ffiVlLK A 79. JOLIhT, ILLINOIS, 21. OKTOBRA 1913. LETNIK XXII. 1LLIAM SULZER NI VEG GUVERNER *>znan krivim ponaredbc izkaza o kampanjskih prispevkih, krive prisege in prevare. ,in0» !i,VERNER MARTIN H. GLYNN ^er izjavlja, da ga je "linčal" ozir. w6el "Tammany boss" Murphy. Albany, N. Y., 16. okt. — Guverner ™'zer je bil spoznan krivim prestopov glede treJi izmed štirih odstavkov ženice, o katerih je glasovalo tož-®o sodišče v javni seji danes popo-I 'idiie. y tajnem posvetovanju je bila sklepna njegova odstava s 43 proti 14 as°m, a nikakor ne bo proglašen Sposobnim, zopet opravljati kako Javno službo. Jutri bo guverner William Sulzer ""Stavljen iz svojega urada. . °odguverner Martin H. Glynn, ki je J«a pričetka tožbenega postopanja u-J(J0val kot namestni guverner, stopi j14 čelo državne uprave. G. Glynn je ^tnik nekega časopisa v Albanyju. Robert E. Wagner, odvetnik iz New 0rka, bo podguverner. Doslej je bil roditelj večine v senatu. Vasovanje o odstavkih 1 in 2 je a o — 39 proti lg giasom _ pičlo dvotretjinsko večino. Odstavek 1 obožuje, da je guverner ponaredil izkaz 0 svojih kampanjskih prispevkih, in gel tCm '£r'vo Pr'se" . ^retji odstavek obdolžuje guverner-P°dkupa prič v zvezi z namišljenim zatrtjem dokazil, ki so se imela Predložiti v predpreiskavi po Trawley-evera odseku. iasovanje je bilo eno-• fdasno v prid guvernerju. . Četrti odstavek obdolžuje guvernerja. da je poizkušal s pretnjanvi ostra-s't» priče in tako zatreti dokazila. Pri nocojšnjem tajnem in neurad-I? nem glasovanju o odstavi guvernerja Sulzerja iz njegovega urada je baje ■l"'o 43 glifov za in 14 proti. — isti 'Z1(i kakor pri glasovanju 'o oclsfavkvi I Nadalje so glasovali člani tožbe- I* nega oblastva baje enoglasno za to, da se guvernerju ne odreče usposobljenost za opravljanje javnih uradov. Pri tajnem glasovanju o še ostalih štirih tožbenih odstavkih se je izrekla baje oprostitev. Predsednik sodišča, sodnik Edgar M. Cullen, je glasoval pri vseh dosedanjih glasovanjih za guvernerja in v pojasnilo svojega zadržanja pridal zapisniku dolgo pismeno strokovnjaško mnenje. Sodnik Cullen se v kratkem času umakne iz javnega življenja. Cistah člani prizivnega sodišča, ki so vsi pripadali "impeachment"-oblastvu, so bili različnega mnenja. Sulzer ni več guverner. Albany, N. Y„ 17. okt. — G. William Sulzer ni več guverner države New York. S 43 proti 12 glasom ga je tožbeno oblastvo odstavilo iz njegovega urada. Martin H. Glynn, doslej podguverner, je prisegel na ustavo kot naslednik izpodrinjenega državnega poglavarja. G. Glynn je prvi v zgodovini države newyorške, da na ta način nastopi službo guvernersko. Razsodek tožbenega oblastva se je glasil, da je Sulzer kriv ponaredbe, krive prisege in poskušenega uničenja dokazil. Vseh drugih obtožb je bil oproščen. Odstavljeni guverner je pozno po-poludne izjavil, da je bilo tožbeno oblastvo "Murphyjevo sramotilno mo-rišče". "Murphy, znan kot 'Tammany boss", je imel v oblasti državno zakonodaj-istvo," je rečeno v dolgi izjavi, "in ie odredil uvod tožbenegajpostopanja. V svoji oblasti je imel tudi večino članov sodišča, je izvršil predpise za razprave in napisal sodbo. V njegovi o-sebi so bili združeni sodnik, porotniki, državni pravdnik in birič (bailiff)." Pravdo je označil g. Sulzer kot lin-čanje, kot dalekosežno zaroto, da se ga vrže z guvernerskega stolca. Vse proti njemu podane obtožbe je poleg tega zanikal. BOJ MED STRAŽNIKI IN STRAJKARJ!. Pomožni šerifi streljali s strojno puško na štrajkujoče premogo-kope v Coloradu. ŠTIRJE ŠTRAJKARJI MRTVI. Natančno število usmrčenih in ranjenih se še prikriva. Prvi sneg v Jolietu. Prve snežinke v Jolietu so pričelt naletavati v ponedeljek, dne 20. okt., ob polštirih pop., in davi smo imeli prvi zimski%iraz, 24 stopinj, je voda zmrznila. Forbes, Colo., 17. okt. — En štraj-kujoči rudar je bil usmrčen, dva sta baje smrtno ranjena, en rudniški straž nik je morebiti smrtno ranjen in eden manj resno poškodovan vslcd bitke med štrajkarji in rudniškimi stražniki v tukajšnjem šatorišču danes pozno popoludne. Med bitko se je 'streljalo s strojno puško v štrajkarsko šatori-šče. Pomožni šerif F. R. Bradley je bil rudniški stražnik, ki je biltako resno ranjen, in ko je bil obstreljen, so pričeli ostali pomožni šerifi streljati s strojno puško, ki so jo rabili doslej samo, da pokažejo svojo moč. Šerif Grisham in njegovi podšerifi izjavljajo, da je poročilo o enem mrtvem in dveh smrtno ranjenih v štraj-karskem šatorišču videti komaj verjetno, ker je morala strojna puška, izstreljena iz tako male odddaljenosti, učiniti več zla. Uradniki v štrajkarskem kempu molčijo o žrtvah in prikrivajo celo imena tistih, o katerih priznavajo, da 1 so bili zadeti po kroglah. Neuradna a stvarna poročila pravijo, da so bili štirje štrajkarji usmrčeni. Bitka se je pričela kmalu po 2. uri davi, ko so štrajkarji baje ustrelili v rudniški kemp pri Forbes-rudniku. Krogle so letele nad pivnico, okrog katere so bile zbrane ženske in otroci. Skupina rudniških stražnikov je planila proti napadalcem, a je bila odbita. Potem je rudniški superintendent Robert Nichols poklical pomožnih čet iz Trinidada. Šerif Grii.ham je takoj pp-«l:il.na lice nu^-ta svojih «le-et pomočnikov na konjih, ki so bili nastanjeni v kempu pri Ludlowu, da vzdržujejo red. Trije avtomobili, napolnjeni z rudniškimi stražniki z družbine lastnine v Ludlowu, so spremljali šerifa. Edeii izmed avtomobilov je bil opremljen s strojno puško, ki je bila pritrjena na zadnjem sedežu avtomobila. Pomožni šerifi so dospeli v štrajkarsko šatorišče v nasprotni smeri od Forbes-rudnika in ko so vstopili v neko tokavo, ki je držala v selišče, se je pričelo streljati nanje. Iz take bližine se niso štrajkarji in stražniki obstreljevali - še v nobenem prejšnjem boju. Ze začetkom spopada po prihodu pomožnih" šerifov je bil Bradley obstreljen, ko je streljal s konja. Takoj potem so. pričeli razkačeni stražniki srditeje pritiskati na štrajkarje. Avtomobil, ki je vozil strojno puško, so obrnil; z njegovim ozadjem proti štrajkarskemu kempu in toča krogel se je vsula v šatorišče in v štrajkarje med istim in stražniki. Udeleženci bitke pravijo, da se je slišalo tesnobne krike in vzdihe vkljub klopotanju strojne puške, in štrajkarji so v svojvm zadnjem obupnem naporu planili proti rudniškim stražnikom in pomožnim šerifom, v teku 'streljajoč iz svojih pušk. V tem spopadu je bil še en stražnik obstreljen in več konj je bilo usmrčenih in ranjenih. Streljanje iz strojne puške je postajalo hitrejše in štrajkarji so se brzo umaknili) v svoje šatorišče. Nekatera poročila pravijo, da so v šatorišču razvili belo zastavo, nakar so stražniki nehali 'streljati. Drugi pravijo, -da so se- stražniki umeknili. ko se i i več odgovarjalo na njihovo streljanje. . ' To je bil prvi resni spopad tukaj, odkar s{£je štrajk pričel. Nihče ni bil prijet po šerifu, ki je izjavil, cla položaju v.tem okraju .štrajka ni več kos. Iz štrajkarskega šatorišča ni mogoče nocoj' ničesar izvedeti o spopadu. Samo šrrajkarjem je dovoljen vhod v šatorišče. Unijški. uradniki izjavljajo, da so bile vse ženske z otroci vred-odstraniene iz kertipa na varno, bržko so dospeli pomožni šerifi s strojno puško., v "Volturno". ' Neič^irf. «:<*>!•• Parnik-iKrtton land' proge Red Star, ki je igral pri nesreči parnika "Volturno" eno glavnih ulog in rešil mnogo čez krov po-skočivših potnikov, je davi počasi pri plul v newyorško luko. Za nekaj časa se je moral zasidrati, ker je bilo treba nujno popraviti neki -stroj. "Kroonland" ima poleg kapitana Incha z "Volturna" 90 potnikov zgo rele nesrečne ladje na krovu. Brezžične brzojavke so naznanile, da se nahaja med onimi tudi več matera, ki so pri strašni katastrofi izgubile svoje otroke in soproge. Med rešenci -e nahaja nadalje četvero malih otrok, sirot, katerih imena se ne dajo dognati. Starši so zgoreli ali utonili in ž njimi vsi papirji, iz katerih bi se dalo dognati imena, rojstni kraj itd. Eden malčikov je S let, dva sta 4 in eden je 3 leta star. Eden govori nemški, drugi ruski. Potniki "Kroonlanda" so nabrali $714 za rešencc. Zelo hvalijo kapitana Incha, ki je kazal pri katastrofi pravo junaštvo in ki ni izgubil prisotnosti duha niti trenotek. Brezžična brzojavka enega izmed potnikov "Kroonlanda" poroča strašne prizore, ki so se odigravali na krovu "Volturna", ko so se plameni čim-dalje bolj razširjali in se je upanje na rešitev v isti meri manjšalo. Neka mlada dvojica — baje iz Francije —, ki 'se je nahajala na svojem ženitnem potovanju, se je trdno objela in strmoglavila v valovje, v katerem je izginila za vedno. SPOMENIK BITKE PRI LIPSKEM. Odkrit v spomin na krvavo bitko narodov proti Napoleonu, ki se vršila leta 1813. 'ZEPPELIN L2" SE RAZLETEL. 27 mrtvih vsled razieta najnovejše velikanske zrakoplovnice. Lipsko (Leipzig), 18. okt. — Na "bojišču narodov", tam, kjer je bila pred 100 leti Napoleonova nadvlada strta in so se narodi otresli neznosnega jarma; tam, kjer je bila edinost Nemčije odkupljena s krvjo neštetih krdel z domoljubjem prešinjenih de-željanov, je bil danes zgrajen najveličastnejši in največji bojni spominek na svetu. Vladarji Avstrije, Rusije in Šve-dije, katere dežele so se borile na strani Prusije proti Napoleonu, ki ie strašil in tlačil Evropo in posebno Nemčijo kakor mora, so odposlali svoje zastopnike k prelepi slavnosti. Vsi zavezni knezi, vsi poglavarji mest nemške države so bili zbrani. Kot gostitelj nastopa kialj Friderik Avgust III., šesti v vrsti neposrednih naslednikov Friderika Avgusta I., kateri se je bojeval z Napoleonom proti zaveznikom, čegar čete pa so na dan odločilne bitke prestopile k zaveznikom in pogumno pomagale, zlomiti moč nepostavnega prisvojitelja s Kor-ike. Spominek bitke narodov pri Lip-skem je pač največji in najvišji v Evropi. Dviga se južno od Lipskega, blizu vasi Probstheida, iz katere so zavezniki prepodili Napoleona in njegove vojščake dne 18. oktobra leta 1813. in kjer se je bila "bitka narodov". Kt^avi boj je trajal 6 dni in so ga bijj Prusi, Rusi, Avstrijci in Švedi na eni strani, ter Francozi, Saksonci in Vjrtemberžani na drugi strani, dokler ni sledila odločilna bitka zadnji dan. Napoleon je spoznal, da ga je vojna sreča nenadoma zapustila; sedmega «lne je .pobegnil,. JKtpu&tivši sy.Qj.o armado 150,000 mož, 15,000 je ležalo mrtvih na bojišču. Zavezniki so imeli obžalovati 51,000 mož na mrtvih in ranjenih. Njihova skupna sila je znašala 300,000 mož. Svoboda Nemčije je bila drago odkupljena. Spominek je 300 čevljev visok in se dviga na 100 čevljev visokem griču, tako da je daleč viden; 110 stopnic drži do podstebrja. Zadnje je 180 čev- Drobtinice. Pomislite, ljudje božji, največja svobodomiselna naloga je za Kondeža razlagati ime Jezus Kristus. Ali ni to hudo klerikalno in spada v področje teologije? Pa naj bi bilo! Bilo bi celo znamenje nekakega poboljšanja pri Kondežu na stara leta, ker se je začel pečati s tako svetimi rečmi, bilo bi, pravim, ko bi tudi tukaj ne kazal Kondež svoje brezmejne zatelebano-sti, zoper katero ni nobenega zdravila. Pravi, da mi nimamo prav, če naziva-mo Sina božjega z imenom Jezus, da se je bojda hebrejsko imenoval Ješua, kar pa ne smemo spremeniti v besedo Jezus. O ti ubogo duševno revše! V hebrejščini se imenuje Bog Sin: Jeshua, Joshua, Jehoshua, kar pomeni: Zveličar. Vsak jezik pa prilagodi imena primerno svoji slovnici in tako so tudi Grki pisali Jesous in Latinci Jesus; to pa so storili večji možje, ko pa je Kondež & Co., na pr. sv. Iiiero-nim, proti kateremu je Kondež prava muha. Pravičnost take pisave so ti možje tudi dokazali, ker so se stokrat več učili in tisočkrat več znali ko Kondež. Tako se tudi prerok Izaija po hebrejsko imenuje Yeshayah, a latinsko in grško se to piše Isaija. Rav-notako delamo tudi Slovenci na pr.: mi pišemo Cezar namesto Caesar, Vir-gilij namesto Virgilius, Sokrat namesto Sokrates. Pa ali mislite, da to azume Kondež? Kaj še! On razume samo: proklet far! A piše pa o vsem, dasi nič ne ve. * Še večjo neumnost pa je napravil Kondež z razlago besede Kristus. Ta neumnost pa presega že vse meje. On piše: "Kristus je pridevek, katerega si je rimokatoliška cerkev izmislila, ter nevednemu ljudstvu natvezuje, da izvira od tega, ker je baje križan bil." Povej nam, kdaj si je to cerkev zmi-slila, in kdo, kateri mož? 1000 dolarjev dobiš takoj! Zdaj pa poglejmo to Kondeževo neumnost pri luči. On pravi, da Kristus pravimo zato, ker je bil križan. Kaj pa je resnica? Kristus pomeni Maziljenec, ker je tp* grška beseda in pride od glagola fhrio-maziliti, odtod tudi chrisjna-mazilo,^ Mesija-Kristus-Maziljenec jse imenuje Sin Božji kot znano že najmanj 000 let pred svojim rojstvom- v knjigah prerokov." V evangeliju je polno mest, kjer evangelist - 7 vličarja imenuje Kristus: "TCTW"*^ si Kristus, sin živega Boga." Kondež pa pravi, da si je to ime zmislila cerkev. Maziljenec (Kristus) se pa imenuje zato, ker so v starih časih novoizvoljenega kralja mazilili in so preroki o Zveličarju govorili kot O mazi- 1 j enem kralju. Glej, Kondež, kako te neumnost tepe! In da pride beseda Kristus od besede križi Toda ljubi fi- ljev dolgo in 60 čevljev široko. Na j lozof Kondež, saj 600 Ift pred Kristu-sredi je videti v pridvižni ploskorezbi som še niso slovensko pisali, se ^SREČNI PARNIK "VOLTURNO", NJEGOV KAPITAN IN POŽ ARNA VAJA, KI SE NI OBNESLA V PRAKSI. V enem oziru je bila nesreča "Volturna" bolj tragična, nego nesreča "Titanica", četudi so bili žrtve revni namesto odličnih osebnosti. Potniki "Volturna" so bili v strašnem smrtnem strahu pred požarom ali Potopom mnogo ur. Med tein ko so se plameni razširjali navzgor v ladji, so se potniki gnetli po krovu, trgajoč 'a,se, zvijaje se v obupnem trepetu ali na smrt prestrašeni. Vedeli niso, katero minuto se pogreznejo v svojo *!rozno usodo. Potem, ko je dospelo brodovje rešujočih parnikov, so ti omamljeni, skoro mrtvi potniki čakali ^trajni grozi več ur vsled viharja, predno so bili spravljeni z goreče ladje na varno. V slučaju "Titanica" je *r'šel konec brzo in je bilo malo panike. Noben vihar ni pihal, da bi povečal strahoto položaja. Kapitan Fran's Inch je baje s krepko roko vzdržal red med svojim moštvom. Tu ga vidite v podobi, s sliko njegove ladje 111 s požarno vajo na krovu ladje. 20 vojakov usmrčenih. Meridian, Miss., 19. okt. — Dvajset vojakov je bilo usmrčenih in kacih 100 ranjenih, ko se je poseben vojaški vlak na Mobile & Ohio-železnici prevrnil skozi železniško ogredje blizu postaje State Line, Miss, danes popoludne. Žrtve so bili člani 39. in 170. stotnije obrežnega topništva, nameščenega v Fort Morganu. Na vlaku je bilo 179 vojakov in namenjeni so bili v to mesto, da se udeleže neke zastave. Poročila iz kraja nesreče so pičla, ker je žična zveza pretrgana. Po uradijem poročilu, poslanem vojnemu departmentu v Washington, ni bil noben častnik usmrčen ali resno poškodovan. Nekatera poročila pravijo, da je bilo usmrčenih 26 mož, samih prostakov. Med ranjenci >sta baje tudi glavni železniški agent H. E. Jones in sprevodnik S. D. Pruitt iz Meridiana, Miss. Pomožni vlaki z zdravniki in strežnicami so bili poslani iz Mobila, Meridiana in Whistlera, Ala. Nov ultimatum. Dunaj, 18. okt. — Avstrija je naslovila danes nadaljnji ultimatum (zadnjo besedo) na Srbijo, zahtevajoč takojšnjo izpraznitev vseh v Albaniji zasedenih krajev. arhangela Mihaela z mečem: ob njegovih obeh straneh plavajo furije (div-javke) s plamenicami nad bojiščem, posejanim z mrtveci; nad celoto se blesti v 6 čevljev velikih črkah: "Gott Mit Uns!" (Bog z nami). "Zeppelin L 2" eksplodiral. Berlin, 17. okt. — Najnovejša in največja Zeppelinova vojna zrakoplov-nica, imenovana "L 2", je bila razdejana visoko v zraku vsled eksplozije ob 10. uri 15 minut danes dopoludne. Vsi razun enega izmed osemindvajset vojakov na krovu, vštevši ves admiralski poskusni odbor, so bili usmrčeni. Nesreča se je pripetila ravno nad glavno cesto Johannisthala, ko je bila velika vodljiva zrakoplovnica, 500 čevljev dolga, na poskusni vožnji, predno se je imela sprejeti kot prapornica novega zračnega brodovja. Razdejano ogrodje zrakoplovnice z množino zmučkanega platna in aluminija je padlo 900 čevljev globoko na javno cesto. Na stotine ljudi, ki so opazovali polet iz parkov in po strehah, je hitelo na prizorišče. Vsaka pomoč je bila odveč, in mogoče je bilo samo, spraviti trupla žrtev izpod razvalin. Svobode" niso tistokrat poznali, a besedo Mesija-Kristus so že imeli. Ali te besede niso mogli izvajati od besede križ, ker križ se imenuje po grško "sta'uros", to pa zopet izvira iz san,-krita, kjer se pravi 'stavora; po latinsko se pa imenuje "crux". Torej na noben način nima Kondež prav! A on se vseeno bije na svoje svobodomiselne prsi. Ubogi backi kaj morajo požirati! Kako bo kdo pisal o zdravniški vedi ako ni študiral zdravilstva. Kondez in' kompanija niso nikdar študirali bogoslovja, pa pišejo b vseh mogočih panogah bogoslovja in se hočejo veljati za strokovnjake. Zato pa streljajo take kozle. Pa njihovim bac-kom je vse prav. # Kolikrat smo že rekli: Kondež, katekizem za 25c v roke, pa se ne bos tako strahovito blamiral. V tej mali knjižici boš tudi našel pravilno razlago imena Jezus Kristus, kar pri nas ze zna vsak šolarček, ti pa ne, dasiravno že imaš brke pod nosom, ako se ne briješ. * Ali veste, zakaj je Kondež vso to laž napisal? On hoče opravičiti tist?- Poročnik baron von Bleul od gre- ga portugalskega falota, ki je svojega psa imenoval Jezus Kristus, on ga zagovarja in pravi, da ima dotični lymp popolnoma prav, da smo le mi nori, ker se nad takim bogokletstvom zgražamo. On lumpe zagovarja. On zagovarja celo Ferrerja in pravi, da je Ferrer bil najbolj nedolžen človek na svetu, dasiravno je skušal kralja in mnogo drugih ljudi umoriti. * Mi smo ostro obsodili Šmida, a "Gl. Sv." in Kondež še nista nikoli obsodila nobenega svobodomiselnega lumpa, dasi je celi 'svet prepričan o njihovih lumparijah. Lump lumpa zagovarja. Portugalski bogoskrunski lump in najgrši morilec Ferrer sta junaka v očeh Kondeža. Saj ni drugače mogoče. Če bi Kondež le enega obsodil, obsodil bi sam sebe!" * Sedse ne ustraši vsakega tekmeca, slovensko godbo, ki je večkrat pokazala, da trdna volja premaga vse težljoče. Tudi naša dekleta ne spijo, ampak so se zbrale pri tamburicah in veliko lepih in težkih komadov jim gre od rok, da je veselje. Posebnega priznanja vredna je slovenska godba, ki je že večkrat sodelovala pri raznih prireditvah v New Yorku, ter pripomogla slovenskim društvom do lepih finančnih uspehov. V mesecu novembru in sicer 23. novembra bo pa godba nastopila za pokritje svojih stroškov. Note, instrumenti in mnogoteri drugi stroški, ki jih godcem povzročijo razne prireditve, so še nepokriti in treba je skrbeti, da naši godci ne izgube veselja ob prazni in zadolženi kasi. Veselica se bo vršila v Arlington Hall. Že sedaj opozarjamo na izvrsten program, ki bo nudil najlepšo zabavo. Posameznosti še niso določene, ker bo seja še le ta teden. Natančnejši vspored veselice bodemo objavili v kratkem. To prireditev priporočamo kar najtopleje vsem Slovencem tukajšnjim in zunanjim, ker čim več nas bo veselico obiskalo, tem več poguma bodo imeli naši godci v nadaljnjem delovanju. Kličemo še enkrat: Dne 23. novembra pokažimo, da smo Slovenci tudi v tujini in da znamo ceniti napredek svojih bratov! X. Soudan, Minn., 15. okt. — Dragi mi g. ur. Am. SI., prosim Vas za malo prostora v tem vašem prekoristnem listu. Zakaj tukaj nas je prav veliko Slovencev, približno do šestdeset družin, pa se noče nobeden nič kaj oglasiti v dopisu, da kako se še kaj imamo v tej našej "lušnej lukešni" Soudan. Tukaj smo skoraj vsi oženjeni, samo par fantov imamo, tako da nam naredijo kakšen kratek čas ali pa kakšno prav domačo zabavo, tako da se imamo prav "fajn". Naj bodo fantje ali pa možje, vsi« se skupaj "zglihamo", tako da me prav veseli tacih mož, in tudi jili moraš iskati tacih zabavnih mož kot so tukaj v Soudanu. In sedaj pa moram še popisati o naši "jagi", kako da se še kaj sponesemo z zajčjim lovom. Prav lepe čase imamo v grmovju, kadar gre nas precejšno število lovcev, tako da nas je prav lepo pogledati kadar nam "farkajo fr-kolaci" ter začne pokati kot ob kakšnem starokrajskem žegnanju. In še nekaj novic imam za popisati, ki so v korist našim rojakom ali Slovencem. Tako n. pr. da je g. John Zobec, ki je "keptn" čez "majno" North American Co., nastavil nov grocerijski štor, ki ima precejšno zalogo vsakovrstnega blaga, in tudi kakor jaz izprevidim, ima dobro blago, pa tudi dosti ceneje. Zatorej dajmo se ga prijeti, jemljimo od njega, da ne bodo drugi "štoraki" nas za nos vodili in pa še zraven posmeliovali. Zatorej dragi mi rojaki in pa prijatelji v Soudanu. hodite samo v njegovo groccrijsko prodajalno, in če je g. John Zobec doma, on ti hoče prav ra-tlc volje raz kazati vse svoje Blago in "tudi ceno ti pove, če gn vprašaš, pa boš dosti reči ceneje do' 1 kot naj bo v kateremkoli drugem štoru. Ako to ni resnica, hodi tja, prepričal se boš sam in boš videl, da je blago dosti boljši kot ga pa dobiš od druzih "što-rakov", pri katerih ga moraš drago plačati. Ali tukaj ti pa da blago dosti boljše, pa ti da od pet do deset centov ceneje. Zatorej še enkrat izrekam, da se dajmo držati gesla "Svoji k svojim" in jemljimo od g. Johna Zobca. In še nekaj moram priobčiti od nekega "timberskega basa", ki dela v Soudan "majni." za Oliver Co., da bova šla jaz in pa g. in B. Frank Plantan na lov na "frkolacc" za kakih par da,-nov in potem bom pa že še kaj izpo-ročil o najini "jagi", kako da se bova kaj obnašala in pa če bova "pekseke" napolnila. Drugi pot kaj več. In sedaj pa Vas prosim, g. ur. A. S., da mi natisnete v vaš list teh par vrstic. In sedaj pa pozdravim vse rojake in pa rojakinje po vsej širtiej Ameriki. Vam pa, g. ur., želim veliko več naročnikov in predplačnikov. J. E. S. Waukegan, 111., 16. okt. — Cenjeni člani dr. sv. Jožefa št. 53 K. S. K. T. se tem potom vljudno opozarjajo, da ja ne pozabijo na veselico dne 25. oktobra popoludne v John Stražišerjevi dvorani na Market St. 611. Torej člani, pripeljite svoje prijatelje v naše Osredje, ker bode jako vesel dan za naše društvo ter veselo bi bilo videti nas vsaj enkrat skupaj to leto, ker na sejah je zmiraj bolj manjše število. Zatorej sedaj se vendar udeležite te veselice, da pokažete, ali vam je kaj za društvo ali nič, da ne bodo samo eni delovali, ker vsaki zna, da vsi člani imamo enake koristi od društva, zatorej delujmo med rojaki, da nas več ko mogoče posetijo na ta zabavni večer. Torej vsi naši prijatelji 'so vljudno vabljeni in tako vsa bratska društva v okolici. Se jim zagotavlja, da bodejo dobro postreženi. Zraven bode vsaki zadovoljen in vesel, ker bodemo imeli več zabavnih reči, namreč kegljalo se bode za dobitke in na srečke pride domači koštrun, katerega naš predsednik prav dobro hrani, da bode na njem več ko več pečenke, da dotičnik, ki ga bode dobil, bode jako vesel, ker bode potem se lahko peljal ž njim iz veselice, ker bode jako močan. Torej vam kličem vsem: Dobro došli na našo veselico! Za odbor: Fr. Brence, tajnik. od vseh dostojno posloviti, radi tega kličem na tem mestu vsem znancem in prijateljem v Butte in Anacondi: Zdravi ostanite! Ako se več na tem svetu ne vidimo, želim, da se vidimo gori nad zvezdami. Nadalje se lepo zahvalim vsem, kateri so mi kaj dobrega storili. Najbolj se zahvaljujem društvu sv. Janeza Kr-stnika št. 14 K. S. K. J., katero mi je darovalo desetdolarski zlatnik kot darilo za zvesto delovanje pri društvu. Želim, da društvo od dne do dne vedno napreduje in postavijo na moje mesto še boljšega naslednika. Najboljši pozdrav vsem čitateljem tega lista! Nick Požek. (Nadaljevanje s 1. strani.) lem letu enkrat za en stavek o svobodomiselnosti! * Zadnje Drobtinice so tudi tiskarskemu škratu zmešale glavo, ker nam je v eno drobtinico vrinil ime socialističnega časnika "Appeal to Reason", kjer bi moralo stati "The Chicago Daily World", ker ta list je 1. 1. žalostno poginil zaradi pomanjkanja naročnikov; a drugo drobtinico o "Appeal to Reason" pa je škrateljc kar sam v žep vtaknil. Glasila se je: "Prolet.", zakaj ne poveš sodrugom, v kako mučnih bolečinah se je zvijal "Appeal to Reason" socialistični evangelj, zaradi — "finančnih" in tem soroduih "tež-koč"? Butte, Mont., 16. okt. — Dragi mi Am. Slovenec! Vljudno prosim, natisnite teh par vrstic v predale vašega cenjenega li"sta. Ker zapustim Butte in grem z družino v stari kraj in se mi nt mogoče —Jolietska tvrdka "Slovenian Liquor Co." je pravkar prejela iz Cali-fornije celo karo sladkega vina, črnega in belega, 4 leta starega. Kdor ga želi kupiti, ga lahko dobi v sodu ali v manjši meri. Zapeka, otrpla jetra, zlatenica, slaba prebava in omotica se lahko hitro odpravijo z pravočasno rabo Severovih jetrnih Krogljic (Severa's Liver Pills). Milo delujejo na čreva, jih izpraznejo ter s tem priženejo nečistosti in pomagajo prebavi. So popolnoma neškodljive in priporočane od mnogih. Cena 2o centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. □ □ || MALI OGLASI. || □ □ Kdor kaj išče za vsakokratno priob- čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede. NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft. vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. DELO (LAHKO HIŠNO) DOBI dekle, ki zna tudi angleško ali nemško. Vprašaj na 211 S. Joliet St., Joliet, 111. 8t V NAJEM LEPA MALA FARMA. Hiša s 6. sobami ravno novo izdelano, vse Hardwood Finish in moderno. Hlevi za prešiče, štala in vse poslopje za drugo žival. 10 minut hoda od Horshoe ali Gas Plant. Blizu pocestne kare. Kateri bi hotel obdelovati si lahko dobro življenje pridela in lahko v fabriki dela. Naj se oglasi pri: Jos. Mauser, 1826 Clement St., Joliet, III. ufn. iSCEM MOJEGA BRATRANCA Janeza Zore. Pred 8 leti sva bila zadnjič skupaj v Forest City, Pa. Zdaj sem slišal, da se nahaja nekje v Montani; prosim cenjene rojake, če vedo za njegov naslov naj mi ga naznanijo ali se naj sam javi. Louis Zore, Cumberland, Wash., Box 281. ORGANIST, KI JE DOVRŠIL Ljubljansko orglarsko šolo z dobrim u-spehom išče službe. Večletno službeno izpričevalo na razpolago. Naslov pri upravništvu tega lista. POZOR, ROJAKI I Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Vi potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se narav nost do mene. Gregor Seliikar, Greenwood. Wis. Louis Wise "MEET ME FACE TO PACE" gostilničar 200 Jackson St. Joliet, Ik Prijateljem in znaacem naznanja« da sem kupil Mauserjev salun, kjer m~ lahko najdete vsak čas in se okrepčat« V zalogi imam najboljša vina in drog pijače. Michael Conwi 106 Longhran Bldg, Cass and Chicago Sts. JOl Cyclone in Tornado Ins®« Posojuje denar,za van proti požaru hURETY BONDS Chicago tel. 500 (Five Buchanan-Daley Cc Desplaines and Allen Sts. JOLIET, Les za Stavbe in Preiti Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CBN« TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Prvi in edini slovenski pogrebniški U^ Ustanovlje.. i. 1895. » Anton Nemanich in Si« 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, $ liv^ Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden naj** mestu; ima lastno zasebno imbulanco, ki je najlepša v Joliet«* tvaike vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevn. Kadar rabite kaj v naii stroki se oglasite ali telefonajte. teL 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovene' Gary Bottling Wof^ 925 Washington Street Telephone 2745 —GARV Priporoča svoje izvrstne izdelke neopojnih pijač, ki so: 1 Pop, Soda, Belo Pivo in Najčistejši izdelki. Najzdravejše krel! Frank Brude' Prva in največja »lov. Orocerij«, Ju Me«*1 Cenj. »lov. občinstvu v La Balle ln okoliol prlporo^, zalogo najboljših grooerij ter vedno svežega mosa. Oe" 514 Third St. • - -»«06^ Fred Sehring Brewing PIVO 7 STEKLENICAH. Cor. Scott and CUy Sta. Both Telephone« 2«. JOLIBT. 1 AMKRJKAN8KT »LOVKNKr 21. OKTOBRA 1913. KRANJSKO. — Ljubljana glavni kolodvor. Pri-tthši s prvim oktobrom 1913 je dobila postaja Ljubljana južni kolodvor ime Ljubljana glavni kolodvor. — Za ustanovitev sladkornih tovarn. Bivši deželni glavar pl. Šuklje je dne '. oktobra sklical v Ljubljano sestanek za ustanovitev sladkornih tovarn. Tovarna v Ljubljani bi veljala 10 mili-jetlov, ona pri Rudolfovem 4 do 6 Jtfilijonov. Sodeloval bi v prvi vrsti francoski kapital. Posebno naj bi prisilo v poštev za pridelovanje pese ljubljansko barje. Do novega leta naj bi »$djetje pridobilo 5000 do 6000 oralov. Če se vse ugodno reši, bi bilo mogoče gradbo ljubljanske tovarne pričeti »eseca maja prihodnjega leta. Na Aorovanju so govorili bivši deželni I^avar pl. Šuklje, ravnatelj Pire, Lenarčič in ing. Turk. V ustanovni od-Mr so bili izvoljeni Jelovšek (Vrhni- t, dvorni svetnik plem. Šuklje (na- iik), gozdar Schauta, veleindustri-;*C' Lenarčič (podnačelnik), ravnatelj Turk (zapisnikar), ravnatelj dr. Kersnik (blagajnik in prof. ing. Milan J*. Šuklje (zapisnikarjev namestnik). -Poleg sta še odboru prideljena ravnatelj Pire in vin. nadzornik Skalicky.—. Jtevnatelj dr. Kresnik je predlagal, naj se' dosedanje stroške 7000 K pokrije - mejničnim posojilom. — Poljaki in katoliški shod v Ljubljeni. Pripravljalni odbor za katoliški "*od je dobil iz Krakova krasno za- Poljakov, ki so se udeležili katoliškega shoda v Ljubljani. Na prvi ifcfani zahvale je umetniška slika, ki Predstavlja kraljevski Wawel, nad ■tun beli poljski orel, spodaj pestro 2^tje, ob strani pa napis:. "Bratom "fovencem Poljaki". Nato sledi pri-Vcno pismo: "Poljaki, ki so se udeleži katoliškega shoda v Ljubljani, iz-'e&ajo na naslov ljublj. pripravljalnega odbora zahvalo celemu slovenskemu narodu za gostoljubni, prisrčni in •dkritosrčni sprejem na prekrasni Kranjski zemlji. Bog daj, da bi se po-shajali in da bi mogli tudi Poljaki Vas, bratje Slovenci, v bližnji bodočnosti gostiti na svoji poljski zemlji. — Naj bi ta dva katoliška naroda, siovenski in poljski, oprta na katoliško •irkev in zvezana z vzajemno bratsko ljubeznijo odgovarjala namenom adtžje previdnosti v slavo katoliške Certvve in v lastna dobro: Še enkrat *Bog plačaj" za vse, kar ste storili za »»s Poljake v svoji domovini. Kra-Kov, september 1913. — Odpošiljatelj spomenice je knez Sapieha. Podpisa-«h je več odličnih Poljakov. — Hrvaško deželno gledališče iz Zagreba bi dalo, kakor se glasi ponud- intendanta, Ljubljani na razpoko ves svoj prvovrstni ensambel (tu- * godbo in zbor) za tri prvovrstne »fedstave vsakih štirinajst dni. Hruško deželno gledališče zahteva za to 40,000 K subvencije. Upati je, da se •osreči to svoto nekoliko znižati. Vse-■*or je želeti, da se posreči pridobiti prvovrstno gledališče za gostovanja » Ljubljani in da se za opero in ope-veto tudi za drugo leto ostane ž njim V zvezi. — "Orkester "Slovenske Filharmonije" razpuščen. Dne 27. sept. se je <1*1 v Ljubljani občni zbor "Slovence rilharmonije", ki je sklenil, orkester Slovenske Filharmonije" za legijo sezono razpustiti. Društvo kot os?ane ^'ie. Število društvenih «ftnov je pad o na 208. Stroški za or-Wster so na leto znašali okolu 67,000 Dolga ima društvo 12,838 kron. — Slovenska deželna zveza prostovoljnih požarnih bramb na Kranjskem * imela 28. sept. svoj letošnji občni zbor v Mestnem Domu v Ljubljani Za Mrežnega načelnika je bil izvoljen Jožef Turk. Cesarskega svetnika Franca »oberlet so izvolili za častnega člana ahreze. — Zveza slovenskih liberalnih uči-**jev šteje danea 69 častnih. 1460 pra- in 47 podpornih članov. Častni in R>dporni člani ne pridejo v poštev v etiteljski organizaciji kot taki. Od Wavili članov odpade na Kranjsko 493, »a Štajersko 630 in na Primorsko 337 *eb učiteljskega stanu. Ako bi 3e organizacija krščansko mislečih uči-na štajerskem in Primorskem *ko gojila kakor na Kranjskem, bi ■beli krščanski učitelji na Slovenskem •snes večino med učiteljstvom. — Znamenit slovenski zdravuik iz y stoletja. Na Dunaju se je vršil »ongres nemških naravoslovcev in »Iravnikov, in na tem kongresu je dr. Fischer z Dunaja opisal življenje i« delovanje zdravnika z imenom dr. *ark Anton Plenčič. (Polenčič), ki je Ji doma iz Solkana pri Gorici rojen *ta 1705. in je bil 50 let zdravnik na ®unaju. Plenčič je prvi objavil popolni sistem nauka o živem kontagiju * podal vsa ona temelja, ki so danes »odlaga moderne bakteriotogije. Plen-«č je tudi že pred Pasteurjem učil, da * vrvenje in gnojenje povzročeno po »vih kaleh, Plenčič je bil veleum v adravniški vedi. Zato smo lahko ponosni nanj. 1» aaši drugorodni sovražniki vedno trdijo, da smo barbari, nesposobni za vedo, toda imena govore, in med temi tudi Plenčič, da se rode med Slovenci ne le višji izobraženci, ampak tudi veleumi, kakršen ie bil Plenčič v 18. stoletju. — Požar. Dne 25. septembra ob 3. popoldne je začelo goreti v hiši Ant. Pcrkota v Gornjem Mokronogu št. 5. Prostovoljno gasilno društvo je z novo brizgalno, ki je bila ravnokar (14. septembra) blagoslovljena, prihitelo v kratkem času na lice mesta in ogenj vsaj omejilo. Rešilo se je vse. Samo nekaj žita, ki je bilo spravljeno na podstrešju, je bilo uničenega. Poslopje je bilo zavarovano pri "Slaviji" za 700 kron. Zažgal je osemletni re-jenec, sin nekega ogljarj,a, ki je že čez šest let pri hiši. Deček je jako trmast Gospodinja ga je tisti dan nekoliko strahovala. Deček je potem, ko so vsi odšli na delo, poiskal v žepu starega očeta žveplenko, šel pod streho in zažgal otavo. Tako je sam prihodnjega dne orožniku priznal. — Poročil se je v Kranju stotnik g. Emil Merk iz Travnika, sin pokojnega svetnika gosp. Jos. Merka, z gdčno. Ano Omersovo, hčerko pokojnega velet ržca. — Smrtna kosa. V Novem mestu je umrl g. Karol Osterman, blagajnik okrajne bolniške blagajne. — V Klečati je umrl posestnik in gostilničar g. Franc Lenče p. d. Umek. —Umrli so v Ljubljani: Mihael Abe, dninar, 36 let. — Elizabeta Novak, žena posestnika in izvoščka, 62 let. —t Frančiška Pavlin, dninarica, 59 let. — Josip Prepeluh, mesar, 57 let. — Marija Juhant, bajtarjeva žena, 48 let. — Sestra Marija Ksaverija Finžgar, ur-šulinka, 31 let. — Marija Bergant, tovarniška delavka. — Lovrenc Jereb, bajtar, 61 let. — Nikolaj Hafner, delavec, 27 let.' — Franc Šutar, tiskarski vajenec, 20 let. — Napad v tivolskem gozdu. So-druga Iv. Cankarja je v tivolskem gozdu, ko se je vračal dne 1. okt. zvečer iz Ljubljane na Rožnik, napadel neznanec in ga ranil na obrazu. — Po šestih letih ga je spoznal. Železniški delavec Maurin Ivan iz Majer-leta je pred kakimi šestimi leti delal na železniški progi na Užaku (Ogrsko.) Z njim je bil tudi Marko Muž-nič iz Šibenika. Ta je v neki jezi s samokresom ustrelil nekega Ličana. Tisto -osadepolno noč. je Mužnič, izginil. Vrnil se je pa čez nekaj časa zopet v Užak in napadel sodelavca prej ustreljenega in tudi temu končal življenje. Nato je odšel neznano kam. Ondan pa je Maurin na železniški progi Uršnoselo—Birčnavas ugledal Muzniča. Spoznal ga je kot morilca in ž njim veliko občeval. Dne 26. septembra pa sta se sprla in Maurin ga je izdal. Mužniča so prijeli in ga odpeljali k okrožnemu sodišču. Seveda vse taji. Izročili ga bodo ogrskim o-blastem. _O vlomu v semiško hranilnico in posojilnico se piše iz Semiča: V noči od 26. do 27. septembra so vlomili v tukajšnjo hranilnico in posojilnico neznani zlikovci, ki jih je zdaj pri nas vse polno, ko se gradi železnica, in so odnesli 1585 K. Morajo biti že strokovnjaki v tej stroki, sicer bi se jim ne bilo tako lahko posrečilo prevrtati močno železno blagajno. Dohod jim je bil lahek, ker morajo biti vežna vrata vedno odprta zaradi orožnikov, ki stanujejo nad hranilničnimi prostori. Zaslišala jih je soseda in pričela klicati orožnike. Pa zlikovci so že o-pravili svoje delo, pustili luč, poskaka-li skozi okno in odšli v temno noč. Eden si je moral pri skoku razbiti nos ali kaj drugega, ker je pustil precej krvi in tovariši so ga baje morali odnesti. Zdaj so menda že na Hrvaškem. —Ukradeni hranilnični knjižici. Matevžu Peternel z Dovjega, ki je usluž-bca na žagi na Jesenicah in tudi ondi stanuje, je bilo iz zaklenjenega stanovanja in kovčka ukradenih dvoje hra-nilničnih knjižic, glasečih se na ime Marije Peternel (1200 kron) in Matevžu Peternel (500 kron) v skupnem znesku 1700 K. O storilcu še ni nobene sledi. — Udarila je strela v hlev posestnika Pavla Koširja v Golem Vrhu pri Trati ter povzročila nad 7000 K škode. Ogenj je v kratkem času vpepelil hlev, hišo, vse poljsko orodje in veliko sena ter krme. Zgorelo je tudi 14 ovac -samo 2000 kron. — Postojnsko jamo je obiskala 19. sept vojvodinja Marija Anhalt. Staiamko — Zapostavljanje slovenskih sodnikov. Germanizacija sodnij na Spodnjem Štajerskem in Koroškem pod pokroviteljstvom Hochenburgerjevim in Pittreichovim je postala tako neznosna, da preti celemu slovenskemu narodu ne le iz narodnega, ampak tudi tz socialnega stališča največja nevarnost. Sčasoma bodo nemški in nem-škntarski sodniki zasedli vsa mesta in ) izpodrinili iz službe vse slovenske si- nove, ki po mučnem študiranju, brez sredstev in pri največjem pomanjkanju ne bodo prišli niti do kruha. Pravosodni minister je pričel sodišča ger-inanizirati kar s polnim parom, češ, da ne more na boljša mesta na Štajerskem in Koroškem nastavljati slovenskih sodnikov, ker so ti nesposobni (?!), ker se nič ne učijo (?!), ker imajo preozko duševno obzorje (?!), da so v uradih navadni mehanični stroji (?!), da niti ne čitajo dnevnikov (?!): sploh je označil slovenske sodnike kot jako zaostale uradnike, katere baje nemški sodniki visoko nadkriljujejo (??!!). Tako Pittreich, pravosodni minister avstrijski. Ali ni ta nečuveno krivična sodba iz najvišjega mesta ne-čuven škandal, mogoč le v Avstriji?! — Opekli so se. Mesarja in gostilničarja Kirbiša v Mariboru je sodnija izpustila iz preiskovalnega zapora. "Marburgerca" je sicer hujskala, a ji ni nič izdalo. — Strah štajerskih Nemcev. Z dne 2. okt. se poroča: Štajerski Nemci že dolgo niso prestali toliko strahu kot zadnji čas, ko jim hudobna zverina v gorah od koroško-štajerski meji ubija živino in se je bati, da bo sedaj, ko se goni živino s planin v doline, začela napadati tudi ljudi. Dosedaj se še ni moglo do gotovosti dognati, ali je dotična zver lev, medved, volk, hijena ali kakršnekoli vrste živali roparic. Nekateri ljudje celo mislijo, da se tukaj gre za prazen strah, "bau-bau" imenovan in da je vse govorjenje o grozni zverini le prazna domišljija strahopetnih štajerskih Nemcev. — Od raznih strani so se razpisale že lepe nagrade za onega srečnega lovca, ki bi usmrtil zver, ki prizadeva ubogim štajerskim Nemcem toliko strahu. Vlada je obljubila že 600 K nagrade, okrajni zastop v Voitsbergu 100 K in okrajno glavarstvo istotam 40 K. Pa kakor je videti, bodo te nagrade še dolgo časa čakale, da jih kdo zasluži. Dne 25. septembra je šla n. pr. četa nemških lovcev, broječa 14 mož, na lov za zverino. Popoldne krog 3. ure sta zapazila dva nemška Joklna kakih 30 m pred seboj veliko rjavo zver. Starejši lovec je takoj nameril puško in hotel ustreliti. Mlajši pa ga zgrabi za roko in pravi: "Mihi, schiess net, sunst sa ma olle hin!" (Mihi, ne streljaj, sicer smo vsi proč). In res, korajžna Nemca sta se ustrašila in — si nista upala streljati. — Smrtna kosa. Umrl je v Gradcu kurat-beneficiat na tamošnji bolnišnici v pokoju, veleč. g. Avgust Skočir. Rajnik je bil odločen Slovenec. — V Središču je umrl absolvirani učiteljiščnik Miha Mekin, doma iz Bistrice pri Pli-berku. Smrt ga jc dohitela po kratki bolezni in nenadoma. — Za župnika pri sv. Juriju na Strmcu je imenovan č. g. Valentin Moertl, administrator v Svečah v Rožu. — Pogorela je v Volšpergu v La-budski dolini tovarna usnja Sottl-znaša 200,000 kron, je krita z zavarovalnino. — Vogrče. Dne 28. septembra se jc vršil tukaj v šolskih prostorih ustanovni shod protialkoholnega društva "Sveta vojska". — Smrtna kosa. V Celovcu je u-mrl bivši občinski svetnik Valentin Ricpl. — V Pliberku je umrla gospa Terezija Kočnik, roj. Pinter. — Nesreča z revolverjem. Delavec J. Krivograd je kupil revolver in ga je kazal na Suhem vrhu svoji obitelji in svojemu tastu. Krivograd ni vedel, da je samokres nabasan. Naenkrat se jc ta sprožil in zadel šestletnega sinčka, kateremu je zdravnik v Črni odstranil krogljo, tako da jc sedaj iz nevarnosti. — Napad v Celovcu. Dne 28. sept zvečer ob četrt na 8. uro so bili na Ru-dolfovi ulici napadeni bivši pekovski mojster g. Simončič, njegova soproga in njega sestra, ko so se vračali domov, od neznanega, mladega postopača s črnim havelokom. Napadalec je sestri g. Simončiča izmaknil ročno torbico, v kateri je imela denarnico z večjo vsoto denarja. Zlikovec je nato zbežal proti Marijanišču in ga niso dobili. PRIMORSKO. — Ubil se je v petrolejski čistilnici v S. Sabbi pri Trstu oženjeni kurjač Ferdinand Pestot. — Povozili so premikajoči se tovorni vagoni na južnoželeznični postaji v Trstu zavirača Ivana Megliča. — Rešena strašnega suma. Državno pravdništvo je izpustilo iz preiskovalnega zapora oba sinova onega starca Brajnika, ki ga je bil blizu Milj povozil vlak in ga razrezal na dvoje. Tisti-krat so poročali, da so zaprli njegova odrastla sinova radi suma, da sta očeta ubila in ga zanesla pod vlak. Iz tega suma so tržaški listi spletli cele romane, a konec je sedaj — oprostitev. — Deželni glavar goriški in njegov namestnik. Gorica, 27. sept.: Z Dunaja se brzojavlja, da je imenovan za glavarja na Goriškem državni in deželni poslanec prošt dr. Faidutti, za njegovega namestnika pa dr. Franko slovenski odvetnik v Gorici in veleposestnik. — Konsekracija škofa dr. Perezzoli-ja. Dne 5. oktobra ob 9. uri dopoldne je bil v baziliki sv. Justa v Trstu slovesno konsekriran novi škof poreško-puljski msgr. dr. Trifon Pederzolli Slovesnosti so se udeležili škofje iz Gorice, Trsta, Ljubljane in Krka. — Umrl je č. g. Frančišek Kram-berger, kaznilnični kurat v Kopru. Pokojnik je bil rojen 23. sept. 1863 v radgonski župniji na štajerskem. Do svoje smrti je bil blagi in skrajno radodarni gospod tudi brezplačen kate-het na Ciril-Metodovi šoli v Kopru in več let Icatehet-suplent na slovenskem učiteljišču. i— j HRVATSKO. — Nova stranka na Hrvaškem. Zatrjuje se, da namerava sekcijski načelnik dr. Czernkovich ustanoviti novo unionistično stranko, ki naj podpira hrvaško-srbsko koalicijo pri rešitvi hrvaške krize in prepreči, da bi se morala koalicija naslanjati na stranko narodnega napredka. — Mažari se ne bodo učili jugoslovanskih jezikov. Iz Budimpešte se odločno dementirajo vesti, da se namerava v srednje šole uvesti kak jugoslovanski jezik kot obvezen predmet. Sklenilo se je pač, da se dijaki, ako hočejo, lahko uče kakega slovanskega jezika, o obveznosti pa ni bilo govora — in to zlasti ne glede hrvaškega jezika. — Letošnja vinska letina na Hrvaškem bo vsled ugodnega vremena v zadnjem času glede kakovosti dokaj dobra, podobno kakor leta 1909. Kmečki mošt bo imel 13 do 16 odstotkov sladkorja, na veleposestvih pa 16 do 20 odstotkov. Kvantitativno bo pridelek za 20 do 30 odstotkov manjši nego lanski. Kar se tiče cen, so doslej nekatera veleposestva stavila ponudbo po 33 do 35 kron za hI mošta takoj izpod stiskalnice. — Otvoritev bosenskega deželnega muzeja v Sarajevu se je vršila na vladarjev god dne 4. oktobra. Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvi) v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St, blizu mosta, Joliet Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet, m Joliet Citizens Brewing Co- : North Collins St., Joliet, 111. Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. V. -o- To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria". f Fiite "Elk Bra-xid" prvo i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. r VJVažno uprašanje! fl f) mi opravi MM W najbolje in rajceneje j Konzularne: starokrajske sodnijske vojaške zadev« ianover St. ^Wilwatikec^Wii JOHN PRUS N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTO*. Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road Joliet, ib. N. W. Phone 809. mihael kochevar SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, III Anton Dowiak N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL. SLOVENSKA GOSTILNA NAJBOLJŠE DOMAČE vino, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnik«. Pri meni dobite najboljši mošt Najhitreje in najceneje pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO Dene nakaznice izplačuje c. I poštna iraiiliica i Diajo FRANK SAKSER 82 Cortland St. New York. IPOiDZRTJŽa^IO-A.: 6104 St. ciair Ave., N. E. Cleveland, OMo. AMERIKANSKI SLOVENEC, 2\ OKTOBRA 1913. galomonovi Rudniki AFRIKANSKA POVEST. Angleški spisal H. R. Haggard, fi Preložil I. M. (Dalje.) "Ne vidim vzroka, da bi mogel misliti kaj takega," je bil njegov odgovor. "Mraki se vrše vedno, kakor je čas označen; tako izkušnjo imam jaz ž njimi; in še posebej je omenjeno, da bo viden v Afriki. Preračunal sem še enkrat celo stvar, četudi mi ni bila zemljepisna lega tega kraja natanko znana, in našel sem, da nastopi mrk iakoj okoli ene ure jutri popoldne in bo trajal do pol treh. Pol ure ali še dalj bo vladala popolna tema." "Dobro," je rekel Sergij, "torej je najbolje, da poizkusimo." Jaz sem tudi pritrdil nasvetu, če-itudi nezaupljivo, kajti mraki so stvari, s katerimi ni dobro imeti opraviti; poslali smo Umbopo, da pokliče glavarje. Kmalu so prišli, in jaz sem jih tako nagovoril: "Veliki možje Kukuancev, in ti In-fadus, poslušajte! Mi ne kažemo radi svoje moči, ker se pri tem vmešavamo v tek narave in razširjamo po svetu strah in zmedo; toda ker je ta zadeva velika in važna, in smo nejevoljni na kralja zaradi klanja, ki smo ga videli, in zaradi dejanja čarovnice Gagul, ki je hotela našega prijatelja Ig-nosija izročiti smrti, smo se odločili, da storimo tako in damo tako znamenje, da ga bodete vsi videli. Pridite semkaj," in peljal sem jih k vratom koče in pokazal na gorečo oblo vzhajajočega solnca, "kaj vidite tamkaj?" "Vzhajajoče solnce vidimo," je odgovoril oni, ki je imel nalogo govoriti. "Tako je. Sedaj nam pa povejte, ali more kak umrjoč človek ugasniti to stolnce, tako da noč zakrije zemljo o poldnevu?" Glavar se je nekoliko nasmehnil. "Ne, gospod, tega ne more storiti noben človek. Solnce je močnejše kakor ljudje, ki gledajo vanj." "Tako pravite vi. Jaz vam pa povem, da bodemo danes, eno uro popoldne ugasnili solnce za eno uro in tema bo zakrila celo zemljo, in to naj bode znamenje, da smo v resnici poštenjaki in da je Ignosi v resnici kralj Kukuancev. Ako to storimo, ali vam to zadostuje?" "Da, gospodje," je odgovoril stari glavar ter se nasmejal, in ravnotako tudi ostali njegovi tovariši, "ako to storite, smo popolnoma zadovoljni." "Zgodilo se bo tako; mi trije: In-j kubu, slon; Bugvan, bistrooki, in Ma-kumazan, ki čuje ponoči, smo rekli, in zgodilo se bo tako. Ali slišiš, Infadus?" "Čujem, gospod, vendar čudovito je to, kar obljubljate, ugasniti solnce, izvor vseh stvari, ki sije na vekov veke " "'In vseeno bomo storili tako, Infa-dtis." "Dobro, gospodje. Danes, kmalu popoldne pošlje Tvala po moje gospode, da se udeleže plesa deklet, in eno uro potem, ko se prične ples, bo ono dekle, ki se bo zdelo Tvali najlepše, umorjeno od kraljevega sina Skrage, kot daritev onim trem molčečim ka-jnenom. ki sede tamkaj in čujejo pri gorah" — in pokazal je na one tri čudne vrhove, — kjer so mislili, da se končuje Salomonova cesta. "Potem, gospodje, zatemnite solnce in rešite življenje dekletu in ljudstvo vam bo v resnici verovalo." "Da," je rekel stari glavar in se še vedno smejal, "potem bo ljudstvo v resnici verjelo." "Dve milji od Lu," je nadaljeval Infadus, "se nahaja grič, ki je tako okrogel kakor polna luna, trdnjava, kjer stoje moj polk in še trije drugi, katerim poveljujejo ti možje tukaj. Dames zjutraj naredimo načrt, po kate-reirt pridejo tja še dva ali trije polki. In ako bodete v resnici zatemnili solnce, bom v temi prijel gospode za roke ter jih peljal iz Lu v ta kraj, kjer bodo varni, in od tod zamoremo voditi vojsko proti kralju Tvali." "Dobro," sem rekel. "Sedaj nas pa pusti, da se nekoliko naspimo in pripravimo na naš čar." "Prijatelji," je rekel Ignosi, kakor hitro so glavarji odšli, "ali zamorete v resnici storiti to, ali ste govorili ramo prazne besede te mmožem?" "Mi mislimo v resnici storiti, Um-bopa — Ignosi, hočem reči." "Čudno," je odgovoril, "in ako bi vas ne poznal, bi mislil, da lažete. Ak bomo vse to preživeli, vas gotovo bogato poplačam." "Ignosi," je rekel Sergij, "obljubi nii eno stvar!" "Obljubljam, prijatelj Inkubu, predno še vem, kaj je," je odgovoril veliki človek in se nasmejal. "Kaj pa je?" "Tole: ako kedaj postanes kralj temu ljudstvu, moraš odpraviti to vohanje čarodejcev in zlodejcev, kakor smo ga videli danes ponoči, in ljudi «e smeš moriti brez razsodbe." Ignosi je za trenotek pomislil, ko sem mu to prestavil, nato pa je odgovoril: "Sege črnih ljudi niso take kakor Sege belih mož, Inkubu, tudi ne cenimo življenja tako visoko kakor vi. ^Vendar jaz obljubujem, ako bode v moji moči, da lovci ne bodo več lovili čarodejcev, in tudi nikdo ne bo umrl •brez sodbe." "Torej velja," je rekel Sergij, "sedaj nas pa pusti, da sc odpočijemo." "Popolnoma utrujeni smo kmalu za- spali in spali do enajste ure, ko nas je Ignosi zbudil. Nato smo vstali, se milili in dobro zajutrkovali, ker nismo vedeli, kedaj bomo zopet kaj zavžili. Potem smo se podali pred kočo in gledali solnce, ki je na našo žalost kazalo zelo zdravo lice in ni bilo nikjer videti najmanjšega znamenja mrka. "Zdi se mi, da ne bo nič," je rekel Sergij dvomljivo. "Krivi preroki kmalu zaidejo v mučen položaj." "Ako mrka ne bo, bo kmalu po nas," sem odgovoril žalostno; "kajti kakor gotovo smo umrjoči ljudje, nekateri teh poglavarjev bodo povedali celo zgodbo kralju in potem se bo vršil neke druge vrste mrk in tak, ki nam ne bo ugajal." Vrnili smo se v kočo, se opravili in oblekli verižne oklepe. In komaj smo vse dovršili, je že prišel sel od Tvale, ki nas je vabil na veliki vsakoletni "ples deklic", ki se v kratkem prične. Vzeli smo seboj puške in streljivo, da bi ga imeli pri roki za slučaj, ako bi morali bežati, kakor je omenil In-fadus, in smo se pogumno podali na pot, četudi smo se v srcu bali in tresli Veliki prostor pred kraljevim kralom je kazal celo drugačno lice, kakor prejšnji večer. Mesto dolgih vrst tesno stoječih vojakov so stali oddelki deklic druga za drugo, vsaka svečano o-pravljena in pokrita z vencem iz cvetlic in s palmovim listom v eni in belo lilijo v drugi roki. Sredi odprtega prostora je sedel kralj in njemu pri nogah stara Gagul, zadaj pa Infadus in Skraga in dvanajst vojakov. Navzočih je bilo tudi nekaj poglavarjev, med katerimi sem spoznal večino naših prijateljev minule noči. Tvala nas je pozdravil zelo prisrčno, akoravno sem ga videl, da je strupeno pogledal Umbopo. "Dobrodošli, beli možje iz zvezd," je začel, "danes je drugačen pogled, kakor je bil včeraj, ki so ga videle naše oči pri svetlobi mesečine. Deklice so lepe, in ako bi ne bilo takih, kakor so te (in pokazal je okoli sebe), bi nikogar izmed nas ne bilo tukaj; toda možje so boljši. Ali si želite žene izmed našega ljudstva, beli ljudje? Ako je temu tako, tedaj izberite najlepše med njimi, in vaše so, kolikor jih hočete," in prenehal je, da počaka odgovora. Ker se je zdelo, da ponudba ne bo prijetna kapitanu Tomiču, ki je bil kakor vsi mornarji bolj sočutne narave, sem jaz, ki sem bil starejši in modrej-ši, uvidel, da utegnejo iz tega nastati kake spletke, odgovoril naglo: 'Hvala lepa, o kralj, toda mi beli možje se ženimo samo z belimi ženami, kakor smo mi. Vaše deklice so zale, vendar niso za nas!" Kralj se je nasmejal in rekel: "Dobro! Naj bode torej tako, beli možje; deklice radi tega ne ostanejo same. Dobrodošli še enkrat in dobrodošel tudi ti, ki si temne barve; ako bi se zgodilo po volji Gagule, bi bil sedaj mrzel in trd. Sreča zate, da prihajaš tudi iz zvezd! Ha! Ha!" "Jaz lahko tebe prej umorim kakor ti mene," se je glasil lgnosijev odgovor, "in boš mrzel in trd preden bodo nehali moji udje gibati." Tvala je ostrmel. "Drzno govoriš, dečak," je odgovoril razkačen, "ne hodi mi predaleč." "Oni je lahko drzen, ki govori resnico. Resnica je ostra sulica, ki vedno zadene in nikdar ne zgreši. Tako se glasi sporočilo iz zvezd, o kralj!" Tvala je mrko pogledal in ogenj je švigal iz njegovih oči, vendar ni rekel ničesar več. "Ples naj se prične!" Je zaklical potem in v naslednjem hipu so skočile cvetlične deklice v oddelkih naprej, zapele lepo pesem in mahale z nežnimi palmami in belimi cvetlicami. Dalje so plesale, se vrstile sedaj okoli in okoli, gibale semintja, stopale naprej in se umikale v rednih vrstah, tako da je bilo veselje gledati. Nato so se u-stavile in lepa mlada ženska je skočila izmed vrst in začela plesati pred nami s tako spretnostjo in urnostjo, da bi lahko osramotila večino gledališčnih plesalk. Navsezadnje se je utrujena umaknila, in druga je stopila na njeno mesto, za to še druga in tretja itd., vendar nobena izmed njih ni dosegla prve, kar se tiče nežnosti, spretnosti ali osebne lepote. Kralj dvigne svojo roko. "Katera, mislite, da je najlepša, beli možje?" je vprašal. "Prva," sem rekel, ne da bi pomislil. Takoj pa mi je bilo žal, kajti spomnil >em se, kaj je Infadus povedal, da bodo najlepšo žrtvovali. "I'oteui so moje misli, kakor vaše misli, in moje oči kakor vaše oči; prva je najlepša, in hudo je za njo, kajti umreti mora!" "Da, umreti mora!" je zapiskala Gagul in hitro pogledala v smeri, kjer se je nahajala uboga deklica, ki je stala tam, še ne vedoč, kakšna usoda jo čaka, kakih dvajset korakov proč pri oddelku deklic in razburjena trgala cvetlico svojega venca list za lističem "Zakaj, o kralj?" sem rekel in le s težavo zakrival svojo nevoljo, "deklica je dobro plesala in nam dopadla; ona je tudi lepa; hudo bi bilo, nagraditi jo sedaj s smrtjo." Tvala se je nasmejal in odgovoril: "Naša navada je taka in bogovi, ki sede tamkaj" (in pokazal je proti trem daljnim vrhovom), "morajo dobiti' svoj davek. Ako ne bi danes žrtvoval najlepše deklice, bi prišla nesreča nad mene in nad mojo hišo. Tako se glasi prorokovanje mojemu ljudstvu: "Ako kralj ne žrtvuje najlepše deklice na dan plesa onim starim, ki sede in čujejo tam na gorah, potem pogine on in njegova hiša! Glejte, beli možje, moj brat, ki je vladal pred menoj, ni žrtvoval zaradi ženskih solza, in poginil je on in njegova hiša, in jaz vladam na njegovem mestu. Sklenjeno je, ona mora umreti!" Nato se je obrnil k straži: "Pripeljite jo semkaj; Skraga, pripravi svojo stalico!" Dva izmed mož sta stopila naprej, in ko je deklica to videla, je prvikrat spoznala svojo pretečo usodo, začela glasno vpiti in se obrnila, da bi zbe-žala. Krepke roke so jo pa kmalu j vjele ter jo privedle pred nas, akorav- j 110 se je na vso moč branila in jokala, j "Kako ti je ime, deklica?" je zapiskala Gagul. "Kaj! Nočeš odgovoriti? Ali naj kraljev sin takoj izvrši svoje delo?" Takoj je stopil Skraga, ki je gledal zlobnejše, kakor kedaj, korak Haprej in dvignil svojo sulico; pri tem sem pa opazil, kako je Tomičeva roka seg-nila po revolverju. Uboga deklica je zagledala svetlikanje mrzlega jekla skozi svoje solze in to jo je nekoliko streznilo. Ni se več upirala in je sa-1 mo krčevito vila roke in se tresla po vsem telesu. * , "Glejte!" je zakričal Skraga, "trese se pred mojo majhno igračo, še predno jo je okusila," in jo je nalahko u-daril s koncem sulice. "Ako se mi kedaj ponudi prilika, ti mi boš drago plačal za to, ti mladi pes," sem slišal mrmrati Tomiča. "Kralj," sem začel, "deklice ne boste umorili; naj odide v miru." Tvala je v svoji jezi in začudenju vstal s svojega sedeža, iif izmed glavarjev in razvrščenih vrst deklic, ki so se počasi približale, se je začulo mrmranje začudenja. "Umreti mora, ti beli pes! Ti lajaš na leva v njegovem brlogu! Ali si blazen? Pazi se, sicer doleti usoda tega piščeta tebe in one, ki so s teboj. Kako moreš preprečiti? Kdo si ti, ki se postavljaš med mene in mojo voljo? Proč, pravim! Skraga, ubij jo! Halo, straže; primite te može!" Pri tem klicu so izza koče hitro pritekli oboroženi možje; očividno so jih bili že prej postavili tja. Sergij, kapitan in Umbopa so se postavili ob meni in dvignili svoje puške. "Stojte!" sem zaklical drzno, akoravno mi je v tem trenutku upadel ves pogum. "Stojte! Mi, beli možje iz zvezd pravimo, da se to ne sme zgo- diti! Približajte se samo še en korak in ugasnemo vam solnce in vržemo deželo v temo. Poizkusili boste našo čarovniško moč!" Moja grožnja je imela uspeh; možje so se ustavili, Skraga pa je obstal pred nami z dvignjeno sulico v roki. "Čujte ga! Čujte ga!" je kričala Gagul. "Čujte lažnika, ki pravi, da hoče ugasniti solnce kakor svetiljko! Nai stori to in deklica bo rešena! Da, naj stori, ali pa umrje z deklico vred, of in oni, ki so z njim!" Pogledal sem na solnce in v svoje neznansko veselje in tolažbo sem opazil, da se nismo motili: Na robu njegove svitle oble je bila videti majhna senca. (Dalje prih.) C hi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours. 12 a m 1—5 and 7—8 p. m Dr. S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik (oliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET ILLINOIS. POZOR, ROJAKINJE I vli veste kje ie dobiti najboljše m» -o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic I. & A. Pasdertz ■ie dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše mete Vse po najnižji ceni. Pridite torej i> poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba )• naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets C*ic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 OBA TELEFONA 67. -—--- Najboljši Wilmington Premog $3.50 TONA American Coal Co. 1210 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Razvažamo povsod hitro. Telefonajte predno naročite drugje. John VidmarKupujem in pr°daja,n ^ 1112 North Broadway JOLIET, ILL. ljišča, hiše in lote; zarar®' jem poslopja in pohištTa pr°" ti ognju. Skraga je stopil korak naprej in dvignil svojo sulico... Uboga deklica je zagledala svetlikanje mrzglega jekla skozi svoje solze... "No le bodi mirna; povej nam svoje ime, draga moja. Govori vendar in ne boj se ničesar," je rekla Gagul za-smehljivo. "Oh, mati," je odgovorila deklica s tresočim glasom, "moje ime je Fulata, iz hiše Surko. Oh, mati! Zakaj moram umreti? Ničesar hudega nisem storila!" "Le potolaži se," je nadaljevala starka, s hudobno zaničljivostjo. "Ti moraš v resnici umreti, kot žrtev onim starim, ki sede ondi" (in pokazala je na one vrhove), "vendar bolje je spati I^onoqi, kakor se truditi podnevu; bolje je umreti kakor živeti in umrla boš od kraljevske roke lastnega kraljevega sina." Deklica Fulata pa je v svojem strahu vila roke in glasno vpila: "Oh, groza! In jaz sem tako mlada! Kaj sem storila, da ne smem več videti solnca vzhajati iz noči ali videti zvezd, ki se bodo zvečer prikazale na nebu; da ne smem več trgati cvetlic in poslušati šumljanja voda! Gorje meni, da ne smem več videti koče svojega očeta! O groza, gorje!" in zopet je vila svoje roke in obrnila svoj s solzami zaliti in s cvetlicami pokriti obraz proti nebu; in v njenem strahu in obupu je bila videti tako, da bi gotovo omehčala srce vsakega manj krvoločnega človeka, kakor so bili oni zlodeji pred nami. Vendar vse to ni ganilo Gagule in njenega gospodarja, akoravno sem o-pazil, da so straže zadaj in poglavarji bili ganjeni. Kar se pa tiče Tomiča, je bil zelo razkačen in se pripravljal, kakor da bi hotel stopiti k njej. Z vso žensko hitrostjo je dekle uganilo, kaj sc je godilo v njem, in je naenkrat zletelo k njemu ter se mu vrglo pred noge. "Oh, beli oče iz zvezd!" je vzkliknila, "varuj me, daj, da stopim v selfeo tvoje moči, da se rešim. O, brani me pred temi krvoločnimi možmi in pred nasiljem Gagule!" "Jako dobro, draga moja, boni že skrbel zate," je rekel kapitan. "I.e vstani, si že pridna," in pripognil se ie ter jo prijel za roko. Tvala se je o/.rl nazaj in namignil svojemu sinu, ki se je nato bližal z dvignjeno sulico. "Sedaj je čas," je zašepetal Sergij Vojnovič meni, "česa pa še čakate?" "Mrka čakam," sem odgovoril, l'že pol ure gledani solnce, in še nikdar ga nisem videl bolj jasnega!" "No, sedaj morate poizkusiti, siccr deklica umrje. Tvala že izgublja potrpežljivost." Spoznal sem silo teh besedi in z obupnim obrazom še enkrat pogledal svetli obraz solnca; nikdar ni noben zvezdoznanec s tako napetostjo pričakoval nebeškega dogodka; nato sem stopil z vso dostojanstvenostjo, ki sem jo zmogel, med klečečo deklico in bližajočega se Skrago. m m MY STORE Cor. Broadway and Ruby St. JOHN KIRINCICH, Prop. pri nakupovanju blaga biti kar mogoče najbolje postrežen. K DOBRI POSTREŽBA SPADA: 1. Fino, trpežno blago; 2. Bogata izbera, da si mora vsakdo izbrati blago po svojem okuso; 3. Nizke cene, ki tudi omogočijo tudi manj premožnim, d» si omislijo nekaj izvrstvega za mal denar. Paziti na oglas, ki bo priobčen prihodnji teden na tem prostorni Ne pozabite istoga pazljivo prečitati! Hh-.Hty^'ifeiitti John Kirincich vogal Broadway in Ruby ceste JOLIET, ILL. Naročite zaboj steklenic novega piva, k! se imenuje ter je najboljša pijačo. E. Porter Brewing Company s. Bluff St., Joliet, HI; Oba telefona 405.