TRGOVS
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
‘iSrediiištvo in upravništvo j« v i.jubljani v Simon Gregorčičevi uiici. ■ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
Naročnina za ozemlje SHS: ieino 180 D, za pol leta 90 D, za čeirt lela 45 L), mesečno l.r5 D,' /m inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljaru.
.i • :r7au*3eMMurM**w<
'TO vin,
Tab**«« r«. 552.
LJUBLJANA, dne 24. decembra 1025.
Telefon St. 552.
ŠTEV. 150.
O pospeševanju obrtnosti in trgovine.
(Poročilo zborničnega tajnika g. (Ir. Frana Windischei*ja na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo dne 11. decembra t. 1.)
Za točno poslovanje obrtnih za-drug, trgovskih gremijev in zadrug ter višjih organizacij njihovih je odlične važnosti in velikega pomena, da razpolagajo z izvežbanimi zadružnimi funkcijonarji, bodisi da so o odborniki, bodisi da so zadružni uradniki. Organizacija našega obrtništva in trgovstva je dobro razvita, še napreduje in se utrjuje. Praktične potrebe teh naših stanovskih organizacij je treba vpoštevali in gledati, da se jim pomaga, kjer nastaja potreba za tako pomoč. V ta namen, da se povzdigne praktična izvežbanost zadružnih funkcionarjev v naših zadrugah, gremijih* in zvezah, je zbornica priredila dno 12., 13. in 14. septembra tridnevni tečaj za zadružne funkcijonarje v Ljubljani ter dne 27., 28. in 29. septembra tridneven tečaj v Mariboru. Oba tečaja sta lepo uspela in je konstatirati veliko zadovoljstvo s tema praktičnima priredbama.
Tečaja v Ljubljani se je udeležilo 60 zadružnih funkcijonarje v ter je bilo zastopanih 41 organizacij. Tečaja v Mariboru se je udeležilo 51 zadružnih funkcijonarjev ter je bilo zastopanih 43 organizacij. Na sestankih trgovcev in obrtnikov, ki so se vršili povodom tega tečaja v Mariboru, je bila izražena želja da bi se taki tečaji v bodoče vršili tudi še na deželi v krajih, ki predstavljajo pomembnejše gospodarsko središče. Tako željo je zbornici oglasil tudi zadružni komisar g. I. Založnik ter temeljem svoje konference z zborničnim tajnikom dr. Franom Windischerjem izdelal načrt o tem, kako in kje naj bi se vršili taki tečaji. O tem je bilo govora v seji predseii-stvenega odseka dne 27. novembra ter je po predlogu gospodov zborničnih članov Jakoba Zadravca in Ivana Rebeka obveljal sklep, da zbornica priredi take tečaje v Celju, Ptuju, Šoštanju in Ljutomeru, v zadnjem kraju zlasti za potrebe Gornje Radgone in Murske Sobote.
Za priredbo teh tečajev se je zbornici stavil na razpolago zadružni komisar g. I. Založnik ter je gospod veliki župan mariborske oblasti na našo prošnjo dovolil drage volje, da sodeluje pri teh tečajih g. zadružni komisar I. Založnik. Predsedstveni odsek je sklenil, oprijeti .se te prilike, hkra-tu pa je zaključil, da na teh tečajih predavajo tudi zbornični funkcijunar-ji. Stroški za te tečaje niso veliki in jih bo lahko kriti iz razpoložnih sredstev. Materi jeln ih izdatkov ni, ker pridejo v poštev samo potnine predavateljev. V tej zvezi mi je poročati, da se zbornica zanima tudi za prirerlilev tritedenskega tečaja, kateri je namenjen učiteljem in učiteljicam na obrtno- in trgovskonadaljevalnih šolah. Število teh šol je veliko. Dejstvo pa je, da manjka strokovno izobraženih učiteljev. 'Paki tečaji so se pri nas pred vojno redno vršili v letih 1908 do 1912. Po prevratu je prišlo samo do enega takega lečaja v Ljubljani tako, da je danes v resnici potreba, mislili na prireditev takega tečaja. Zbornica je v tem pogledu že v korespondenci z velikim županom ljubljanske in mariborske oblasti ter z ministrstvi za trgovino in prosveto, pa je računati s tem, da bo mogoče v kratkem prirediti tak tečaj, kateri bi se po vsej priliki vršil na tukajšnji državni srednji tehniški šoli.
Poročati mi je glede obrtnega odnosno trgovskega pospeševanja v praktičnem smislu še to, da je zbornica izdala »Obrtno računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo;: in za »železolivstvo«, nadalje »Računstvo za oblačilne obrte«. Pripravlja se pa še tretja knjiga Obrtno knjigovodstvo za oblačilne obrte«. Vsejri knjige je spisal profesor Podkrajšek. Vsled te izdaje je mogoče po jako zmerni ceni dati učencem na teh šolah strokovne knjige na razpolago. Opozoriti mi je dalje, da je zbornica pred nekaj meseci izdala dve naslovni knjigi, ki sta važni za našo industrijo, trgovino in obrt ter se zoveta skromno ^Seznam ekspertnih in importnih tvrdk« ter Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij«, dasi sta v resnici dve lepi naslovni knjigi urejeni strokovno po skupinah in izkazuje-
15	LISTEK.
Pravil« naših delniških dražb.
Univ. prof. dr. Milem Škerlj.
(Nadaljevanje.)
O znižanju (»redukciji«) delniške glavnice in o amortizaciji delnic ni podrobnejše govoril noben osnutek pravil, le v par osnutkih se je omejilo vračilo delniške glavnice pri določbah o uporabi rezervnih skladov. Zato o ti, sicer jako zanimivi, snovi 11 i prilike razpravljati. Kavno tako statuti ne govore o pridobivanju lastnih delnic po delniški družbi, ki je delniški regulativ (§ 32.) po pravici dopušča le v določenih primerih in s strogimi kavtelami. Slednjič naši statuti ne določajo ničesar za primer, da podpisnik (pravočasno) ne plača svojih delnic, zdi se, da se čl. ‘220. in 221. trg. zak., ki urejata takozvano kaduciranje delnic, ne upoštevata. Najbrže se stvar uredi drugače; ali vedno na zakonit način in ne morda z nedopustnim pridobivanjem lastnih delnic, je drugo vprašanje.
Slednjič naj še omenim, da nisem opazil, da bi delniške družbe nameravale svoj kapital pomnožiti z izdajo delnih (parcijelnih) obligacij. V obče tudi naše
delniške družbe niso take vrste, da bi jim to kazalo, niti bi denarni trg doslej najbrže ne bil obetal uspeha za izdajo delnih obligacij.
D. Delnice.
Osnutki statutov so redno izpolnjevali določb© zakona in delniškega regulativa o vrsti delnic — velika večina se glasi na imetnika, le malo družb ima imensk* delnice — pri imenskih delnicah o delniški knjigi in o prenosu takih delnic. Deleži delnic se niso izdajali. Prioritetnih delnic* v obče ni bilo, izjema mi je znana samo ena, ki je bila jako zanimiva glede načina prednosti pri delitvi dobička. O višini — nominalu ■ delnic glej že navedeno razpravo prof. dr. 'BiH-
* Prioritetne delnice treba strogo ločili od delnih obligacij, ki se tudi imenujejo prioritete. Imetnik prioritetne delnice je član druB-be, ima pravico do dividende, ne do obresti, samo njegov položaj glede dividende je vsaj v izvestnem pogledu ugodnejši, nego položaj ostalih delničarjev. Imetnik delne obligacije je upnik družbe, vživa obresti. Njegov položaj je v toliko boljg-i od položaja delničarja (tudi prioritetnega), da ima pravico do obresti tudi, če družba ni napravila dobička, med delničarje se more kot dividenda deliti le čisti dobiček, torej po odhitku obresti dolgov, nima pa imetnik delne obligacije, kakor ne ostali upniki, kot tak n. pr. glasovalne pravice na skupščini.
ta okoli 5000 firm. Seznam je jako praktičen in se zlasti vnanji intere-senli živahno zanimajo zanj, pa ludi v notranjosti naše države je velikega pomena za praktično trgovsko informacijo.
Fr. Zelenik:
Trgovski potnik.
Kulturo je širila trgovina, trgovino je širil trgovski potnik, tedaj je ta širitelj ali pijonir človeške kulture. Zgodovina trgovine je zgodovina trgovskega potnika, pa naj čitamo ono iz starega veka, ko so se Feničani podajali na dolga trgovska potovanja, ali ono srednjega veka, ko je želja po novih potih za trgovino gnala raziskovalce po neznanih morjih, ali naših časov, dobe iznajdb in novosti, ko so potrebne osebne zveze z odjemalei, kakor nikdar poprej. Trgovski potnik ie bil vedno izvidnik kulture in napredka.
Industrija in svetovna trgovina se morata zahvaliti za svoj razvoj le trgovskemu potniku.
Vkljub današnjim razvitim prometnim prilikam je trgovski potnik danes ravnotako potreben kot kdaj poprej in ga ne morejo nadomestiti ne razni sejmi, ne reklama in letaki. Vse te naprave in pripomočki le pospečuje-jo delovanje trgovskega potnika, nadomestiti ga pa ne morejo. Tudi pismena ponudba ostaja navadno brez uspeha ter le živa beseda potnika dosega naročila.
Trgovski potnik na licu mesta vidi ali in kaki odjemalci so v kraju, se pouči o njihovih premoženjskih razmerah in poverljivosti ter more presojati ali lahko sklepa kupčije ali ne. Trgovski potnik je najboljša in najzanesljivejša informacijska pisarna, najboljši Čuvaj •premoženja svojega gospodarja.
Potnik tudi najlažje osebno vredi razlike in zaostanke v računih. Marsikateri odjemalec bi bil užaljen, če bi se ga opomnilo za odprte račune, takten potnik pa to vredi brez težkoče. Seveda ni vsak, ki se je učil trgovine tri leta za proda jaln iško mizo, tudi še sposoben za trgovskega potnika. Tr-
govski potnik mora poznati življenje. Bili mora poštenjak skoz in skoz, izobražen, vljuden in takten, odločen, ostra jen, samostojen in delaven kot mravlja. Kakor mora poznati življenje, tako ne sme poznati zadrege. Nikdar ne sme izgubiti dobre volje in živahnosti. Potrebno mu je krepko zdravje, ker njegov poklic ni nič lažji od poklica rudarja.
Da pa bo stan trgovskega potnika vžival spoštovanje in zaupanje, morajo trgovski potniki sami gledati na to, da bodo ta poklic izvrševali res le poklicani poštenjaki in izobraženi pripadniki trgovskega stanu.
Zadnje ameriško proračunsko leto.
Državni tajnik Mellon je predložil kongresu poročilo o proračunskem letu, ki se je zaključilo 30. junija t. L Poročilo izkazuje prebitek 250 milijonov 505.00U dolarjev; od teh jih je 187 milijonov nepričakovanih, ker so dohodki dosegli izredno višino 3780 milijonov. Samo dohodninski davek je prinesel 1760 milijonov, 100 milijonov več, kakor je bilo preraču* njeno. Javni dolg znaša 20.544 milijonov, se je znižal za 734 milijonov, kar pomeni na leto 30 milijonov prihranka na obrestih. V petih letih bodo toliko odplačali, da bo znašal javni dolg samo še 4950 milijonov. Dodatno k temu poročilu je govoril Mellon tudi o evropskih državah. Rekel je, da je nakupna moč in živ-1 jonska udobnost Evropejcev pod predvojnimi razmerami, da sta produkcija in trgovina ovirani. Povratek k polnemu gospodarskemu udejstvovanju se vrši vsled pomanjkanja kapitala in kredita le prav počasi; a uvedba zlate valute v Angliji, stabilizacije valut v drugih državah, nekateri dogodki zadnjih dni, zlasti pakt v Lccarno, kažejo bodočo sliko gospodarstva v Evropi v dosti boljši luči. V pogodbah fundirani dolgovi evropskih držav znašajo 7.390,000.000 dolarjev, nefundirani pa 4.744.000.000. Sedaj evropske države ne morejo še veliko plačati, v 20 do 30 letih bo pa čisto drugače.
moviča, tu naj pristavim le, da je vprašanje takozvanih malih delnic, ki se je pred vojno precej razmotrivalo v Nemčiji, pa tudi pri nas ni bilo brez pomena, valutna kriza rešila korenito: pri nas unamo skoro samo še male delnice. Naše delnice se glase večinoma na 100 Din, torej danes 9 zlatih kron ali dinarjev. Njihova višina bi ne ovirala, da se delnice razširijo v najširše občinstvo; da se niso, tega ni kriva njihova višina, kakor bi tudi ne ovirala udeležbe v delniških podjetjih zaposlenega uradništva in delavstva. To poslednje vprašanje pa bo vsekako treba podrobno proučiti pri izdelavi novega zakona, kajti po eni strani bi se z omogočitvijo, da nameščenec postane član podjetja, nekako prispevalo k rešitvi socialnega vprašanja, po drugi strani bi bila morda izvestna nevarnost v tem, ako bi se skupščine preplavile z velikim Številom delničarjev, ki bi najbrže še manj mogli presojati gospodarski položaj, nego sedanji delničarji. Zakonodajo naprednejših držav in izkušnje v teh državah bo treba pri tem upoštevati kar najtemeljiteje.
Določbe o načinu vplačevanja delnic so v obče jako enostavne; kakor že omenjeno, zahteva večina statutov, da se delnice ta1-oj popolnoma plačajo z gotovino. Opozorim naj le na to, da je delno plači-
lo »ploh mogoče dovoliti le pri delnicah, ki naj se plačajo z gotovino, nikakor pa ne pri stvarnih vložkih, nikakor torej ne bi bilo mogoče, da n. pr. delničar A prevzame 1000 delnic po 200 Din z zavezo, da bo od svojega na 200.000 Din ocenjenega zemljišča za enkrat vložil samo toliko, da bo stvarni vložek vreden 100.000 dinarjev, da bi torej svoje >apor«-ne delnice plačal samo s polovico, ker je morda »gotovinskim« delničarjem dovoljena, da za enkrat plačajo samo polovico. Ni pa nemogoče, da podpisnik podpiše 1000 delnic po 200 Din in da da za 500 delnic stvarni .vložek, vreden 100.000 Din, ostalih 500 delnic pa prevzame za gotovino. Če Se to zgodi, mu seveda na »gotovinsko« delnico tudi ni treba plačati več nego drugim delničarjem te vrste. Relativna razlika v plačilu bi se pač morala izenačiti na ta način, da bi se dividenda delila ne po številu prevzetih delnic, nego po razmerju vrednosti, ki se je za prevzete delnice že dala družbi.
Izmed podrobnosti, ki sem jih opazil, naj omenim sledeče:
1. če so v statutu že omenjene nove emisije delnic, kaže navesti, ali naj se nove delnice glase na ime ali na imetnika, ali pa naj se odločitev o tem izrecno prepusti skupščini;
(Dalje sledi t,
Stran 2.
Štev. 150.
Obenem poroča o gospodarskem položaju v Ameriki Uidi »National City Bank of New York< , Trgovski položaj Zedinjenih držav je slejkoprej izredno ugoden. V industriji ni nobenegtf nazadovanja, glede bodočnosti je zaupanje neomajno. V avto-mobilni industriji so vsled velike nasičenosti pričakovali nazadovanje, pa ga ni bilo; v oktobru je bil dosežen višek in letošnja produkcija bo morebiti še večja, kakor je bila največja doslej, v letu 1923. Železna in kovinska industrija imata več naročil, kakor jih moreta jzvršiti; tudi leto 1926 se dobro obeta. Blagovni promet je nad dosedanjimi rekordi, isto velja o banka h. Tožb o brezposelnosti ni. Promet v mali trgovini je večji od lanskega, rekord pričakujejo o božiču. Trgovski položaj je torej ugoden, napredek je na solidni bazi. Krediti niso preveč izrabljeni, in če bodo trgovski krogi še nadalje tako oprezni kot doslej, bo leto 1926 zaključilo morda še ugodnejše kakor leto IG25.
Ameriški kapital gre pa tudi ven, a ne samo v obliki posojil. Slišimo o njegovi udeležbi v cinkovih rudnikih v Evropi, pri vodnih močeh na Norveškem, pri soliterskih podjetjih v Chile itd. Udeležba ameriškega kapitala v podjetjih v inozemstvu raste od dne do dne. Amerikancem ni na tem,da bi potegnili apital nazaj, temveč samo na tem, da je dobro naložen.
prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši!
Odklanjajte slične a manjvredne izdelke!
Vzdrževanje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol.
(1‘orceilo konzulenta g. dr. Josip Pretnarja na seji združenih odsekov dne 10. dec. 1925.)
Podatki o vzdrževanju obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol nam kažejo, da se morajo te naše šole vsako leto boriti z velikimi finančnimi težkočami. Izdatki stalno in neraz-merno rasejo. Med preračunanimi dohodki so ob otvoritvi šole le nekatere postavke res zagotovljene, Zalo opažamo leto za letom, da več šol preneha s poukom še pred ..običajnim koncem šolskega leta, druge zaključujejo z znatnim deficitom ter se obračajo na razne strani za naknadno podporo. Pričetkom vsakega šolskega leta opažamo poleg prirastka novih šel tudi odpadek nekaterih že obstoječih, ker odbori ne morejo zmagovati previsokih vzdrževalnih stroškov, Čujemo ostre pritožbe radi nezadostne državne subvencije, čujemo pa tudi resne pomisleke proti nesorazmerno porazdeljenim in izredno visokim vzdrževalnim stroškom.
Da pri teli razmerah napredek in kvaliteta naših obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol jako občutno in naravnost kronično trpi, je povsem naravno. Ker pa je za napredek našega obrta in trgovine nujno potrebno, tla se naše obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo kvalitativno in kvantitativno izpolnjuje, je zato tudi potreba, da nezdrave razmere glede vzdrževanja-tega šolstva razčistimo in spravimo vanje red.
Zbornica je zbrala za zadnja tri leta obsežno statistično gradivo o strokovnem nadaljevalnem šolstvu. To gradivo nam nudi jako zanimivo sliko uprav glede vzdrževanja tega šolstva ter nam kaže tudi smer, v kateri moramo iti, ako hočemo odpraviti sedanje nezdrave in naravnost nevzdržne razmere. Da se to končno vendar že stori, je zbornica živo interesirana tudi zato, ker prispeva znatne vsote za vzdrževanje tega šolstva.
Kako je naše šolstvo številčno po-rastlo napram predvojni dobi, nam kasfe primera napram letu 1913, nanašajoča se na teritorij bivše Kranjske, kolikor danes se pripada zborničnemu
področju. Tu je bilo 1. 1913 26 obrtnih in ena trgovska nadaljevalna šola, leta 1924 pa 37 obrtnih in dve trgovski nadaljevalni šoli. Učencev je bilo
I.	1913 skupno 2008, 1. 1924 pa 4050.
Številčni napredek v zadnjih letih za celo Slovenijo kaže naslednjo statistiko:
Leta 1923 je bilo 56 obrtnih in 9 trgovskih, 1924 66 obrtnih in 9 trgovskih, letos pa imamo računati na 70 obrtnih in 10 trgovskih nadaljevalnih šol. Prirastek znaša torej v treh letih 14 obrtnih in 1 trgovsko nadaljevalno šolo. Število učencev je poraslo skupno od okroglo 6000 na okroglo 8000, število razredov pa od okroglo 220 na 310.
Vzdrževanje tega šolstva je stalo, v kolikor se je dalo dognati iz podatkov šolskih vodstev in odborov, skupno: Leta 1923/24 dejansko okroglo 1 milijon 150.000 dinarjev, leta 1924/25 dejansko 1,600.000 dinarjev, za tekoče leto pa je proračunjeno na 1,900.000 dinarjev.
Dočim je poraslo v teku treh let število šol za eno petino in število razredov, za okroglo eno četrtino, so se izdatki za vzdrževanje povišali skoro za nad 65 odstotkov.
Če bi šlo to tako naprej, ni nikakega dvoma, da nam bodo stroški za vzdrževanje strokovnega nadaljevalnega šolstva to šolstvo ubili. Ako namreč pogledamo številke dohodkov, vidimo, da one postavke, na katere morejo šole za določen čas kolikortoliko stalno računati, razmeroma jako dale-ko zaostajajo za porastom stroškov.
Državna podpora je znašala za vse nadaljevalne šole leta 1923/24 314.536 dinarjev, leta 1924/25 227.500 dinarjev, za letošnje leto pa je predvidena na 230.000. Prispevek zbornice je znašal za leto 1923/24 150.000 Din, ža leto 1924/25 175.000 Din, za letošnje leto pa je računati na enak znesek. Med ostalimi dohodki je sicer stalna in visoka, a jake menjajoča se postavka prispevkov občin, v zadnjih letih nekoliko izdatnejša postavka prispevkov od strani vajencev in mojstrov in pa razmeroma majhna in jako menjajoča se postavka prispevkov zadrug in gremijev ter raznih zavodov. Doslej sr občine priskočile na pomoč šolskim odborom skoro vedno in sosebno krile velike primanjkljaje, ki jih je v glavnem povzročilo preoptimistične računanje na podporo države. Vendar s na to za bodoče ne smemo preveč zanašati. Treba je, da se dohodki ustalijo, zato pa urnle in ustalijo tudi postavke izdatkov.
Da spravimo v ravnovesje izdatke z dohodki in omogočimo redno vzdrževanje in razvoj našega šolstva, je nujno potrebno, da uredimo predvsem plačevanje honorarjev. To riam kaže naslednja statistika:
Za vzdrževanje obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol so.znašali: L. 1923-1324 od skupnih stroškov okroglo
1.150.000 Din, honorarji nad 800.000 dinarjev; leta 1924/25 od stroškov okroglo 1,600.000 Din, honorarji nad
1.100.000 Din; za leto 1925/26 pa so proračunjeni od okroglo 1,900.000 dinarjev, honorarji ca. 1,470.000 Din.
Dočim izkazujejo izdatki za vse ostalo, kakor učila, čiščenje, razsvetljavo, kurjavo in vodstvo v teh letih le zmeren porast od okroglo 350 na 400 in 450 tisoč dinarjev, torej za okroglo
100.000 ali za 28 odstotkov, kažejo honorarji napram letu 1923/24 letos porast za okroglo celih 670.000 Din ali za 77 odstotkov.
Tak porast honorarjev je gotovo ne-razmeren, a smatramo, da tudi neopravičljiv.
Statistika nam kaže da se je poučevalo v prošlem šolskem letu na obrtnih nadaljevalnih šolah skupno okrog
45.000 ur, na trgovskih nadaljevalnih šolah pa oki*oglo 7500. Ena ura je stala potemtakem na obrtnih nadaljevalnih šolah povprečno po 20 Din, na trgovskih pa 22 Din. Da ta račun soglaša, dokazuje pregled honorarjev na posameznih šolah. Pri 36 obrtnih nadaljevalnih šolah je glasom poročila vodstev znašal honorar 20, pri ostalih deloma nad, deloma pod 20 Din od poučevane ure.
Za tekoče šolsko leto pa so zahteve učiteljstva po višjih honorarjih še
glasnejše. Sedanja ureditev honorarja ni primerna. To velja tako glede višine, kakor tudi glede razlikaVanja med posameznimi šolami in med kvalificiranim in nekvalificiranim učiteljstvom.
Predvsem je treba določiti za vse šole enoten maksimalni honorar.
Nadalje bi se moral honorar maksimirati za enkrat pri kvalificiranih učiteljih s 15 Din, pri učitel jih z akademsko izobrazbo z 20 Din, pri učiteljih brez strokovno-šolskega tečaja pa z 12.50 Din od dejansko poučevane ure. Pripomnili je namreč, da se na državnih strokovnih šolah plačuje učiteljem s srednješolsko izobrazbo po 15, z visokošolsko izobrazbo pa po 20 Din od nadure. Ko govorimo o honorarjih učiteljstva, nas ne vodi nikako na-sprotstvo. Mi dobro vemo, da je uspe-vanje teh šol odvisno v prvi vrsti od pouka in učiteljev. Vodi nas pa iskrena želja, postaviti ta pouk na zdravo podlago. To pa je mogoče samo tedaj, če se previdno in prevdamo gospodari ter računa z razpoložljivimi in dosežnimi sredstvi. Privoščili bi učiteljstvu za njegov trud najlepše honorarje, da je njih zagotovitev mogoča. Tako pa je treba največje varčnosti, ako nočemo pogubiti šolstva s slabim gospodarstvom tega šolstva, ki je za naše prilike v Sloveniji naravnost vitalnega pomena.
Gori omenjena ureditev honorarjev bi bila gotovo pravična napram učiteljstvu, omogočila pa bi tudi v najiz-datnejši meri vzdrževanje nadaljevalnih šol ter uravnovesenje izdatkov in v današnjih razmerah možnih dohodkov. Nujno potrebno je, da se dobe sredstva tudi za nabavo učil. Kajti splošne tožbe šolnikov stalno ponavljaje?, da pouk jako trpi uprav radi nezadostne opreme šol z učili.
Poleg ureditve vprašanja honorarjev je pereče tudi vprašanje ustanav-1 jauja novih šol. Nove sole naj se ustanavljajo samo tam in v takem obsegu, kjer in v kolikor obstoja zanje res potreba, kjer jim je zasiguran uspešen obstoj in pouk ter zadostno veliko in primerno število učencev. Šole, ki razen zbornične in državne podpore nimajo zagotovljene zadostne podpore tudi od strani drugih činiteljev, itak pešajo, kakor kažejo vzgledi. Koristi za vzgojo naraščaja ne donašajo, slabijo pa finančno stanje ostalih šol, ker mu odvzamejo del državne in zbornične subvencije. Boljše manj šol pa dobrih in krepko podprtih, kakor pa veliko število takih, ki love sapo.
Itak jako skromna finančna sredstva sc morajo koncentrirati samo na zdravo in uspešno šolstvo.
Končno trpi vzdrževanje naših obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šol radi nezadostne podpore države.
Uvodoma sem navedel zneske, ki jih je prispevala država za našo obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo.
V sedanjih dvanajstinah je ostala letna postavka za naše šolstvo neizpre-menjena na 200.000 Din za obrhie in
30.000 Din za trgovske nadaljevalne šole obeh oblasti. To se je zgodilo kljub ponovnim prošnjah za zvišanje podpore od strani velikega župana in kljub interpelaciji, ki sta jo na prošnjo zbornice stavila nar. poslanca dr. L judevit Pivko in Vlad. Pušenjak na ministra dr. Krajača.
Zbornica je zbrala podatke o obrtnem nadaljevalnem odnosno nižjem strokovnem šolstvu v drugih pokrajinah. V proračunu je za to šolstvo v Srbiji in Črni gori določenih v partiji 1986 in 1987 6,044.480 Din, za šolstvo v Vojvodini, 837.000 Din v part. 2105 in 2108.
Po podatkih o prošlem šolskem letu je bilo v Bački, Banatu in Baranji okrog 80 šol s 300 razredi. Vzdrževanje je stalo 3,000.000 Din, državna subvencija pa je znašala 640.000 Din.
V področju Trgovačke komore v Beogradu je dala država 83 nadaljevalnim šolam 500.000 Din, 17 omladinskim pa
27.000 Din podpore. Gori navedeni znesek 230.000 Din za naše šole, katerih je letos okrog 80 s 310 razredi, je torej v razmerju s temi podporami daleko nižji.
Ko navajamo te primerjave, nas ne vodijo zavist in slabi nameni, ampak samo iskrena želja, pomagati našemu
šolstvu, da dobi večjo državno podporo. Kajti pri nas moramo skrbeti za strokovnp dobro podkovano obrtništvo in trgovstvo, ako nočemo podleči.
Da naše nadaljevalne šole moremo vzdrževali in da se bodo mogle tako razvijati, da bodo nudile masi našega trgovskega in obrtniškega naraščaja, pa tudi naraščaja tovarniških kvalificiranih delavcev neobhodno potrebni nadaljevalni strokovni pouk, se mora državna subvencija znatno /višati.
Zbornica je naprosila gori imenovana narodna poslanca, da izposlujeta v prihodnjem državnem proračunu postavko, ki bi krila vsaj polovico stroškov za učiteljske honorarje. Za to ja dana podlaga v členu 13. zakona o obrtnih šolah z dne 3. marca 1912.
Zbornica sama bo gotovo rade volje gmotno .podpirala obrlno in trgovsko nadaljevalno šolstvo, dasi po zakonu te njena naloga ni. Kljub dobri volji pa radi dobrega in varčnega gospodarstva ne moremo iti čez gotove zneske. Pri podeljevanju in razdeljevanju podpor je treba previdnosti, to-tembolj, ker dohajajo zbornici prošnje šolskih odborov pogosto brez vsake utemeljitve proračuna in višine zaprošene podpore.
n—miiif  .  iniimii
Pred nakupom
Vaše ESiras*Sce obleke posetile naSo veliko l5Et»lro ra as. n o vrs>ni fi oblačil zo qo$pode in cSeCSce
J O S. RO?IN\, Ljubljana.
Vesei^* ' ožične prnr/nike žeii svojmi stori»čnikom in
ureti »isivo In upiavni-
šlvt. /Frvskegn lista*.
Trgovina.
Iz zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. V pondeljek dne 21. t. ni. se je vršila v zbornici seja carinsko prometnega odseka. Na seji je zbdmični tajnik g. I van Mohorič podal pregled razlik med sistemom naše in češkoslovaške zunanje trgovine, kakor tudi pregled trgovskih pogodb Češkoslovaške republike, katere je sklenila v zadnjih 3 letih z 20.državami, Nato se je razpravljalo o udeležbi češkoslovaškega kapitala v naših podjetjih, zaposlevanju češkoslovaških kvalificiranih delavcev v naši industriji, o olajšanju medsebojnega deviznega prometa in o vprašanju kroš-njarjenja. Nadaljna razprava se je tikala naših izvoznih predmetov v češkoslovaško republiko, vpostavitve znižanja železniške tarife v tranzitnem prometu preko Avstrije za promet med našo in češkoslovaško državo kot enem glavnih sopogojov za okrepitev naše konkurenc- . ne zmožnosti na češkoslovaških tržiščih,
0 obremenitvi našega uvoza na češkoslovaško po češkoslovaškem prometnem davku, kakor tudi o popustih, kateri bi se smeli dovoliti pri sklepanju pogodbe z ozirom na glavne izvozne predmete Češkoslovaške, to je tekstilno blago, steklo in keramično blago, ne da bi se pri teni oškodovali interesi naše industrije. — Nadalje se je razpravljalo o dopolnilnih predlogih za sestavo voznega reda za sezono 1920^27.
Ponudbe blaga za Solun. — Solunski trgovci se pritožujejo, da dobivajo ponudbe za blago iz naše države največkrat z navedbo cene franko postaja v naši državi. Ponudniki vrhu tega navadno ne pošiljajo vzorcev, da bi se kupci mogli prepričati o kakovosti blaga. V interesu živahnejših trgovskih stikov Soluna z našo državo naj bi naši izvozniki vedno navajali cene franko Solun in pošiljali vzorce, ker je sicer kupčevanje izdatno otežkočeno, če že ne nemogoče.
Herlka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čer-liov Peter Kozina & K., Tržič, razprodaj* ve? tisoč parov raznovrstnih zaostankom
•vid lastno cenn, dokler ta zaloga traja.
blago je garantirano najboljše lrv»-'iteLe. prodaja se pa samo v lastni po-
1 družnici Ljubljana, na Bregu 20.
Sko pijsš „BuddhaM žal, užiuaš žena zemljiraif
!«»&• w.!3< c __: r r:—zzzzzj
Ljubljanska borza.
lorek, 22. decembru 1025.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz Ida 1921 den. 78, bi. 79, zaklj. 78.50;Loterijska državna renta za vojno škodo deu. 322, bi. 327; Zastavni listi Kranjske deželne banke de. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke deu. 20, bi. 22; Celjska d. d., Celje d en. 200, bi. 205, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana- den. 210; Men--kantiltva banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska šledionica, Zagreb bi. -950; Slu venska banka d. d., Zagreb den. 49; Kre-d.vni 7. n od vi trg. in ind., Ljubljani den. 175, bi. l«p; Slrojae tovarne in 11 varne d. d., Ljubljana den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d.. Ljubljana den. 120, bi. 125; »Stavbna družba* d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; išešir , tovarna klobukov d. d., Škofj i Loka den. 115, bi. 120, zaklj. 115.
Ulago: Bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco nakladalna postaja 2 vag., den. 21.50, blago 21.50, zaklj. 21.50; hrastovi hlodi od 30 cm prem. napr., od 2.50 m dolžine napr., foo nakladalna postaja 1 vag., den. 450, bi. 450, zaklj. 450; smrekove deske, 25 mm, lil. vi sia, lco meja 1 vag., den. 400, bi. 400, zaklj. 400; hrastovi ndobrobljoni plohi, od 00 do
1@0%Eia tista mast iz kokozovih orehov, zajamčeno izčiščena in hisilenična,
se zopet dobiva v vsi h trgovinah.
v a, času primerno suha, fco vag. nakladala* postaja bi. 125; ajda, domača, fco vag. «fbv„ postaja bi. 255; proso domače, feo vag. slo*, post. bi. 200; proseni otrobi, nezmleti, lco vagon medjimursku postaja 1)1. 85; proseni otrobi, zmleti, fco vag. medjimurska postaj* bi. 110; kislo zelje, b,n, sodčki po 50 kg, Ece vag. Ljubljana bi. 200; fižol beli banat, fe» vag. nakladalna postaja bi. 200; brinje italijansko, foo vag. Ljubljana bi. 375; laneno seme, fco vag. Ljubljana bi. 550; mast, gar-■svii,rejska, v sodčkih po 50 kg, netto, foo nod. fco vag. nakladalna postaja bi. 2100; slivovka 50%, feo vag. Postojna tranz., sod posebej za 100 litrov bi. 1000.
130 mm, evontuel. z nekaj kom. 80 mm, od 2.50 m napr., I., II., fco vag. Postojna trama. 1 vifg., den. 1200, bi. 1200, zaklj. 1200; hrastovi r.eobrobljeni plohi, popolnoma zdravi, 90, 1V0, 130 mm deb., od 3 m dolž. napr. cin 25 cm širine naprej, motile, fco meja 10 vag., den. 1100, bi. 1100, zaklj. 1100; smrekovi re-mcipil, 30/60 in 50/00, man le, fco Postojna. 1 vag., deu. 570, bi. 570, zaklj. 570; pšenica domača, 70/77, fco slov. posl. bi. 300; plenica bačka, fco vag. naklad, post. 1 vag., dem. 285, bi. 285, zaklj. 285; koruza, umetuo sušena, fco vag. nakladalna postaja, za L 10 vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; koruza, umetno sušena, fco vag. Novi Sad bi. 100; koruza no-
iz naših organizacij.
Trgovski plos v Colju. Trgovsko dni-šiv o v Celju naznanja cenj. občinstvu, da priredi dne 2. januarja 1926 »Trgovski plis«, ki se bo vršil v prostorih »Celjskega doma«. Za prvovrstno godbo je preskrbljeno, svTrala bo godba dravske divizije ped osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Josipa Čerina. Prireditev bo ena najbolj prijetnih zabav v letošnji zimski seziji, ker bo imela značaj čisto domače in priproste zabave. Vabila za ples se te dni razpošljejo. — Načelstvo.
Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 15. januarja 1926 ponudbe za d bavo 50 komadov usnjenih plaščev za aviatike. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. januarja 1926 ponudbe za dobavo 4000 kg karbida. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 4. januarja 1926 pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave polkartona, dne 5. januarja 1925 glede dobave 519.499 kg papirja, dne 12. januarja 1926 pa glede dobave 215.022 kg raznega papirja. — Dne 14. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede raznih blazinic za' mazanje ležajev lokomotiv in vagonov. — Dno 18. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave keramitskih plošč in cevi za stranišča, glede dobave 100 ton le. nega oglja, glede dobave 4000 kg firneža ter glede dobave sestavnih delov za lokomotive. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Nakupna, prodajna in izvosEnazadrugavMesttnJu
sklicuje
za sredo 30. decembra ob 4. uri y prostorih Ivana Cverlina ▼ Mestinju
u KUPUJMO IN PODPIRAJMO "
llTMIB*
Eolinsko cikorijo «	d«»eii	Iidetofc.	aj
v Ljubljani
priporoča
Špecerij s ko blago
rasnovrslno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo ln mlin za dl* tave z električnim obratom.
CENIKI N* RAZPOMOO1
aBaisaimiiz^iissšraiiiiii^Si
izredni občni zbor
DOBAVA, PRODAJA.
Dobava španskega trstja. Ekonomsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. ure 29. decembra 1925 pismene ponudbe za do-feavo 4000 kg španskega trstja za pletenje premogovnih košar. Pogoji so na »pogled pri istem odelenju vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra L I. ponudbe za dobavo 200 komadov mramnih ogrinjal s kapuco, za dobavo l kom. »Krmilo Heusinger« ter za dobavo pisarniških in risarskih potrebščin.
s sledečim dnevnim ' ( dom
1. Sprememba § 33. pr '
2. Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti ure na istem mestu in z istim drugi občni zbor, ki je sklm številu navzočih ali zastora ri
čez pol n redom ■a k* m
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
"	11	■■■—'»	j	[Ustanovljena	tOCO.
||| j|j m	IJuliSjainiea, Dunajska c. (v lastni hiši)
Bi Bil ji SIS OSO ”	Bre«Sce, Celje, Črnomelj. Gorica, Kranj, Ma-
u,u ,utuua-uuu	rito or, Metkovie, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo,
-----------------------   Split,	Trat. ACIENCIJA: Logatec.
Se priporoča za vse v bančno §froko spadajoča cžeSa
Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. Stav. 261, 413, 502, 503 , 504.
EJUELJAMA
' Gradbeno podjetje ^
Ing. Dukič in drug
EJubljana, Bohoričeva i.x&, žt. £>& Telefon 8 le*. 560
* •'
®e priporoča xa vsa v to stroko spadajoča tlela.
Kaulojinlkl dru£i>« spalnih voz S. O. K.
»a ckspreitne poiiljki!.
OhavIJa v»B v lo Klroko spadajoče posle ;na|bitreje In pod nalkulanlnlmi pogoji.
GROm
**-««;» LjubSjena
Mfe* Prticrncvaji spomenika ob vodi. NaJbo!j*l •(volni stroj ta rodbinsko ari jbriiu) rabo, s?e!o?no znerili znamk Or^fzner - Adler - Phdnix. bloiam nošamezn« dele :a slroje in k*v lesa, *yl», olje, jermena, pnevmatik«. Po« k o vezenja na »Iroj brezplačen I — Večletna garancija! Na veliko I Na malo I
Carinsko posredništvo JUST PIŠČANEC,
tel. St. 723, javlja, da sc je preselilo v nove prostore
Milclošiševat cesta št. 36 (poleg lekarno). Posestrima: Carinsko posredništvo Josip Jaklič, Maribor, Meljska cesta št. 1, tel. št. 347.
Obavljav« vso v carinsko stroko spadajoča dela kakor: curinjcnjc, nakazovanje« rtklamaciie, prilive, zastopanja, ekspedicije itd. nejvestnejšt, zanesljivo in po zmernih cenah.ter se p. n, občinstvu uljudno priporočava.
Vs«m natlm caU, komitentom roSCSva: Sr* Cen BožiCI
Veletrgovina
kolon^dne in R^«cerij»ke robe
Brodarsko akdonarsko društvo J
»orad	JEU	l^i	&	Jhm.	Swi»J*.
Glavno odpravnlStvo v Trstu.
Bedna meaeCna trgovska proga
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih etekov
Odhod is Split* vsakega 1. meseca ,	„	Šibenika	.	4.
„	Sušaka	„	10.
*	»	Trsta	,	10.	u
pristaja eventaalno v Oružu za: Marsoiile, Barcelono, Valen' cijo, Oran, Mellila, Malaga, Tangier, Casa-Ulaaca, Tenerlffe in Las Palma*, pristane po potrebi tudi ▼ ostalih me d lukah.
^	tovarna
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
: najflnejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higienično najmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji
Pisarna: ljubljena, Dunsjska cesta it. lo, a. osristronjs.
Petnajstdnevna trgovska proga
Točna bi nobdna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
ii: Safiaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruio za: Patra«, KaJ-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metlleno, Chlos, Smirno, po potrebi Ohytion, Dedor.gač, Kodi, Kondijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušnku to glavno odpravniStvo v Trsta ali na društvena * zastopstva na Reki, v Šibeniku, Split« Ln Gružu.
suascs
a	£».-.iss«s
v*/	IZDELUJE
Ljubljana
blizu l’i eiornovega spomeniki! ob vodi
dobite vso potrebščino za šivilje, krojače in sedlarjo n ta veliko in malo
po najnižji dnevni ceni.
AVTO
fceeeie, paermaiika, olje, mast, ro ftfravila in rožaj*. Le prrorrstn« Mag« in dele po solidnih conah nudi HTOOAVTO. d. ■•.«.▼ Ljubljani
znižane.
- xo MSRESJ
znižane
Telefon interurban: Podnart 2,
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Žeblji za normalne ln ozkotirne le- j| Spojke za ladje in splave	Podložne pločice
leznicc	1	Železne brane	Matice
Žeblji za ladje, črni ali pocinkani	|	Zobje za brane	Zakovice	za	tenderje,	kotle, mostove,
Žeblji za zgradbe, les Itd.	I	Kljuke za podobe, zid, cevi, Sle-	sode, pločevino,	kolesa	itd.
Žeblji za Čevlje	H	bove	itd.	Vijačni čepi
Spojke za odre in prag«	j|	Vijaki z maticami	Verige
O Vsi v naSo stroko spadajoči železni Izdelki po vzorčili ln risbah najceneje. Itustrovanl ceniki na razpolago.	Prodaja se samo na debelo trgo^
Odgovorni urednik dr. IVAN PLE88, Ljubljana. — Za Trgovako-industrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: A.SEVER, Ljubljana
TRGOVSKI LIST, 24. decembra 1925.	štev.	150.