Tine Logar D I A L E K T O L O Š K E Š T U D I J E VIII PRISPEVEK H KLASIFIKACIJI POHORSKIH GOVOROV Ker bi na osnovi Ramovševega opisa o geografski razširjenosti po- horskega narečja (gl. Ramovš, Hist. gr. VII, str. 164) kdo utegnil misbti, da se po vsem Pohorju (razen morda po njegovem skrajnem severo- zahodnem delu) govori pohorščina, sem se odločil, da malo' podrobneje spregovorim o govorici po severnih pobočjih Pohorja med Vuhredskim potokom na zahodu in Lobnico па vzhodu, primerjajoč jo z južnim pohorskim dialektičnim področjem v okolici Konjic, Zič in Vitanja. Gradivo, s katerim razpolagam, sem nabral v Lovrencu in Ribnici na Pohorju, v glavnem pa veljajo ti zapisi in ugotovitve vsaj za vso bližnjo in daljno okolico med omenjenima pohorskima potokoma na eni ter Dravo in vrhovi Pohorja na drugi strani (Cinžat, Puščava, Rdeči breg, Janževski vrh, Hudi kot, Sv. Anton itd.). Preden se lotim opisa samega, moram takoj poudariti, da je med govorico severnih in južnih pobočij Pohorja bistvena razlika. Značilnosti, ki jih namreč navaja Ramovš {Hist. gr. VII, str. 164—167) za pohorščino, so lastne v glavnem južnim pobočjem, medtem ko se po severnih pobočjih govori govor, ki ima več ali manj skupnosti z narečjem, ki ga Ramovš imenuje remšniški dialekt (na področju koroške dialektične baze). Med razvojem govorov na severni in južni strani Pohorja vsaj v starejši dobi ni ožje genetične povezave, če seveda ne računamo s talko imenovano alpsko slovanščLno kot skupnim razvojnim izhodiščem. Koli- kor je med njimi skupnih točk, namreč štajerskih, so iz mlajše dobe, ko so štajerske inovacije z vzhoda sèm, po Dravski dolini in preko nizkih obronkov vzhodnega Pohorja začele zajemati tudi ta, v starejših obdob- jih izraziti koroški dialektični prostor. Cela vrsta pojavov to dialektično področje temeljito loči od govorov po južnih pohorskih pobočjih, vsi pa so prav starega datuma. Poglejmo jih кат po vrsti! Nepremostljive razvojne razlike se seveda kažejo pred- vsem v dolgem vokalizmu. Medtem ko n. pr. v okolici Konjic in Vitanja govore za <5 to ali ono nianso ei/ai, pa slišimo- po severnih pohorskih pobočjih in grapah v okolici Lovrenca in Ribnice to ali ono tenčino d i f t o n g a le/la: mVèiku, mlâiyku, gnèizdu, sneik, snàirjk, bràik, stäina, mäi%, naubràik, ràisn, Daim, jairn ( K o n j i c e - Ž i č e - L o č e ) ; tràibux, laišiek, gnàizdu, тЫ%, dnïii%, ludaix, läitos, draioi (V i tanje in o k o l i c a ) ; lies, krîes, brîex, pîesuk, pundleluk, ciepuc, grîex, bïîet, triezџ, coîet, slîepuc, snîex, mlîekô, dvie, rîezem, vïem (R ibn i ca ) ; brîek, snîek, mîex, svîet, soieča, gniezda, mïesnc, dielam, vïem (Lovrenc) . R a z v o j § > ei/ai j e osredniještajerski, e > ïe/ïa pa koroški. Teritorij štajerskih narečij se torej stika s teritorijem koroških narečij prav na visokih pohorskih grebenih. Povsem analogen je razvoj psi. Ö. Medtem ko v okolici Konjic in Vitanja o prehaja v öu/äu, pa slišimo zanj v Lovrencu in Ribnici по/па; prvi refleks je osrednještajerski, drugi koroški in med njima razen skupnega izhodišča ni razvojne zveze: kc)ust, käust, bonk, bank, nouč, пйце, naunč, name, nous, nâus, bons, bans, maus, müust, pilule, гтацп, pumaunč, säula, snaunči, таре, manne, plout, däum ( K o n j i c e - Z i č e - L o č e - V i t a n j e ) ; nûas, küast, müast, nüoe, güat, büax, büas, rüok, rvüos, iiüoxet, plüot ( L o v r e n c - R i b n i c a ) . Če primerjamo današnje zastopnike za psi. ž na tem in onem teri- toriju, pridemo do istih rezultatov. Okoli Konjic in Vitanja se za & govori ei / ai, v Lovrencu, Ribnici in okolici pa le / la: paie, šaist, čebhila, kulàisa, peraisa, dremàisa, lait : pieč, lîet, liest, kuViesa, učlesa (R ib - nica-Lovrenc). Zelo občutna je med severno in južno stranjo Pohorja tudi razlika med refleksi za ê. V Ribnici govore zanj ie, v Lovrencu f, v Konjicah in V i t a n j u p a l: smrieka, striçxa, briêza, ciêsta, riepa, sieme, dielo, kaliena, mrieža, piena, к\еАџ, mtêsto, plieve, cviêder, zdriêla, riedek, siêkat, riêzat, viêdeu, tiela (R ibn i ca ) ; smreka, breza, rêpa, sème, oreyi, kulena, cêsta, železo, beb ar ca, letu, dekla, delat, vet ar (Lovrenc ) ; briza, cista, želizu, smrika, lîtu, kollnu, kidn, sîme, polînu, strîxa, nevîsta, ripa, urîxa, črive, mîstu, dllu ( K o n j i c e - Z i č e - L o č e - V i t a n j e ) . M n e n j a sem, da sta ribniški je in lovrenški e genetieno povezana p o nekdanjem ë < S; tam je šel razvoj v smeri diftongizacije, tu v smeri zoževanja podobno kot v obrobnih štajerskih govorih. Da se v tem pogledu razvoj v Lovrencu in Ribnici ne krije, je deloma razumljivo, eaj vemo, da je Lovrenc in okolico v XI. stoletju koloniziral benediktinski samostan iz Št. Pavla na Koroškem, medtem ko Ribnica ni spadala pod ozemlje tega reda. Popolnoma enako je razmerje med današnjimi refleksi za è: i : ië : ç : sîdn, žigij, žinin, mlinar, '/lie, vîbre, nebîse. vremîna, par pîkax, nîsu, rîku, piku (Konj i ce -Vi tan je ) ; niêsô, riçkô, spiêkô, pierie (Ribnica) ; tešem, mečem, mežnar, sêdm, spekö, rêkô (Lovrenc) . V Ribnici in Lovrencu se refleksa za ê in è krijeta z refleksom za q. To je razumljivo, saj vemo, da sta bila prva dva dolgo kratka, drugi pa sicer dolg, vendar nazalen in zelo širok. Zato ni prav nič čudnega, če so se v neki fazi svojega razvoja kvalitetno in kvantitetno izenačili: p i est, ziehe me, gliedaš, pliešem, griês, imiena, ziêc, pieter, perieta, pietuk (Ribnica) ; vezem, klela, petek, rep, pet, sreča (Lovrenc). Drugačno pa je razmerje mod refleksi za ê, с in q na južni strani Pohorja, v okolici Konjic in Vitanja. Medtem ko za prva dva govore Ï, p a j e q zastopan z ё (ali celo ëi): gledam, pçst, pêtek, pet, dévêt, rêp, teleta, veižem, ple[šem (Konjice-Žiče) ; narêt, treses, vzeu, petek (Vitanje in okolica). Bolj zapletena je slika refleksov za б in o na tej in oni strani Pohorja. V Konjicah in Vitanju se je o razvijal paralelno z è in с in je dosegel stopnjo п (proti ï < è, ê), refleks za б pa je drugačen, kajti tod govore zanj б ali on: rnükar, butar, škiiria, dübar, püistla, Gčn, %üdn, nüsis, kûza (Konj ice -Ziče ) ; dûbar, kûza, kulie, pûsle, nfdsn, %üidn, prüisis, lüimis (Vitanje) ; goba, moka, z op, gôs, pout, roka (Konj ice ) ; goloup, ki)ut, X porouki, zoup, strçuk, si)uset, gouba, ubrouč, ukrouglu; тпка, mfiš z ou > п za nazali (Vitanje). Severna stran Pohorja za б povsod govori o, za o pa v Ribnici uç, v Lovrencu pa o. Slednja dva refleksa sta razvojno paralelna ribniškemu ië o, kajti sicer bi tudi ta a moral preiti v ç. To pa se ni zgodilo, temveč je п < о^ ostal. Pač pa določeno število besed in oblik s sekundarno po- udarjenim o oziroma e govori o tem, da je tudi v teh govorih prešel akcent z zaprtih zlogov kasneje kot z odprtih (žena : bogat): %$dit, nosit, zli)rnit, ki)sit, ni)sd, yj)dô, ygroi, !)sl, božič, klepat itd. namesto pr i čako- vanih *yndit, *nasit itd. Psi. Konjice-2iče Vitanje Lovrenc Ribnica ж e ç j / ai ç i / à i ï e / ï o ïe / ïa n e M • / M • Çi/ai Çi/ai ïe/Ta ïe / ïa 0 ou /äu 9Ц/ац й о / п э п о / й э ï î i / è i * ' f n • l i / ei ï / i ï / i 3 S lavist i čna r e v i j a 33 Psi. Konjice-Ziče Vitanje Lovrenc Ribnica п ïlJl/ÔU up/ou — / w u / u — / 4 u / u a s (a"f a (a) 9 (â) 9 (a) e ï i ç 19 Ç ç (ëi) ê Ç ÏÇ è ï ï Ç « M ъ, ь ë ë (ï) ç iç •Ь, i, f ç (ï) Ç ÏÇ о U u о uo v Q n б / o u ou о о žena ië iç e e mogla je jç ç Ç noga u ç У9 a a V tej razpravici sem se dotaknil samo dolgih in sekundarnopoudar- jenih vokalov. Vendar že na tej osnovi glede pohorskih govorov lahko trdim naslednje: Po severnih pohorskih pobočjih se govori koroščina (natančne meje na vzhodu še ne poznam, gotovo pa ne bo daleč od Ruš!), medtem ko južna pohorska stran govori pohorsko varianto osrednje šta- jerščine. Pri tej klasifikaciji me prav nič ne moti dejstvo, da tudi južna stran še razlikuje med refleksi za stalno dolgi in akutirani ê, saj iz last- nih raziskovanj vem, da je ta pojav poznan tudi vsej gornji savinjščini do Mozirja kot tudi okolici Celja pri Vojniku. Pojasnitve potrebno je razmerje med lovrenškimi in ribniškimi refleksi, ki jih v razpredelnici navajam od e do o. Ribnica govori tu diftonge tipa ië in ud, Lovrenc pa monoftonga ë in o. Kljub občutni razliki med prvo in drugo skupino sta si genetično po mojem mnenju vendarle v najožjem sorodstvu. Njihovo skupno izhodišče sta bila ë in o, ki sta tam prešla v ië, uç, tu pa po mladi zožitvi v ё, б. Morda je v slednjem razvojnem gibu že čutiti vpliv sosednjih štajerskih govorov v okolici Maribora, saj vemo, da se tod tudi tip žena govori žSna, čeprav preskok akcenta še ne more biti tako star. IX ZNAČILNOSTI KOJŠČANSKEGA GOVORA Nedavno sem se nekaj dni mudil v Kojskem v Brdih, da bi ugotovil, kakšna je tam govorica. Ramovševi podatki o briških govorih so namreč precej skromni, pa še to, kar navaja, ne drži za vsa Brda, temveč le za Medano in najbližjo okolico. Iščoč, na koga bi se obrnil za verodostojne dialektološke podatke, sem bil prijazno sprejet v hiši Gabrijela Kumarja,