Poitni urad $021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov	P, b. b.
Letnik XXI.	Celovec, petek, 9. september 1966	Štev. 36 (1267)
U Tant noče več biti generalni sekretar OZN
V svojem sporočilu obtožuje zlasti ameriško agresijo
Kakor je bilo že prej napovedano, je generalni sekretar Organizacije Združenih narodov U Tant danes teden obvestil članice te organizacije glede svojega sklepa o nadaljnji kandidaturi za ta položaj. V svojem pismu je članice obvestil, da poteče njegov sedanji mandat 3. novembra in da ne bo več kandidiral za generalnega sekretarja OZN za prihodnjih pet let. Ob tej priložnosti je izrazi! svojo veliko zaskrbljenost zaradi nevarnega stopnjevanja vojne v Vietnamu in pozval v to vojno vpletene države, da spoštujejo ženevske sporazume.
Po svojem pregledu mednarodnega razvoja v času, ko je bil generalni sekretar OZN, U Tant v svojem pismu ugotavlja, da pri najvažnejših dejavnostih OZN v lem času ni bilo tistega uspeha, ki je za zagotovitev miru potreben.
V	temeljnih načelih zagotovitve miru ni biilo moč doseči ustreznega sporazuma. Istočasno je U Tant ugotovil, da tudi desetletje Združenih narodov za razvoj ni uresničilo svojih skromnih smotrov, čeprav je v začetku kazalo toliko upanja.
„Člani organizacije", je rečeno v njegovem pismu, „prav dobro vedo za mojo stalno skrb za mir.
V	58 mesecih mojega mandata so se upi in perspektive mnogokrat povečali in se zrušili. Stanje na svetu se mi zdi skrajno nevarno. Stanje v jugovzhodni Aziji je vedno vir velike zaskrbljenosti in teži £a tem, da postane vir še večje bojazni ne samo za neposredno zainteresirane strani in za večje države temveč tudi za druge člani-
ce organizacije. Surovost te vojne in trpljenje ki ga povzroča vietnamskemu ljudsitvu sta stalen očitek vesti človeštva. Danes se mi zdi kakor se mi zdi več mesecev, da pritisk dogodkov surovo vodi v večjo vojno, medtem ko napori, da se ta težnja preobrne, strahovito zaostajajo.
Po mojem mnenju se pojavlja tragična napaka naslanjati se na silo in na vojaška sredstva pri iluzornem iskanju miru. Prepričan sem, da se mir v jugovzhodni Aziji lahko doseže samo s spoštovanjem načel, ki so bila določena v Ženevi leta 1954, in načel, ki jih vsebuje listina OZN."
V oceni mednarodnega položaja govori U Tantovo pismo tudi o naraščajočem neravnovesju v mednarodnem gospodarstvu, na katero je vedno opozarjal in ki lahko sproži samo nove zaptjetljaje v svetu. Svoje nezadovoljstvo izraža tudi nad dejstvom, da OZN ni izpolnila svoje univerzalnosti in ugo-
Sporazum o južrtotirolskem vprašanju:
Pogojni pristanek s strani SVP
Na poti dokončne rešitve južnoti-rolskega vprašanja na podlagi osnutka sporazuma, ki so ga pripravili avstrijski -in italijanski strokovnjaki, 'kjer je bilo .na nedavnem posvetovanju članov avstrijske zvezne vlade
Obisk norveškega kralja
v Jugoslaviji in Avstriji
V ponedeljek je prispel v Jugoslavijo na državni obisk kralj Olaf V. Norveški, ki bo tam ostal 5 dni, nakar bo dva dni privatno preživel na Koroškem. Od ponedeljka naprej pa bo za 4 dni na uradnem obisku v Avstriji.
Visokega gosta je na beograjskem letališču Surčin sprejel predsednik Tito s sodelavci. Po svojem prihodu v Beograd je norveški kralj začel razgovore s predsednikom Titom v Belem dvoru. Isti dan je sprejel šefe diplomatskih misij v Beogradu in položil venec na grob neznanega junaka na Avali. Zvečer se je udeležil sprejema, ki ga je predsednik Tito priredil v prostorih zveznega izvršnega sveta. V zadnjih dneh je visoki gost obiskal Skopje, Dubrovnik in Brione.
Po obisku v Jugoslaviji bo norveški kralj Olaf V. jutri dopoldne prispel na Koroško. Sprejem na celovškem letatišču je določen za 11.40 uro, nakar se bo podal v Vrbo, kijer bo bival v Schlosshotelu. Tam mu bo zvečer deželni glavar Sima priredil večerjo, v nedeljo pa bo obiskal štatensko goro in Visoko Ojsitrco. Od Koroške se bo norveški kralj poslovil v ponedeljek dopoldne.
tavlja, da je o številnih vprašanjih, s katerimi ima opravka današnji svet, spričo tega vedno težje razpravljati. S tem v zvezi daje kot primer pomanjkanje napredovanja glede razorožitve.
Takoj po U Tantovem sporočilu je predsednik varnostnega sveta OZN začel s posvetovanji o položaju, ki je s tem nastal. Na sedežu Združenih narodov komentirajo U Tantov umik kot politično posledico, ker ni mogoče v svetu ustaviti razvoj še večjih kriz in pretresov. Vzporedno s posvetovanjem v varnostnem svetu so se pričela tudi posvetovanja med predstavniki članic OZN, ki gredo za tem, da bi U Tanta le še prepričali za nadalj-no kandidaturo. V tej smeri je zelo aktivna skupina predstavnikov 36 afriških držav.
Predstavniki koroških Slovencev
na prijateljskem obisku v Pomurju
Na povabilo občinske skupščine Murska Sobota in tamkajšnjega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva so bili predstavniki koroških Slovencev v torek in sredo tega tedna na prijateljskem obisku v Pomurju. Štiričlansko delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je vodil predsednik dr. Franci Zwii1er, pravtako štiričlansko zastopstvo Narodnega sveta koroških Slovencev pa predsednik dr. Valentin Inzko.
V prvi vrsti je imel obisk namen, da zastopniki koroških Slovencev spoznajo razmere na ozemlju, kjer živi modžarska narodna skupina. Podrobno so se seznanili s tamkajšnjo ureditvijo dvojezičnosti v šolstvu, v upravi in* v sodstvu. Pri tem so ugotovili, da je klasični pojem manjšine spričo doslednega prakticiranja enakopravnosti in uveljavljanja novega družbenega reda povsem zgubil svoj nekdanji pomen: danes v teh krajih ne poznajo več pojmov večine in manjšine, marveč le še vsestransko enakopravne člane družbene skupnosti ne glede na razlike jezika in narodne pripadnosti.
Poleg tega so si zastopniki koroških Slovencev v občinah Pomurja ogledali razne kulturne in gospodarske ustanove, ki pričajo o velikanskem razvoju krajev, kateri so nekdaj veljali za najbolj zaostala področja Slovenije.
O zanimivih ugotovitvah in bogatih vtisih tega obiska bomo obširno poročali v prihodnji številki našega lista.
De Gaulle je ostro obsodil ameriški napad v Vietnamu:
Predpogoj pogajanj je umik ameriških čet
in tirolske deželne vlade s predstavniki avstrijske manjšine v Italiji rečeno, da je možna le odločitev za ali proti, je prišlo v minulem tednu do seje glavnega odbora »Siidtiroler Volkspartei«. Ta seja je bila zelo burna in je trajala 4 dni, preden je (prišla v četrtek, (minulega tedna zvečer do kompromisnega sklepa.
V tem sklepu je glavni odbor SVP ugotovil, da so v zvezi iz nekaterimi točkami sporazuma potrebna pojasnila s strani avstrijske in ‘italijanske vlade. Zato bo glavni odbor priporočil kongresu stranke, naj sprejme določila sporazuma le pod pogojem, da bodo ta pojasnila poziitivna. S tem sklepom je bil kongres odložen na nedoločen čas, iker je odvisen od tega, kdaj bosta avstrijska in italijanska vlada dali zahtevana pojasnila. Ta pojasnila se izlasti nanašajo na vprašanje mednarodne zasidranosti sporazuma, pri čemer hoče SVP vedeti, ali bo v 'spornih vprašanjih predvidena razsodba haaškega mednarodnega sodišča veljala le kot napotilo, ali bo obvezna. Pojasnil pa SVP želi tudi še na področju šolstva in na nekaterih drugih področjih.
Sklep SVP je ‘naletel v javnosti na dokajšnjo kritiko. Najostreje je s tem v zvezi SVP napadel glavni odbor južnotirolske socialdemokratske stranke, ki je v svoji resoluciji poudaril, da je neveljaven vsaik sklep glede avtonomije nemlškogovorečega prebivalstva, ipri katerem ne bi sodelovali vsi njegovi politični predstavniki. Dokaj kritično je sklep glavnega odbora SVP ocenil tudi južnotirolsfci list »Dolomiten«, ki je strankinemu vodstvu očital, da se brani javnost podrobneje seznaniti s svojimi sklepi in s točnejšo navedbo vprašanj, glede katerih zahteva pojasnila.
Na svojem velikem potovanju »o-koli sveta« je minuli teden francoski predsednik de Gaulle bival v Kambodži, kjer je imel v glavnem mestu Phnom Pen pred 25.000 poslušalci svoj veliki govor v zvezi z vprašanjem Vietnama. V svojem govoru je ostro obsodil ameriški napad na Vietnam in ponovil, da je nevtralizacija edina rešitev oboroženega spopada, ki se vedno bolj zaostruje in ki že ogroža širni svet. Možnost tozadevnih pogajanj pa je odvisna od stališča Amerike, ki bi se morala obvezati, da foo umaknila svoje čete. De Gaulle je pri tem tudi ponovil, da hoče Francija ohraniti proste roke in da ne misli predlagati posredovanja.
Ko je govoril o svojčasnem umiku francoskih čet iz Indokitajske in pozneje iz Severne Afrike, je naglasil, da zaradi tega ni trpel francoski prestiž, niti njena moč in blaginja. Spričo tega je Francija mnenja, da tudi sedanje bitke, ki uničujejo In-dokitajsko, ne vodijo same od sebe do rešitve. »Po našem mnenju«, je dejal de Gaulle, »je na eni strani malo verjetno, da bo ameriški vojni stroj .uničen, na drugi strani pa ni nobene možnosti, da bi se narodi Azije podredili zakonu tujca, ki je prišel z druge obale Pacifika, naj bodo njegovi nameni kakršni koli in naj bo njegovo orožje še tako močno.
Naj bo preizkušnja še tako dolga in trda, je Francija prepričana, da ne bo imela vojaške rešitve.«
Pred zaključkom obiska de Gaulla v Kambodži je bilo izdano skupno francosko-kamboško sporočilo, v katerem je bilo poudarjeno, ‘da je predpogoj (premirja v Vietnamu spoštovanje ženevskega sporazuma iz leta 1954, 'kar pomeni, da se mora vsaka država, ki je v jugovzhodno Azijo pripeljala svoje vojaške enote, predvsem obvezati, da jih bo v določenem roku umaknila in da se bo odpovedala sleherni intervenciji. Pred svojim odhodom se je de Gaulle sestal s predstavnikom Severnega Vietnama v Kambodži, eden izmed članov njegovega spremstva pa je raz-govarjal s predstavnikom južnoviet-namskega narodnoosvobodilnega gibanja.
Ameriški predsednik Johnson je de Gaullov poziv v Phnom Penhu zavrnil z izjavo, da se bodo ameriški vojaki vrnili v domovino in da bodo oporišča služila konstruktivnim namenom takoj, ko bo napad končan. Dajal je, da bo položil na mizo koledar za umik ameriških sil iz jugovzhodne Azije šele, ko bo videl koledar, »ki določa datum za ustavitev infiltracije in za umik« sever-novietnamskih sil.
Koroški turistični delavci v Sloveniji
Danes teden je bil na sedežu gospodarske zbornice Slovenije v ljubljani sestanek turističnih delavcev Koroške in Slovenije. Koroško delegacijo je vodil predsednik koroške turistične zveze Gert Vallon, s strani Slovenije pa so sestanku prisostvovali predsednik gospodarske zbornice Slovenije Drago Dolinšek republiški sekretar za gospodarstvo Davorin Feriigoj in predsednik Turistične zveze Slovenije, dr. Danilo Dougan.
Na sestanku je bilo govora o skupnih akcijah Koroške in Slovenije v turistični propagandi in pri izdajanju skupnih prospektov. Pretehtali so naddlje možnosti prirejanja izletov v manjše turistične kraje obeh dežel v času izven turistične sezone ter govorili o možnostih šolanja turističnih delavcev na Koroškem.
Za šestčlansko koroško delegacijo je predsednik komisije za turizem pri Izvršnem svetu SR Slovenije Slavko Furlan priredil kosilo, nakar so si ogledali ljubljanski vinski sejem, drugi dan svojega bivanja pa so obiskali turistična središča ob slovesnski jadranski obali.
Katastrofa pri ljubljanskem letališču Brnik
Neposredna okolica ljubljanskega letališča Brnik blizu Kranja je bila v prvih urah četrtka minulega tedna prizorišče strašne letalske nesreče. Britansko potniško letalo tipa Britanija je na svojem poletu od Lutona v Veliki Britaniji na Brnik tik pred pristankom približno 2,5 km pred vzletno stezo zadelo v drevje tamkajšnjega gozda in se razbilo. Pri tem je od 110 potnikov in 7 članov posadke zgubilo 95 oseb na licu mesta svoje življenje, ena oseba pa je umrla v naslednjih dneh v ljubljanski bolnišnici.
Vzrok strašne nesreče verjetno nikoli ne bo docela pojasnjen. Gotovo je le, da je pilot, ko se je pričel pripravljati na pristajanje, letališki kontroli sporočil, da je v letalu vse v redu in da pristajalno stezo dobro vidi. Takoj navrh je ‘prišlo letalo v nizko meglo, vsled česar je pilot takoj zaprosil za pomoč radarja, ki jo je tudi dobri. Skoraj v isitem trenutku ‘pa je že prišlo do nesreče. Letalo, ki bi moralo na mestu nesreče leteti 200 metrov visoko, se je nahajalo le še v višini 20 metrov, vsled česar se je zapletlo v drevje tamkajšnjega gozda, kjer se je razbilo.
Takoj po katastrofi se je pričela obsežna reševalna akcija. Preživeli potniki letala so bili prepe-
ljani v ljubljansko bolnišnico, medtem ko so tiste, ki so pri nesreči zgubili življenje, pričeli zbirati in identificirati. Istočasno so pričeli raziskovati vzroke nesreče, pri šemer se je jugoslovanski komisiji kmalu pridružila tudi britanska komisija. Pri preverjanju radionavigacijskih instrumentov na letališču in na magnetofonskem traku, ki registrira pogovor med posadko letala in organom' letališke kontrole letenja, so ugotovili, da so vsi aparati na letališču v redu funkcionirali in da je kontrola letenja delala po predpisih.
Takoj po tragični nesreči je mestni svet Ljubljane razglasil minuli petek za dan žalovanja mesta Ljubljane. Posmrtne ostanke potnikov, ki so pri nesreči zgubili življenje, so prepeljali v veliko dvorano na Taboru v Ljubljani, kjer je bita v soboto žalna svečanost, pri kateri sta govorila podpredsednik Izvršnega sveta SR Slovenije Beno Zupančič in odpravnik poslov britanskega veleposlaništva v Beogradu Stephen Whitwell. Predsednik Tito je poslal angleški kraljici ždlno brzojavko in pustil v dvorani na Taboru položiti svoj venec pred 96 krst. Iskrena in spontana pozornost, ki jo je Jugoslavija posvetila žrtvam strašne nesreče, je bila deležna splošnega priznanja britanske javnosti.
v^exvc/7bč#e
TA TEDEN NA DUNAJU:
Kongres Mednarodne zadružne zveze
V	ponedeljek se je na Dunaju pričel 44. kongres Mednarodne zadružne zveze. Kongres, ki je zasedal v dunajski Hofburg, je bil včeraj zaključen. Njegov dnevni red je predvsem obsegal vprašanje reforme strukture zadružništva v industrijskih deželah v smeri koncentracije zadružništva in vprašanje pomoči kmetijskim zadrugam v državah v razvoju.
Mednarodna zadružna zveza je nedvomno ena najpomembnejših mednarodnih organizacij. S svojimi 137 neposredno včlanjenimi zadružnimi organizacijami namreč združuje 351 tisoč zadrug z 214 milijonov članov iz 58 držav zemeljske oble. Od njenega zadnjega kongresa na Dunaju, ki je bil leta 1930, se je število njenih članov potrojilo, število včlanjenih zadrug pa se je povečalo za 700 °/o. V enaki meri je v tem času narasel tudi njihov promet, ki znaša sedaj okoli 46 milijonov funtov letno. Od svojega zadnjega dunajskega kongresa je Mednarodna zadružna zveza svoje članstvo razširila na 20 nadaljnih držav.
V	okviru vprašanja reforme strukture zadružništva je dunajski kongres načel vrsto aktualnih vprašanj, ki koreninijo v naglem tempu razvoja zadružništva v svetu. V tem razvoju je namreč v zadnjih dveh desetletjih prišlo do vrste problemov, s katerimi se je bavil kongres. Medtem ko so bila prej mesta s svojimi konzumnimi zadrugami hrbtenica zadružnega gibanja, je medtem predvsem zaradi razvoja zadružništva v državah v razvoju, kjer se še 80 °/o prebivalstva bavi s kmetijstvom, postalo kmetijsko zadružništvo številčno najmočnejši faktor Mednarodne zadružne zveze, saj predstavlja več kot polovico njenega neposrednega in posrednega članstva. Ker so se medtem poleg kmetijskih zadružnih organizacij v Mednarodni zadružni zvezi včlanile tudi nove kreditne, gradbene in zavarovalniške zadruge in njihove organizacije, so prišle konzumne zadruge v manjšino, s čemer pa ni rečeno, da so postali zaradi tega njihovi problemi manjši. Spričo razvoja industrializacije in mednarodne ttrgovine v zadnjih letih, so se problemi konzumnih zadrug, ki se najbolj neposredno srečavajo is kapitalistično trgovino, le še povečali.
Eno poglavitnih vprašanj na kongresu na Dunaju je bilo vprašanje koncentracije zadružne dejavnosti na mednarodni ravni. Stremljenje za koncentracijo je že nekaj časa opažati zlasti na področju konzumnega zadružništva industrijsko in zadružno razvitih evropskih držav. Tako so n. pr. na Švedskem nekdanjih 7000 manjših konzumnih zadrug in poslovalnic zamenjali s 1500 zadružnimi veleblagovnicami, ki imajo tudi svoja proizvodna in predelovalna podjetja. V podobnem razvoju se nahaja konzumno zadružništvo po ostalih skandinavskih državah in tudi v Avstriji. Avstrijsko konzumno zadružništvo, ki je gostitelj tega kongresa, združuje 440.000 družin in poseduje 1600 poslovalnic, 44 veleblagovnic in 88 proizvodnih in predelovalnih podjetij.
V	koncentraciji konzumnega zadružništva so prišle doslej skandinavske države najdelj. 2e nekaj časa imajo Skupne meddržavne nabavne organizacije in meddržavna predelovalna podjetja. Pri poskusih, da bi s temi nabavnimi organizacijami in predelovalnimi podjetji zajeli evropsko konzumno zadružništvo, so vendar nastali problemi, ki jih doslej ni bilo mogoče rešiti in s katerimi se je zaradi tega bavil ravnokar zaključeni kongres mednarodne zadružne zveze.
Mednarodna zadružna zveza in njen kmetijski odbor sta se bavila tudi z vprašanji koordinacije dela nacionalnih zvez kmetijskega zadružništva. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je bila prav Mednarodna zadružna zveza tista, ki je gojila integracijska prizadevanja prej, preden so regionalni politični in gospodarski oinitelji na to sploh mislili. Mednarodna zadružna zveza bo tudi v prihodnje posvetila na kmetijskem področju svojo največjo pozornost mednarodni zadružni kooperaciji, pri čemer bo poskušala preprečiti, da bi prišle nacionalne kmetijske zadružne organizacije v regionalnih merilih in v mednarodnem merilu v medsebojno konkurenco. Stremela bo za tem, da se bodo nacionalne kmetijske zadružne organizacije na tem področju še bolj kot doslej izpopolnjevale.
Na kongresu je bilo ugotovljeno, da vpliv zadrug narašča tako v državnih, kot v mednarodnih merilih. V državnih merilih zadružništvo sooblikujejo gospodarsko in socialno politiko, mednarodno pa igra čedalje pomembnejšo vlogo v akcijah organizacij Združenih narodov za pomoč državam v razvoju. Ta vloga je tem pomembnejša, ker združuje Mednarodna zadružna zveza zadružne organizacije zahoda in vzhoda in ker stoji po svojih načelih na stališču, da postane član lahko vsak, ki mu je treba zaradi gospodarske stiske pomagati. Mednarodna zadružna zveza hoče tudi ob vseh stremljenjih po modernizaciji svojega uveljavljanja ostati zvesta načelom samopomoči in demokratičnega vodenja zadružništva ter slej ko prej zavrača kapitalistična načela.
osiROKcosveru
SEJA SVETA OZN ZA TRGOVINO IN RAZVOJ:
Ostra kritika politike pomoči državam v razvoju u
V torek minulega tedna je pričel v Ženevi zasedati stalni svet za trgovino in razvoj, organ, ki združuje 55 držav in ki je bil ustanovljen leta 1964 po sklepu prve konference Organizacije Združenih narodov o trgovini in razvoju. Svet bo predvidoma zasedal tri tedne.
Poglavitni namen tega četrtega zasedanja stalnega sveta za trgovino in razvoj je priprava druge konference OZN o trgovini in razvoju, katera se bo po sklepu XX. zasedanja generolne skupščine OZN vršila prihodnje leto.
Kakor je generalni sekretar OZN U Tant pred pričetkom zasedanja poročal, se je pričela v zadnjih letih gospodarska rast držav v razvoju ustavljati, namesto da bi se večala. Spričo tega pričakujejo delegacije zahodnih držav članic tega sveta, da bodo industrijske države na tem zasedanju deležne ostre kritike s strani delegacij držav v razvoju. Isto kritiko pričakuje tudi sekretariat konference o trgovini in razvoju. Številne države so namreč temu sekretariatu že očitale, da ne izpolnjuje svbjih nalog, ki jih je prevzel od prve konference. Države v razvoju posebej moti, da ta organ reševanje njihovih zadev prej zavlačuje, kakor da jih pospešuje. Pot reševanja teh zadev od pristojnih odborov do sveta in do konference, od tam pa do gospodarskega in socialnega sveta Združenih narodov traja najmanj 2 leti in je zaradi tega predolga.
Kritika držav v razvoju pa gre tudi na račun nove listine o svetovni trgovini, ki je v pripravi, in na račun mednarodnih denarnih vprašanj predvsem kar tiče ostvaritve dodatnih likvidnosti. Države OECD namreč odklanjajo na obeh področjih nadaljna pravila svetovnega trgovanja in pravijo, da določila GATT na obeh področjih zadostujejo. Kar tiče mednarodnih denarnih vprašanj, pa še dodajajo, da ne sodijo v pristojnost svetovne konference o trgovini in razvoju. Tako bosta tudi ti vprašanji »vroče železo" sedanjega zasedanja sveta za trgovino in razvoj.
Najveoji olbseg je inozemski turizem v Jugoslaviji zavzel v mesecu juliju. V tem mesecu je samo mejne prehode v Slovenijo prestopilo 3,574.803 inozemskih potnikov. Od tega jih je prišlo blizu 3 milijone v rednem prometu. Med njimi so bili Italijani s 934.304 potniki na prvem mestu, na drugem mestu pa Avstrijci s 824.327 potniki. Turistov iz Zahodne Nemčije so v tem mesecu na mejnih prehodih našteli 406.771, Nizozemcev 157 tisoč 690, Francazev 96.533, Belgijcev 80.441, Angležev pa 41.132. Poleg teh je prestopilo mejne prehode v Slovenijo še večdesettisoč Švicarjev, Dancev, Švedov, Američanov, Grkov in Turkov. V maloobmejnem prometu je prišlo v tem mesecu v Jugoslavijo dodatno še 793.610 Italijanov, 20.924 Avstrijcev in 372 Madžarov.
Skupno je v prvih sedmih mesecih tekočega leta prestopilo mejne prehode Slovenije 12,729.046 inozemskih potnikov ter 1,956.672 Jugoslovanov. Njihovo skupno število je v rednem prometu znašalo 8,637.996 potnikov, v maloobmejnem prometu pa 5,047.722. Več kot 90 °/o vseh potnikov je prispelo v Jugoslavijo z avtomobili in drugimi motornimi cestnimi vozili.
V Sloveniji je število inozemskih turistič-
Gradbena hranilnica Wiistenrot
je zelo prizadevna
Gradbena hranilnica Wuster»rol je svojim članom v tretjem četrtletju dodelila za gradnjo stanovanj 306,543.000 šilingov. Tega zneska je bilo deležnih 2.272 varčevalcev za gradnjo stanovanj. Skupno s tem zneskom je omenjena gradbena hranilnica v času od 1. januarja do 30. septembra tekočega leta dodelila v te namene že 785 milijonov 670.000 šilingov.
Od 1. julija naprej je gradbena hranilnica Wustenrot prešla na četrtletno dodeljevanje zneskov. S tem hoče svojim članom omogočiti, da bodo svoje stanovanjske hišice v surovem stanju dogradili še pred zimo oz. jih zgotovili v tem času, če stojijo tik pred dograditvijo.
Vse to so vprašanja, ki so v zvezi s pripravo dnevnega reda za drugo konferenco o trgovini in razvoju, ki ga mora svet pripraviti. Z njim v zvezi pa imajo države v razvoju še vrsto drugih vprašanj, o katerih hočejo na konferenci doseči jasnost in zboljšanje sedanjih pogojev. Kakor prej za surovine zahtevajo sedaj odstranitev omejitev v trgovini z lesom in lesnimi izdelki ter z manufakturnim blagom in polizdelki na splošno. Te države odklanjajo tudi nadaljnjo odvisnost od industrijskih držav, kar tiče pomorskega tovornega prometa in zavarovanja tega prometa. Tudi na teh področjih so gledišča industrijskih držav docela drugačna.
OD 1. SEPTEMBRA NAPREJ:
Nove kilometrine
Za javne uslužbence, ki za službene vožnje uporabljajo svoja motorna vozila, je (bila s 1. septembrom kilometrina zvišana. Od tega časa naprej znaša kilometrina za mopede in motorna kolesa do 250 ccm 50 grošev za kilometer, za motorna kolesa nad 250 ccm pa 85 grošev. Za osebne in kombi-avtomobile do 1000 ccm znaša nova kilometrina 1,30 šilinga, iza avtomobile med 1001 in 1500 ccm 1,50 šilinga, za avtomobile od 1501 do 2000 ccm 1,80 šilinga, za avtomobile z več kot 2001 ccm pa 2,10 šilinga za prevoženi kilometer.
Po teh tarifah se ravnajo tudi tarife za prevoženi kilometer po drugih podjetjih in ustanovah.
nih nočitev v 45 večjih turističnih krajih v prvih sedmih mesecih naraslo za 23 %'. Največje povečanje nočitev inozemskih turistov v Sloveniji so zabeležili v Strunjanu z 82 % in v Dolenjskih toplicah s 47 °/o. Nad povprečjem je število inozemskih nočitev naraslo v Izoli s 45 °/o, ter v Kopru, na Bledu, na Krvavcu in v Gozdu Martuljku, kjer je naraslo za 32 %. V Portorožu je število inozemskih nočitev naraslo za 29 %>, nepričakovano močno pa je naraslo v Logarski dolini in v Solčavi, kjer je naraslo za 53 °/o. Med tranzitnimi kraji pa so se po porastu ino-izemskih nočitev povzpeli na prvo mesto kraji Velenje (70%), Murska Sobota (62%), Jesenice (56 %), Ptuj (40 %), Postojna (32 %) in Celje (31 %).
Aktivna trgovina z vzhodnimi državami
Medtem ko pasiva avstrijske trgovine z zahodnoevropskimi državami, zlasti z EGS zadnje dve leti stalno narašča, kaže njena trgovina z vzhodnoevropskimi državami tudi letos znamenja visoke aktivnosti. V prvem polletju je naša država v te države izvozila blaga v vrednosti 3,13 milijarde šilingov, uvozila pa ga je v vrednosti 2,67 milijarde šilingov. Aktiva v tej trgovini je torej narasla na 460 milijonov šilingov.
Ta aktiva je vendar narasla predvsem zaradi tega, ker je naša država iz vzhodnoevropskih držav uvozila le za 3,3 % več blaga, kakor ga je uvozila v prvem polletju 1965 in ker je v te države izvozila za 6,9 °/o več 'blaga. Na skupnem avstrijskem izvozu so bile te države s 14,9% udeležene enako kot v lanskem prvem polletju, njihov delež na skupnem avstrijskem uvozu je vendar zdrknil od 10,2 na 8,9%, pri čemer je uvoz iz Albanije, Bblgarije, Češkoslovaške, Madžarske in Poljske narasel, medtem ko je uvoz iz Demokratične republike Nemčije, Romunije in Sovjetske zveze nazadoval.
NEW DELHI. — Čeprav odnosi med Indijo in LR Kitajsko niso ravno zadovoljivi, v indijskih vladnih krogih poudarjajo, da se indijsko staližče do vprašanja sprejema Kitajske v OZN ni spremenilo. Zato računajo, da bo Indija tudi na letoinjem zasedanju Glavne ikupičene OZN podprla resolucijo za sprejem LR Kitajske v svetovno organizacijo. To vpralanje bo po vsej verjetnosti'! spet zanimivo merjenje sil* kajti Amerika se s svojimi privrženci Se vedno trudi* da bi ostala vrata v OZN iza Kitajsko rzaprta.
MOSKVA. — V Sovjetski zveri so zelo ostro reagirali na nedavni govor ameriškega predsednika Johnsona, v koferem je spregovosil tudi o ameriško-sovjetskih odnosih. Moskovska .Pravda" je o tem go* voru objavila poseben komentar, kjer je ugotovljeno, da Amerika na vse načine poslabSuje in zapleta mednarodni položaj. .Prav Amerika je odgovorna za očitno poslabšanje sovjetsko-ameriSkih odnosov. Kar zadeva Sovjetsko	zvezo,	ni mislila	in	Se danes ne
misli, da odnosi	ne bi	mogli	biti	drugačni,	kakor
so zdaj po krivdi Amerike. Da	pa	bi	se ti	odnosi
zbokjSali, je nujno potrebno, da Amerika spoStuje norme mednarodnega prava in se ne vmeSava v notranje zadeve drugih držav in narodov.”
STUTTGART. — V neki gostilni v Stuttgartu (Zahodna Nemčija) je bil prejlnji teden vodja stutt-gartskega urada jugoslovanskega generalnega konzulata v Munchenu Savo Milanavič z osmimi revolver-skimi streli tako	težko	ranjen,	da	je med	prevo-
zom v bolnišnico umrl. Kot storilca je policija aretirala 26-letnega Jugoslovana Fronja Goreto, ki že več let žlvii v Zahodni Nemčiji. Novi zločinski atentat na jugoslovanskega diplomata opozarja na dejavnost ustaSkih elementov v Zahodni Nemčiji, ki so v minulih letih izvedli že celo vrsto takih napadov, h katerim jih nedvomno vzpodbuja tudi zadržanje nemSkih oblasti, ki se po eni strani trudijo, da bi danainjo Jugoslavijo prikazale v najslabSi luči, po drugi strani pa nudijo pripadnikom biviih fašističnih orgonizacij vso podporo in zaslombo.
SAJGON. — Sedanji oblastniki v Južnem Vietnamu, ki se držijo na svojih majavih stolčkih le z vojaSko pomočjo Amerike, očitno niso zadovoljivi, ker se ameriška agresija proti Severnemu Vietnamu omejuje le na bombne napade. Po govoru, ki ga je imel francoski predsednik de Gaulte med svojim obiskom v Kambodži, kjer je kot prvi pogoj za konec vietnamske vojne zahteval umik ameriških čet, se je juinovietnamski predsednik general Van Thieu izrekel za takojSnjo invazijo proti Severnemu Vietnamu, čet .vojna bi bila hitro končana, če bi izvedli invazijo prot Severnemu Vietnamu”.
RIO DE JANEIRO. — Lelotrvje zasedanje svetovnega monetarnega sklada in svetovne banke bo v Riu de Janeiru od 26. septembra do 1. oktobra. Sodelovalo bo več kot 3000 delegatov iz vseh predelov sveta, med njimi okoli sto finančnih ministrov.
PRAGA. — V Brnu bodo 11. septembra odprli tradicionalni mednarodni sejem, na katerem bo razstavljenih več kot 20.000 eksponatov. V času sejma, ki bo trajal devet dni, bodo organizirali deset industrijskih in kmetijskih dni, tri mednarodne znanstvene simpozije ter predvaijoli sto tehniških filmov. Sejem v Brnu spada med najstarejle in največje sejemske prireditve v Evropi ki je vsako leto deležen liroke-ga zanimanja doma ki v tujini.
MEXlCO. — Mehilka vlada je prepovedala izvoz orožja in vojaike opreme na Portugalsko. Za te ukrepe se je odločila v smislu lanskoletne resolucije OZN o prepovedi Izvoza orožja na Portugalsko zaradi kolonialne politike te države v Afriki.
HANOI. — Prejlnji teden so v Severnem Vietnamu obhajali 21-'letnico ustanovitve Demokratične republike Vietnam. Predsednik vlade Von Dang je ob tej priložnosti izjavil, da so zdaj že Iliri petine južno-vietnamskega ozemlja pod nadzorstvom narodnoosvobodilne fronte, ki se le noprej liri in uživa podporo tamkajinjega prebivalstva. Kljub temu pa bo sajgonski režim v nedeljo izvedel .volitve”, ki naj bi svetovno javnost prepričale o .pravnih” razmerah v tej deželi.
PARIZ. — Francoska vlada je za novega veleposlanika v Sovjetski zvezi imenovala 53-letnega Oli-viera Wormserja, kateri velja za enega najbolj sposobnih francoskih diplomatov. V političnih krogih v tej zvezi poudarjajo, da pomeni imenovanje Worm-serja za veleposlanika v Moskvi uvod v le tesnejle sodelovanje Francije in Sovjetske zveze na gospodarskem, znanstvenem in tehničnem področju. Predvsem pa so prepričani, da Je to imenovanje izraz velike važnosti, ki jo Francija pripisuje odnosom med obema državoma.
AMSTERDAM. — Politični odbor nizozemskega parlamenta je sporočil, da se bo zoperstavil preselitvi glavnega stona Atlantskega pokta za Srednjo Evropo iz Franclje na Nizozemsko, če bo tej enoti atlantskih sil poveljeval zahodnonemtki general Kiel-mannsegg. V nizozemski javnosti in v tisku je o tem generalu zdaj veliko govora In ga odločno odklanjajo zaradi njegove nacistične preteklosti ter mu očitajo predvsem ontlsemHIzem in navdulenje za Hitlerja.
DUNAJ. — Letos jeseni bo Dunaj prlzorHče dveh procesov proti nacističnim vojnim zločincem. 26. septembra se bo zočela prizivna razprava proti Franzu Novaku, 10. oktobra pa nov proces proti bratoma Johann in Wllhetm Mauer. Vsi obtoženci so le enkrat stali pred sodnikom zaradi množičnih umorov med zadajo vojno, vendar Je takratno sodilče Izreklo razsodbe, ki so izzvale veliko ogorčenje tirom po državi. Zato avstrijska javnost pričakuje, da bo prizivno sodUče Izreklo sodbo, ki ne bo več v posmeh pravni državi.
MA1NZ. — Predsednik zveze sindikatov v zahodno-nemtkl deželi Porenje Je ob 27-lefnici Izbruha druge svetovne vojne Izjavil, da mora Zahodna Nemčija navezati diplomatske odnose « socialističnimi deželami, odpovedati se mora tako Imenovanim .vzhodnim pokrajinam” In slovesno izjaviti, da se odreka atomskemu orožju. Bonski vladi je očital, da vztraja kot zadnja trdnjava hladne vojne, namesto da bi bila most sprave in sporazumevanja tudi do držav vzhodnega bloka.
Močan porast inozemskega turizma v Jugoslaviji
Jugoslavija doživlja letos še možnejši porast inozemskega turizma, kakor ga je doživljala v zadnjih letih. Njeni severni mejni prehodi so v prvem polletju zabeležili rekordno število motornih vozil in potnikov, ki so prestopili mejo. V času od januarja do konca julija se je samo na mejnih prehodih Slovenije v primerjavi s prvimi sedmimi meseci lanskega leta število motornih vozil povečalo za 165%, število potnikov pa celo za 169%. V isti primerjavi se je število potnikov v malem obmejnem prometu na teh prehodih povečalo za 69 %. V prvih sedmih mesecih je bivalo v Jugoslaviji nod 1 milijon inozemskih turistov, kar je za 28 % več kot v istem času minulega leta. Še bolj kot število inozemskih turistov so v tem času narasli devizni dohodki Ju-goslovije iz inozemskega turizma. Povečali so se za 54 %.
Znanje
jezikov
pot do sporazumevanja
Prihodnji teden se bo tudi na Koroškem začelo novo šolsko leto. Starše v naših krajih postavlja ta dogodek vsako leto še pred posebno vazno odločitev: v smislu zakona morajo svoje otroke posebej prijaviti k dvojezičnemu pouku, ker le tako jim zagotovijo vsaj delni pouk tudi v materinem jeziku.
Ni treba na dolgo in široko govoriti o potrebi teh prijav; omeniti hočemo le nekaj momentov, ki opozarjajo na važnost vzgoje v obeh deželnih jezikih.
• V prvi vrsti gre za materin jezik, ki je najdragocenejši zaklad vsakega človeka. Za nemško govoreče otroke je spričo trenutnih razmer na Koroškem vzgoja v materinem jeziku nekaj samo po sebi razumljivega. Ni pa tako pri slovenskih otrokih, kajti le-tem bo šolska izobrazba v materinem jeziku vsaj delno zagotovljena le takrat, če jih bodo starši prijavili k dvojezičnemu pouku.
® Na jezikovno mešanem ozemlju, kjer živijo eden poleg drugega pripadniki dveh različnih narodov, je najboljša pot do sporazumevanja znanje obeh jezikov. Poleg tega zgodovina uči, da le tisti, ki spoštuje svojo materino besedo in kulturo lastnega naroda, zna ceniti tudi jezik in kulturne dobrine drugih narodov. V sožitju dveh narodov v skupni domovini je to naravnost življenjskega pomena.
® Živimo v času splošne integracije, medsebojnega prepletanja in vsestranskega sodelovanja. Ta razvoj nam posebno otipljivo narekuje nujnost znanja jezikov. Ob vedno tesnejših stikih med Koroško in Slovenijo, ki zajemajo čedalje več področij družbenega življenja, postaja obvladanje nemščine in slovenščine vsakdanja potreba, ki se bo ob nadaljnjem utrjevanju teh odnosov le se povečala.
® Posebno važno vlogo v tem oziru igra razvoj turizma. Iz leta v leto narašča število mejnih prehodov 'tudi iz Slovenije na Koroško in že danes so po Celovcu, Beljaku in drugih koroških krajih v trgovinah iskani prodajalci ter v gostinskih obratih uslužbenci, ki obvladajo slovenščino. Ljudem z znanjem obeh deželnih jezikov se tukaj v bodoče odpirajo izredno lepe možnost!".
® Prej ali slej se bo morala Avstrija odločiti za dosledno izvajanje določil člena 7 državne pogodbe. To pomeni, da bo v okrajih Koroške s slovenskim in nemškim prebivalstvom postala slovenščina enakopraven in enakovreden uradni jezik; torej bodo v vseh uradnih in javnopravnih ustanovah tega ozemlja potrebni uradniki in uslužbenci, ki bodo obvladali oba deželna jezika.
Že teh nekaj vidikov nam dovolj zgovorno kaže, kako važno je, da otrokom zagotovimo šolsko izobrazbo v obeh jezikih, da jih torej prijavimo k dvojezičnemu pouku. V naravi vseh staršev je, da svojim otrokom skušajo pripraviti čim lepšo bodočnost. V naših razmerah pot v lepšo bodočnost nujno vodi skozi dvojezično šolo, ki je že po svojem u-'ttroju poklicana, da mladino vzgaja t> duhu strpnosti in razumevanja, v duhu medsebojnega spoštovanja, ki ®dini more jamčiti enakopravno sodelovanje in mirno sožitje obeh narodov v deželi.
Zavedajmo se tega zlasti prihodnji teden, ko se bo začelo novo šolsko leto in bo dana možnost, da svoje otroke — v kolikor tega nismo ze napravili — prijavimo k dvojezičnemu pouku. S tem jim bomo omogočili izobrazbo tako v materinem 'Jeziku kakor tudi v jeziku naroda-soseda, kar nujno pomeni boljše izhodišče za njihovo bodočo življenjsko Pot. Hkrati pa pomeni to tudi vzgojo mladine v novem, sodobnem duhu, ki širom po svetu stremi za miroljubnimi in prijateljskimi odnosi med narodi.

Razširjenost časopisov pri Slovencih
Pred nedavnim smo v našem listu poročali o društvenem življenju v Sloveniji in navedli nekaj podatkov o tem, kakšna in koliko društev deluje v sosedni deželi. Tokrat pa povzemamo nekaj zanimivih podatkov o številu in razširjenosti časopisov v Sloveniji, ki jih je objavila ljubljanska ,.Tedenska tribuna" ali kratko TT.
Iz teh podatkov je razvidno, da izhaja v Sloveniji skupno 372 najrazličnejših časopisov. V tej številki so zajeti dnevniki in tedniki kakor tudi časopisi, ki izhajajo le vsakih štirinajst dni, vsak mesec ali v še večjih presledkih. Skupna naklada vseh slovenskih dnevnikov znaša 154.000 izvodov, kar pomeni, da pride na vsakih 100 prebivalcev po en izvod dnevnega časopisja.
Največje število med slovenskim tiskom zavzemajo razni interni listi, kot so glasila tovarn, šol, ustanov in podobno; le-teh je 126, njihova naklada pa dosega v najboljšem primeru le nekaj tisoč izvodov. Poleg tega izhaja še 93 strokovnih časopisov, 85 družbeno politično informativnih, 23 kulturno prosvetnih, 11 verskih, 10 znanstvenih, 9 mladinskih, 5 zabavnih, 5 športnih, 3 poljudnoznanstveni ter po en ženski in turistični časopis.
Dnevniki izhajajo v Siovniji trije: ljubljansko Delo v nakladi 77.000, mariborski Večer z naklado 41.000 in ljubljanski dnevnik z naklado 36.000 izvodov. Z razmeroma visokimi nakladami se ponašajo tudi ifedniki in štirinajstdnevniki, med katerimi je osem takih, ki izhajajo v več kot 40.000 izvodih. Na prvem mestu je vsekakor verski list Družina, katerega tiskajo v nakladi 150.000 izvodov. Naklada TT znaša 88.000 izvodov, Zvitorepec
ima naklado 54.000, glasilo borcev TV-15 ima naklado 51.000, Pionirski list 48.000, Kmečki glas 47.000, ilustrirana revija Tovariš 44.000 in zabavni „list za pametne Slovence" Pavliha 40.000 izvodov. Naklado med 20.000 in 30.000 izvodov imajo še časopisi Dolenjski list, Delavska enotnost in Mladina. Med mesečniki zavzema prvo mesto Upokojenec z naklado 90.000 izvodov, sledi mu Naša žena z
V času od 6. do 25. septembra je v veliki dvorani celovške Delavske zbornice na Kolodvorski cesti obsežna razstava, ki obsega dokumentarno gradivo o zločinih nacizma in javnost pretresljivo opozarja: »Nikdar več!« Podobnih razstav je bilo tudi v Celovcu že več, vendar se sedanja razlikuje od prešnjih zlasti
80.000 in na tretjem mestu je Ciciban s 60.000 izvodi. Edini slovenski list, ki izhaja trikrat na teden, to je gorenjski Glas, pa ima naklado 15.000 izvodov.
Za zaključek še nekaj primerjav z drugimi državami. V Sovjetski zvezi izhaja na primer vsak dan 457 časopisov, na Japonskem imajo 157 dnevnikov, pri nas v Avstriji pa jih je 36. Pa tudi glede naklade slovenski dnevniki niso na zadnjem mestu, če navedemo, da ima vodilni švicarski list Neue Zurcher Zeitung le naklado 72.000 izvodov, največji kitajski list Ženmin ži bao pa naklado komaj 700.000 izvodov, čeprav cenijo prebivalstvo Kitajske na najmanj 700 do 800 milijonov ljudi.
Poleg časopisov, ki izhajajo v Sloveniji, pa je še cela vrsta slovenskih lisitov v mnogih državah širom po svetu, kjer živijo Slovenci.
v tem, da ne dokumentira le zločine same, marveč skuiša prikazati tudi pot do nacističnih zločinov, ko opozarja na razmere, katere so pravzaprav omogočile nacistom prihod N na oblast in jim s tem dale v roke vsa neomejena sredstva, ki so jih zlorabljali za 'pobijanje milijonov nedolžnih žrtev.
V CELOVŠKI DELAVSKI ZBORNICI:
Razstava o nacističnih zločinih
Gregorčičeva proslava na Vršnem
Vrsno pod Krnom blizu Kobarida, kjer se je leta 1844 rodil Simon Gregorčič, bo jutri in v nedeljo povsem v znamenju priljubljenega slovenskega pesnika. Poseben odbor za odkup in ureditev Gregorčičeve rojstne hiše vabi na veliko slavnost, s katero se bodo začele letošnje proslave 60-letnice pesnikove smrti.
Gregorčičeva rojstna hiša je bila s pomočjo vsega slovenskega naroda preurejena v spominski muzej, ki ga bodo v nedeljo slovesno izročili svojemu namenu, da bo tudi bodoče rodove spominjal na pesnika.
Proslave se bodo začele v soboto ob 20. uri na Vršnem, v Čadrgu, na Livku in v Kobaridu, medtem ko bo osrednja slavnost z odprtjem preurejene Gregorčičeve hiše v nedeljo ob 10. uri na Vršnem. V okviru leh proslav bo v soboto na Vršnem tudi zbor tabornikov in planincev, katerim se bodo pridružiti še borci Gregorčičeve brigade, ki bodo prirediti pohod po poteh, ki jih je med narodnoosvobodilno borbo prehodila partizanska edinka, imenovana po pesniku Gregorčiču.
Iz vseh predelov slovenske zemlje se bodo v soboto in nedeljo zbrali na Vršnem številni zastopniki slovenskega ljudstva, da počastijo svojega pesnika Simona Gregorčiča — ..goriškega slavčka".
Ogled razstave je za vsakega obiskovalca pretresljiv. Dokumentarno gradivo sega od prvih pojavov nacizma v Avstriji miimo umora kanclerja dr. Dollfussa do »industrijskega« pobijanja ljudi v zloglasnih koncentracijskih taboriščih, ki je doseglo svoj višek v krajih groznega spomina, kot so Auschwitz, Trelblinka in podobne »tovarne smrti«, katerih imena bodo ostala neizbrisen madež v zgodovini človeštva.
Razstava pa ni le spomin, marveč je predvsem opomin, ki velja vsem in vsakomur posebej: »Nikdar več!« Nikdar več se ne smejo povrniti časi, 'kot smo jih doživljali v dobi nacizma. Zato je razstava tudi poziv, da. se moramo pravočasno zoperstaviti vsakemu poizkusu oživljanja nacizma; svari pred vsakim omalovaževanjem nacistične nevarnosti in v imenu milijonov umorjenih žrtev kliče k budnosti.
V prvi vrsti je razstava namenjena mladini, ki sama še ni doživljala nacizma in ni poznala njegovih strašnih zločinov. Zato ji je treba
Kulturne drobtine
01 V Sofiji na Bolgarskem se je prejSnji teden končal prvi mednarodni kongres bal-kanologov, na katerem je sodelovalo okoli 1300 strokovnjakov iz 24 držav sveta. Na plenarnih zasedanjih in na sejah enajstih kongresnih sekcij so prebrali 557 referatov in znanstvenih poročil, v katerih so obravnavali predvsem življenje narodov balkanskega polotoka. Na kongresu so si prizadevali, da bi prvo tovrstno zborovanje prispevalo k zbli-žanju balkanskih narodov. V okviru kongresa so prikazali vrsto etnografskih filmov in osnovali poseben balkanski odbor za entnograf-ski film, ki bo deloval pod pokroviteljstvom UNESCO iin povezoval nacionalne odbore za entnografske filme teh dežel. Naslednja revija teh filmov bo leta 1968 v Romuniji, prihodnji kongres balkanologov pa leta 1969 v grlici prestolnici Atenah.
0 Znana baletna skupina „Kirov" iz Leningrada gostuje trenutno v Veliki Britaniji, kjer bo imela skupno 28 nastopov. Gostovanje se je začelo v ponedeljek v londonskem Co-vent Gardenu, kjer so sovjetski umetniki z velikim uspehom uprizorili »Labodje jezero" Čajkovskega. Na povratku v domovino se bo leningrajska skupina ustavila Se v Belgiji, kjer bo prav tako imelo več nastopov.
0 Na Dunaju se je v ponedeljek začel mednarodni simpozij o uporabi radijskih izotopov s področja rastlinske prehrane. Sim-pozij sta organizirali organizacija mednarodne agencije za atomsko energijo (IASA) in organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Na pomembnem znanstvenem zborovanju so se zbrali strokovnjaki iz 27 držav.
0 Posebna žirija, v kateri so predstavniki vseh jtigoslovanskih republik, je letoinjo „Nje-goSevo nagrado” kot najvlSijo jugoslovansko nagrado za književnost podelila pisatelju Miroslavu Krleži, in sicer za njegovo delo »Zastave”, objavljeno leta 1964 v zagrebški reviji Forum. NjegoSevo nagrado, ki znaSa 2 milijona starih dinarjev, je s posebno odločbo uvedla skupSčina Črne gore. Nagrada se podeljuje vsoka tri leta za književna dela posebne vrednosti in se ime nagrajenca vpiSe na spominsko ploičo v NjegoSevi biljardi. Prvi prejemnik te nagrade je bil Mihajio Lalič.
0 Filozofska fakulteta univerze v New Delhiju (Indija) je uvedla tečaj srbohrvaškega jezika in s tem napravila prvi korak do samostojne katedre srbohrvaškega jezika v Indij.}. Tečaj, ca katerega *e je prijavilo okoli 30 služateljev, vodi profesor Vitomir Lukič.
0 V ponedeljek je obhajal svoj 70. rojstni dan znani avstrijski pisatelj Heimito von Doderer, ki si je poleg svojih literarnih del ustvari! ime tudi s svojim zadržanjem v nacistični dobi, ko se je odločil za »kullumi molk”. Leta 1958 je prejel Doderer avstrijsko državna nagrado, dve leti prej pa je poslal dlan akademije umetnosti v Berlinu. Ob njegovem življenjskem jubileju je bil deležen Številnih čestitk.
povedati resnico in ji pokazati stvarnost — brez vsakega olepšavanja takšno, kakršna je bila. To je potrebno toliko bolj, ker se duh nacizma znova pojavlja tudi v naši državi in ker so do danes mnogi takratni zločinci ostali nekaznovani in spet zavzemajo ugledne položaje v družbenem življenju.
3000-letno središče kulture in civilizacije
Kadar slišimo o nerazvitih in zaosialih predelih sveta, se nehote spomnimo na dežele Afrike, Azije in Latinske Amerike. Gotovo drži, da so mnoge teh dežel gospodarsko zaostale, kar pa nikakor ne pomeni, da njihova zgodovina ni poznala srečnejših časov. Marsikatera dežela, ki je za današnjega Evropejca zaostala in nerazvita, se je že davno pred Evropo ponašala z visoko razvito kulturo in civilizacijo, katere raven preseneča danes vsakogar tudi v tako imenovanem razvitem svetu.
Vzemimo za primer Samarkand, po pomenu in velikosti drugo mesto sovjetske republike Uzbekistana. Ker leži v .nerazviti” Aziji, bo marsikdo mislili, da gre za zaostalo naselje. Toda Samarkand ima danes 250.000 prebivalcev, ima močno industrijo in visoko razvito šolstvo. Pa to še ni vse: Samarkand je najstarejše žarišče civilizacije in edinstvena zakladnica spomenikov stare kulture, moči in sijaja, ki še danes navdajajo obiskovalce s spoštovanjem in občudovanjem.
2e kakih tisoč let pred našim štetjem je bil Samarkand središče kulture in civilizacije, ki je sodila med najvišje v tedanjem svetu. Daleč naokrog se je širil sloves srednjeazijskih izdelkov, obsežnih namakalnih del, čudnih lastnosti .čistega rumenega olja’ (kakor so imenovali nafto) in drugih dosežkov civilizacije, ki se je razvila v oazah srednje Azije.
Poglejmo malo v zgodovino. V 6. stoletju pred našim štetjem so pohodi Aleksandra Makedonskega napovedali konec razmeroma
mirnih časov. Deželo, preko katere so vodile dragocene trgovske poti iz Evrope na Kitajsko in iz Sibirije v Indijo, so kot valovi preplavljali zavojevalci, rušili stara mesta in države, ustanavljali nove, prinašali svoje jezike, običaje in vere. Po propadu grško-baktrijske države in po dolgotrajnih medsebojnih bojih raznih tjurkskih narodov, ki so živeli tu, so deželo preplavali Huni in jo zadržali pod svojo oblastjo v prvih stoletjih našega štetja. V 6. stoletju je njihova moč dokončno usahnila in Srednja Azija je doživela vzpon, ki pa ni trajal dolgo. V 7. in 8. stoletju so prišli Arabci, ki so bili vojaško močnejši, ne pa tudi 'kulturno. Prinesli so svoj jezik in islam, ki je uničil dotedanjo kulturo in vtisnil deželi in prebivalstvu svoj pečat, ki ni izginil vse do danes.
Ko se je izživela moč arabskega kalifata, ga je zamenjala velika država Samanidov, ki je prinesla zlato dobo stare srednjeazijske kulture. Skozi burno stoletje so se iz teh časov vse do danes ohranila znana imena velikega znanstvenika Abu Ali Ibn Sina — Evropa ga pozna pod imenom Avicenna — filozofa Fa-rabija, pesnikov Rudakija in Firduslja fer številnih drugih. Pod Samanidi so začeli namakati velike površine ter obnoviti trgovske zveze z Indijo, Kitajsko in Prednjo Azijo.
Leta 1220 so v deželo pridrvele Džingiska-nove horde. Po njegovem zakonu so vsi pokorjeni narodi morali živeti v stepi .pred očmi vladarja". Mongoli so mesta, med njimi Buharo, Samarkand, Hodžerst, Termez in Ur-
genč zravnali z zemljo. Njihov prihod je napovedal začetek somraka Srednje Azije, ki se ga je za nekaj časa rešila le še pod vlado Timuridov. V drugi polovici 14. stoletja, ko je bila oblast Mongolov že zelo oslabljena in so deželo pretresali fevdalni boji, se je dokopali do prestola kruti in zvijačni, toda sposobni Tamarlan. Združil je razdrobljene, pol-odvisne fevdalne državice in razširil meje svojega cesarstva, katerega prestolnica je bil Samarkand, na vso Srednjo Azijo ter velik del današnjega Irana, Afganistana, Indije in Kitajske.
Pod njegovo sicer kruto in osvajalnih pohodov polno vladavino je silno naraslo bogastvo Samarkanda in drugih mest; znova sta vzcveteli znanost in umetnost. Ti časi so v Samarkandu še danes žtvi in prisotni v čudovitih mečetah, medresah in mavzolejih, ki so jih gradili po njegovem naročilu ali podpori. Ker v teh krajih ni kamenja, so uporabljali opeko, ki so jo zunaj in znotraj oblagali z raznPbarvnimi keramičnimi ploščicami. Izredno elegantna arhitektura in naravnost neverjetno bogastvo ornamentov iz barvne keramike, ki razkošno krasijo stavbe od vrha do tal, uvrščajo te spomenike med najlepše, kar so nam ijih zapustite nekdanje dobe.
Po smrti Tamarlana je država razpadla. Nasledstveni boji in tuja osvajanja so dokončno prinesla propad. Samarkand pa je kljub temu vse do danes ohranil v svojih spomenikih veličino, ki sta jo delila nasilje in sla po lepoti, medtem ko je nezavidljivo nalogo pričevanja o propadu prepustil mestu Buhari.
OB NARAŠČANJU ŠTEVILA PREBIVALSTVA V DEŽELI:
Številne občine dvojezičnega ozemlja se praznijo
ker za domače prebivalstvo ni stalne zaposlitve
Zadnja leta v gibanju števila koroškega prebivalstva, ki ima v deželi svoje stalno bivališče, opažamo, da to število v industrijskih In turističnih centrih in njihovi neposredni okolici razmeroma naglo narašča, da pa po podeželskih občinah čedalje bolj stagnira in celo nazaduje. Primerjava števila prebivalstva med ljudskim štetjem 1961 in ugotavljanjem leta 1964 kaže, da je v tem času število prebivalstva v deželi naraslo za 12.767 na 507.685 prebivalcev. Porast je torej v teh štirih letih znašal 2,6 %>. V Celovcu je ta porast vendar znašal le dobra 2 %>, medtem ko je v Beljaku znašal 2,9 °/o. V okrajih Celovec in Beljak je v tem času število prebivalcev naraslo za dobre 4 odn. dobre 3 %, v okrajih Velikovec in Šmohor pa le za 1,4 oz. 1,6%. Kakor ta dva okraja zaostaja tudi šentvidski okraj za deželnim naraščajem, medtem se naraščanje v okrajih Spittal in Wolfs-berg drži na deželni ravni.
2V« pragu novega šolskega leta
Prihodnji teden se bo na koroških ljudskih in glavnih šolah začelo novo šolsko leto. Posebno staršem na dvojezičnem ozemlju postavlja pričetek novega šolskega leta veliko in odgovorno nalogo: poskrbeti morajo, da bodo njihovi otroci deležni pouka v obeh deželnih jezikih — v materinem jeziku in v jeziku naroda soseda. Da bodo otroci takega pouka deležni, jih moramo po predpisih manjšinskega šolskega zakona k takemu pouku prijaviti.
Glede prijav otrok k dvojezičnemu pouku je po določilih manjšinskega šolskega zakona treba upoštevati:
0 Prijave otrok k dvojezičnemu pouku v ljudski šoli je treba izvesti tekom 10 dni od začetka šolskega leta pismeno ali ustno pri vodstvu šole. Enkratna prijava velja za vso Ijudskošol-sko dobo. Otroke, ki so že obiskovali ljudsko šolo, a doslej niso bili prijavljeni k dvojezičnemu pouku, k temu pouku lahko v tem času na novo prijavimo.
0 Ob prestopu v glavno šolo je potrebna nova prijava k dvojezičnemu pouku. Ta prijava je veljavna za vso glav-nošolsko dobo. Tudi po glavnih šolah je mogoče otroke k dvojezičnemu pouku naknadno prijaviti v višjih razredih.
0 Od lani naprej je poleg ureditve dvojezičnega pouka po manjšinskem šolskem zakonu v veljavi tudi odredba koroškega deželnega šolskega sveta z dne 12. 2. 1965, štev. 345/65, ki daje pri pouku „tujega jezika" možnost izbire med slovenščino in angleščino.
Starši! Izkoristite ta čas in prijavite svoje otroke k dvojezičnemu pouku. S tem jim boste zagotovili boljše pogoje za življenje!
Ljubiteljem vrta priporočamo:
Mesečnik „Naš vrt'
Začetkom leta je — kakor smo že na kratko .poročali — pri državni založbi Slovenije v Ljdbljani pričel izhajati mesečnik »iNaš vrt«. Ta mesečnik je naslednik svojčasnih mesečnikov »Sadjar in vrtnar« in »Sadjarstvo, vrtnarsvo in vinarstvo«, ki sta bila tudi med našimi bralci zelo priljubljena. Ker bo spričo .tega gotovo tudi za novi vrtnarski mesečnik med našim prebivalstvom precej zanimanja, tem potom sporočamo, da ga je mogoče naročiti pri naši založbi in knjigarni »Naša knjiga«, Celovec, Gasometergasse 10. Letna naročnina z dostavo na dom znaša 75 šilingov.
»Naš vrt« je prikupnega formata 23X17 cm in ima vsaka številka 30 do 32 strani. Njegova vsebina je vsa-kiikrat prilagojena tekočim vrtnim opravilom, pri čemer posveča svojo pozornost tako zelenjadarstvu, kot
vrtnemu sadjarstvu in jagodičarstvu. Posebej pa se bavi z ureditvijo le-potičnih vrtov ob stanovanjskih hišicah ter z opisom za te namene pripravnih rastlin in cvetlic. Da pri tem ne izpušča sobnih in okenskih rastlin in cvetlic, se razume samo po sebi.
Tako novi vrtnarski mesečnik v pravem pomenu besede predstavlja most med inaravo in človekom in njegovimi estetskimi čustvi, ki jih najbolj manifestira podoba in urejenost hišnega vrta. Vsakomur je .zaradi tega dragocen priročnik pri urejevanju in olepšavanju svojega življenjskega okolja enako kot pa pri opravilih in znanju, ki je potrebno za pridobitno vrtnarstvo, sadjarstvo in jagodičar-stvo. Ker je oboje zlasti pri nas eden od predpogojev za uspešen turizem, mesečnik »Naš vrt« vsem našim bralcem najtopleje priporočamo.
Klub slovenskih študentov na Dunaju
vabi vse člane, akademike, učitelje, visokOšolce in dijake na svoj
4. študijski seminar
ki bo od 9. do 11. septembra 1 955 pri Marinu na Libučah.
Geslo: Naš študent v sodobni družbi
Študenti diskutirajo z občinskimi odborniki o kulturnem in političnem delu na podeželju.
Na zaključno prireditev, ki bo v nedeljo 11. septembra 1966 ob pol treh popoldne pri Marinu na Libučah, vabi Klub slovenskih študentov vse prijatelje študirajoče mladine.
Pripravljalni odbor
Sele skoraj docela elektrificirane
Razlike v gibanju števila prebivalstva so po občinah še večje, kot so po okrajih. V isti primerjavi naletimo na razmeroma veliko občin, kjer je število prebivalstva vidno nazadovalo. Največ takih občin naletimo na dvojezičnem ozemlju smohorskega okraja in v veli-kovškem okraju. Tako je po vseh štirih dvojezičnih občinah šmohor-skega okraja število prebivalstva nazadovalo. Najbolj je nazadovalo v Blačah in Sicer za 2,5 %, najmanj pa na Brdu, kjer je nazadovalo za dober odstotek. Skupno v vseh teh občinah je v tem času število prebivalstva nazadovalo za 1,5%.
V velikovškem okraju je število prebivalstva nazadovalo v občinah Pliberk, Suha, Bistrica nad Pliberkom, Globasnica, Železna Kap-la-Bela, Važenberk in Djekše. Najbolj občutno nazadovanje med letom 1961 in 1964 ugotavljamo v pliberški občini, kjer je nazadovalo za 3,6 % ter v Globasnici in na Djekšah, kjer je nazadovalo za 3 odstotke. Temu nasproti je število
Športni letalci treh dežel
V CELOVCU
Minulo nedeljo dopoldne so na celovškem letališču z 28 letali pristali športni letalci iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki so ise udeležili letalskega releja »Alipe-Adria«. V Celovec so prileteli iz Kapfenberga na Štajerskem in na letališču pristali med 9. in 10. uro dopoldne.
Na letališču sta jih sprejela deželni glavar Sima in v zastopstvu celovškega župana Aussersvinklerja olbčinski svetnik Schvvingl. Slednji je izročil pokal mesta Celovec Jugoslovanu Janu Bicilju, ki je zmagal v etapi Kapfenberg—Dunaj, zmagovalcu na vseh dotedanjih etapah, dr. Franzu Wiesnerju pa je deželni glavar Sima izročil častni pokal koroške deželne vlade.
Letalski rele »Alpe-Adria« se je začel že v soboto v Ajdovščini. Prva etapa je segala do Maribora, druga pa od Maribora do Kapfenberga. Po postanku v Celovcu so letala ob 13.30 uri spet zletela k zadnji etapi, ki je bila zaključena na letališču v Lescah pri Bledu.
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so 12. septembra 1966 ob 8. uri ponavljalni izpiti.
V	torek 13. septembra so sprejemni izpiti za prvi razred. Prijave ali vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundes-gymnasiums tur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Potrebni dokumenti so rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva, zadnje letno spričevalo po uspešno o-pravljenem 4. šolskem letu na ljudski šoli.
V	sredo 14. septembra je od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede, v četrtek ob 9. url začetna služba božja In ob 13.15 prvi redni pouk.
Ravnateljstvo
prebivalstva močneje naraslo le v občinah Skocijan in Galicija, kjer je naraslo za 5 oz. 6 %.
Z nazadovanjem števila prebivalstva imamo opravka tudi po nekaterih Občinah celovškega in beljaškega okraja. V celovškem okraju so v tem pogledu najbolj problematične občine Slovenji Plajberk, Sele In Škofiče, kjer je število prebivalstva padlo za 6,3, 4,1 in 3,1 %. Število prebivalstva pa nazaduje tudi v občini Bistrica v Rožu, kjer so 1964 našteli za 1,3 odstotka manj prebivalcev kot leta 1961. Medtem sta na pot nazadovanja gotovo stopili tudi občini Šmarjeta in Radiše, kjer je v isti primerjavi število prebivalstva naraslo le še za 5 oz. 4 prebivalce.
Najbolj konstantno na dvojezičnem ozemlju narašča število prebivalstva v beljaškem okraju, ki je industrijsko in turistično nedvomno najbolj razvit. Vidnejše nazadovanje je bilo zabeleženo le v občini Straja vas in sicer za pičla 2 %, medtem ko moramo v občini Čajna govoriti o stagnaciji.
Skupno imamo na koroškem dvojezičnem ozemilju 16 občin, kjer je v tem času število prebivalstva nazadovalo in 4 občine, kjer je stagniralo. Na dvojezičnem ozemlju je skupaj vzeto blizu dve petini občin, kjer število prebivalstva nazaduje. Povsod gre za občine, ki so v gospodarskem razvoju zaostale in ki so še danes v tem pogledu zapostavljene. Največjo zaskrbljenost povzroča pliberško
Po opravljenem delu v Dellachu v
V dneh vremenske katastrofe na Koroškem od 17. do 20. avgusta najtežje prizadeti kraj Dellach v Dravski dolini je bil do konca zadnjega tedna prizorišče solidarne pomči tehničnih skupin iz Slovenije, Furlanije-Jiilijske krajine, Dunaja in Celovca, ki so pomagale domačim gasilcem ter pionirski enoti avstrijske vojske pri odpravi posledic neurja in pri ustvarjanju osnovnih pogojev za normalizacijo življenja v tem kraju. Pred razhodom skupin je bil v Dellachu družabni večer, ki so se ga udeležile omenjene skupine in domače prebivalstvo.
Tega večera se je v zastopstvu deželnega glavarja Sime udeležil višji deželni vladni svetnik S I r a f n e r , ki se je vsem skupinam, posebej pa skupinam iz Slovenije in Furlanije-Jdlijske krajine v imenu deželne vlade zahvalil za spontano naglo in dejavno pomoč. Ob lej priložnosti ije zastopnik deželnega glavarja naglasil, da je deželni glavar v zadnjem času večkrat poudaril, da je bila ta pomoč nadaljni pomembni prispevek k poglobitvi dobrososedskih odnosov med Koroško in med njenima južnima sosedama.
Za njim je govoril župan K u -b i n , ki je po orisu razvoja katastrofe in zahvali skupinam, ki jo je izrekel v imenu občine Dellach, Ob koncu dejal: „Mimo vse pomoči, ki jo je vsak od vas nudil, je
območje, kjer je v vseh štirih občinah (vključno Globasnice) število prebivalstva že med letom 1961 in 1964 nazadovalo za 205 ljudi.
Z nazadovanjem prebivalstva pa pada tudi gospodarska moč občin. Zato je neobhodno potrebno, da se v območju teh občin z vsemi razpoložljivimi sredstvi skrbi za čimprejšnji nastanek ustreznih industrijskih podjetij, ker tem občinam tudi po poti turizma ni mogoče pomagati. Isto velja za občino Šmarjeta v Rožu, medtem ko so občine Železna Kapla-Bela, Sele, Slovenji Plajberk, Djekše in Radiše po naravi najbolj pripravne, da se tam z deželno pomočjo razvoj turizma bolj pospeši, kakor se je doslej pospeševal.
HODIŠE
V torek minulega tedna je v Hodišah v 82. letu starosti umrl širom fare in občine znani in priljubljeni Valentin Pavlič, oče znanega pevovodje hodiškega prosvetnega društva „Zvezda” Foltija Pavliča. Pogreba na hodiško pokopališče v četrtek minulega tedna se je udeležilo veliko ždlnih gostov, med njimi tudi predstavniki Zveze slovenskih zadrug v Celovcu in Slovenske prosvetne zveze.
Ob odprtem grobu sta domači župnik Kašelj in predsednik SPD „ Zvezda" Janko Schoftl orisala življenje in vrline blagega pokojnika, ki je stal vse življenje kot vnet ljubitelj materine besede sredi življenja svoje občine in ki je v tem duhu kot član SPD „Zvezda" vzgojil tudi svoje otroke v zavestne in aktivne člane naše narodne skupnosti, ki se uveljavljajo na našem prosvetnem in zadružnem področju.
Namesto venca na gomilo pokojnika je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu prispevala ustrezen znesek za dijaški dom Slovenskega šolskega društva v Celovcu.
Družini pokojnika izreka tem potom tudi naše uredništvo najiskrenejše In najgloblje sožalje.
Dravski dolini:
postal tukaj v naši mali občini resnica duh, po katerem vsi hrepenimo: duh nove Evrope, duh skupnosti preko vseh meja in občutek, da spadamo vsi Skupaj.”
Kakor je skupno delo potekalo v tem duhu, tako je potekal tudi družabni večer, pri katerem sta sodelovali folklorna skupina in pihalna godba iz Dellacha in kjer so skupine iz Slovenije in Furlani-je-Julljske krajine prepevale svoje narodne pesmi.
DVA ZDRAVNIŠKA KONGRESA OB VRBSKEM JEZERU
Vrba in Poreče sta v teh dneh prizorišče dveh mednarodnih zdravniških kongresov. V Porečah imajo 14. mednarodni seminar za vsakdanjo zdravniško prakso, v Vibi pa je mednarodni jesenski kongres za celotno medicino in za ipPstopek naravnega zdravljenja. Kongresa v Porečah se udeležuje okoli 500 zdravnikov, kongres v Vrbi ipa je bil prve dni bolj slabo obiskan. Vzrok slabega obiska so .pripisovali zmedi, ki je v inozemstvu nastala glede prometnih razmer na Koroškem po minuli vremenski katastrofi.
V vrsti predavateljev v Porečah sta letos navedena tudi prof. Macov-ski iz Bukarešte, ki bo o svojem raziskovalnem področju »Molekularna teorija spomina« in prof. Ghaliongui iiz Kaira, ki bo imel predavanje o medicini v starem Egiptu, kjer je Hippokrates že pred 1000 leti razvil osnove današnje medicinske metodike.
Prebivalci občine Sele so v soboto tretjič slavili zaključek elektrifikacije. Za krajema Sele-Kot in Sele-Cerkev .je sedaj tudi Sele-Šaj-da zamenjata petrolejke z električno lučjo in dobila s tem tudi električno energijo. S tem je izvzemši 17 gospodinjstev, ki iz raznih vzrokov zaenkrat niso hotela sodelovati, elektrifikacija občine Sele, ki se je začela leta 1962, takorekoč zaključena. Poleg urejenih občinskih cest In potov je s tem ustvarjen nadaljnji osnovni predpogoj za uspešnejši gospodarski razvoj občine, zlasti na področju turizma.
Kako se selsko prebivalstvo veseli tega napredka in sadu skupnih prizadevanj na elektrifikaciji udeleženih in ustanov, ki so pri tem pomagale, to so občina, deželna vlada in KELAG, /je kakor prejšnje pokazala sobotna prošlava. K proslavi zaključka elektrifikacije na Sajdi, ki je stala 1,6 milijona šilingov in kr je zahtevala napeljavo
4,5 km električnega voda visoke napetosti in 9 km voda nizke napetosti, se je na čelu z marljivim županom V e I i k o m zbralo veliko Selanov, .pridružili pa so se jim še predstavniki deželne vlade deželni svetnik Bacher in deželni poslanec G u 11 e n b r u n n e r ter predstavniki KELAG in AEG.
Ko se je župan Velik v imenu občine zahvalil vsem sodelujočim in ,jim čestital k uspelemu delu, je istočasno pozval vse, pri katerih še ne sveti električna luč, da si jo oskrbijo. Pri tem je obljubil isto pomoč občine, kakor jo je doslej nudila pri dlbkitrifikaciji, in prosil deželne činilelje, da bi bili tudi zadnji etapi elektrifikacije v Selah tako naklonjeni, kakor so bili doslej.
Proslavo so Sajdarji zaključili z družabnim večerom pri Trklu, ki jo je uspelo Olepšal selski dvojni kvintet.
Skupine iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine
so se poslovile od ostalih skupin in prebivalstva
Atomske eksplozije nevarno ogrožajo
nadaljnji obstoj in razvoj človeškega rodu
Odkar je pred dobrimi 21 leti padla prva atomska bomba na japonsko mesto Hirošimo, je človeštvo stopilo v novo dobo, v tako imenovani atomski vek, ki kakor vsak drug pojav prinaša svoje dobre in sv oje slabe posledice. Gotovo ima tudi atomska energija svoje dobre lastnosti in bi — uporabljena zgolj v miroljubne namene — res lahko veliko koristila človeku in njegovemu prizadevanju za nadaljnje izboljšanje življenjskih pogojev. Žal pa se tudi ta energija v prvi vrsti izkorišča v namene, ki predstavljajo največjo nevarnost za obstoj in razvoj človeškega rodu.
staja pri jedrskih reakcijah, šele v tridesetih letih zgubi polovico svoje moči.
Ta nevarni »proizvod« jedrskih eksplozij se koncentrira najbolj v mleku in ga torej absorbirajo predvsem otroci, pri katerih pa je dopustna mera mnogo nižja kot pri odraslih. Spremembe, iki jih povzroči tako sevanje, so dedne. Naravna radioaktivnost, kozmično sevanje in drugi fizikalni faktorji so tisto sredstvo narave, ki ob naravni selekciji »poganjajo« razvoj vsega živega. Nuklearne eksplozije pa povečujejo dedne spremembe, ki -bodo prej negativne kot pozitivne.
Kakšen Ibo človek bodočnosti, kam bo krenil njegov biološki razvoj? To je vprašanje, ki se postavlja ob današnjem razvoju jedrske energije. Rak ali levkemija sta nedolžni posledici v primerjavi z dednimi spremembami, ki se utegnejo pojaviti pri človeku. Geni, nosilci dednosti, se utegnejo pod vplivom povečane radioaktivnosti tako spremeniti, da bodo imeli naši potomci na primer samo eno oko, eno roko, da bodo slepi, ibraz las ali ušes, da bodo bebci ali celo »zbirka« vseh takih anomalij.
To so možnosti, s katerimi je treba računati, če bo človeštvo tako brezumno povečevalo radioaktivnost, kot se dogaja v sedanjem tekmovanju pri razvijanju jedrskega orožja. Danes namreč noben strokovnjak ne more vedeti, kakšni bodo ljudje po -dveh generacijah, če se bo radioaktivnost iz dneva v dan večala. To pa postavlja tudi merodajne državnike pred odgovornost in jim nalaga dolžnost, da se končno spametujejo in napravijo konec sedanji blazni igri z atomsko bombo.
Cestna zapora v nahrbtniku
Bomba na Hirošimo je bila v tej smeri šele začetek, pravzaprav skromen poskus, iz katerega se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo strašno tekmovanje v pripravljanju sredstev za uničevanje človeških bitij. Rušilna moč prve atomske bombe je znašala »neddlžnih« 20 tisoč ton klasičnega razstreliva, današnje zaloge jedrskega orožja pa segajo v desetine milijonov ton in se večajo še naprej, kajti prvim atomskim silam se pridružujejo nove in marsikatera država smatra za svojo »narodno čast«, da razvije lastno atomsko bombo.
Vendar pa je rušilna moč atomskega orožja še najmanjša nevarnost, ki grozi človeštvu. Mnogo usodnejša je radioaktivnost z vsemi strašnimi posledicami. Radioaktivnost sodobne nuklearne bombe znaša toliko kot 800 milijonov ton radija. Sicer ima večina radioaktivnega pepela kratkotrajno moč, ki se zgubi že po nekaj urah; toda občuten del ohrani radioaktivnost tudi leta, desetletja in cdo stoletja. Prah, ki se je leta 1945 dvignil nad Hirošimo, bo zgubil svojo smrtonosno energijo šele leta 1975, kajti stroncij, ki na-
„Preprečevanje nesreč!" — „Življenje ima prednost!" Te besede je bilo sicer tudi pri nas vedno spet slišati, žal pa je bilo še vse premalo narejenega — vseeno ali je šlo za potrebne cestne zapore, za zavarovanje tekmovalnih prog ali za označitev področij, ki so ogrožena po plazovih in podobno.
Navadno gre za navidezno postranske „maienkosti", ki pa bi lahko preprečile strašne nesreče. Seveda — če bi se za te tehnične »malenkosti” zanimali pravočasno — ne šele takrat, ko je že prepozno! V „mali" Švici uporabljajo že dalj časa nove zapore, katerih uporaba bi bila tudi pri nas vsekakor priporočljiva.
Res je zanimivo: končno je prišel nekdo na misel, da je »iznašel” zapore, ki jih je možno prenašati v nahrbtniku ter jih enostavno vendar varno montirati. Krepko pobarvane in proti vremenu odporne naprave
Ženske — šoferke
želijo posebne avtomobile
Pred leti je bilo še bolj redko videti žensko za volanom, danes pa je to povsem vsakdanji pojav. Praksa je 'tudi pokazala, da ženske prav nič ne zaostajajo za moškimi, nasprotno, pogosto so se izkazale celo kot boljši šoferji. V tem oziru torej ni bistvenih razlik, pač pa so razlike v konstituciji, kar vedno bolj opozarja na dejstvo, da bo treba tudi avtomobile nekoliko bolj prilagodili ženskam.
Društvo avtomabilistk v Milanu je na konstruktorje avtomobilov naslovilo že posebno resolucijo, v kateri šoferke .zahtevajo naslednje novosti:
■	Vrtljive sedeže, ki bi ženskam omogočili stopanje iz avta, ne da bi pri tem preveč razkazovale noge.
■	Ročne zavore, ki ne terjajo tolikšne moči kot sedanje.
■	Pedale, prilagojene visokim petam.
*	Lažje menjavanje pnevmatik.
•	Pripravnejši način kontroliranja olja, da se ne bi pri tem umazali.
Avtomobilska industrija se bo v bodoče gotovo morala ozirati tudi na take in podobne želje svojih odjemalcev.
„ Ceilna zapora v nahrbtniku"
Jajca se »pogovarjajo«
iz plastične mase, ki so zgoraj in spodaj povezane z dvemi spletenimi neraztrgljivimi vrvmi iz perlona, so se izvrstno obnesle kot varovalne zapore v ekstremnih pogojih.
Kolikokrat se zgodi, da je vsled prometne nesreče blokirana cela cesta. Kolikokrat deluje potem en sam žandar kot »hitra zapora" ali kažipot in je to svojo dolžnost — ki je posebno nevarna ponoči — plačal s svojim življenjem. Koliko nesreč pa se zgodi tudi zaradi nezadostno označenih tekmovalnih prog, obvozov ali gradbišč. Kolikokrat je treba »urejevati" množična zbirališča, športne naprave itd.
Tako imenovane Z-zapore so v trenutku razvite in vidne že od daleč. Razumljivo jih je mogoče prav tako hitro spet zviti in jih odstraniti v relativno majhnem zaboju. S tem se doseže varnost — lahko bi rekli »varnost v nahrbtniku", ki pride v poštev za udeleženca prometa prav tako kot za policista, vojaka, gorsko reševalno službo, gradbenike in športnike.
Razveseljivo je, da bodo te Z-zapore zdaj na razpolago tudi v Avstriji. Se bolj razveseljivo pa bi bilo, če bi se jih tudi posluževali, kjer grozi nevarnost. Kajti za varnost v našem s prometom preobremenjenem času nikdar ni do-vOlj narejenega!
ZANIMIVOSTI——
© Strokovnjaki mikrobiološkega inititufa sovjetske akademije znanosti so na sledi sredstvu, ki umetno znižuje holesterin v krvi. Gre za bakterijo, ki tako rekoč poliživa malčobno substanco, krivo za debeleoje in trdenje žilnih sten. Bakterija, s katero eksperimentirajo ruski znanstveniki, je sorodna bacilu tuberkuloze. Pri pacientih s preveliko količino holesterina v krvi so injekcije tega, baje neškodljivega sredstva, v kratkem času znižale količino holesterina na četrtino. In več ko ga je bilo v krvi, hitrejši je bil učinek. Kako pride do tega učinka, sovjetski znanstveniki še ne vedo pojasniti. Če pa se bodo njihove ugotovitve potrdile, potem so našli imenitno sredstvo proti srčnemu infarktu.
0 Čeprav obslaja sončni sistem že mnogo milijard let, je Soncu najbližji planet Merkur star šele nekaj milijonov let. Planet, ki se v velikosti in površinski obliki ne razlikuje dosti od zemeljskega planeta Lune, je prej obkrožal Venero, ki je podobna Zemlji. Skupina astronavtov s cornellske univerze je ugotovila, da se Merkur zelo hitro vrti okoli svoje osi in Soncu ne obrača vedno iste strani, kot smo doslej mislili. Če bi bil Merkur od na-nastanka planetskega sistema na svojem mestu, bi se moral spričo majhne teže in sončne bližine zaradi plimovanja v zgornjem tekočem stanju prilagoditi kroženju o-koli Sonca, kakor se je Luna prilagodila Zemlji, ki ji kaže vedno isti „obfoi". Merkurjevo svojevoljnost si lahko razlagamo tako, da sprejmemo domnevo, po kateri je bil Merkur nekdanji Venerin trabant in je samostojen šele nekaj .kratkih" sto milijonov let.
»"•""•»O...........................milil......................................................................................................................................IIIHIIIII...lin............................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiib
Biologi, ki opazujejo življenje ptic, že dolgo vedo, da se mladiči iz enega gnezda prepelic, jerebic, fazanov in divjih kur zvale približno naenkrat, pa čeprav je samica znesla jajca tudi v presledkih po nekaj ur. Očitno je, da to materi zelo pomaga, saj lahko zapusti gnezdo in odleti iskat hrane mladičem, jih brani pred sovražniki, ko bi sicer morala skrbeti za jajca, ki se "se niso zvalila.
Toda kako se zgodi, da se vsi ptički iz enega gnezda zvalijo naenkrat? Odgovora ni vedel nihče. Sedaj pa se je izkazalo, da znanstveniki niso dovolj natanko prisluhnili, saj bi sicer že prej slišali odgovor.
Psihologinja z univerze v Cambridgeu Margaret Vince je raziskovala prepeličja gnez-
da tako, da je zadnje tri dni valjenja s posebno občutljivimi napravami prisluškovala premikom in glasovom v jajčecih. Dvanajst do osemnajst ur, preden se je mladič izvalil, je ugotovila, da je začelo jajce v presledkih oddajati slabotne glasove. Škripanje je postalo vse bolj glasno in bolj redno, dokler glas ni bil zelo podoben glasovom, ki nastajajo pri dihanju. Potem pa je jajce, minuto preden se je izvalil mladič, nenadoma utihnilo..
Psihologinja še ne zna natanko razložiti, kaj je vzrok tem nenavadnim glasovom, prepričana pa je in to tudi dokazuje, da se tako jajca »pogovarjajo«. Margaret Vince pravi, da bolj ko se razvitejšim zarodkom približuje čas, ko se bodo zvalili, bolj glasni
so, in ti glasovi spodbude 'mlajše zarodke v drugih jajcih, da se hitreje razvijejo. Tako se vsi mladiči zvale naenkrat. Da bi potrdila svojo teorijo, je raziskovalka podtaknila jajca iz enega prepeličjega gnezda v drugo. Čeprav je podtaknila v drugo gnezdo jajca, ki so bila vsaj en dan mlajša od tistih v gnezdu, so se tudi tokrat vsi mladiči zvalili naenkrat.
Poskusi s prepeličjimi jajci so tudi dokazali, da se jajca »sporazumejo« le, če se dotikajo. Ko je psihologinja razmaknila jajca, da so bila po 10 cm narazen, se niso mogla sporazumeti. Naj so še tako šumela, zarodki niso mogli slišati svojih sosedov. In zato so se tudi zvalili — v presledkih po dva dni.
Janez Švajncer:	27
prdli NA
Na Cvetno nedeljo zjutraj — mrak je še ležal po vasi
—	je kakor grom med speče ljudi treščila novica: »Vojna! Vojna!" Orožniki, kolikor jih je bilo na žandarmeriji, so tekali brezglavo od hiše do hiše in nabijali s puškinimi kopiti po vratih. »VojnaP Samo to besedo so imeli na ustih. »VajnaJ" je šlo po vasi. Pijanci so se opotekali iz Mačkove gostilne.
Narednik Marič ni utegnil, da bi se Oblekel. Na žandarmeriji je bil, ko je zabrnel telefon, in je nekdo zakričal v aparat: »Halol Tu graničarska karavla. Začela se je
—	vojna! Nemci so vdrli čez mejo!" Od groze je treščil slušalko iz rok, da je poskočila na mizi, in zakričal v temo? .Vojna!" Orožniki, ki so spali na postelji, so skočili z ležišč in se omotični oblačili. Vmes je kričal Marič: »Takoj obuditi ljudiI" Nato je zbežal skozi vrata in jih s treskom zaloputnil.
Organist je preskakoval stopnice, ko ga je razbijanje Po vratih vrglo iz postelje. V spodnjih hlačah je tekel v zvonik In bil plat zvona. Župnik je bil tako raztresen, da je hotel skozi podstrešje na cesto. Kuharica je brezumno vpila: »Ježeš, Marija! Ježeš, Marija!"
Maček se od prejšnjega večera še ni bil docela streznil. Resda je prej legel, toda obiskali so ga bili znanci iz mesta in toliko so popili vina, da se mu še ni razkadilo v glavi. Zato se je najprej obregnil, ko ga je žena pokli-
cala, naj vendar vstane. »Tiho bodi, hudič babji!" je rekel in zaril obraz v blazino.
»Slišiš, vojna se je začela!" se je drla Neža.
»Naj bo, vrag po njej," je zamomljal, se iztegnil po postelji in obrnil glavo k steni. Nato je vendar odprl oči in nakremžil čelo. »Kaj si rekla? Ali noriš?" je zabevkal in stiskal blazino z obema rokama.
Neža je medtem odprla omaro in ropotala s predali. Roke so ji mrzlično begale med skodelicami. Nato se je ustavila ob oknu in pogledala na dvorišče. Slišala je težke in nagle korake. To jo je še bolj zbegalo. Obrnila se je od okna: »Feliks, vstani, sicer bo prepozno!"
Maček je polagoma začel dojemati, da se je moralo nekaj zgoditi. Dvignil se je na komolce, stresel z glavo, v kateri je čutil veliko težo, ter spustil noge s postelje. Pozibaval se je na stranici, ko da bi premišljeval. Plat zvona ga je povsem streznila in postavila na noge.
Na cesti pred občino je nekdo kričal s hripavim glasom: »Vojna!”
Maček je pozabil na običajno mero žganja, s katerim si je vsako jutro tešil želodec. Z nataknjenimi čevlji, s katerih so visele vezalke, je dirjal iz prvega nadstropja in odprl vežna vrata na balkon. Nobenega določenega cilja ni videl pred seboj. Z glavne ceste je zavil po stopnicah k občini. Tako je Ibil osupel, da ni videl ženske, ki je s culo v roki bežala mimo njega. Dotipal se je do kljuke na vratih občine, ki so bila odprta. Občinska sluginja jih je bila pozabila zapreti za seboj. Tudi ona ga ni spoznala, ko sta se srečala. Kmalu je bil v pisarni. Ni iskal petrolejke, da bi prižgal luč. Za vsak važen občinski papir je vedel, kje naj ga išče. Vse, kar bi mu moglo škodovati, ko bi prišli Nemci, je hranil v veliki mapi, ki jo je skrbno zaklepal v omari. Zdaj so bili Nemci tu. Vrata na omari so za-hreščala. S trepetajočimi prsti je zgrabil mapo. Bila je tu.
Stisnil je sveženj papirjev pod pazduho in se nameril proti izhodu. Toda ustavil se je in se naglo obrnil v drugo smer. Samo ga je zaneslo k železni občinski blagajni. Hitro jo je odprl in prsti so mu mrzlično brskali po gornjih papirjih. Čez trenutek je tiščal v drhteči roki šop tisočakov, ki jih je zganil in stlačil v žep. Nato je planil skozi vrata, ko da bi mu bil kdo za petami.
Ko je ves zasopel prihitel na prostor pred cerkvijo, kjer so vsako leto zažigali blagoslovljene gobe, se je tam že gnetla skupina, ki jo je v mraku komaj razločil. Župnikova kuharica se je zavijala v volneno ruto, župnik in nadučitelj sta zažigala neke papirje. Maček je na pol preletel mrke otbraze in se sklonil k ognju, ko da bi si hotel ogreti prezeble prste. Sveženj papirjev mu je zdrsnil izpod pazduhe in obležal na zemlji. Odvezal je mapo. Ognjeni zOblji so začeli lizati raztresene liste.
»Za božjo voljo, le kaj bo zdaj z nami?" je ušlo župniku. Maček ga je skušal opogumiti. »Morda pa ne bo tako hudo."
Vsi v vasi so bili zbegani. Ko so zvedeli, da se je začela vojna, so zapuščali domove. Na pot so vzeli, kar jim je prišlo pod roke, koristne in manj vredne predmete. Delavec Roman je mislil, da je dovolj, če vzame srtaro budilko, potrebno popravila, čevljar Jože se nikakor ni mogel ločiti od vzglavnika. — Da bom imel le glavo na mehkem — je odrival ženo, ki mu je naprtila nahrbtnik z živili. Nekateri so v tej zmedi odhajali z dama brez vsega.
Staremu Mačku so tekle solze po mesnatem nosu. Z roko je trikrat prekrižal vrata, ko se je opirajoč na palico poganjal za svojo družino. Hlapcu in dekli so naložili toliko, kolikor sta mogla nesti. Mačkova žena, hčerka in sin so sopihali pod posfeljnim perilom, ki so ga na vsak način hoteli rešiti. On je krevsal za njimi in stiskal igralne karte.
Medtem ko so spodaj v dolini izgubljali razsodnost in
« _ Štev. 36 (1267)	[§) \	^ |§		m	9. september 1966
‘Poletna in jesenska paša molznic
Krmne mešanice se naglo uveljavljajo
Problem pase molznic je danes, ko iz gospodarskih razlogov zahtevamo, da nam dajejo krave vsaj okoli 3500 kg mleka na leto, docela dragocen, kot je bil v letih, ko smo se še zadovoljevali z molznostjo 2000 in manj kilogramov. Za tako letno količino mleka so dobile krave tudi pri poletni in jesenski paši — iko trava ne prirašča več tako bujno, kot v pomladanskih mesecih — še potrebna hranila, zlasti če smo jim za preprečenje driske poleg tega pokladali še nekaj sena. Sedaj pa taka paša ne odgovarja več njihovi molznosti, ki jo zahtevamo. Mi jih moramo poleg paše še dodatno krmiti in to ne le s senom, marveč s Škrobnimi krmili.
Na splošno velja pravilo, da mora za dobre molznice pašna trava segati pod vime in da moramo take krave pasti v čredinkah, kjer je paše le za vsak dan sproti (porcijska paša). Pri taki paši, kjer je trava 20 do 25 cm visoka, je spravijo krave dnevno okoli 65 kg v vamp. Če poleg te paše pokladamo še po 2 kg sena, dobijo molznice tako količino sušine in surovih vlaken, da pri njih ni nevarnosti driske, ki je za padec molznosti in za motnje v njihovem organizmu najbolj nevarna. S takim dnevnim obrokom ostane poleg vzdrževalne krme molznicam beljakovin za 22 kg mleka, škrobnih enot pa za 15 kg mleka. To pa pomeni, da moramo kravam, ki dajejo več kot 15 kg mleka na dan dodajati škrobnata krmila. V takem primeru bomo z 1 kg mešanice iz 50 °lo koruznega, 25 °/o ječmenovega in 25 odstotkov ovsenega zdroba molznost dvignili za 2,5 kg, kar pa se absolutno izplača, če upoštevamo, da ta zdrob po kilogramu ne pride dražje od 2,50 Šilinga.
Dokaj drugačen je problem, če je pašna trava nižja od 20 cm. V tem primeru je morejo krave pospraviti kvečjemu 45 kg na dan, kar je za njihovo molznost večinoma premalo, tudi če dodajamo še 4 kg sena na dan in molznico. Ker je taka trava še mlada in zaradi tega dokaj vodena, dobijo krave tudi ob dodanem senu tako premalo sušine in surovih vlaken, kakor tudi premalo škrobnih enot, tu in tam pa celo premalo beljakovin. Poleg pojava driske moramo pri taki krmi pričakovati tudi rapiden padec molznosti. Po beljakovinah namreč taka krma zadošča za 16 kg mleka na dan, po škrobnih enotah vendar samo za pičlih 7 kg. Če hočemo v tem primeru z zgornjo mešanico tudi po škrobnih enotah spraviti molznost na 16 kg, potem je moramo pokladati poleg paše in sena še okroglo 4 kg na dan. S tem pa se naša proizvodnja mleka znatno podraži. Še bolj pa se podraži, če imamo molznice z 20 in več kilogramov mleka na dan. Proizvodnja mleka postaja vedno dražja.
Ker z naraščajočo molznostjo narašča tudi občutljivost živali za razne motnje in obolenja, moramo biti pri paši molznic zelo previdni. Premlada pašna trava je prej v njihovo škodo kot v njihovo korist. Če imamo na jesen prenizko pašno travo, moramo na vsak način svojim okoliščinam primemo iskati izhoda, da molznice ne bodo trpele na pomanjkanju sušine in surovih vlaken ter na pomanjkanju škrobnih enot in beljakovin iz domače proizvodnje.
Kakor je kmečka praksa pred leti krmne mešanice in razna »čudodelna krmila" odklanjala, tako se v zadnjih letih pri nas in v industrijskem svetu uveljavljajo. Vzroki so dokaj jasni. Pri nas in tudi drugod v svetu so pripravo krmnih mešanic vzele v roke kmetijske in zadružne organizacije, država pa je zaostrila kontrolo nad temi mešanicami. Tako se je tekom let njihova kva liteta očitno zboljšala, njihova cena pa se je približala svoji upravičenosti. V kmečki praksi smo pričeli razlikovati med resničnimi krmnimi mešanicami in med »čudodeln imi krmiii", ki so jih veliko predrago ponujali agenti od kmetije do kmetije.
Zmagal je stari pregovor, ki pravi, da se dobra roba sama hvali. Najboljše potrdilo v tej smeri daje celovška zadružna mešalnica krmil, ki je leta 1963 spravila v promet 6681 ton svojih mešanic, leta 1964 že 10.832 ton, lani pa že 15.167 ton. Letos je že v prvih petih mesecih njen promet narasel na 9591 ton.
Da bomo res produktivno krmili
(5. nadaljevanje)
Pri izbiri mešanic za pitanje prašičev moramo razlikovati med mešanicami kot dodatek pri pitanju z žitom in med mešanicami, ki jih je treba dodajati, če pitamo s krompirjem.
PITANJE Z ŽITOM
Z žitom lahko pitamo na dva nači na. Prvi način je pitanje z žitom ob dodatku »Raiffeisen-Eiweifikon.zentrat« ali »Raiffeisen-Eiweifikonzentrat-Spezial, katerih sestav je opisan v 3. nadaljevanju teh na vodil. Mešanico z »Ehveiftkonizentra-tom« napravimo tako, da 80 kg (%) žita primešamo 20 kg (%) koncentrata, če pa vzamemo »Ehveifikomzentrat-Spezial« bo mešanica pravilna, če bomo vzeli 83,4 kg (°/o) krmnega žita in 'le 16,6kg (%) koncentrata.
Od te mešanice moramo na pitanca in dan pokladati 1,5 kg, ko pa so pitanci dosegli težo 70 kg, zmanjšamo dnevni obrok na pitanca na 1 kg, v obeh primerih pa še dodatno pokladamo žita do sitosti. Dodatno pokladanje žita pa lahko odpade, če pripravimo mešanico iz 92 oz. 93 kg žita — pri čemer je lahko ena četrtina otrobi — in 8 oz. 7 kg koncentrata. Za 80 kg prirastka je v povprečju potrebnih 30 kg koncentrata in 250 kg žita.
Drugi način pitanja obstoja ob do datku
»RAIFFEISEN-FERTIGFUTTER |l) ZUR GETREIDEM AST". ki vsebuje najmanj 18 'In surovega proteina ali 1* •/• prebavljivih beljakovin in 700 skupnih hranil. Poleg tega vsebuje ta mešanica ie vitamine A, D3, BI in E, fantotenovo kislino, niacin, cholin-chlorid, antibiotika in sledovne elemente cink, ieleio, mangan, baker In jod. V novejiem (asu vsebuje la meianiea tudi ie sredstvo za odpravo glistavosti (črvivosti j praliCev.
Do 35 ali 40 kg teže zadostuje, če na pitanca pokladamo dnevno toliko te mešanice, kolikor je pospravi. Ob dosegi te teže je bo na pitanca potrebno dnevno 1,5 kg. 'Ko postanejo pitanci težji, jim pričnemo dodajati žita in sicer do sitosti. Pri teži 70 kg mešanico zmanjšamo na 1 kg dnev no in jo nadomestimo z žitom.
To pitanje z žitom pa lahko nadomestimo z drugo krmno mešanico, s čemer si prihranimo delo z drobljenjem žita in njegovim pokladanjem. V tem primeru pokladamo pitancem do 50 kg teže ravnokar opisano mešanico in sicer odgovarjajoče njihovi teži 1 do 2 kg dnevno na pitanca, nakar jo zamenjamo z
„RAIFFEISEN-SCHWEINEMAST-FERTIGFUTTER 11", ki vsebuje le 12 •/• surovega proteina ali 11 •/• prebavljivih beljakovin, od vitaminov pa le A In D3 ter sledovne elemente, ki so navedeni v prvi meianici.
Te mešanice damo po dosegu 50 kg teže na pitanca dnevno 2,25 kg in jo do konca pitanja stopnjujemo na 3,10 kg. Na ta način potrebujemo za dosego 100 kg žive teže od prve mešanice 100kg, od druge pa okoli 175 kg.
PITANJE S KROMPIRJEM
Pri pitanju s krompirjem je takorekoč neobhodno potrebno, da dodajamo pitancem posebno mešanico, ker drugače ne bomo prišli s pitanjem do kvalitetnih mesnatih prašičev. Krompirju moramo zaradi tega dodajati
.RAIFFEISEN-ZUSATZFUTTER FUR HACKFRUCHT MAST", ki vsebuje 14 •/• surovega proteina ali 21 •/• prebavljivih beljakovin in «73 skupnih hranil, potrebne vitamine, ontiblotiko in potrebne sledovne elemente.
Pitamo tako, da dajemo na pitanca 1 kg te mešanice, nakar jim damo krompirja do sitosti. Za 70 kg prirastka potrebujemo 110 kg te mešanice in 750 do 800 kg .krompirja.
S krompirjem tudi lahko pitamo, če poleg njega pokladamo beljakovinski koncentrat, ki je mešan z žitom. V tem primeru moramo mešanico pripraviti tako, da vzamemo 73 kg (°/c) žita in 27 kg (°/o) koncentrata. Od te mešanice pokladamo na dan 1 kg, poleg tega ,pa krompirja do sitosti.
S krompirjem pujske ne pričnemo p rej pitati, preden so dosegli 30 kg teže.
(Se nadaljuje)
V lem razvoju je zanimiva ugotovitev, da sta n. pr. pri kravah njihova molznost in poraba krmnih mešanic za molznice v najožji zvezi. Leta 1950, ko je v naši državi znašala povprečna molznost krav 2373 kg, je bilo na kravo in leto porabljenih le 44 kg krmnih mešanic za molznice. Do leta 1959, ko je povprečna molznost narasla na 3303 kilograme, se je poraba krmnih mešanic za molznice povečala na 192 kg, do lani pa na 260 kg. Seveda je pri tem povprečna molznost narasla na 3642 kg.
Do podobne vzročne povezanosti med krmnimi mešanicami in proizvodnjo pridemo tudi pri klavnih prašičih. Leta 1950, ko smo v naši državi na sto prašičev letnega staleža zaklali le 105 prašičev, smo porabili na prašiča le 5 kg krmnih mešanic za prašiče, leta 1959, ko smo porabili na prašiča že 49 kg teh mešanic, pa smo na sto prašičev letnega staleža lahko zaklali že 134 prašičev, ker se je s tem čas pitanja skrajšal. Čas povprečnega pitanja se še vedno skrajšuje. To vidimo na lanskem primeru, ko smo na prašiča porabili že 74 kg krmnih mešanic za prašiče in smo zaradi tega na 100 prašičev letnega staleža lahko zaklali že 140 prašičev.
Docela podobne rezultate kaže primerjava porabe mešanic za perutnino z naraščanjem nesnosti kokoši. Leta 1950 je bilo v naši državi na kokoš porabljenih le 5 kg krmnih mešanic. Takrat je povprečna nesnost znašala le 120 jajc na kokoš. Ta nesnost se je do leta 1959 dvignila na 141 jajc, ker se je poraba krmnih mešanic na kokoš dvignila na 21 kg. Lani, ko je bilo na kokoš porabljenih že 34 kg krmnih mešanic, je nesnost znašala 196 kg na kokoš.
Potrošnja krmnih mešanic bo tudi v naši državi še naprej naraščala. Tudi naše kmetijstvo gre po poti vedno večje produktivnosti v živinoreji. Kaj na tej poti s krmnimi mešanicami lahko še dosežemo, vidimo iz holandskega primera, kjer porabijo na kravo in leto 558 kg krmnih mešanic, pri čemer znaša povprečna molznost že 4177 kg mleka na kravo in leto. Pri perutnini porabijo na kokoš 39 kg krmnih mešanic, povprečna nesnost pa znaša pri tem že 209 jajc na kokoš in leto.
'Pri vseh teh primerjavah pa si moramo biti docela na jasnem, da mora biti pokladanje krmnih mešanic rentabilno. Pri tem igrata tako pasma kot reja veliko vlogo, pri goveji živini oz. molznicah pa igra veliko vilogo tudi kvaliteta domače krme. Biti si moramo na jasnem, da se nam bo pokladanje krmnih mešanic molznicam izplačalo le, če bo naša domača krma (trava, seno in silaža) taka, da nam bodo naše krave že od nje lahko dajale 3000 do 3500 kg mleka na leto. Ko bomo to dosegli, potem nam bodo krave vsak kilogram krmne mešanice bogato plačale.
					
niso vedeli, kam naj se obrnejo, je bilo v hribih nad vasjo kakor vsako jutro, ko se je obetal lep dan. Pred kočami so čakali presmeci, da bi jih tantje ponesli v cerkev, rosa je pokrivala zelenje in tiho je bilo okoli gospodarskih poslopij.
Majerič je ob nedeljah poležaval in ni vstal, dokler ni njegova žena nakrmita in pomolzla krave ter se nato vrnila iz hleva. To jutro ga je zvonenje in kričanje na vasi dvignilo na noge. Postal je pred kočo in vlekel na ušesa. Ko je slišal pretrgane klice, se je odpravil na pot, da bi se na svoje oči prepričal, kaj se je pripetilo v dolini.
Odklonil je kavo in tekel po hribu.
Rojsov Vinko je odšel v soboto zvečer in se še ni vrnil. Krauss mu je naročil, naj zagotovo pride k njemu. Zato se ni obotavljal. Od Kraussa je zvedel tudi to, da bo nemška vojska naslednje jutro prekoračita mejo. Pred odhodom vojske je po Kraussovem naročilu odšel domov, kjer je na hiši izobesil nemško zastavo, narisal na stene kljukasti križ, nato pa se zopet vrnil v Avstrijo.
Majerič je kmalu opazil, da nekaj plapola na Rojso-vem poslopju. Vrtal je z očmi, da bi bolje videl — Maček bo že vedel, kaj je — si je dejal in se po obronku hriba skuščal nizdol k vaški cesti. — Čudne reči se gode, — je kimal predse.
Cmager to noč ni mogel spoti, zato je bil zgodaj pokonci. Prisluhnil je ropotu v zraku. Brnelo je in se približevalo. Obračal se je v tisto smer, od koder je slišal brnenje. Ne, ni se motil, jih že vidil Skoraj se je sesedel od strahu. Šentpavelsko vasico je preletela jata bombnikov. Sledila je druga, tretja. Zdrznil se je. — Kaj to pomeni? Torej se je vendarle začelo? Ljudje niso govorili zaman, da bo vojna ... Z grozo se je spomnil na minulo vojno. Izgubil je oko... Zdaj jih bo zopet mnogo, ki bodo ostali brez oči, brez rok, brez nog. Mnogi bodo umirali na bajnih polja-
nah ... In to dela Hitler, ki so pravili o njem, da prinaša ljudem srečo. „Smrt, pa ne kruh,” je glasno vzdihnil ter se prijel za glavo. Skremžil je obraz in stisnil ustnice od bolečine, ki ga je dušila v grlu.
„Smrt nosijo s seboj,” mu je šlo skozi misli, ko so bombniki preleteli šentpavelsko vasico. Od meje je slišal ostre strele. Potem je streljanje prenehalo. Nato je znova slišal oddaljeno ropotanje, ki je prihajalo bliže. Kmalu zatem je zagledal tanke in vojake v zelenih Oblekah. Približevali so se nezadržano, vedno bliže, bliže. Korakali so mimo Majeriča na cesti, ta jih je pozdravljal, mahal z roko in zrl za njimi. Jugoslovanske vojske ni bilo nikjer, da bi branila domačo zemljo, le iz bunkerjev je bilo slišati streljanje.
„Le čakaj, Majerič, ne boš jih dolgo pozdravljal," je zažugal cestarju.
Potlej 'je streljanje utihnilo. Nezadostna posadka v bunkerju je odložila orožje . .. Nemci so proti vasi gnali prve ujetnike. Med njimi je bil orožniški narednik Marič. Glavo je povešal v tla in samo bežno, sramežljivo, morda zaničljivo pogledal Keglco in Mirka, ki sta pred trgovino navdušeno pozdravljala Hitlerjeve vojake.
Cmager ,je stal pred občino in se ni zmenil za življenje na cesti, čeprav se je tresla pod motornimi vozili in vojaškimi koraki. Preveč mu je bilo hudo, in kakor izgubljen je stal tam, sam s svojo bolečino, s solznim očesom.
Tudi drugod so nekateri čakali na pragih, drugi so oprezovali za okni in zaprtimi vrati. Reveži so upali, da je z Nemci prišel tudi kruh, bogatini pa so razmišljali, kako bi najbolje obvarovali svoje bogastvo. Toda kmalu so tudi tisti, ki so gledali sprva v Nemcih svoje rešitelje, bridko spoznali, da je namesto boljših časov prišlo izza meje novo trpljenje, še hujše, kakor so ga bili vajeni dotlej.
Razočaranje je tudi v šentpavelski vasi, kjer so Nemci
zaradi bližine meje to najmanj pričakovali, dozorelo v zbiranje prvih partizanskih skupin in v oborožen upor. (Kanecj
Cenjene bralce opozarjamo, da bomo v prihodnji številki začeli objavljati nov roman, o katerem smo prepričani, da bo tudi pri nas vzbudil enako zanimanje, kot ga je bil deležen že pri mnogih narodih, v katerih jezike je preveden.
Na številne želje smo se odločili za delo, ki opisuje posebno poglavje iz druge svetovne vojne, namreč dogodke v nacističnih koncentracijskih taboriščih. O tem strašnem poglavju človeške žgadovine je bilo napisanih mnogo knjig, izmed katerih smo izbrali roman francoskega pisatelja Roberta Merleja, ki je sam doživel strahote nemških taborišč smrti in torej neposredno spoznal »tehniko«, kakršne so se posluževali nemški nacisti pri množičnem ubijanju nedolžnih ljudi. Novi roman se imenuje
Smvl /e me/ pcltlzc
in je pretresljiv dokument komaj pretekle dobe. V njem Rudolf Lang pripoveduje svojo življenjsko pot od 1913 do 1945. To je zgodba človeka, ki bi se moral posvetiti duhovniškemu poklicu, pa je postal vojak, \pozneje politični atentator in končno pri SS priznan specialist za »industrijsko« ubijanje ljudi.
Opozarjamo, da to ni romantična zgodba, polna lirične lepote, marveč je realistična podoba pretresljivih dogodkov. Zato je tudi vsaka beseda povedana brez olepšavanja, krepka in neusmiljena, kakršna je bila opisana stvarnost. Če bi bil kdo kljub temu mnenja, da je jezik romana morda preveč trd, potem naj se spomni, da tudi nacisti niso bili izbirčni — ne v izrazih in ne v sredstvih, ki so se jih posluževali pri svojih zločinih.
Opoldne v Miamiju
Človek nikjer ni tako varen kakor opoldne na glavni aveniji v Miamiju. Tedaj sonce neusmiljeno pritiska in vsi, ki imajo količkaj pameti, bežijo v senco. Miami je opoldne mrtvo mesto.
Johnu Santerju se je zdelo, da bo od vročine znorel. Z robcem si je brisal znoj z obličja, sirajce pa si ni mogel obrisati; najbolje bi bilo, če bi si jo slekel in izcedil. Ves se je kopal v znoju in potok vlage mu je tekel po nogah v sandale. Kljub temu je bil zadovoljen. Dokler se ga ne loti sončarica, bo gospodar svojih misli, tako da lahko upa, da bo njegov načrt uspel.
Svoj avto je parkiral nedaleč od križišča. Vlačil je svoje noge po razbeljenem asfaltu, dokler ni prispel do vile, ki je nosila tablico s številko 13.
M A X TANIN
Naposled sta našla diamante. Nabirala sta jih tako, kot drugi nabirajo prod na rečni obali. Bilo jih je toliko, da bi z njimi obogatel bataljon pustolovcev, toda vsega nista mogla vzeti s seboj. Vračala sta se vsak s svojo vrečico kamenčkov okoli vratu, potovala sta tedne in tedne po reki smrti, sekala 'z noži ovijalke in se prebijala k ženskam, whiskyju, jahtam in bogastvu.
Naposled je srečal Miriam in se z njo poročil.
»In?« ga je vprašala, ko ji je pripovedoval o svojem pustolovskem življenju.
»In nič. Eden od naju je moral umreti...«
Nekaj časa je vladala med njima tišina. Nato je Miriam prijela za čašo in trčila z njo ob .njegovo.
»Prav imaš, eden mora vedno
Smeh stoletij
Rameau je bil na obisku pri neki dami, ki je držala na kolenih psička. Sredi razgovora je pes začel lajati. Tedaj je Rameau vstal, odprl okno in vrgel psa ven.
»Toda mojster,« je ogorčeno vzkliknila dama, »kaj pa počnete?« »Napačno laja,« se je oddahnil skladatelj.
Nekega večera je nedosegljivi umetnik na klavirju pripravil vse potrebno, da bi delal, toda nikakor se ni mogel zbrati, ker je v spodnjem nadstropju nekdo neutrudljivo igral valčke In fantazije na način, ki ga Liszt ni mogel prenašati.
Ker vse trkanje ob tla ni zaleglo, je Liszt sam odšel dol in potrkal na vrata. Ko so mu stanovalci prijetno presenečeni odprli in se mu spoštljivo umaknili, je odšel naravnost h klavirju. Vsi so napeto pričakovali, kaj jim bo veliki pianist zaigral.
Liszt pa je zaprl klavir, ga zaklenil, spravil ključ v žep, pozdravil razočarane gledalce in odšel v svojo sobo, kjer je lahko poslej mirno ustvarjal.
Poleti 1885 je neki ameriški koncertni agent ponudil Lisztu milijon dolarjev za turnejo po Ameriki. Na to je Liszt odgovoril: »Kaj pa naj moški štiriinsedemdesetih let počne z milijonom dolarjev?«
Odrinil je vrata in stopil na stezo, ki je vodila skozi bujno vegetacijo subtropskega rastlinja do vhoda v vilo. Ni se niti oziri, da pogleda, ali ga je 'kdo videl. V tem času se nihče ne sklanja skozi okno in se ne izpostavlja soncu.
Njegova žena Miriam zdaj počiva. Porinil je ključ v .ključavnico in vrata so se ibrazšumno odprla. De-bde preproge s zadušile zvok njegovih korakov. Krenil je skozi dnevno sobo in previdno odrinil težko zaveso. Miriam je ležala na ležišču iz leopardovega krzna. Spala je. Za trenutek jo je opazoval, nato pa je izvlekel iz žepa zamašeno epruveto in pristopil k ženi. Odprl je epruveto in ipočakal, dokler ni iz nje zlezla kača, ne večja od gliste.
Ko se je prepričal, da bo kača ob prvi ženini kretnji opravila svoje delo, se je obrnil in se splazil iz sobe. Še preden je izaprl vhodna vrata, je zaslišal krik. Krik, ki ga je pričakoval in nestrpno čakal nanj že več mesecev ...
Na misel, da bi .ubil svojo ženo, je prišel tistega dne, ko je Miriam srečala tistega mladega moža kostanjevih las in sivih oči, s katerim se je pozneje mnogo družila. Opozarjal jo je, naj se ne igra z ognjem, ona pa se je njegovim grožnjam smejala.
-i »Miriam,« ji je dejal nekega dne, *jaz sem mož, ki ne prenese poraza.«
»Res? Potem se boš, dragi moj, moral temu privaditi.«
Ni lahko prišel do svoje blaginje. Meč kot samo enkrat je bil na robu bbuipa, ko je pluli po rekah in rokavih pod ovijalkami, na katerih so dremale strupene kače, kuril taborne ognje, kjer jih pred njim ni nihče kuril, in 9pal z odprtimi očmi, kajti smrt ni prihajala samo iz džungle; ležala je z njim pod šotori in potovala s čolni .po divjih kanjonih in se spuščala po slapovih. Ta smrt je bila nevarnejša od vsake druge, ker ji’ je bilo ime človek.
umreti.«
Naslednjega dne je odšel na pot. Moral je oditi od samega sebe in Miriaminega smeha. Pregledal je svoja naftna polja, spustil se je do Mehiškega zaliva, opijal se je z inženirji in deklinami in izgubljal denar po tretjerazrednih igralnicah. Vest mu ni dala miru. Povsod ga je spremljal lik tovariša, ki ga je ubil in mu odvzel njegov delež.
Miriam je ostala v Miamiju. Ob njej je bil njen rjavolasi mladenič. Santer.jevi detektivi so ju zasledovali na vsakem koraku in so mu poročali o vsakem njunem sestanku vsaki izgovorjeni besedi v družbi, spremljali so Miriam na vsakem koraku — in
mu do podrobnosti opisovali, kaj se je dogajalo z njima. Poročila so mu pošiljali v Mexico City, New York, Chicago.
Naposled mu je postalo preneumno. Nenadoma je uvidel, da je vse to, kar počenja, bedno in nevredno moškega. Sklenil je, da napravi vsemu konec. Znancem je povedal, da gre na križarjene po Karibskem morju, in izginil...
Miriam mu je pisala, da se ne počuti dobro in da obžaluje, ker ga ne bo mogla spremljati na potovanju. To je bila njena največja napaka, zadnja, ki jo je napravila. Zdaj je mrtva. Nihče ga ni videl, nihče ne ve, da je na skrivaj prišel v Miami in jo ubil.
Sedel je za krmilo in pognal svoj avto. Bilo je pol ure po poldnevu. Miami je spal svoje opoldansko spanje. Kazalec na brzinomeru je kazal 100 milj. Bil je nervozen.
Veter mu je prijetno hladil oznojeno čelo. Prižgal si je cigareto. Kmalu bo prispel do odcepa, ki vodi proti Školjkinem zalivu. Tam bo skril avto in počakal, da se bo znočilo. Njegova jahta bo prišla ponj ob devetih zvečer. Nasmehnil se je.
Kitajec Ču-Li ne bo izdal, da je Santer davi zapustil jahto. Tega ne bi izdal niti tedaj, če bi ga rezali na koščke. Ču-Li mu je tudi nabavil tisti dve strupenjači. Ču-Li je bil pameten in spreten Kitajec.
Stranska cesta je bila mnogo slabša od glavne, zato je Santer vozil počasneje. Zdaj mu ni bilo treba več dirjati. Bil je že dovolj daleč od Miamija in policije, ki drema na svojih postajah. S smehljajem je pozdravil tablo, na kateri je bilo napisano »Privitt«. Njegova Školjkina laguna je bila idealen prostor za počitek in skrivališče, kakršnega si je lahko samo želel. Na milje naokoli ni žive duše, povsod samo morje, veter, pinije in mokri pesek.
Ko je spravil avto v garažo, je krenil proti 'hiši. Počutil se je čudovito. Bil je zadovoljen. Odprl je vrata in presenečen obstal na pragu. Pred njim je stala Miriam. V tem trenutku je začutil močan udarec po tilniku.
Ko se je zavedel, je stala pred njim na mizi epruveta, njegov zlat vžigalnik, tobačnica ter ključi od stanovanja in avta. Poizkusil se je dvigniti, toda ugotovil je, da je privezan na stol.
V sobi ni bilo nikogar. Zdelo se mu je, da sanja, Miriam je mrtva. Njeno truplo leži v Miamiju. Nekdo ga je udaril j>o glavi. Nato mu je ta izpraznil žepe in ga zvezal. Za vraga, kaj počno z njim? Kapljice znoja so mu orosile obličje.
Tedaj je zaslišal v sosednji sobi korake. Zdrznil se je. Kača v epruveti se je stegovala čisto do zamaška, obloženega z vato.
Koraki v sosednji sobi so znova utihnili. Še enkrat je napel svo-
je sile, da bi se rešil vrvi. Stol, ki je na njem sedel, se je prevrnil in Santer se je, še vedno zvezan, s stolom vred prevrnil na tla. Pred seboj je zagledal na tleh nekaj belega. Z grozo je ugotovil, da je to zamašek od epruvete.
»Ne, nočem, meee...!« je zatulil.
Nato je nastopila tišina. Samo morje je še nadalje šumelo in premikalo zrnca peska.
•
»In potem?«
Glas, ki je to vprašal, je bil oster.
»Zvezal sem [gospodarja in odšel k telefonu, da bi obvestil gospodarico.« Kitajec se je smehljal s svojimi poševnimi očmi.
»Da bi obvestili gospodarico — o čem?«
»Da sem našel gospodarja tu v hiši brez zavesti. Da je gospodar pobesnel, ko je prišel k zavesti.«
»In potem?«
»Potem je prispela gospodarica.«
»Kaj pa ta kača?«
»Ta?« Kitajec se je ljubeznivo nasmehnil ,in prijel kačo z roko. »To je čisto nedolžna kačica, kakršne uporabljajo naše plesalke v templjih pri svetih plesih ...«
»Zdi se, da ta človek ne laže,« se je oglasil policijski zdravnik. »Umrl je zaradi sončarice,« je pristavil in zaprl torbo z instrumenti.
Aforizmi
•	Na vrtu umetnika cvete tudi plevel.
•	Pod visokim klobukom misli še niso visoke.
•	Pametnik ne obsoja zlobnega, temveč se ga samo izogiba.
•	Izkustva ne moreš kupiti z denarjem.
•	Duševna golota je največja sirota.
•	Pri društvu zapravljivcev ni treba blagajnika.
•	Če mlin stoji, žito plesni.
•	Kdor te preveč obrekuje, te pri pametnih veličuje.
•	Ne Išči kurjih jajc v go-lobnjaku.
•	Ne skušaj spoznati človeškega srca, če te razočara že njegov želodec.
•	Ljubezen je luč srca, če ugasne, je srce mrtvo.
•	Vrana se dere, čeprav je nihče ne preganja.
•	Dobri prijatelji se večkrat prepirajo.
•	Ne ribaj tal, če Imaš mizo umazano.
•	Ne misH na plačilo, kadar delaš.
•	Pred nezaklenjenimi vrati se tat obotavlja.
WILLY BRYNHOLD:
Požiralec mečev
Ceballo je požiral meče v nekem cirkusu. Imel je naravnost nenormalno velika usta, ker je vsak večer prihajal v areno in si tlačili orožje v svoje grlo, začenši z lahkim florentinskim mečem pa vse do težkih sabelj. Razumljivo je bilo, da so se mu z leti usta morala raztegniti. 'Kadar pa je bilo navdušenje občinstva posebno veliko, je Ceballo porinil v svoje grlo kot dodatek zavito turško sabljo.
Toda Ceballo je imel žal slabo navado. Kadar je po kosilu legel in zadremal, je imel po navadi odprta usta. Lahko si predstavljate, kakšen strahoten koncert je pri tem povzročilo njegovo grlo. Odmevalo je tako, kot 'bi kolona izkušenih drvarjev žagala in podirala orjaška pragozdna drevesa.
Nekega pomladnega dne se je nenadoma zaslišal obupen krik. Bilo je nekaj ur pred veliko predstavo v Williamsburgu. Krik je prihajal naravnost iz Ce-ballovega cirkuškega voza. Čez nekaj trenutkov je pritekla iz voza gospa Ceballo, bleda kakor stena.
— Miš! Miš! — je vpila in tekla proti direktorjevemu vozu.
— Miš? — je vprašal direktor začudeno in dvignil svOj pogled s svojih poslovnih knjig.
— Kje pa je! — je vprašal. Nikjer je ni videl.
Gospa Ceballo ga je pograbila za rokav.
— Gospod direktor! Gospod direktor! Nekaj strašnega se je zgodilo! Mojemu možu se je zaletela v grlo velika miš! Spal je na otomani kot po navadi in smrčal... Ves je zaripel! Ne dobi dovolj zraka!
— Vzemite kos sira in mahajte z njim pred njegovimi usti, — je predlagal direktor. — Miš se bo prav gotovo obrnila in prišla zopet ven. Jaz bom pa medtem poklical kakšnega zdravnika.
Gospa Ceballo 'je odšla, direktor pa je teleto-nično poklical zdravniško pomoč. Čez pet minut je bil zdravnik že v cirkuškem taborišču in stekel z direktorjem k Ceballovem vozu.
Na otomani je ležal slavni požiralec mečev s posinelim obrazom in lovil zrak, gospa Ceballo pa se je sklanjala nad njim in mahala pred njegovimi na stežaj odprtimi ustmi s polenovko.
— Gospa Ceballo! — je zavpil direktor. — Rekel sem vam, da bi mahali s sirom, s sirom! Zakaj pa ste vzeli polenovko?
Gospa Ceballo se je obrnila k cirkuškemu direktorju in odgovorila:
— Najprej moram vendar izmamiti mačko!
Za dobro voljo
»No, Binček, kaj bi rekel, če bi ti štorklja prinesla sestrico?«
»Rekel bi, da imamo smolo.«
»Zakaj to?«
»Ker je naš očka že tri leta v inozemstvu.«
ooo
»Moja žena me nikoli ne vpraša, kam grem.«
»To je idealna žena, ti pravim!«
»Da,« vzdihne mož, »gre pač povsod z menoj.«
ooo
»Vi,« pokliče prometni policist kolesarja, »ali ne znate brati? Tu vendar piše: ,Za kolesarje prepovedano‘.«
»Brati že znam, toda s kolesa ne znam stopiti.«
ooo
V imenitni restavraciji nekdo naroči zrezek. Ko natakar prinese velik srebrn pladenj, gost prestrašeno vpraša:
»Na pladnju je vendar samo rezina limone! In kje je zrezek?«
»Pod limono, prosim!«
ooo
Zdravnik: »Če hočete še nekaj časa živeti, boste pač morali vedno, ko boste imeli poželenje po žganju, namesto njega pojesti eno jabolko.«
»Toliko jabolk ne bom mogel prenesti.«
ooo
»Ali vas nisem videl včeraj v kinu z vašo ženo?«
»Da, toda bolje bo, da ji tega ne poveste.«
ooo
»Zakaj ne privolite v poroko, dragi bodoči tast? Poznate me vendar kot spodobnega človeka, ki ne pije, ne kvarta, ki ne ...«
»Ali mislite, da vas bom večno moral imeti za zgled?«
ooo
»Ali ni to portret vašega prvega soproga?«
»Da. Toda odkar sem poročena z njegovim bratom, je to slika mojega svaka.«
ooo
Teta Malči pride na obisk po dolgem času.
»Ali me še poznaš, Petrček?«
»Poznam, ti si vendar tista teta, ki mi tudi prvič, ko si prišla k nam na obisk, ni nič prinesla.«
ooo
K MacCormicku pride stari prijatelj, ki ga že dokaj časa ni videl. Tako sedita pozno v noč za mizo, ne da bi domačinu prišlo na um, da bi gostu kaj ponudil. Siromak je že komaj govoril, tako se mu je grlo osušilo. Naposled se McCormick le domisli in vpraša prijatelja:
»Malo osvežitve bi ti prijalo, kaj?« »O, pa še kako!« odgovori žejni gost.
»Zakaj nisi že prej rekel?« ga očitajoče pokara McCormick. »Tudi meni bo dobro delo, če se malo osvežim,« reče in odpre okno.
ooo
»Ko boš odrasla, Tinca, se boš poročila, kajne?«
»Šestletna Tinca: »O ne, tetka! Mamica je rekla, da se danes toliko zakonov že po enem letu razbije in kaj naj počnem potem sama s petimi ali Šestimi otroki?«
ooo
»Maše gostovanje 'se je pa nekam slabo končalo, kaj? Menda so vas bombardirali z gnilimi jajci?«
O, pa tudi ploskali so!«
»Seveda, takrat, ko vas je kdo zadel!«
ooo
»Le kaj naj storim, Micka, da dobim od tebe poljubček?«
»Predvsem, ne tako neumno spraševati, Francelj!«
ooo
Pogovor dveh glasbenih strokovnjakov:
»Po moji sodbi je Puccini najznamenitejši operni skladatelj. Kaj Richard Wagner! Ne razumem, zakaj uganjajo takšen halo z njegovo ,Čarobno piščaljo‘1«
»Oprostite, Čarobna piščal sploh ni Wagnerjeva, temveč Mozartova!«
»No, vidite! Še ta ni njegova!«
Der Preis fiir Sicherheit
Die Autga.be der osterreichischen Landesver-teidigung ist der Schutz von Neutralitat und Souveranitat, von Freiheit und Unaibhangig-keit unseres Landes. Dsterreich ist nicht etwa wegen seiner Wirtschaftskapazitat und nicht wegen seines Riistungs/potentials, sondern vor-nehmlich wegen seiner wehrgeographischen Lage militiirisch interessant. Konnen wir unser Land nicht selbst militarisch glaubhaft sichern, so besteht in einer Konfliktsituation die Ge-fahr, dafi Machte, die sich iiber Dsterreich hinweg von einem Gegner bedroht fiihlen, in unser Land eindringen, um strategisch vvichti-ge Positionen selibst zu besetzen.
Ein Angriff zur Eroberung Usterreichs wird kaum gefuhrt werden. Jedoch ist die Mbglich-keit nicht ausgeschlossen, dafi fremde Machte versuchen, osterreichisches Staatsgebiet als Aufmarsch- oder Durchmarschgebiet fiir mili-tiirische Operationen zu benlitzen,
Wir konnen fiir unsere Riistung ‘keine gigan-tischen Mittel aufbringen, wie etwa bedeu-tende Militarmachte. Wir konnen unser Bun-desheer aber so stark machen, dafi der nuchtern denkende Angreifer keine reelle Chance sieht, innerhalb der fiir ihn notwendigen ikurzen Zeit wichtige strategische Positionen auf oster-reichiischem Gebiet zu besetzen; ja, dafi er so-gar befurchten mufi, dafi er bei seinem Ein-
dringen durch die osterreichischen Streit-krafte so behindert wird, dafi ihm die Gegen-partei zuvorkommt und noch vor ihm jene Raume in Besicz nimmt, die er mit raschem Zugriff selibst erobern wollte. Das ibedeutet fiir den Angreifer ein Risiko, das ihn veranlassen kann, von seinem Vorhaben abzusehen.
Vergessen wir nicht, dafi auch in Konflikt-situationen, bei denen es zu Auseinander-setzungen in unmittelbarer Niihe des osterreichischen Staatsgebietes kommt, nur die Sicherung der Grenzen der Aufienpolitik volle Handlungsfreiheit ermoglicht und dem Land somit ernstliche politische Schwierigkeiten er-s.part.
Ein schlagkraftiges Heer ist ganz einfach der
So wird etwa die Halfte des Verteidigungs-budgets dezentral in den einzelnen Garnisons-gemeinden fiir Venpflegung, Gehalter und an-dere Aufwendungen ausgegeiben. 'Das ist ein ungeheurer Vorteil fiir die lokale 'Wirtschaft.
Preis, den wir fiir unsere Sicherheit zahlen mtissen.
Das Heer erfiillt seinen Zweck aber nicht nur im militarischen Schutz. In den zuriiokliegen-den Jahren hat das Bundesheer in mehr als zwei Millionen Arbeitsstunden bei Katastro-phenfallen, wenn Fliisse iiber ihre Ufer traten und weite Landesteile uberschwemmten, oder wemn Unavetterkatastrophen das Land heim-suchten, Hilfe geleistet. Menschenleben wurden gerettet, materielle Werte konnten erhalten werden. Gerade in den letzten Wochen haben wir wieder gesehen, dafi dieses Heer gebraucht wird, und das Heer hat bewiesen, dafi es in der Lage ist, seine Aufgaben zu erfiillen.
Mit anderen Worten: Dem Bundesheer sind keine unerfiillbaren Aufgaben gestellt. Nicht nur die Notwendigkeit, sondern auch die Mog-lichkeit einer wirksamen Verteidigung steht daher aufier Frage.
Obwohl die Auswahl der Garnisonsorte im Prinzip natiirlich nach militarischen Gesichts-punikten erfolgt, werden, wo immer es mog-lich ist, wirtschaftliche Notstandsgeibiete be-vorzugt. Das hat dazu gefiihrt, dafi zur Zeit in derartigen Notstandsgebieten etwa doppelt so viele Garnisonen liegen wie im iibrigen Bun-desgebiet.
Die osterreichischen Kleinbetriebe sehen sich im wirtschaftlichen Konkurrenzkampf immer grofieren Schwierigkeiten gegenulber. Das Bundesheer fordert daher den Zusammenschlufi von iKleingewerbet)reibenden zu Arbeitsge-meinschaften und sichert ihnen dadurch die Beteiligung an Heeresauftragen.
Grundsatzlich werden bei allen Einkaufen des Heeres inlandische Erzeugnisse bevorzugt. Der Ankauf von schweren Waffen und scbtverem Gerat mufi jedoch noch zum Teil im Ausland durchgefvihrt werden, weil die Herstellung mo-derner Waffensysteme fiir osterreichische Un-ternehmen wegen der hohen Entrwicklungs-kosten und der relativ geringen Stiiokzahl, die das Bundesheer abnehmen kann, derzeit nicht lohnend ist. Dennoch 'konnten dank det; Zu-sammenarbeit von Wirtschaft und Bundesheer in einzelnen Fallen bereics schone Erfolge erzidt werden; so bei Entsvioklung und Pro-dulktion des Puch-Haflinger, des Saurer-Schiitzenpanzerwagens, einer Plastikhandgra-nate oder des osterreichischen Granatvverfers. Diese Liste liefie sich noch weiterfiihren. Sie reicht von Obungs- und Knallpatronen iiber den iKraftfahrzeugsektor fois zu Erzeugnissen der Lederverarbeitung, der Textil-, Beklei-dungs- und Kunststoffindustrie. In vielen Fal-
Keine stumpfe Waffe
Dcruber diirfte es eigentlich keine De-bafte geben: Das Bundesheer mul; je-derzeit einsatzbereit sein; sonst ist es eine stumpfe Waffe.
Ant 7. Juli beschlofi der Nationalrat ein Bundesgesetz, mit dem verschiedene wehr-rechtliche Bestimmungen abgeandert wur-den; unter anderem wurde erreicht:
•	Verlangerungsmbglichkeit der Unter-offiziersfunktion bis zum 65. Lebens-jahr;
® Erleichterungen bei freiwilligen Waf-feniibungen durch freie Terminwahl, Hinaufsetzung der Altersgrenze und Erhohung der Entschadigung fiir Ver-dienstentgang;
•	Moglichkeit der Teilmcibilisierung in einem Einsatzfall;
® Moglichkeit zur Zusammenlegung von bisher zweitagigen Inspektionen und Instruktionen zu einer Viertageiibung. Weitere wichtige Mafinahmen, die auf den weiteren Ausbau unserer Verteidi-gungsbereitschaft abzielen, nahmlich ® Aufbau einer tiefgestaffelten territoria-len Verteidigung,
® Umgliederung der Luftstreitkrafte,
® Abanderung der Verfiigungsermachti-gung,
wurden 'beschlossen.
Noch sind viele Probleme ungelost, aber bereits die ersten Mafinahmen der neuen Bundesregierung tragen folgendem Satz der Regierungseiiklarung Reehnung: -Das Bundesheer ist so auszubauen und auszu-riisten, dafi es die ihm iibertragenen Aufgaben in bestmo^iicher Art erfiillen kann, und dafi seine štete Einsatzbereitschaft gewahrleistet ist.«
len ware es einfacher, manohmal auch biliiger gewesen, die Produkte im Ausland zu kaufen. Im I.nteresse der inlandischen Wirtschaft hat das Bundesheer jedoch osterreichischen Unter-nehmen neue Produktions- und Beschafti-gungsmbglichkeiten erschlossen. Verpflegseinkaufe des Heeres passen sich den Marktgegebenheiten an. Es werden vor allem jene Produkte angekauft, die gerade billig und in grofien Mengen auf dem Markt angeboten werden. Bai Rekordernten und Absatzsohwie-rigkeiten werden zusatzlich von den betroffe-nen Produkten Vorrate angelegt, ein Vorgehen, das nicht nur die osterreichische Landwirt-schaft unterstutzt, sondern auch preisstabilisie-rend wirkt.
Wir sehen, das Bundesheer kann im Rahmen der osterreichischen Gesamtwirrschaf:	eine
vvichtige Funktion erfiillen.
Der Dienst des Soldaten ist kein „gufer Job,"— in anderen Berufen verdient man sem Geld leichter. Dennoch soiite sich jeder junge Mann uberlegen, was der Soldatenberuf bieten kann: Sicherheit, eine manniiche, sportliche Betatigung, Verantwortung in jun-gen Jahren als Vorgesetzter und Vorbild und die Chance zur Weiterbildung.
Wirtschaftsfordernde Aktivitat
Im Budget des Jahres 1966 sind fiir die Landesverteidigung etwa 2,5 Milliarden Schil-iing vorgesehen. Das ist ein Bruchteil dessen, was andere Lander gieicher Grofjen-ordnung und mit ahnlicher wirtschaftlicher Leistungsfahigkeit wie (Dsterreich fiir ihre Sicherheit aufwenden, immerhin aber ein Betrag, mit dem die osterreichische Wirf-schaft rechnen mufj, und der, richtig eingesetzt, wirtschaftsfdrdernd wirken kann.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročilo; 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Rntvi . oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja
6.00	eslro meiano — 7.55 Gospodarske vesli — 2 00 Pold rc v nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske vile _ 11.45 Oddaja za podeielje — 12.00 Opoldanski zvo-zavi — 12.40	Deželna	poročila	— 13.05	Opoldanski koncert _ 14.00	Objave	— 14.55	Posebej	za	vas — 16.00
Olasba zale	— 16.55	Kullurna	poročila	—	17.00 Popo!-
donski koncert — 18.45 Pestro meiano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročilo.
Sobo4a, 10. 9.: 8.05 Domoči vrl — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Selev morja —
16.00	Iz naie knjige za goste — 18.00 Kulturni razgledi
__ 18-25 Kjer pojejo, ostanemo — 19.10 Odmev časa —
20.15 Koraki	v noči,	radijska	pripovedka	— 20.45 Or-
kestralni koncert.
Nedelja, 11. 9.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 11.00 Koncert v zelenem — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi ios — 18.05 Koncert narodnih pesmi — 19.00 Nedeljski
Sobota, 10. 9.: 17.03 Pri cvetličnem zdravniku — 17.25 Novo za ženo — 18.00 Družina Leitner — 18.40 Po notni lestvici do kariere — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Pojoča in zveneča Avstrija — 21.15 V žarometu — 21.45 Požar v Afriki, kriminalka.
Nedelja, 11. 9.: 13.40 Športni prenos — 17.03 Otrolki Cirkus Billa Smarta — 18.00 Svet mladine — 18.25 Film zate — 19.00 Kjer čas stoji — 19.30 Aktualni Iport — 20.15 Sezona v Salzburgu, opereta — 22.20 Svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu.
Ponedeljek. 12. 9.:	18.35 Tečaj Irancolčine — 19.00
Puslolovičine pod vodo — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Vincent van Gogh, življenje strasti — 22.20 Prometni razgledi — 23.25 Janine Aimee.
Torek. 13. 9.: 18.35 Tečaj angleičine — 19.00 Nepoznani lvel _ H9.30 Cas v sirki — 20.15 Enaindvajset —
21.00	Spomin na dva ponedeljka — 22.40 Ta nal svet. Sreda, 14. 9.: 114.03 Vincent van Gogh, življenje slrasti
__ 17.03 Pavlihove puslolovičine — 17.45 Potovanje z odprtimi očmi - 18.35 Tečaj trancolčine - 19.00 Podobe iz Avstrije — 49.30 Cas v sliki — 20.15 Stanovanje, televizijska igra — 21.00 Igra brez meja — 22.50 Janine Aimee. Četrtek, 1J. 9.: 44.03 Premisleka vreden kalendarij —
12.00	Skice zveznih dežel — 18.35 Tečaj angleičine —
49.00	Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki 20.15 Zračni križ jugovzhod — 20.55 Mestni pogovori — 22.10 Slovnoslne Igro v Bregoniu.
Petek, 1*. 9.: 411.03 Zračni križ jugovzhod — 11.45 Stanovanje — 18.35 Z nasvetom in dejanjem — 19.00 Trg koncem ledna — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Zadnji padec v greh — 22.20 Jazz v Evropi — 22.45 Janine Aimee.
m.
RADIO PROGRAM
iport — 20.10 Bolha v uiesu, veseloigra — 21.45 Iz zaboja za plažo.
Ponedeljek, 12. 9.: 8/15 Pisana tančica, roman — 8.45 Narodna glasba tujih dežol — 15-15 Komorna glasba — 15.45 Koroiki knjižni kotiček — 1845 Tisk in gospodarstvo — 18.25 Za vas, za vse — 18.35 Aktualnosti za mladino — 19.00 Državni obisk kralja Olafa V. Norveikega
__ 20/15 Vsakdanja vpralanja pod lečo — 20.30 Korolko
lovska ura — 21.15 Operetni koncert.
Torek,	13.	9.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Pri lipi na robu — 15.45 Iz kulturnega dela v deželi —
18.00	Cetrl ure mestne uprave — 18,15 Iz prve roke — 18.35 Izobraževalna družba in znanstvena politika —
19.00	XY ve vse — 20.15 Tujec onstran potoka, slulna igra — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda,	14.	9.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.30
Komorni zbor Brucknerjevega konzervaforija — 15.45 Iz delavnic	za	glasbeno	vzgojo	— 17.00	Zlato rokodelstvo
__ 18.00 Zapojmo uspavanko — 18.15 Pomoč potrebuje
vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 20.15 Moč usode, tragična opera.
Cetrlek, 15. 9.: 8.00 Zveneči julranjl pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 KoroLki avtorji — 18.00 Deželna kulturno poročila — 18.05 In ljudje so tako prijazni — 18.20 Delavsko oddaja — 19.00 XV ve vse — 20.50 Moj dragi domek ob gozdu — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek,	46.	9.:	8.00	Zveneči	jutranji	pozdrav	—	15.15
Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.00 Državni obisk norveikega kralja Olala V. — 18.00 Ko-roike pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Čudovita flora — 20.15 Vsaka reč ima dve strani — 21.00 Orkestralni koncert.
HORIZONT- električni plot
zvesti pastir živine
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 Ul. 10-43-34) 1»1
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih cij na Koral kem; glavni urednik: Rado Joneztč, urednik: Blaž Singer; uredniltvo In uPjava: 90i lurt - Celovec, Gasomet®rgass® 10, telefon 56-24 Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: genfurt - Celovec, Postfach 124.
organiza-odgovorni II Klagen-. — Tiska Celovec -9021 Klo-
Slovenske oddaje
Sobota, 10. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 11. f.: 6.15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 12. 9.: 14^15 Poročila, objave, pregled sporeda — Solistična ura — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 13. 9.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik.
Sreda, 14. 9.: '1445 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 15. 9.: 14.15 Poročila, objave — Poje ženski vokalni kvartet — Kaj pravite k temu.
Petek, 16. 9.: 114.15 Poročila, objave — Od petka do petka — 2ena in dom.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4	202 m.
UKV Irekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevna oddajo (rožen v nedeljah): 4.30 Dobro juiro
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijsna oddaja — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vos — 17.05 Popoldanski koncert —
19,05	Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba.
Sobota, 10. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.15 Počitniški pozdravi — 10.15 Iz oper italijanskih verislov — 12.05 Imbrek z nosom, baletna suita — 12.40 Trio Lojzeta Slaka in ansambel Janeza Mahkoviča — 14.05 Iz ustvarjalnosti Bojana Adomiča in Cirila Cvetka — 14.35 Voščila — 115.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —■ tl7.35 li filmov in glasbenih revij — 18.15 Iz zanimivosti svela zobavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer lažje orkestralne glosbe —
20.30	Trije možje v čolnu, zabavna radijska igra — 22.10 Oddaja za naie izseljence.
Nedelja, H. 9.: 8,05 Kdo je la lani, mladinska radijska igra — 9.05 Voičila — (10.00 Se pomnile, fovariii _ 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 112.05 VoSčIla —
13.30	Nedeljska reportaža — 14.00 Slavni pevci, znamenite arije — 15.30 Humoreska tedna — 116.00 Nedeljsko Športno popoldne — 20.00 Večer v orkeslrolnem Studiu
—	21.00 Kličemo letovišče.
Ponedeljek, 13. 9.: 8.05 Glasbena matineja — B.55 Za mlade radovedneže — 10.35 Ameriški jug, podlistek
12.05	Jz domače koncertne literature — 12.40 Slovenske narodne pesmi — (14.05 Jugoslovanska komorna glasba
—	14.35 Voičila — '15.30 Poje meSani lbor Jakob Gallus iz Celovca — .17.05 V svetu opernih melodij — 18.15 Zvočni razgledi — 20.00 Panorama zabavnih melodij —
20.30	Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 13. 9.: 8.00 Glosbena matineja — 9.25 Sprehod
z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere Orfej in Evridika — 12.05 Chopinove skladbe — 12.40 Ansambel Borisa Kovočiča in Dorka Skobernela — 14.05 Odmevi z domačih koncertnih odrov — 15.40 V torek nasvidenje — .17.00 Bach in Beethoven v klovirskih skladbah — 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij — 18.50 j Na mednarodnih križpatjih — 20.00 CeSke in slovaSke narodne pesmi — 20.20 Smrl luninega žarko, radijsko igra — 21.35 Iz fonefnke Kaper.
Sreda, 14. 9.: 8.05 Glasbena molineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 10.45 Človek in zdravje
12.05 Gozdovi pojo — 12.40 Iz narodne zakladnice —
14.05	Lahka glasba — H4.3S Voičila — 15.30 Pesmi iz
amerrlke državljanske vojne — /17.05 Na obisku pri P. I-Cajkovskem — 18.15 Iz nolih Itudiev — 18.50 Nal razgovor ___ 20.00 Jesenski nokturno — 20.30 Seviljski brivec.
opera.
Cetrlek, 15. 9.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Lepe melodije — 9.45 Pajek Jakec, glasbena pravljica — 10.15 Slovenski pevci v popularnih operah — 12.05 Krajle violinske skladbe — '12.40 Ansambel Franca Korbarja in trio Janeza Svečnika —	14.05 Popularne orkestralne
skladbo — 15.40 Literarni sprehod — (17.05 Turistična oddaja — 18.15 Paleta operetnih napevov — 20.00 Cetrlkov-večer — 21.00 Literarni večer.
Petek, 16. 9.: 8.05 Operna molineja — 8.55 Pionirski tednik — '10.35 (Pivo, podlistek — 12.05 Iz oper Charlesa Gounoda — 12.40 Narodne pesmi iz Slovenske Benečije
—	15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti —
17.05	Petkov simfonični koncert — 18.50 Kulturni globus
___ 20.00 Poje zbor Tridentinskih alpincev — 20.25 Skal-
Ijica z godbo — 21.15 Oddajo o morju in pomorlčaklh-
RADIO TRST
Sobota, 10. 9.: 12.15 2ivalslvo jadranskega morja —
15.30	Zbor Lojze Bratuž iz Gorice — 16.00 Volan — 16.20 Sreča na Ilirih kolesih — (18.30 Ponoroma omeriike folklore — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Patent, enodejanka.
Nedelja, 11. 9.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajie — 13.30 Glasba po željah — 15.30 Tolminci — 16.05 Ljudski plesi — 18.00 Najlepie simfonije
—	9,15 Nedeljski vestnik — 20.30 Zborovske skladbe juli|-
»kih avlorjev.	^
Ponedeljek, 13. 9.: /12,15 Počllnilka srečanja — I8.'v-V Ne vse, loda o vsem — 18.30 Baročne skladbo — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij — 20.35 Genovefa, opera.
Torek, 13. 9.: 12.00 Iz slovenske (o-lklore — 18.30 Uslvarjalci moderne glosbe — 19/15 Spoznovojmo naravo
___ 19.30 Slovenske pesmi — 21.00 Gore v slovenski II-
teraturi.
Sreda. 14. 9.: 42.15 Turistični razgledi — 18.00 Ne vse. loda o vsem — 18.30 Komorna glasba Sergeja Prokofjeva — 19/15 Sodobne bolezni — 21.00 Simfonični kon-cert.
Četrtek, 1*. 9.: 12.00 Slo tel Furlanije-Julijske krajine —
13.30	Glasba po željah — 18.30 Slavni sofisti — 19.00 Zlata skrinjica — 19.40 Zbor Vrttorio Voneziani iz Ajella — 21.00 Učenjak, veseloigra.
Petek, 16. 9.: 12.15 Zena in dom — 18.00 Ne vse, loda o vsem — 18.30 Slovenski solisti — 119.15 Umelnoslne galerija v Italiji — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.