Pošimirca plačam® v gotovieič.
Štev. 14.	V Ljubljani, dne 20. maja 1924.	VI. leto.
=-V
t «. m—III.......III Ilira—BBMMm
asu-
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
Gena posamezne štev. 1 Oin.
„NAS GLAS" izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 101— Za inozemstvo je dodati poštnino.
Oglasi po ceniku. ....
Uredništvo: Štebi Alojzija, Vič pri Ljubljani, Pod Rožnik štev. 296. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je adresirati le na urednico.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici ic v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5 1. T;a je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Zvezi svojega sodel°vanja zbog posebnosti od- j borovega ustrojstva ali ostati napram Zvezi sle- ' ritna tudi takrat, ko nas bo vse a^upaj opletal bič novih razočaranj in zaman dramil klic po enotnem ndsfCjpu. Izredni otočtii zbor O. Z. z dnevnim redom »nova pravila« se bo vršil sredi j meseca junija t. L
Da pridejo do veljave vse 'organizacije, naj | slede našemu vabilu ičn brez odloga javijo pristop ! k O. Z.
§ 1.
Ime in sedež Zveze.
Društvo1 se imenuje »Osrednja! zveza javnih | nameščencev 'in vpoikojeneev za Sldverfijo« in ! ima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2.
Namen Osrednje zveze.
Osrednja zveza zastopa stalnovsike in gospodarske koristi javnih nameščencev 'in vpoko-jencev v Sloveniji. Svoj namen sikluša doseči:
1.	) s prirejanjem društvenih zborovanj in jav- j nih shodov, na katerih obravnava skupne stanov- j ske in gospodarske interese svojih članov;
2.	) z družabnimi sestanka :in predavanji, da \ vzbudi pri članih, kakor tudi v javnosti zanima- | nje za društveno delovanje;
3.	) z izdajanjem stanovskega glasila in even- | tualno potrebnih tiskanih objav;
4.	) s snovanjem gospodarskih, 'podpornih in l kulturnih ustanov (zadruge, kreditni zavodi, bol- i niške in pogrebne blagajne, čitalnice itd.);
5.) s tem, da nudi organizacijam, kakor tudi posameznim članom organizacij pravno, varstvo v stanovskih zadevah.
§ 3.
Člani.
Člani »Osrednje zveze« morejo biti:
1.	) strotiovne ali stanovske, pa tudi krajevne organizacije aktivnih in vpokojenih nameščencev v Sloveniji. Za javne nameščence se smatrajo uslužbenci državni h in avt onomnih oblasti, ki prejemajo redno mesečno plačo.
2.	) strokovne organizacije v krajih izven Ljubljane, ki so se združile v svrho enotnega delovanja v krajevne organizacije, ki so kot take članice O. Z.
§ 4.
Sprejem v O. Z.
Člane sprejema glavni odbor. O eventualnih spornih rešitvah .odloča1 zbor delegatov vseh organizacij.
§ 5.
Pravice v O. Z. včlanjenih organizacij.
1.	) Vse včlanjene organizacije, torej tudi krajevne odpošljejo za vsakih 50, oziroma začetih 50 članov po enega 'Odposlanca' na občni zbor;
2.	) V zbor delegatov vpeh organizacij pa po enega odposlanca in namestnika.
3.	) Pravico imajo staviti na cbčnih zborih predloge, ki se morajo osem dni preje naznaniti glavnemu zvezinemu odboru.
Osnutek novih pravil O. Z.
Že pred časom smo svoje naročnike obvestiti, da pripravlja posebni odsek O. Z. osnutek nOvjh pravil za O. Z. Da s tem osnutkom seznanimo vse strokovne in krajevne organizacije, ga v nastopnem priobčujemo. Morda ima gotove tehnične napake, ki se bodo dale brez težkoč odpraviti, zgrajen pa je kljub temu tako, da bo mogel priti v bodoče pri O. Z. do besede In dejanja vsak, ki čuti za to dobro inicijativno voljo in veselje do dela. Enakost vsakega člana in organizacije v O. Z. mora biti z novimi pravili zajamčena in po tem načelu se je ravnal tudi odsek, ki je stal docela izven vsake inicijative sedanjega vodstva O. Z.
Proučite načrt in pošljite nam izpreminjeval-nih predlogov!
Pred izrednim cbč. zborom, ki bo razpravljal o tem osnutku in vseh predlogih, ki jih O. Z. eventualno še prejme, bo pretresaval načrt še posebni sestanek v s e li predsednikov strokovnih organizacij.
Dan sestanka bomo javili potom dnevnega časopisja!.
Posebno gg. pravnike prosimo, da elaborat čim najpozorneje prouče än nam pošljejo svoje opazke.
Enemu se bo morda zdel osnutek preobsežen, drugemu upravni aparat prihodnje O. Z. preveč kompliciran, eno pa stoji: Nobena organizacija ne bo mogla v prihodnje odrekati Osr.
Zakon.
Kontraktualni uslužbenci v ožjem zmislu se najemajo samo izjemoma, in sicer z odobritvijo ministrskega siveta in na predlog pristojnega ministra. Pogodba se sme skleniti za tri leta.
VIII. poglavje.
Prestanek službe.
Člen 131.
Služba prestane:
sodišča-30 raZSOC*ki rednega ali disciplinskega
2.	) po zakonu samem;
3.	) po uslužbenčevi volji;
4.	) s smrtjo.
Člen 132.
Po razsodbi rednega sodišča prestane služba, če je uslužbenec obsojen na kazen, ki ima po kazenskem zakonu za posledico izgubo službe, ali če je kazen sama izguba službe.
Po razsodbi disciplinskega sodišča prestane služba, če je uslužbenec obsojen na kazen iz točke 3,), 4.) ali 5.) člena 165. tega zakona.
Člen 133.
Po zakonu samem prestane služba:
1) če postane uslužbenec duševno ali telesno nesposoben za službo;
2.) če nastopi primer iz člena 111., po preteku 12 mesecev;
3.	) če pride uslužbenec pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast;
4.	) če nastopi primer prvega odstavka člena 126.;
5.	) če je uslužbenec trikrat zaporedoma ali šestkrat tekom službe slabo ocenjen;
6.	) če uslužbenec izstopi iz državljanstva;
7.	) če se uslužbence po odmoru ali odsotnosti kakor tudi ob premestitvi po lastni krivdi ne javi na službo v 10 dneh od dne, ko je to dolžan storiti. To velja tudi za uslužbenca, ki zapusti službo brez vednosti neposred-njega starejšine in brez pristojne dovolitve ter se ne javi na službo v 10 dneh;
8.	) če se uslužbenec z razsodbo rednega sodišča obsodi na zapor, daljši od enega leta, za dejanje, na katero se ne nanaša člen 132,;
9) če se pri začasnem uslužbencu ugotovi, da ni sposoben, postati stalen;
10.	) če dovrši uslužbenec 21. leto starosti, ako po odredbah vojaškega zakona ni odslužil svojega roka ali ni oproščen vojaške službe;
11.	) če dovrši uslužbenec 65. leto starosti ali če dovrši 60. leto, pa hoče državna uprava proti njemu uporabiti izjemno odredbo drugega odstavka člena 141.
V primerih točk L), 2.), 3.) 4.) in 5) se uslužbenec odpusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače pa se upokoji; v pri-
merih točk 6.) in 7.) se uslužbenec odpusti, četudi je že pridobil pravico do pokojnine; v primeru točke 8.) se odpusti uslužbenec samo, če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora uslužbenec izgubiti pokojnino, drugače se upokoji; v primerih točk 9.) in 10.) se uslužbenec odpusti; v primeru točke 11.) se uslužbenec upokoji.
Člen 134.
Po uslužbenčevi volji prestane služba, če poda uslužbenec pismeno ostavko na državno službo ali če uporabi pravico, določeno v poslednjem odstavku'člena 141.
Ostavka in prošnja za pokojnino, v primeru poslednjega odstavka člena 141., se mora uvaževati najkesneje v enem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. Z ostavko izgubi uslužbenec vse pravice državnega uslužbenca; če pa bi se pozneje vrnil v državno službo, se mu prizna čas, ki ga je prej prebil v državni službi, za pokojnino in za napredovanje.
Če je nastopil pri uslužbencu, ki je podal ostavko, primer iz Člena 182. ali če je zoper njega uvedeno disciplinsko postopanje, se ustavi z uvažihnjo OjStavke disciplinsko postopanje, razen če je kaj razlogov za domnevo, da je učinil dejanje, ki ima za posledico odstranitev iz službe, in o tem se vpiše pripomba v uslužbenski list. Če se uslužbenec vrne v službo, se disciplinsko postopanje nadaljuje.
§ 6.
Pravice članov v O. Z. včlanjenih organizacij.
1.	) Člani organizacij, ki iso včlanjeni pri O. Z., imajo pravico udeleževati se vseh javnih zve-ziinih priredlitev, ki so omenjene v § 2 pod ‘točkami 1—5 pod vsakokratno določenimi pogoji.
2.	) Člani organizacij nimajo samo pravic, ampak ‘so naravnost moralna zavezani, da se udeležujejo vseli javnih stanovskih shodov in prireditev Zveze, oziroma1 prireditev krajevnih organizacij ter s tem osvedočajo enotnost javnih nameščencev in vpokojencev.
3.	)i Člani organizacij sd deležni vseh ugodnosti, navedenih v § 2, točka 4. lin 5.
§ 7.
Dolžnosti članov.
Vsaka včlanjena organizacija je dolžna:
1.	) redno plačevati članarino za vse svoje člane;
2.	) pokoravati se sklepam slavnega odbora v vseh stanovskih in strokovnih zadevah;
3.	) pospeševati po Svojih močeh zvezino delovanje.
§ 8.
Pristopnina In članarina.
1.	)i Višino pristopnine In članarine določa od časa do časa in po zvezinih potrebah občni zbor.
2.	) Vsaka strokovna ozirom krajevna) organizacija plača pri sprejemu v O. Z. enkratno pristopnino in sicer do 50 članov od vsakega člana posebej, za vsakih nadaljnjih 50 alti manj članov pa pavšalni znesek, ki ga določi občni izbor. Za posamezne člane, ki stopijo naknadno v org animacijo, se ne plača pristopnina.
3.	) Članarina se plačuje za vsakega člana četrtletno nazaj.
4.	) Člani krajevnih organizacij, ki so včlanjene v O. Z., plačajo isto pristopnino in članarino kakor člani strokovnih organizacij, in sicer direktno krajevni organizaciji, ki nabrane zneske odpošlje s seznamom članov O. Z. vsake 3 mesece.
5.	) Centralni odbori strokovnih organizacij pobirajo od izvenljubljanskih članov, ki so včlanjeni tudi v krajevni organizaciji, članarino po odbitku prispevkov, ki so namenjeni O. Z.
§ 9.
Zvezino poslovno leto.
Zvezino poslovno leto se pričenja 1. januarja in se zaključi z 31. decembrom.
§ 10.
Zvezlna uprava.
Zvezino upravo tvorijo:
1.	) občni zbori;
2.	) glavni odbor;
3.	) glavni zbor delegatov vseh organizacij,
ki obstoji iz skupine a) uradnikov, b) zvanični-kov, c) služiteljev in č) vpckojencev.
4.	) odseki za vodstvo strokovnega glasila in upravo gospodarskih dn drugih ustanov (zadrug);
5.	) nadzorstvo,;
6.	) razsodišče.
§ 11.
Občni zbor.
Občni zbori so: 1.) redni; 2.) izredni.
Občni zbor z glasovalno pravico tvorijo delegati včlanjenih strokovnih in krajevnih organizacij.
1.	) Vsaka organizacija odpošlje na občni zbor za vsakih 50 ali ostanek pod 50 Zvezi priglašenih članov po enega delegata.
2.	) Občnemu zboru sme prisostvovati vsak organiziran nameščenec, | Čigar organizacija je včlanjena pri O. Z.
3.	) Glasovalno oziroma volilno pravico imajo
delegati le onih organizacij, ki so plačale članarino.	,,
4.	) Predloge, o katerih naj se sklepa, morajo organizacije prijaviti pismeno glavnemu odboru najmanj 8 dni pred občnim zborom. O ne-javljenih, oziroma nepravilno javljenih predlogih se razpravlja in sklepa le, aitio glasuje za to polovica navzočih delegatov z glasovalno pravico.
5.	)' Sklepa se o vseh točkah dnevnega reda z večino glasov.
A ko občni zbor ob določenem času ni sklepčen, se otvori po ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ne glede na število navzočih.
Izvzeta je samo sprememba pravil in razpust
6 Za sklepčnost je potrebna navzočnost najmanj dveh tretjin oziroma treh čntrtin delegatov z glasovalno pravica
6.	) Sklepi občnega zbora so veljavni za vse včlanjene >)ijgar)izadije. Organizacijami ise mora na zahtevo poslati zapisnik o poteku občnega zbora.
7.	) Redni občni zbor zboruje vsako leto enkrat Glavni odbor obvesti organizacij e o obč. zboru z objavo dnevnega reda najkasneje 14 dni pred občnim zborom potom strokovnega glasila
O.	Z. in dnevnikov, ki jih nominira občni zbor.
8.	) Pravila more spremeniti dvotretjinska večina rednega a!li izrednega občnega zbora, razpust društva pa sme skleniti tričetrtinska večina Izrečno v ta nalmen sklicanega izrednega občnega zbora.
9.	) Izredni občni zbor se mora na zahtevo glavnega zbora delegatov sklicati vsak čas, toda najkasneje 14 dni po storjenem sklepu glavnega zbora. Istotaka mora biti sklican ilzredni občni zbor tudi na pismeno zahtevo najmanj ene četrtine v O. Z. včlanjenih organizacij, toda najkasneje tekom 4 tednov po predložitvi zahteve.
Glede sklopiti s, • za glavni zb er delegatov in za izredni občni zbor O. Z. velja isto kar za redni občni zbor O. Z.
§ 12.
Delokrog občnega zbora.
1.	)' Volitev glavnih funkcijonarjev zvezine-ga vodstva:
a)	predsednika;
b)	i glavnega tajnika in blagajnika;
2.	) volitev nadzorstva.
3.	) Odobrenje oziroma zavrnitev poročil in ‘sklepov glavnega odbora in nadzorstva.
4.	) Razpolaganje Z j zvezlnlm premoženjem.
5.	) Odločevanje o višini pristopnine, članarine in drugih eventualnih denarnih članskih prispevkih.
6.	) Izprememba pravil in sklepanje o razpustu zveze.
8 13.
Zvezino Vodstvo.
Zvezo zastopa na znotraj in zunaj predsednik, če je ta zadržan pa I. podpredsednik, to ga volijo podpredsedniki iz isvoje sredine.
§ 14.
Glavni odbor.
1.	) Glavni odbor sestoji te:
a) predsednika, b) 4 podpredsednikov, c) davnega tajnika, d) glavnega blagajnika, e) 4 odbornikov, ki po potrebi nadomeščajo glavnega tajnika in blagajnika.
2.	) Predsednika, glavnega tajnika in glavnega blagajnika voli občni zbor.
3.	) Zbori organizacij uradništva, zvaničnikov, služiteljev in vpokojencev imenujejo po enega podpredsednika! in enega odbornika. Vsaka skupina voli torej po 2 člana v glavni odbor delegatov.
4.	) Predsednik zbora delegatov ne more biti hkrati predsednik1 O. Z.
§ 15.
Delokrog glavnega odbora.
1.	) Naloga glavnega odbora je:
a)	| zastopati zvezo na znotraj in zunaj po predsedniku, oziroma po podpredsedniki^;
b)	voditi zvezino delovanje ter reševati tekoče, nujne, a manj važne posle;
c)	pripravljati predloge za seje, Glavnega zbora delegatov 'in za občne zbore;
d)	izvrševati sklepe in navodila, prejeta od glavnega zbora delegatov in občnega zbora;
e)	oddajati funkcije glavnega urednika in upravnika strokovnega glasila in drugih potrebnih nristavliencev.
2.	) Nujne seje glavnega odbora so sklepčne pri navzočnosti 5 odbornikov.
3.	) Seje sklicuje predsedniki, oBiroma podpredsednik. Predsednik moilai klicati sejo, ako to zahteva vsaj polovica odbornikov.
4.	)! Pri enakem številu glasov propade pred-
Funkclje posameznih odbornikov.
1.	)	Predsednik zastopa zvezo pri oblastih,
vodi občne zbore, seje glavnega zbora delegatov ;tn glavnega odbora.
2.	) Podpredsedniki nadomeščajo po potrebi predsednika.
3.	) Glavni tajnik vodi zapisnike sel glavnega odbora in zbora delegatov, nadalje zapisnike občnih zborov ter oskrbuje sporazumno' s predlscd-näktom vso zvezino korespondenca
4.	) GlaVni blagajnik vodi knjigovodstva In denarno poslovanje Zveze.
§ 17.
Zbori delegatov O. Z.
1.	) Delegati posameznih organizacij se združujejo v zbore delegatov: a) uradnikov, b)1 zvaničnikov, c) služiteljev in č) vpokojencev.
2.	) Zbori delegatov posameznih skupin volijo svoj lastni odbor, ki seistoji 'iz predsednika, tajnika in 2 odbornikov.
3.	) Glavna naloga teh odborov je, pretresati Specijalna vprašanja in interese organizacij, ki jih zastopajo ter staviti na sejah glavnega odbora po svoj Ui v glavni odbor poslanih članih kakor tudi na sejah glavnega zbora delegatov in na občnih zborih tozadevne predloge.
4.	) V slučaju Specijalnih stanovskih interesov imajo ti odbori pravico samostojnega ndstdpai.
§ 18.
Glavni zbor delegatov In njegov delokrog.
1.	)i Glavni zbor delegatov sestoji te glavnega odbora in iz delegatov v Zvezi včlanjenih organizacij.
2.	) V glavni zbor delegatov imenuje vsaka strokovna in krajevna Organizacija po enega delegata in po enega namestnika.
3.	) Namestnik ima pravico udeleževati se sej glavnega zbora; glasovalno pravico pa ima le takrat, kadar se izkaže s poverilnico, da zastopa delegata.
4.	) Seje glavnega zbora delegatov sklicuje z vezi n preds odmik, ozirama podpredsednik v slučaju potrebe. Predsednik je primoran sklicati sejo, če to zahteva polovica delegatov včlanjenih organizacij.
5.	) Seja glavnega zbora delegatov je sklepčna. če je navzoča poleg glav. odb. V« delegatov, med katerimi pa mora biti vsaj po en zastopnik posameznih skupin. V nujnih slučajih je seja sklepčna pol ure pozneje pri vsakem številu navzočih delegatov.
6.	) Glavni zbor delegatov sikllopa o vseh zadevah, ki niso pridržane 'občnemu zboru ali razsodišču.
7.	) Glavni zbor delegatov voli te svoje sredine, eventualno tudi lizven vrst delegatov načelnike 'in člane posameznih odlsekov in ustanov (organizacijski, časnikarski ltd.)i
8.	) Glavni zbor delegatov izvott odsek, ki sestavi poslovnik o ureditvi zvezinega delovanja.
§ 19.
Nadzorstvo.
1.	) Nadzorstvo sestoji iz 3 članov, ki jih voli občni zbor. Nadzorniki ne morejo biti člani glavnega odbora ali' glavnega zbora delegatov.
2.	) Nadzorniki lushirajo vsaj dvakrat na leto blagajno in knjigovodstvo, nadzorujejo splošno vse delovanje Zveze, poročajo o tem na občnem zboru ter stavijo predloge glede razrešitve odt-bora.
§ 20.
Razsodišče.
1.) Razsodišče nastopa od slučaja do slučaja in obstoji iz 5 članov, od katerih morata biti najmanj 2 pravnika. Vsaka 'izmed spornih strank imenuje po dva člana, načelnika pa glavni
odbor.
2.	) Razsodišče razsoja: a) o sporih med posameznimi organizacijami, oziroma med Zvezo in organizacijami; b) o vprašanjih, ki zadevajo stanovsko čast včlanjenih organizacij.
3.	) Razsodišče razsoja z večino glasov. Pri enakosti glasov odloča načelnik.
4.	) Proti sklopu razsodišča je mogoč priziv na občni zbor tekom enega meseca. Priziv ima odložilno moč.
Iz O. Z.
§ 21.
Izstop, oziroma izključitev
Članstvo preneha:
1.	) če organizacija navzlic pismeni opozori tv 1 instanc pol leta) s plačevanjem članarine;
2.	) če organizacija pismenim potom javi svoj
stop Iz O. Z.;	, ...
3.	) če se organizacija izključi po sklepu razidi šča in odobritvi občnega zbora.
8 22.

Zveza Ima redne in izredne dohodke.
Redna dohodka sta pristopnina in članarina. Izredni dohodki pa so različni darovi In dohodki zvezinih prireditev in ustanov ter volila.
Dohodki se smejo uporabljati le v zvez in e namene, izjemoma v dobrodelne In podporne svrhe, v posebnih, ozira vrednih slučajih P» samo na podlagi sklepa glavnega zbora delegatov.
§ 23.
Razpust Zveze.
Zveza se razpusti vsi od sklepa izrecno v ta namen sklicanega občnega zbora, h kateremu se povabt vsaka včlanjena organfizacija (pismenim potom in potom stanovskega glasila, ali dnevnega časopisja. Merodajna je ’A večina glasov. Na tem občnemu zboru morajo biti veljavno zastopane V« vseli včlanjenih organizacij.
V slučaju prdstovoljnegiai razhoda Zveze odloča občni zbor o njenem imetju. V slučaju oblastvenega razpusta se porabi zvezino premoženje v podporo vdov in sirot po javnih nameščencih v bivši Zvezi včlanjenih članov. Eventualno imetje upravlja ljubljanski mestni magistrat.
„Hotel Slon 9 Ljubljana
Moderno preurejeno kopališče, restavracija in kavarna Centralna kurjava!
Zdravje.
(Nadaljevanje.)
Prav tako so nevarni za okolico ljudje, ki imajo fistulozna tuberkulozna obolenja kosti, zglobov, mezgovnih žlez itd. Nevarni so pravzaprav še bolj, ker so se ljudje začeli varovati pljučne tuberkuloze, teh drugih obolenj pa ne smatrajo za tuberkulozna. In zato se vidi jako pogostoma, da se mečejo obve-zila kamorkoli po sobi, da se raznašajo po spalnih stvareh, ki se ne razkužujejo, matere pa jako pogostoma čistijo otrokovo fistulo ter prijemljejo ali hranijo z neumitimi rokami druge zdrave otroke. Odtod prihaja, da oboli v eni rodbini po več ljudi, osobito pri siromašnih slojih, kjer so živi jenski pogoji jako slabi, higienskih načel pa sloh ni. Torej je treba tudi onega, ki ima hladne ognojke (ab-scese) smatrati za jako nevarnega. Če bi se opirali na nekatere statistike, bi mogli reči, da provzroča največ zunanjih tuberkuloz bacil govejega tipa. Ta se zanaša v organizem ali iz gnoja bolnih ljudi ali pa najpogosteje s hrano, ki je umazana, kakor n. pr. z mlekom, surovim maslom in sirom, ki jih dobivamo od krav, inficiranih s tuberkulozo. Meso utegne biti tudi nevarno, toda omenili smo že, da obolevajo mišice za tuberkulozo najmanj; potemtakem meso ni tako nevarno, zlasti če zaklane živali vestno pregledujejo veterinarji v klavnicah.
O drugih načinih infekcije nečemo govoriti, ker so mnogo redkejše.
Odvračanje tuberkuloze.
Razen v jako redkih primerih se da reč skoro za gotovo, da se rodi človek zdrav celo če so roditelji tuberkulozni. Razlika j< samo ta, da imajo taki otroci nekoliko sla botnejši organizem. Vemo pa, da se seje tu berkuloza s semenom kakor rastline, t j d; je za njen razvoj treba bacila. Ali kakor s< razvije seme rastlin samo na tleh, ki so naj boljša^ tako se razvijajo tudi Kochov! bacil posrimo pri izžetih ljudeh, in sicer na onil delih organizma, ki so momentano najslabot nejši. Locus minoris resistentiae (kraj naj manjšega odpora) je tu jako velikega pome na. Zato naj skrbi vsakdo, da je vedno zdrai in krepak. Zakaj če tuberkulozne kali tud napadejo njegov organizem, se jim utegni ubraniti.
Prav tako moramo paziti, da kolikoi mogoče odločimo bolne ljudi od zdravih. Či se pa to ne da izvesti, je treba čimbolj gle dali na to, da prvi vsaj popolneje izpolnjuji higijenska pravila, kar se tiče kašlja, iz pljunkov in gnoja. Nihče ne sme kašljati dru gemu v obraz, nego mora držati pred ust robec, ki se potem razkuži. Vedno in povsoc mora imeti pri sebi pljuvalnik — doma sob nega, na izprehodu pa Žepnega, če ima ram ali fistule, je treba obvezila pazljivo snemat in jih metati v ogenj; prav tako pa je treh; strogo paziti, da se gnoj ne raznaša.
Lokale, kakršni so šole, hotelske sobe in stanovanja ,kjer so prebivali tuberkulozni bolniki, je treba takoj korenito razkužiti s formalinskimi svetiljkami.
Sajno treba je te lokale, zlasti če so močno zamazani, lepo izmiti z antiseptičnim sredstvom, kakršno je n. pr. 10%no hlorovo apno. Okna, vrata in vse odprtine se morajo dobro zamašiti, stvari po sobi pa razpostaviti tako, da se vidijo vse strani vsakega predmeta, da laže učinkuje nanje formaiino-va para. Sobo, ki naj se razkuži, je treba malo zakuriti. Ko je vse pripravljeno, se prižge formalinska svetil j ka, v kateri je formolova raztopnina (enemu litru formalina je priliti en liter vode). Potrebna količina gorenje raztopine se določa po kubaturi sobe.
Za sobo 20 m* je treba 1500 cm* raztopnine
»	»	30 » »	»	1750 .	>
»	»	40 » »	» 2000 »	»
»	»	50 » »	»	2250 »	»
* » 60 » »	»	2500 » i. ti d.	•»
Vse ostale predmete, ki prihajajo v do-		
tiko s pacientom, pa je trba, preden se iznova uporabijo, sterilizirati ali prekuhati.
Jako mnogo ljudi boluje in umira pri nas za tuberkulozo samo zato, ker nihče ne pazi na nič, dokler so živi. Po njih smrti pa se uporablja brez predhodne razkužitve vse, kar so onečiščali, dokler so bili bolni tedne in tedne, časih tudi leta in leta (najpogosteje posteljnino). Od tod prihaja tolika umrljivost za tuberkulozo pri nas. Drugače pa je dokazano, da se človek lahko obvaruje te strašne bolezni, celo če živi stalno med tuberkuloznimi bolniki; samo paziti mora na vse, kar ima v sebi te grozne kali.
Prav tako se je treba izogibati hrani, ki prihaja od živali, inficiranih s tuberkulozo. Zato je treba strogega veterinarskega nadzorstva; ker pa to doslej pri nas ni zadostno, je treba vsaj mleko vselej prekuhati, ker je mleko najpogostnejša hrana bolnih ljudi in otrok.
Zdravljenje.
Skoro 95% ljudi je inficiranih s tuberkulozo, ki se potem samo razvije ali pa ostane v latentnem stanju, t. j. bolezen vsega organizma se pojavi samo na organih, kjer je locus minoris resistentiae. Utegne se žaleči ti, toda človek se nikoli ne izleči od nje, zakaj četudi je videti, da je ozdravljen, tuberkuloza samo navidezno spi in čaka, da se zopet pojavi ob prvi ugodni priliki. Zaradi tega tudi pravijo Francozi: La tuberculose dort mais ne meurt pas (tuberkuloza spi, toda ne umre).
Tuberkuloza ima še to Lastnost, da se pojavlja pri posameznih vedno v isti obliki. Če ima n. pr. kdo tuberkulozo mezgovih žlez, dobi najpogosteje, a ko oboli drugič, zopet to bolezen. Dokaj redke so komplikacije pljučne tuberkuloze s kirurško.
Ker torej vemo, da je to bolezen vsega organizma, da pa se vidi pri pacientu samo lokalna infekcija kost ali zglobov itd., moramo vedno zdraviti vse telo. V ta namen pa so nam na razpolago štiri glavne činjenice in sicer:
1.	zrak,
2.	dobra hrana,
3.	solnce in
4.	odmor — imobiliteta (brezgibnost).
Zato hočemo tu govoriti o teh občih či-
njenicah, ob vsaki bolezni pa razložiti njeno specialno terapijo (zdravljenje).
Zrak — aeroteraplja.
Bolnik mora biti na čistem zraku podnevi in ponoči, celo pozimi, samo da mora biti Pozimi dobro pokrit. Žal, da pri nas jako malo gledajo na to, ker spe ljudje celo poleti pri zaprtih oknih, četudi je v sobi nekoliko oseb.
Veliko ljudi zahaja v kinomatografe, kjer dihajo samo slab zrak .najpogosteje pa ne dobivajo nobene duševne hrane. V kavarnah, ki so prav tako zakajene, pa dobivajo za drage denarje še alkohol, ki samo zastruplja organizem in ga na ta način pripravlja za tuberkulozo. Za drage denarje kupujejo ljudje bolezen. Namesto tega bi bilo bolje, prosti čas prebiti na čistem zraku, ki okrepčuje dušo in organizem ter prinaša srečo in blagost rodbini in družbi.
Hrana.
Hrana mora biti jako sveža, sočna in vedno zadostna. Ne smemo jesti malo, pa tudi ne mnogo. Zakaj v prvem primeru troši organizem svojo rezervo, ki nam je potrebna, v drugem pa se pokvarijo posamezni organi, katerih dobro funkcioniranje omogoča, do konca in uspešno izvesti boj zoper tuberkulozo. Odkar se je opazilo, da je hrana velikega pomena v boju zoper to bolezen, so začeli nekateri jesti preveč. Tako ravnanje pa jim je prineslo več škode nego koristi. Vedno je treba kombinirati po danem primeru v zadostnih količinah meso z rastlinsko hrano, jajci in izdelki, ki jih dobivamo od mleka.
VESTNIK.
Iz društva davčnih Izvrševalcev. V proračunskih postavkah je 68 mest za davčne izvrševalce v Sloveniji. 17 mlajših izvrševalcev je bilo z 31. januarjem tl. reduciranih zaradi nezadostne šolske izobrazbe, ker se po novi služb, pragmatiki zahteva najmanj dva razreda srednjih šol za poduradnike ali zvaničnike. Osem jih je izmed reduciranih še ostalo na svojih mestih kot pogodbeni dnevničarji. Nekaj mest je bilo prej še nezasedenih, nekaj starejših izvrševalcev je bilo na njih prošnje upokojenih in službe za izpraznjena mesta so se v »Uradnem listu* z dne 8. maja tl. razpisala z rokom za vložitev sprejemnih prošenj do 31. maja tl. — Omenjena redukcija v našem stanu je bila jako neumestna in krivična. Naše društvo in tukajšnja fin. delegacija sta se mnogo trudila in storila vse mogoče korake, da bi se redukcija preprečila ali vsaj omilila, toda vse to ni nič pomagalo. Zares čudno, da se je tako strogo gledalo na predpisano šolsko izobrazbo le pri naših ubogih mladih davčnih izvrševalcih, ki so bili svoj čas popolnoma pravilno sprejeti in stalno nameščeni kot drž. poduradniki ter so bili vsi dobri, zanesljivi in sposobni za svojo službo! G. finančni minister je rekel našemu posredovalcu na naš ugovor in naše pojasnilo zaradi redukcije, da se to hoče vse popraviti. To pa bi se moglo zgoditi le na ta način, da bi se reduclrancl, posebno oni, ki so še ostali v službi kot dnevničarji, sprejeli in stalno namestili v slučaju, da se ne oglasi dovolj prosilcev s predpisano šolsko izobrazbo. Ali kakor se čuje na merodajnem mestu, je tudi ta zadnji up nesrečnih reduciranih tovarišev zaman. Nerazumljivo je, da se vedno in povsod delajo le pri maloštevilnih davčnih izvrševalcih take žalostne nesocijaine izjeme. Moštvo fin. kontrole tudi spada v skupino drž. pod uradnikov, a tam, kolikor je znano, ni bil nihče reduciran zaradi nezadostne šolske izobrazbe. In naša služba pač ni tako prijetna, ugledna in dobro plačana, da bi se pulili zanjo bolj učeni ljudje kakor so se doslej. Naša prošnja in predlog fin. delegacije za primerno zvišanje dnevnic pri izvrševanju vnanje službe kakor jih dobivajo izvrševalci drugih resorov, se rešuje že od oktobra lanskega leta in upanja ni, da bi se kaj kmalu rešila. Oni, ki imajo te stvari v rokah, pač ne čutijo in ne poznajo bede nižjih drž. uslužbencev, zato tudi nimajo srca in sočutja za nas! Malo več socijalne blagohotnosti bi moralo biti pri nas tudi na višjih mestih in lahko bi. ostali vsi naši mladt tovariši v svojih službah. Saj nova službena pragmatika dovoljuje po členu 245, da v štirih letih še celo uradniki v gotovih slučajih lahko prestopajo v višje kategorije in koliko jih je in ostane med uradniki na svojih mestih, ki nimajo srednješolske izobrazbe, a so zaradi tega vseeno dobri in popolnoma sposobni za izvrševanje svo. jih službenih poslov. Tudi starejši že prevedeni davčni izvrševalci nimajo razven malih izjem sedaj predpisane šolske izobrazbe. Pri sprejemu v službo so Jo seveda imeli kakor so jo tudi imeli
vsi naši reduciranci. To bi se moralo pri prevedbi upoštevati in ta nepričakovani prevrat s službeno pragmatike za naš stan ublažiti kakor pri fin. kontroli, ker naši reducirani tovariši so res prekruto udayeni, da se jih je vrglo iz službe brez vsake njihove krivde! Zato prosimo, da se na merodajnih mestih zavzamejo za to našo zadevo in jo kolikor mogoče človekoljubno ublažijo! — Naš letošnji občni zbor se odrine za dva ali tri mesece, da bodo med tem sprejeti novi tovariši. Dosedanji stari člani naj poravnajo svojo zaostalo članarino! Vsak preveden tovariš naj prosi za železniško legitimacijo, ki jo zdaj dobi v Ljubljani za vse železnice v državi.
mn. m LjT.:.
POZIV!
F. n.
V sporazumu in na željo več rojakov iz kranjskega sodnega okraja nameravamo prirediti 2. in 3. julija tl. v Kranju prijateljski sestanek vseh duševnih delavcev, ki so doma iz tega sodnega okraja. Podrobni načrt sestanka se določi in objavi kasneje. Kdor se želi udeležiti tega sestanka, naj blagovoli naznaniti po dopisnici na naslov: Anton Likozar, nadučitelj v Ljubljani, Dolenjska cesta 12. — Za pripravljalni odbor: Janko Barle, župnik. Anton L,i k o z a r, nadučitelj. Rado Pavlič, profesor.
Reducirani davčni izvrševalci, ki bi radi zopet pridobili stalnost svoje službe, se opozarjajo na razpis službenih mest v »Uradnem listu« z dne 8. tm. in se jim priporoča vložitev prošnje. .— Društvo davčnih izvrševalcev.
Redni letni občni zb«r Udruženja poreskih činovnika, sekcija Ljubljana se bo vršil v nedeljo, 25. t. m. ob pol 11. uri v prostorih davč. urada za ljubljansko okolico z dnevnim redom, ikli smo ga objavili v zadnji (13.) številki »N. Q1.« Vabimo na mnogobrojno udjeležbo. Zamudniki, poravnajte članarino! Predsedstvo.
Redna letna H. skupščina Udruženja poreskih činovnika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev se bo vršila na binkoištni ponedeljek, 9. junija t. ]. ob 10. uri dopoldne v ljubljanski dvorani društva »Kasino«. (Glej dnevni red v zadnji »Pore skt službi« str. 34). Radostno se slovenski davč. uradniki odzivliamo temu lanskemu sklepu zagrebške skupščine in v veselem' razpoloženju pričakujemo dneva, ko bomo mogli v svoji sredi pozdraviti brate Srbe in Hrvate, tem bolj, ker
se poreski činovniki kraljevine SHS sestajamo prvič na slovenskih tleh, odkar n als druži enotno stremljenje pod dvoglavim belim orlom prejasne dinastije Karadjordjevičev. Na nas je. tovariši, da pripravimo ure, ki bodo usojene našim bratom med nami, čim najprijetnejše. Skupščina, ki bo razpravljala o stanovskih interesih davč. uradnikov, naj se hkratu razvije v čim najbolj dostojno manifestacijo narodnega in državnega edln-stva. Zato pa je potrebno, da se skupščine in z njo združene slavno5ti udeleži vsak slovenski tovariš, komur sredstva za pot v Ljubljano količkaj dopuščajo. V naslednjem na kratko program: 8. VI.: Prihod gostov iz južnih krajev z brzovla-kom ob 10.42, oziroma s poštnimi vlaki ob 10.13, 16.41 in 21.37. Pri vseh vlakih čakajo člani uprave ljubljanske sekcije, ki jih bo spoznati Po obšit ku v državnih bojah na levem rdklavu. ob 13. uri obed v skupinah (»Slon«, »Zevzda«, »Union«, »Štrukelj« itd.) Ob 16. sestanek vseh udeležnikov na vrtu restavracije »Zvezda«, odtod ogledlovanje mesta in okolice. Ob 20. uri predstava v Narod gledališču. 9. VI.: Ob 10. skupščina) v dvorani društva »Kastno«. Po skupščini izprehodi. Ob 19. uri svečanostni banket v restavraciji »Zvezda«. 10. VI.: Ob 6.57 (drž. kolodvor)! izlet na Bled, ob 21. vrnitev v Ljubljano. Udruženje bo preskrbelo za vse uedcležnike potrebni dopust in polovično vožnjo do Bleda s prekinitvijo v Ljubljani. Kuvert za banket bo stal ca 50 Din ter prosimo tovariše, da obvezno udeležbo javijo do 28. t. m. davčnemu nadupr. Jak. DrOHu pri davč. obla" stvu v Ljubljani. Istem tovarišu naj ljubljanski kolegi javijo tudi privatna prosta) prenočišča, ker je mogoče, da bodo raidi praznikov hoteli prenapolnjeni. Na skupščini sami se bo razpravljalo o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo pred vsem načina prevedbe da'vč. uradnikov. Agitirajte za številno udeležbo! Za upravo sekcije:	Lavrič,
predsednik — B e k š, tajnik.
Slike za službenski list ali za legitimacijo.
Na poziV O. Z. v zadnji številki »N. G1.« je O. Z. prejela petero ponudb naših fotografskih ateljejev, ki jih svojim članom toplo priporoča mio. Slike vizitnega formata stanejo samo za drž. nameščence pri fotogrf. ateljejih:	1.) Franc Kunc,
Wolfava ul. 6 — 3 komadi 23 Din; 2.)i Davorin R o v š e k, Kolodvorska ul. 32 — 3 kbmadl 25 D; 3.) H. Berthold, Sodna utica 13 — 4 komadi
30 Din; 4) I. Pogačnik, Aleksandrova c. 3 — 3 komadi 25 Din; 6 komadov pa 45 Din; in 5.) Hugon H ib š er, Valvazorjev trg 7 — 3 komadi 30 Din. Vsi označeni ateljeji zatrjujejo, dia bodo postregli s prvovrstno izvršbo. Vsak torvariš naj se. kot drž. nameščenec primemo legitimira. Prosimo enakih odzivov Še iz Maribora! O. Z.
NAJBOLJŠA AUDI
XCORfC
MVMMMA'
toLAcAO,KRED.tW
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta L, Prešernova ulica; Zagreb, Račkoga ulica 3.
Hajcetiegše stare 8is mm
ISALNE STROJE
feskor tudi biše potrebščine pri B
Ljubljana	Ljubljana
SELEimilRtiOIffli UL. 6/8
Mehanična delavnica (poprauljalnica)
Za nakup vsakovrstne kuhinjsko posode in vsega v želez-ninarsko stroko spadajočega blaga se priporoča firma
Schneider S Verovšek
Cjubljana, Dunajska cesta 16.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne cene!
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8.
■■■■■BDunnnn
Medno blago, perilo in potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka
fl. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Ljubljana. Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene.
Priporoča se
modna trgovina
9. Sinkovič m\. K. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
Špecerija, delikatese, vinarna
Fr. Kham
nasproti hotela „Union“
[ene zmerne I	Solidna Bestreik
Ustanovljeno leta 1912.
Ivan Pakiž
Ljubljana, Stari trg št. 20.
Velika zaloga vsakovrstnih »tenskih lit žepnih preciznih ur ter zlatnine in srebrnine.
Na debelo 1 Na drobno na obroke.
Tovariši!
Priporoča se Vam trgovina s papirjem, j Is«rniškimi in šolskimi potrebščinami
Karol T9,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
(lastnik Gruber in Pokovec).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Mie Jas Glasi
Mm May
orodje in tehnične potrebščine
Ljubliana, flleksantlrova teitaj^
Priporoča so papirna trgovina
Ivan Gajšek
Ljubija»», Sv. Petra cesta 2.
ki ima po zmernih conah v zalogi pisarniške, šolske in risalne potrebščine, poslovne In trgovske knjige, bloke Itd.
Razmnoževalna priprave.
~ Üiäje
kupite najceneje pri tvrdki
Frase Pleterski
Ljubljana, Vodnikov trg 5 Državnim nameščencem popust.
Najcenejši nakup banaške moke, slad- yu « ^ korja, kave, olja, masti, riža, testenin, VGOnO pralnega in toaletnega mila, južnega ndjniŽjC sadja, dišav ter vseh vrst špece-
špecerijskega in kolonijalnega blaga.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorna urednica Štcbi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.