45
Naši dopisi.
V Gorici 8. febr.   —   „Neue fr. Presse" je prinesla v listu od 0. dne t. m.   zanimiv  dopis iz Trsta o zade^ ?ah tukajšnjega  in   Isterskega deželnega šolskega Bvetovalstva.   Popred kntikuje dopisnik šolsko-nad-Korstveno postavo za grofijo Goriško, češ, da določuje, da   mora  deželni   nadzornik   biti   eden   dveh   šolnikov, katera   v deželnem   svetu   šolstvo zastopata.    To se zdi dopisniku čudno,   ker meni, da ni mogoče ali vsaj ne-lahko, dobiti moža, kateri bi bil kos nalogi, nadzorovati vse predmete in vse š »le na Goriškem, slovenske, italijanske in nemške (srednje);   vendar pa   sam pritrjuje, da se je od  začetka posrečilo   najti tacega moža (gosp. Klodič a?).  Vlada je hotela lani — pravi dalje dopisnik — popraviti nadzorstveno postavo; al deželni zbor ni sprejel vladnega predloga.    Namestnik Primorski   pa   si je zaal vkljub temu pomagati;   pridobil je  zase  ministra Stremajer-a  in oba skup sta   dosegla cesarsko resolucijo,   katera   jima je zdaj škit proti deželnima zboroma (oziroma odboroma) Isterskcuiu in Goriškemu. Do-gnano je tedaj,   cesarje namestnik Tržaški želel:   administracija   in    nadzorstvo   je    združeno   v Trstu za   vse Primorsko.    Ta  ,,fait  accomplie"  v roci sta mislila naš namestnik in minister za uk stopiti pred deželna zastopa v Gorici in Istri, pričakovaje, da zbora stisneta rame in porečeta: „kar je — je".   Prišlo je pa drugače.    Deželna  zastopa zdaj še krepkejše postopata proti vladinim naredbam.    Prvi   korak je Coro-nini era interpelacija v državnem zboru, katero je podpisal tudi Herbst.    Minister ni še odgovoril tej  interpelaciji;  pač pa v odseku za pretresanje proračuna vsled neke debate   zarad   stroškov  za Primorsko  šolsko nadzorstvo  je   Stremajer   rekel,    da   ,.deželna   šolska sveta   v Istriji   in Gorici  imata  ostati   taka, kakor sta po deželnih postavah."   To pa ravno je tisto ,   v čemur  se   deželna zastopa in vlada ne vje-majo: tolmačenje postave.    In na to meri tudi interpelacija Coronini eva. — Dalje slišimo, da se na Go
riškem vsa šolska masina ustavi, če se ne doseže po« razumek med dotičniki. Okrajni in krajni šolski sveti nočejo imeti nič več opraviti s prenarejeno višo šolska oblastjo v Trstu in žugajo, da bodo začeli „strikatiu. Faktično je od 1. februarija t. 1. sedež nadzorstvene oblasti in administracije v Trstu. Radovedni smo, kako se bodo reči razpletale ali zapletale. — Druzega novega pri nas ni, razen, da imamo neke ve I i kaše tukaj , Kranjskega deželnega predsednika grofa Auer« sperga (v Pevmi) , in pa Rothschilda v JBockmann-ovi vili. — Pust je — vkljub „krachu" — Jako živ, — v čitalnici že cel6. — V mestu in po deželi je bil že dvakrat velik lov — a ne na zajce, kajti okoli sv. Valentina treba je zajce v miru pustiti, ampak na — postopače in vsakošne neznane in nevarne ljudi. Prvikrat so jih polovili 50 (v mestu in okolici; — v eni sami vasi en dan 7); včeraj je bil drugi lov. Da, da, lepi časi hvalisane ere, ki jo liberalci zovejo „volkswirth$chaftliehen Aufsch\vung."
Iz Kranja (5. febr. (Vodnikov praznik), katerega čitalnica naša vsako leto slovesno obhaja, je tudi letos privabil mnogo občinstva v okusno okinčane čitalnične prostore, v katerih smo 2. dan t. m. slavili spomin ne-umrlega buditelja našega. Slavnostni govor, katerega je zložil sedanji predsednik čitalnice dr. Mencinger, govorila je v občno pohvalo gospodičina Rudolfova. Temu sledilo je petje, dramatiein prizor ;,na Kopriv-niku' in pa ples, katerega povzdignilo je prelepo število krasnih naših gospa in gospodičin in ki je trajal do 5. ure zjutraj. Tudi postrežba v restavraciji, katero je to pot iz prijaznosti prevzela gospa Šifrer jeva, bila je izvrstna. Občna zadovoljnost je tedaj kraljevala v zbranem društvu, kar se je vsem navzočim na obrazih bralo. — Med tem pa, ko smo narodnjaki praznovali rojstni dan moža,
Ki od ledine naše domačijo Je vezal prvi venec poezije", obhajali so predvečer v Dolenčevi gostilni s ,,koncertom'' prerojenje pred nekaj leti tu zamrle nemške ^kazine", ki se je s pomočjo naših veternjakov zopet oživela. Ne zavidamo sicer nikomur zabavati se po svoje, vendar ne uganemo zastavice, zakaj so nekateri či talni čar je in celo čitalnični odborniki ob enem tudi kazinci? Nekdaj so Kranjci to imenovali ,,šviga švaga čez dva praga." — Konečno naj povemo še to , da je zdaj nedeljska šolska maša v roženkranski cerkvi bres pridige in to za to, da bi gimnazijska mladež kužnih koz, ki pa v našem rnesticu niso epidemične, ne nalezla !! —
lz Vipave 8. sveč. — Slovesna veselica, ktero je* naša čitalnica 2. dne t. m. Valentinu Vodniku na spomin napravila, izvršila se je vkljub neprijetnim razmeram tu kaj snega družinskega življenja v občno zadovoljnost in na čast našim vrlim domorodcem in domorodkinjam. Stalno načelo čitalnice naše, gojili pošteno veselo življenje, razodelo se je sijajno ravno pri tej veselici, s katero pa p tudi pokazala, da s svojimi lastnimi močmi brez navpihnj^ne tuje pomoči more doseči svoj blagi namen. Zato pa je tudi čitalničin odbor hvaležen vsem podporn kom in podpornicim naša domaČe stvari, med katerimi se še posebno odlikuje gospa Karolina Majerjeva, ki ne le v pomoči pri igrah, timuč tudi v vsaki drugi zadevi djansko kaže pre-blago domoljubno srce svoje. — Zdaj pi povejmo, kako se je vršila naša ,,beseda". Vrli naši do nači fantje so nam pod vodstvom gosp. Ričiča peli tako lepo, da bi bili v eno mer radi poslušali njihove „Kranjske finte". Gospa R)za Smuč-eva in gospodičina Matilda Pe-ganovu ste s krisnim dvogov »rom iz ,,Maria Stuart'% po Schillerju   od Fr. Cegnarja  poslovenjenim,   vzbudili
46
splošno občudenje. Prisrčna hvala izvrstnim govornicam! Pa tudi petje ravno omenjene gospodičine bilo je s živahno pohvalo sprejeto. Naj bi nas častita go-spodičina, pa še druge , kmalu spet razveselile z lepo pevsko svojo zmožnostjo! — Igra „Butec omikance za norca ima", katera kratkočasi in podučuje ob onem, je vzbudila veliko smeha. Velečastitemu gosp. dekanu Grabrijanu Čestitamo, da mu je zopet izvrstno obveljalo stvariti delce, v katerem se lepo strinja „utile dulci", zato je živa naša želja, naj bi mnogo-zasluženi gospod sebi za kratek čas o sitnih dnevih si kmalu spet izbral kak gledališk predmet in ga nam v domači besedi, v kateri je mojster, podal v pošteno zabavo in korist družbinskega življenja. „Kimovič" — gosp. Kadoslav Silvester, ki je igro kot izkušeni vodja vodil, „barcn Seljko" — gosp. De k leva, in „8totnik" — gosp. Krapež: vsi delali so marljivo ter tako k dobremu vspehu pripomogli. „Gospo" igrala je gospodičina Virk-ova kakor navadno izvrstno, ravno tako ,,Dorico" gospodičina Peganova; njima se je lepo pridružila gospodičina Aneta š legel nova, ki je kot „Barbika" prvikrat nastopila oder. Vsem tedaj, ki so nam napravili prijeten večer, iz srca kličemo: slava! — Vedrilo zadnje mlajšemu svetu pa je bil ples, ki je tudi odškodoval one domorodkinje in domoljube, ki so za nas se trudili v „besedi".
Iz Zagorja na Notranjskem. (Čttalnico) smo ustanovili; ona tedaj stopi kot najmlajša med sestrice svoje slovenske.    Bog daj srečo!
Iz Št. Vida nad Ljubljano. (Čitalnica naša) je napravila preteklo nedeljo „besedo" v spomin svojemu ustanovitelju ranjcemu gosp. Blažu Potočnjku, h kateri je prišlo mnogo občinstva iz Ljubljane, Šentvida in okolice. Popoldne že pred „besedo(< se je pripeljal z rodovino svojo gosp. dr. Jan. Bleiweis in prinesel krasen lavorjev venec z lepim napisom ter ga obesel krog podobe Potočnikove. „Besedo" je pričel gospod predsednik s pozdravljenjem prišlih poslušalcev in dal razdeliti nekoliko iztisov tiskanega životopisa rajneega Potočnika. Temu je sledil slovesni govor, v katerem je vrla rojakinja lepo razložila pomen današnje besede. Šaljivi govor ,,Kazen izdajalca4* je zbudil splošno ve-selost in igra ,>Mutec" se je prav vrlo predstavljala. Med posamesnimi točkami so se pele pesmi Potočnikove in tako je ,,beseda" po vsem dosegla svoj blagi namen; občinstvo pa je bilo navdušeno in veselo lepega spomina. Med poslušalci drugimi poslušalci bil je tudi misijonar gosp. Tomazin, ki je zadnji večer pred svojim odhodom v Ameriko preživel prav veselo v sredi častiteljev nepozabljivega Blaža Potočnika.
Iz Ljubljane. (Iz seje družbe kmet. 1. t. m. — Konec) Ker nekateri gospodarji, ki dobijo iz državne podpore o znižani ceni goveda, ne ravnajo po predpisih, je ilo sklenjeno, da se vsaki taki živini na stegnu ali v rog vžge znamenje, in da se pozimi ogleda od gospodov , katerim družba nadzorstvo izroči. — Prošnje 37 občin , ki so ali že lani ali letos podpore za kali (vodnjake) prosile, se izročijo dotičnemu odseku za poročanje v prihodnji seji. — S tem so bile vse one stvari rešene, katere spadajo v področje subvencijskega odbora.
Ko je vse to bilo dognano in sta gospoda zastopnika deželnega odbora in deželne vlade sejo zapustila, so se obravnavale še sledeče druge stvari, ki spadajo v področje družbe kmetijske same. Pred začetkom teh obravnav pa je poprijel predsednik baron Wurzbach besedo in čestita dr. J. Bleiweisu, da je po 401etnem delovanji od mnozih opravil, ki jih ima, odložil eno breme, službo namreč c. k. deželnega zdravnika za živino;  odbor družbe kmetijske radosten priznava velike
zasluge njegove na tem polji za deželo Kranjsko, in mu v imenu odborovem izrekuje toplo željo, na bi še mnogo let kmetijski družbi na korist znano svojo delavnost razvijal, ter sklepa svoj nagovor s srčnim živior klicem, katerega ponavljajo vsi odborniki. Dr. Bleiwei» se ginjenega srca zahvaljuje predsedniku in odbornikom, rekši, da ga ta voščila temveč veselijo, ker js prepričan, da pridejo iz prijateljskih src.
Potem so se pričele še ostale obravnave. Načrt pravil, družbi poslan od c. kr. deželne vlade v poročanje, kako naj bi se premije dajale gospodarjem, ki marljivo les zarejajo v pušobnih gozdih, je bil odborniku gosp. Vičelnu izročen v poročilo. — Poročilo g. Solmajerja o razstavi Dunajski, ki se ima natisniti v družbenih „naznanilih" , je bil prvomestniku odbora za splošne zadeve v pregled izročeno. — 35 novih udov, med katerimi 30 po predlogu gosp. Solmajerja iz okolice Blejske na Gorenjskem, je bilo sprejetih.
— (Iz seje deželnega odbora h', ftbr.) Na dopis deželne vlade, da bi dežela prevzela cesarski most čez Savo pri Litiji v oskrb in popravljanje, se je sklenilo,, deželni vladi razloge povedati, po katerih dežela omenjenega mostu nikakor ne more prevzeti v svoje vzdrževanje. — Vsled dogodbe, da je bila J. K. iz V. za-rad 75 krajcarjev dolgd na občinskih davkih po okrajnem služabniku ena krava zarubljena in v Ljubljano na prodaj odgoana, se je sklenilo, obrniti se na dotično okrajno glavarstvo, da uradnim osebam dd instruk-cijo, po kateri se imajo ravnati, kedar zaradi cesarskih ali občinskih davkov koga rubijo, ter da okrajno glavarstvo svojim organom, tudi ukaže, da se imajo pri rubežni zarad občinskih davkov ravnati po tem, kar jim županstvo ukaže. Pritožba J. K. zarad povračila Škode, ki ga je po tej rubežni zadela, pa se je zavrnila z dostavkom, da naj toži one ljudi, kateri so te rubežni in njemu narejene škode krivi.
—   (Trgovska in obrtnijska zbornica) je imela 9. dne t. m. redno sejo, v kateri se je med drugim naznanilo , da je finančni minister z ukazom od 4. dna februarija sklenil ustanoviti na podlagi postave od 13. decembra 1873 (drž. zak. št. 1(52) državno založnica za Vojvodino Kranjsko v Ljubljani. V vodstvo te založnice je imenoval finančni minister šest gospodov, namreč: Karola Lukmana, Aleksandra Dreo ta, Mathiana, Polegega, Vinc. Sevnika in Seeman-a; od trgovsko obrt-nijske zbornice je pa izvoljena druga polovica zaupnih mož, in sicer gg. Franc Fortuna, Janez Fabjan, Jožef Kušar, Mihael Pakič, Vašo Petričič in Matevž Treun. Potrdil se je proračun, v katerega se je tudi za obrtne šole postavilo 700 gold. Prošnja županstva Topliskega za dva semnja se je izročila odboru 6 udov v poročilo. Sklenilo se je podpirati prošnjo zbornice v Insbruku za napravo železnice iz Insbruka v Bludenc, dalje se vnovič potegniti za naši dve železnici iz Ljubljane v Karlovec in iz Loke v Trst. Računski sklep za leto 1873. se je izročil odboru 5 udov v poročilo. Vzelo se je poročilo tajnika Janeza Murnika o razstavi Dunajski na znanje, iz katerega je razvidno, da je zbornica podpirala po svoji moči razstavne namene , da je izdala za te nad 1000 goldinarjev , da je skupne razstave izvršila v 7 vrstah, v katerih je bilo 24 razstavljavcev, katerim je jury pripoznafa 7 medalij za zasluge in 16 pohvalnih pisem. Tukajšnji podružnici narodne banke so se za cenzorje nasvetovali: gg. Jožef Kušar, G. Tonies in Bamberg. Zh predsednika zborničnega je bil z 8 glasovi izvoljen V. C. Supan in za podpredsednika s 13 glasovi Janez Horak.
—   (Katoliško - politično društvo) je po poročilu „Slovenčcveui" v poslednjem svojem shodu 8. dne t. m. po predlogu g. Potočnika enoglasno sklenilo čestitati
Poznanskemu škofu grofu Ledohovskemu za pogumno obnašanje nasproti vladnemu silstvu, in Ljubljanskega knezoškofa naprositi, da mu to blagovoli naznaniti pismeno.
—   Gosp. Ludevik Ravnikar, dozdaj tajnik c. k. deželne sodnije Kranjske v Ljubljani, je imenovan za c. k. svetovalca pri tej sodniji.
-— Ker je po več kot 401etnera službovanji deloma (kot c. kr. profesor živinozdravstva in sodniškega zdravilstva, deloma kot c. kr. deželni zdravnik za živino dr. Jan. Bleiv/eis prosil penzije, je razpisana zdaj ta služba do 15. dne t. m.
—   Gosp. dr. Sterbenc je imenovan za pod vodja bogoslovskega seminišča.
—  Dr. Costa se je pretekli teden o opravkih za banko ,,Slovenijo" podal v Pest.
—  {Kazalo vseli od leta 1849 do 1874 v Kranjski deželni zakonik vzetih postav in ukazov) bode izdal pl. dr. Vestenek, c. k. okrajni komisar, v nemškem in slovenskem jeziku. Dobra misel je to, ki bode vsem, ki iščejo kake postave ali kakega ukaza v zakonu, po-lajšalo hitro najti, česar željo. Tudi našim županom bode to kazalo dobro došlo.
—   (Knjige Matice slovenske), katere bodo <S. udje dobili za 1873. leto, so že pri bukvovezu.
—   {Trgovcem se naznanja), da v Stari Brni (Alt-Briin) je sejm že 23. marca namesti 6. aprila, in 31. avgusta namesti 7. septembra.
—   (Katoliška družba za Kranjsko) ima letni občni zbor 3. sušca v družbinih prostorih (na Št. Jakobskem trgu). Začetek ob 6. uri zvečer. Dnevni red je: 1. Vvodni govor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo bla-gajnikovo pri dobrodelnem odseku. 4. Nasveti ali govori udov. 5. Nova volitev odbora in pregledovalcev računa. 6. Sklepni govor. Sv. maša bo tisti dan pri nunah ob 1072 uri. Gospodje udje, ki mislijo govoriti ali nasvete staviti, naj naznanijo to prvosedniku pismeno ali ustraeno skrajni čas do 23. svečana; pozneje se tako naznanilo ne sprejema. Govori in nasveti, ki niso bili razglašeni, ne dopuščajo se.
—   Na mnoga vprašanja povemo, da gosp. župnik Jerič v Ljubljani je po umrlem gosp. Lesarji prevzel mandatarstvo za družbo sv. Mohora.
—  {O slovesni vbesedi" Vodniku v spomin) obljubili smo zadnjič še kaj reči. JVUadoslovencem hodi slavljenje Vodnika posihmal, kar liberalizem od „farjev" nič noče slišati, ze!6 navskriž, zato so Vodnika, ki tudi je bil „far", izbrisali iz pratike svojih ,,svetnikov", in častiti naš pesnik g. Bile je po gospici Podkrajšekovi zato menda brez vspeha rodoljubno željo izrekal, po-pevaje:
In zdaj, ko biva gori nad zvezdami
Naš pesnik, ter za trud  plačilo vživa, Naj,  bratje, duh Njegov  živi nad nami,
Naj  domoljubje  v srce nam vliva: Vodnikov duh Slovence naj edini
V zvestobi veri, čaru, aomovini! — Vendar nadjamo se, da zmota ne bode trajala večno in zlasti taka zmota ne, ki v narodu našem nima korenine; vsahnile bodo zato veje, ki so le „vodene mladike", cepljene s tujimi cepiči na domače zdravo drevo. Slavil se je letos v čitalnici naši Vodnikov spomin res posebno sijajno. Gospica Podkrajšekova, biser narodnega gledališča, je s polnim občutkom de-klamovala lepi prolog, složen od gosp. J. Bil ca; — zbor čitalničin zastopan po več ko 40 gospodih pevcih pod vodstvom gosp. Santelna je zlasti v Zajčevi „Iztočni zori" izbudil tak entuzijazem , da se je dvorana ploska tresla, in to temveč, ker je samospev gosp. C h 1 u-metzkega,  Ceha in prvega pevca  nemške opere,  še
povzdignil efekt čarobnega tega zbora. Gosp. Chlrime tzki pa je tudi tako globoko v srce segel poslu* šalcem z ljubeznjivo pesmijo „na zvidenje", kakor je s „staročesko" stresel jih. Živahna pohvala, ki mu je donela od vseh strani, razodevala mu je željo, naj bi še kterikrat razveselil čitalnico s krasnim svojim petjem. Krivični pa bi bili, ako ne bi tudi s pohvalo omenili vojaško godbo in še posebno oni kvartet, ki jo mojstersko izvršil Schubertov „adagio". In da na dolgu nikomur ne ostanemo zaslužene hvale, izrekamo jo še gosp. Ju vančiču, priljubljenemu voditelju plesov, med katerimi je tudi „kolo" bil.
—    Čitalnica konča svoje pustne veselice 14. dne t. m. s plesalnovajo; prav zadnji mejnik pusto-vanju pa stavi maškarada, s katero se že več let „sokol" odlikuje.
—   (Zimsko sezono v čitalnici) sklenete dve besedi: 1. in 22. marcija. V isti seji, ko je čitalničin odbor to sklenil, je bilo tudi sklenjeno, odbor dramatičnega društva povabiti v združeno besedo na korist „narod-nemu domu" Novomeškemu.
—  {Slovenska Talija) nam je 5. dne t. m. prinesla novo igro „Dr. Robin" in pa ,,Izbujeni lev", ki nam je še od lani v dobrem spominu. O obeh moremo reči, da ste se v obče dobro izvršile, dasiravno je lanski „lev" prekosil letošnjega. V prvi igri se je odlikoval posebno gosp. Kocelj, le nekaj smo pogrešali v mojsterski njegovi predstavi, namreč to, da se je „dr. Robin" v maski svoji cel6 premalo premenil. Gospodičina Podkrajšekova in gosp. Schmidt sta mu vrlo dobro pomagala. — V opereti „Izbujeni lev" je bila gospodičina Piskarjeva ličen in gibčen „Gaston", gosp. No 11 i in gospa Odi jeva pa v petji in igri izvrstna. — Včeraj pa se je predstavljala nova igra s petjem pod naslovom ,,Slab papir" ali „bankovčarji v razvalinah" poslovenjena po nemški Kaiserjevi. Bila je sprejeta z zasluženo pohvalo, katera gre vsem igralcem zlasti gosp. Kaj zelju, Kocelj u in Schmidtu, go-spema Toman-Jamnikovi in Odijevi; gospodična Piskarjeva nas je radovala s petjem, gosp. Kaj zel pa je s svojim kupletom o „slabem papirji" cikal na naše časnike znane vrste. Grajati pa je v prestavi igre to, da je nasajena z nenavadnimi besedami „baš", „sto-prv" itd. Tako naš narod ne govori, to smo že po-vdarjali, toraj naj se tudi na odru ne pači njegov jezik. Gledišče bi bilo lahko bolj polno, kakor je bilo. — V nedeljo se bo igrala Nestrojeva vedno dobra burka „Lumpaci-Vagabun d."
—  (Koz) se niti naša Ljubljana niti naša dežela še zmirom ne morete znebiti; čeravno niso huje, vendar tudi zdatno ne ponehajo.
—   {O obenem zboru „Narodovn tiskarne^) poroča „Slovenec", da odbor delničarjem zopet ni položil računa, a tudi prave bilance ne, ampak le nekak inventar tistih reči, katere tiskarnica ima. Ce se v faktični stan akcijskega premoženja pogleda, se vidi, da namesti 45.400 gold. znaša le še kakih 17.500 gold., polovica vločenega kapitala je tedaj že potrošena. Mariborska tiskarna se ne proda, kakor je odbor nameraval.
—   {Poberki iz časnikov,) Kar so „Novice" v zadnjem listu pisale o ^dramatičnem društvu", je šlo „Na-rodu" tako za kožo, da je po svoji navadi zarohnel nad člankom in po vseh kotih vgibal pisatelja, h konca pa namesti dokazov, da ni istina, kar so „Novice" pisale, navadno vrgel jim v obraz puhlo bombo, da na-tolcujejo (!!), a da se njemu ne ljubi odgovarjati na to. No, ljubilo bi se že njegovemu modrijanu, toda — ne more ne, to je. Ali morda ni res, da se „Nan>-dovi matadori" ne brigajo za odborove seje, in tako zanemarjajo   svoje  dolžnosti?   Ali ni tudi resnica,   da
47
48
»180 Se ne ene dramatične pičice spisali, kritiku-jejo pa vse? Na to, gosp6da, odgovorite, če morete, „hic Rhodu8, hic Bahate"! vse drugo je piskavo in neotesano mahanje po osebah, kakor je „Narodova" navada, kedar svojih matadorov ne more oprati, pa druge z blatom ometaje, da bi se potem oni manj poznali med njimi. Zato, „Narode", odgovoril — ne, če se ti bo zljubilo, ampak če moreš!