, pa tudi roparjem. Romantike torej ni manjkalo. Na Kalcu šele je začel književno delati za svoj narod. Oženil se je z “Dejako-vo Pepico” v Senožečah. Za vzgojitelja svojim otrokom je dobil svojega prijatelja Levstika in pozneje duhovitega zabavljača Alešovca. Nedvomno
je zavedal svoje čedne postave in da si ni preveč k srcu gnal morebitnih neuspehov, nam kaže tista:
“Prekanila si se, mila,
Jaz še nisem bledih lic; Kamor zajdem, tamkaj najdem
Pevajočih sladkih ptic.
Ti si s strupom, pa ne z upom Zalivala mi srce,
Zbogom hodi, zdrava bodi, Jaz pa vriskam čez vrhe!” Ljubil je svoje čvrste Not-ranjce in jih je smatral za izborne branitelje naroda. Mi, ki smo imeli priliko jih spoznati, smo prepričani, da bodo prenesli tudi sedanjo trdo preizkušnjo, in da bo naš slovenski Kras tisti, na katerem si bo vsiljivi Lah zobe polomil. . Saj pravi Vilhar o tamkajšnem ljudstvu:
“Po sivem kamenju so čvrsti ljudje; iz glave otožnost jim burje pode.
Pogumen je Pivčan in zvest siromak; narodu in domu branitelj krepak.
Jaz tudi z rojaki vzdihujem, trpim, in želje goreče sred Pivke topim.”
Lepo opisuje tudi sivi Nanos, pod katerim se smeje krasna vipavska dolina:
“Kjer solnce zahaja, naš Nanos stoji, in skale bobneče v doline vali.
Na temenu cvete prijazna pomlad; iz drevja mu plete, iz trav zelenjad.
Pod Nanosom trta vipavska zori, in joče se, joče pa vince rodi.”
V njegovi pesmi “Kras” je celo nekaj preroškega:
“Ko Rimljan te je premagal, krasen, silovit si bil, v sencah tvojih je bogove svoje še Slovan častil.
Kjer neurniki deževni niso sprali ti kosti, tam te glodajo viharji, burja pije tvojo kri.
Sreča sladka ni ti dana, dan ti je trepet in strah!
Sapa meče v morje pesek, cebe pa usoda v prah!”
Na poturice, ki so se izneverili “Milki” domovini, bi lahko obrnili del njegove pesmi o prstanu, ki pomeni zvestobo:
“Imam prstan Jarom i jev, ki se mi je izneveril.
V srce žge me zlati prstan, v srce žge me nezvestoba.
Nate s sabo svetli prstan, ako greste v belo Reko!
Tam zlatarja poiščite, , naj stopi ga, naj prelije, naj izkuje ostro iglo, da si srce ž njo prebodem!”
V svoji pesmi “Cena” poje, kako se bore za venec prvenstva meč, pero modrostno in plug, in končno:
“Vse, kar plava in kar leze, vse, kar hodi, kar leti, zdaj okrog se pluga zbere, plugu venec podeli.”
Nagajivo zabavna je njegovo pesem “Zupan,” v kateri se nedvomno norčuje iz različnih županov, ki so si mnogo domiš-Ijevali, pa malo znali. Tiste čase je bila prvič podeljena občinam nekaka samouprava in občani so si vblilf župane. Vso stvar je pesnik podtaknil zverinam, rekoč:	“Postava zveri-
nam je nova podana, zatorej si volijo urno župana.” Zbrale so si najprej medveda, potem jelena, nato po vrsti lisjaka, zajca, kosa, osla in palčka. Menda najbolj krepka je kitica, ki se nanaša na osla:
l	“Zberejo si osla. I*a osel zabiti
nobene povšeči ni znal obrniti;
|	z ušesi le miga in v prahu leži,
pa kjer se povalja, tam dlako pusti In spet se oglasi jih sto:
‘Le-ta nam župani! ne bo’!”
Najglobeje v srce naroda pa so se vkoreninile njegove ljubke pesmi:	“Pri luni” (Mila,
mila lunica . . .), “Žalost” (Ko tičica sem pevala . . .), “Slovo” (Draga Minka, bodi zdrava . . .), “Nezvesti” (Ti si dja-la, Minka zala . . .), “Napitnica” (Pijmo ga, pijmo . . .), “Zagorska” (Bom šel na planince . . .), “Na goro” (Na goro, na goro, na strme vrhe. . .), “Planinarica” Rožic ne bom trgala . . .), “Na jezeru” (Po jezeru bliz’ Triglava . . .). Kjerkoli prebiva naš narod, tam se prepevajo te pesmi, večnolepe, večnomlade. Iz mehkega, razigranega srca so privrele prvikrat, in iz takih src kipe danes povsod, kjer ima majka Slovenija raztresene svoje sinove in hčere. Priproste so, kakor naš narod, prisrčne, kot je prijateljstvo naših ljudi, sladke, kakor so sladke devojke tistih krajev, na katere gleda v žalno, sivo kopreno zaviti Nanos in beloglavi očak Triglav.
Prav je, da se temu zgodnjemu narodnemu pevcu postavi pred njegovo rojstno hišo v Planini, ki stoji tik jugoslovan-sko-italijanske meje, dostojen spomenik. Nemo bo govoril tujcem in zanosno bo spominjal Slovence, kje so naše prave meje, in vsak dan bo ponovno oznanjal svetu: “Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!”
A.J.T.
JOLIETSKE VESTI
(Nadaljevanje iz 1. strani) člani, ki so kaj zaostali v plačili, poravnajo v najkrajšem času, kot gentlemeni. Najtežja naloga za odbor je, če mora suspendirati člane vsled ne-plačanja asesmentov. Pa ni druge poti.
Rojak Anton Metesh, stanujoč na 1103 N. Center Str., je bil dne 30. marca po obrazu obrezan od stekla. Nezgoda se je pripetila, ker je njegov avtomobil kolidiral z nekim nasproti vozečim avtom «a Ruby St. mostu. Metesh je naznanil nezgodo policiji, oni drugi avtomobilist pa ni tega storil in ni znano njegovo ime.
^Tolietski poštar dr. W. R. Fletcher je poslal prošnjo v Washington, da se mu dovoli razširiti poštno raznašalsko službo v gotove vzhodne in za-padne dele mesta. Nastaviti želi dvoje novih pismonoš in enega klerka. Sedanjih poštnih uslužbencev že 87, kateri upravljajo pošto za 65,000 prebivalcev.
V DuPage reko med mesti Troy in Plainfield je bilo dne 30. marca izpuščenih okoli 10,000 živih odraslih rib, različnih vrst. V Joliet so bile te ribe poslane od državnega lovskega in ribiškega departmen-ta.
Za primarne volitve tega okraja, ki se bodo vršile 10. aprila, je bilo tiskanih 80,000 glasovnic. Postava zahteva, da se tiska dvakrat toliko glasovnic kot je bilo oddanih glasov pri prejšnih volitvah. Na republikanskem tiketu želi dobiti nominacijo za državno legislature v našem distriktu tudi rojak Joseph E. Kochevar. Ponovno kandidira za svoje mesto tudi sedanji državni pravdni k tega okraja Mr. Hjalmar Rehn. V uradu Rehna je za-posljen, kot znano, med drugimi tudi nas sobrat Frank E? Vranichar.
RAZPRAVE O PRAVILIH
(Nadaljevanje iz 5. stran'.) bi se slučaji notranjih bolezni prav gotovo znižali za 5% in tudi več. To bi bilo velikega pomena za našo organizacijo. Pa vzemimo v pretres nasvete našega sobrata glavnega tajnika. Kolikokrat je že 011 priporočal. da pridobivajmo samo sigurno zdrave, ne pa bolne ali sumljive osebe v našo organizacijo. Tukaj mislim omeniti tri-dolarski, zatem dva-do-larski sklad. Kar se tiče en-do-larskega sklada tudi kolikor toliko. Zelo malo je takih, ki vedo, da so bolni in da bodo v kratkem času zreli za podporo, da se vpišejo samo za en dolar na dan. Največ takih je, ki rinejo v tri-dolarski, nekateri v dva-dolarski razred. Zavoljo tega so naklade. Zameriti jim seveda ne moremo, ker dandanes se poštenim potom zelo težko izhaja. Zamera gre kolikor toliko zdravniku, ki tako osebo priporoči v društvo in Pa članom, kateri vedoma priporočajo ali glasujejo za sprejem take osebe. Po mojem mnenju je vsaka oseba, ki je zavarovana za tri ali štiri dolarje, Pa se hoče zavarovati še za dva ali tri, sumljiva. Dobro bi bilo, da bi bil vsak prosilec, ki se hoče zavarovati za dva ali tri dolarje, predlagan na društveni seji dva meseca prej ko je sprejet. K zdravniku pa da gre prej kot deset dni pred pristopom. K zdravniku naJ hi šel ž njim en društv. uradnik. Med časom ko je oseba priglašena in
pri zdravniku, bi imeli člani
priliko, da sporočijo društvenim uradnikom, če ima morda kandidat kako napako ali bolezen. To poročilo bi bilo lahko ustmeno ah pismeno. Dr. uradnik, ki gre s takim prosilcem k zdravniku, naj bi temu pojasnil, za katere stvari da naj ga temeljno preišče. To
lahko stori v odsotnosti prosilca, ker bi bilo najbolj umestno. Za vsakega prosilca, pa naj se želi zavarovati za kolikor hoče, bi moralo biti oddanih najmanj 90-/< glasov za sprejem. Če glasovanje ne doseže tega števila, naj bi bil predlog odložen za tri mesece. če pa glasovanje pade pod dvetretinsko večino, mora propasti. Ravno tako naj bi propadel po treh mesecih, če ne dobi 90% ali več oddanih glasov. Nekatera angleška društva ne sprejmejo nobenega prosilca, če so oddani le trije glasovi nasprotji. Druga zopet, če je oddan samo eden. Zakaj bi potem mi še vedno držali za - dvetretinsko večino. Velikokrat so na seji člani, ki dobro vedo, da predlagani
prosilec ni zdrav. Govoriti nočejo, ne marajo zamere, pri glasovanju so pa riavadno poraženi.
To naj zadostuje za sedaj.
PRODA SE
malo posestvo v Podpreski, št. 35 pri Dragi, sestoječe iz približno pet oralov zemlje, vrta, zidane hišice z dvema sobama, kuhinje, kleti in hleva. Cena po dogovoru. Pišite na lastni- j ka:	Anton	Glatz,	Box	795.
Baton Rouge, La. (Morebitnim i kupcem na vzhodu daje pojasnila tudi L. Andolsek, R. D. 1, j Box 174, Ridgewood, N. J.)
|
EDINA AGENTURA ZA VSO AMERIKO
Poskui'nja je dokazala, da so kose i zvane “Komet” najmočnejše STARO-KRAJSKE KOSE, rez i la, <!;: jim ni mira, in jih popolnoma garantiramo. 1 Pošljite poštno nakaznico v. naročnino; poštnino plačamo mi.
■O ..	:	W
r....
• V SPOMIN
prve obletnico s 111 rt i naše ljubljene, pokojne
hčerke
Mary Marolt
Umrla dne 28. marca 1927 v Denver, Colo. v nežni ški starosti 16 let. Za njo še vedno žalujejo njeni starišt, K naju zapustila povsem osamljene. Bili je naša jedinka, l)11 j. ka; a 'tudi njo je Bog poklical k Sebi. Vzel nama jo je
se
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE"
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY.
Edini zastopnik in uloinlk LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdr«iieufli Državah
Cene so: Kose “Komet” z rinko,
26 do 33 palcev dolge, po $2.50.; šest kos skupaj po $2.25 komad. Kose dru- j ge vrste, bolj ozke, poliranke, samo j 30 in 32 palcev dolge, po $1.50.
Kosišča, lepa, iz trdega lesa po $2; j močnejša po $2.25.
Klepalno orodje, ročno kovano, te- 1 -------
ško, po $2.00.	!	/p.
Brusilni kamni “Bargamo”, črni, po ! ry 75c.
.Motike, ročno kovane pri Dobrem Polju, po $1.50.
Srpi, lepi, veliki, za klepati, po $1. Ribežni za repo ribati, na dva noža, po ,$1.50. Starokrajske plankače za tesarti;- po «3.50 in OT Romati IT* terske steklenice po $1.20; “Štefani”
(2 litra) po $1.50.
Vse to se dobi samo pri:
STEPHEN STONICH,
CHISHOLM, MINN.
Razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane kotle s kapo in cevmi, prav po starokrajski šegi izdelane.
Pišite po cenik.
Pri nas vedno kupite najboljše vrste peči in najfinejše pohištvo na lahka odplačila.
ja, ko sva jo tako zelo ljubila. Za naju vsled njene smrti nikjer več tolažbe ni! Še vedno se spominjava nanjo, Ul*- sV, va spominjala za vedno! Pokojnica je bila članica dru*tv‘ Jožefa št. 21 J. S. K. J.
Oj, usoda, ti življenje uarn prehitro zagreniš.
Radost v srčno- nam trpljenje vsem naenkrat spremeniš.
Našo hčerko smrt nemila, kar naenkrat pokosi.
Ni ji mar, kaj je storila, v rakvi mrtvec nov leži.
Solza pada še nešteta, lužno bije nam srce; smrt pobrala drago hčerko nama prav za vedno je.
Ah, prehitro ste zapeli, pesem ji prežalostno!
Z venci rakev nje odeli (n spustili v zemljo!
Draga hčerka, naj ti gruda, bode lahka, svobodna!
Dosti si prestala truda, bila blagega srca!
Večni Stvarnik naj plačilo, zdaj Ti svoje podeli!
V raju svetem, zarja milo naj na veke Ti žari!
Tvoji globoko žalujoči stariši:
JOSEPH in ANNA MAROLT.
Denver, Colo. dne 24. marca 1928.
IZŠEL JE SIovensko-Amerikanski
KOLEDAR
?.a leto 1928
Cena s poštnino vred
50^
Naročite ga pri:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.,
New York, N. V.
NAJSTAREJŠI SLOVENSKI Val
V AMERIK j
• .1 fl° uit’
Je najbolj razSirie" vs*Vm list v Ameriki; d°nr najl>c> nje svetovne novost*> d°f0. izvirna poročila iz s'evo^ vine; mnogo šale in P.gije^-rnanov najboljših Pisa
Pošljite
in pričeli ga boo>° * na»l°vit{
11»'
Vs* pisma n*510 ‘ nA
GLAS NAR°V
82 Cortlandt St„ N**
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
4905 Butler Street,
Pittsbti
p
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake v.r3te,Ainer' vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za A stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
taaw
I Lepe § tiskovine
sa vaša društva, za trgovce, — posameznike, za vsakovrst- Ej ne prireditve dobite vselej E
I po nizkih cenah
v prvi slovenski auijski tis- — karni v Zjed. državah, kjer = dobite ob vsakem čbsu za-nesljivo in	5
| točno postrežbo
B	§
.	Se priporočam društvom, ro- 5
jakom, trgovcem za vse pri- ~ like. Prevzamemo največja S
E	kot najmanjša dela.
| Ameriška Domovina |
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. §
aimimiiimiiiiiiiiiimiiiimmimiiiimč
My
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v A v8{li
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in raa in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
8033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland U‘
Na splošno željo rojakov priredimo tudi v mesecu
II. skupno potovanje v Jugoslavijo in Ita^
s parnikom
“PARIS”
dne 21. aprila 1!>28 (1. A. M.)
. m
CENA VOZNEMU LISTU III. RAZREDA n#jlu *j
do Ljubljane ................................$114.67. Za tja »**
do Trsta .....................................$108.50. Za tj« 11 ^
K tom cenam je prišteti še vojni davek $R.OO in'pristaniški	je*1
Rezervirane imamo lepe zračne kabine sredi parnika, kdor je na naj se čimpreje prijavi.
Največji spomladanski ali III. skupni
b parnikom
“PARIS”
priredimo
dne 12. maja 1928 (1. A. M/) li01!n -- v#
kozi do Ljubljane; Pr^.„,ij» lL||! |-JJ Vata. Nobenega l>r‘*ed£'
Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik
že v New Yorku skozi do Ljubljane in Trotu. nuucm-K« »• - i v, eah, vi »k bo vozil iz Pariza naravnost v Ljubljano. Kdor
i>° $$
%
V
i'
K
%
%
dosedanjih izletov, so je prepričal, da se tedaj najbolj udobno »n
I ll.l' i" > ,	•	'	J'	|	»1	«	|	■	I i V .1 » ,	>1.1 ni I ' MtlJ III1JUU1J IIVIK«.--
SAKSER STATE BAN*
i
Cortlandt
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
atars*0
at!°
K*
Nsyzna'nja rojakom te okolice, da izvrSuje vse v notu
spadajoče posle.	.	«	0p*	.
933 E. 18Sth St	Cleveland,
S
I. %
'Dl
——
če sobrat luiiednik ne ^.5 bom v prihodnji .števi ! malo omenil o bolniški P°j |
j ri.	j0fep?,	li
tajnik dr. št. 4