St. 48. V Goriei, v soboto due 8. jauija 190 Letnite IX. Izhaja vaak torek in soboto ob 10. uri predpoldne, Akopadena ta dncva praznik izide dan pr^j ob 6. zveöer. Staue po poäti prejeman ali v Goriei na dorn pošiljan celolotno 10 K, polletno 5 K in öetrtletno 2-50K. Prodaja sovGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleroitz v Nunakih ulicah in L»>- ban na Verdijevein tekaliäöu po 8 vin, liuiUbA Uredniätvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiBkarui», ulica Vetturini h. ät. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oplase in naroČnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavcar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Položa] je čez vse resent Kedor resnim umom premiäljnje svet in tek sveta, mora se pač prašati: kam jadramo!? kam gremo ! ? Grozovite zmešnjave se vrsle, rae- njnjejo, ena za drngo. Ljudstvo drvi ur- nim korakom v brezverstvo v odpad od Boga. Vnebovpijoöe krivice delajo kapi- talisti, ki pri raznih podjetjih in delih neusmiljeno derejo nbogo ljudstvo. Vse to v imenu napredka, svobode, bratolju- bja ! . . . Pri bJagajnicah sleparijo, da je groz». Ako jim pridejo na sled, pa hajdi krogljo v sree ali nož na vrat. Vere ni! Zdaj je napredek! Bogatini tržijo z de- narjem, borse igrajo; gorje davkoplače- valcul Take v nebo vpijoče krivice se gode tam, kjer so bogatini odstranili Bo- ga, zavrgli kračansko vero ter na prestol poetavili — denar mesto Boga. Vse v imenu svobode! Le naprej in naprej vpijejo naprednjaki. Nosimo lač, proč s temo ! Malo bolje je pri nižjem ljndstvn, katerema je vzgled takih brezbožnežev in naprednjakov ter slaba vzgoja do ma in v šoli vzela vero v Boga in prihod- njoat. Taki brezverni Ijndje, popačeni na duši, nmo in na telesu, Ijndje, ki nimajo niö izgabiti in vse pridobiti, zbirajo se v dražbe socialistov, unarhistov in nihi- listov ter hnčejo narediti nebesa že na tern 8veto. Ti zapeljivci se plazijo okoli delavcsv ter jim s prstom kažejo na bo- gatine, rekoö: Glejte bogatine, grajščake, mogočnjake, nič ne delajo, se veseI6, ra- jajo in zapravljajo denar, jedo in pijejo, vi pa delate noc in dan, stradate in se muöite, pa ne zaslužite toliko, da bi mo- gli sebe in družino poäteno preživeti! Dajmo, zdrnžimo se, vzemimo bogatinom denar, napravimo si sami tukaj nebesa, saj ni Boga, ni večnoati. Dohovniki vas le slepijo. Ni čndo, ako reven trpin, če je pri- šel ob vero, rad posluäa take besede in se da pregovoriti takim sleparjem, zape- ljivcem, katerim pa ni mar za trpina, marveö le za-se, da begajo ljudstvo, Te vrste ljudje so vsled tega pripravljeni za vse, za amor, za bombe in napade! . . . Kam jadramo 1? Boj teb ljudi velja pa in gre prvo le veri, le cerkvi. Dobro vedö, da takim sleparjem, katerim ni mar ne življenje ne smrt, toliko čaaa ne bo cvetela päe- nica, dokler bo do ljudje še verno živeli in v strähn božjem. Zato pa povsod, javno in nejavno, po shodih in zborih vpijejo proti veri, udrihajo po duhovnih, da bi v 8rcu vernih zatrli vero v Boga in v sveto Cerkev. Hočejo svobodno, brezver- sko solo); ljudstvo naj živi brez vere, brez Boga in naj se ženi — množi ka- kor neumna živina. Brezbožne države so Ž9 vpeljale šolo brez Boga. To hočejo tadi v Av- striji. Nismo sicer še v francoskih raz- merah, toda namen socialistov in napred- njakov ni drugi. Družba brez vere, brez domovine, družba, ki je na zastavo za- pisala prekucijo, jadra, pod poveljništvom judov in framasonov v ta namen. Mladina — brez Boga, kakäna bo : V Panzu obglavili so te leta anarbista Vajanta, ker je vrgel bombo v zbornico poalancev in jih je veliko ranil. Kaj je rekel, ko so ga zaslišali? Povedal ;e, da je to storil, ker se je tako učil v šoli in bral v knjigah učenih mož. Kaj pomaga, ako so tega usmrtili, ako se pa dalje in dalje tako uči v solan, to je če so sole brezverske ? ! Sole, v katerih ni več križa ? sole, v katero ne fine stopiti dnhovnik ? sole, katere država vzdržuje? sole, v ka- terih se ne sme več govoriti o Bogu? ne o ustvarjenju sveta, ne o človeaki duäi, ne o večnosti? sole, v katerih se pouk suče le v naravi in naravi?! . . . Kedo je več kriv, ali taki učeniki — ali njih učenci ?! Ako ni Boga, koga naj se še bojim? Ako ni večncsti, nebo tudi kazni, ne plačila. Ako vsega tega ni, zakaj bi se trpelo in stradalo. Zakaj ima oni dost!, jaz nič. Zakaj se oni vesele" jaz pa ne. Gotovo večjo kazen zaslužijo brezverski sleparji, brezbožni pisatelji li- stov in zdražniki, kakor pa zapeljano ljudstvo. Taki bodo krvavo obračunili. Kedor nevihto sejs, žanje točo. Gorje nam, gorje vsem, gorje pa tndi državi, ki križ meče iz sole in ga trže iz rok celo umirajočim bolnikom — pač edino tolažbo zemeljskega trpina v življenju in ob smrtni uri. Vse to se godi očitno po svetu. Cerkev svari in opomi- nja, a mogočneži se ne zmenijo za take opomine, vzgojiti hočejo človeka brez V lurd in Rim! Slovenci kručanuki! I. V Lurd se že napravljamo dolgo časa. Bili so sicer v teku petdesetih let ondi že mnogi posamezni Slovenci in tadi cele večje skupine, toda pravega na- rodnega romanja slovenskega v Lurd äe ni bilo. In vendar izpolnimo — ako po- romamo tja — izrečno željo božje Ma- tere same, ki je dejala svoji izvoljenki Bernardki: „Hočem, da se sezida tukaj svetišče, da prihajajo ljudje sem in me tukaj caste-1. Prihodnje leto — 1908 — bo 50 let, kar se je prikazala sveta Devica in kar vrejo ljudje tja. Co kdaj, je sedaj ugoden trenotek tudi za nas, da izpol- nimo že davno gojeno željo. In to bomo tadi storili. Storili v zvezi z brati Hrvati. Ako nas bo dosti, napravimo vsak svoj vlak, — oba ob enem času, — ako ne, se združimo oboji v en skupen vlak. Romanje je torej zagotovljeno, ker ni odvisno od števila udeležencev. Koli- korkoli jih že bo, — pojdejo. Ni se torej but), da bi se namera zopet podrla. Vräilo se bo romanje kmalu spom- ladi, najbrž meseca maja, ko äe ni ve- like vročine, na polju pa še ne preBÜ- nega dela. Razume se, da mimogrede gremo tadi v Paray le Monial, kjer se je razo- delo Srce Jezuaovo blaženi Mariji Mar- jeti Alakok. Tudi v Švici se mimogrede nstanovimo na sloveči božji poti Marija- Einsiedeln. Gene se bodo pozneje niznanile, ko bodo dogovori s podjetnikom končani. Zaradi ložjega pregleda in aredbe se pa želi in prosi, naj bi se udeležniki pričeli cglašati t a k o j. Ogtasila sprejema uprav- niätvo „Slovenca" v Ljubljani. Sad tega se kaže, že dobro zori. Človek vzgojen brez Boga je — živina v človeaki podobi. Kam jadramo ? ! Državni poslanci, krščanski socia- listi, združite se krepko, ter neglede na to ali ono, postavite se v bran nasilstvu in brezbožnim namenom nasprotnikom. V vaših rokah je osoda Ijadstva. Položaj je resen, čez vse resen! Prosimo torej, naj se oni, ki so že odločeni iti, koj priglase; oni, ki pa še niso odločeni, naj premišljujejo o tern, in ko so se odločili, naj naznanijo precej. II. V jeseni meseca septembra o priliki zlate maše sv. očeta — pa pojde nekaj zastopnikov naših mladeniških or- ganizacij v Rim, kjer bodo zborovali od- poslanci vseh narodov. Mladeniška orga- nizacija (Marijine družbe, izobraževalna druätva in druga) ni z lepa kje tako iz- peljana, kakor pri nas. Zato je pa prav, da se v zboru drugih pokažemo tadi mi. Seveda bodo mogli to pot narediti le premožnejai mladeniči. Nekaj takih je pa tudi po naših družbah in druätvih. Do onih tedaj, ki to lahko zmorejo, se obračame, da naj sprejmejo častno opra- vilo zastopnikov slovenskih krščanskih mladeničev pred sv. očetom, in naj se odločijo za pot v Rim. In kakor hitro se odločijo za to, naj tudi sporoče, da vemo, na koliko smemo računati. Čim prej, tem bolje 1 Oglasila sprejema istotako uprav- ništvo „Slovenca" v Ljubljani. Na noge torej, krščaneki mladeniči slovenski, v večno mesto — pred sv. očeta, da tam izrazite in poklonite vdanost in I ljubezen Vde slovenske mladiae do sv. ; Gerkve! Dopisi. Iz Št. Petra pri Gorlci. — Raz- burjenje po volitvah je sedaj pri nas že ponehalo, vendar pa nekaterim izid dr- žavnozborskih volitev ni povolji. Ker se nekaterim Čudno zdi, da je pri n»s Mi- cheli dobil toliko glasov, hočem Vam to pojasniti. Agitacija je bila od obeh strank, vendar se nam čudno zdi, da so se ne- kateri dali zapeljati od nasprotne strani, ko so vendar obsojali obnašanje Iiberal- cev. Sredstva, ki so se jih poslnževali li- beralci, so bila malo castna za g. Michela. Znani Nuto je agitiral za naprednega kandidata, pa ne iz prepričanja, ampak iz maščevanja, ker je bil na cesto vržen kot krčmar Km. društva. Pred volitvijo ae je ta pomilovanja vredni Nato v potu svojega obraza trudiJ, da je razobešal z Jevanom lepake po občini ter kričal: „Morate vsi tega volit, ker ta je „svet- nik", berite, saj tako je tudi zapisano." Michaelovi lepaki še sedaj visijo po ste- nah in dajejo od sebe neke čndne ma- deže, potem ko so Fonovi še vedno čisti. Vsak pošten Šempeterc se čadi ne- katerim, da držijo s tako stranko, ki sploh ni za omiko in napredek, ampak le za zmerjanje in razgrajanje, kakor se je po- kazalo pri shodu „Sloge". To morajo tudi nasprotniki potrditi. Dan volitve vi- delo se je po cestah in to celo v bližini volišče, kako so nekateri, n. pr. Nuto, vlačili volivce v neko krčmo in in lislke prepisavali, ko je vendar na dan volitve v bližini vsaka agitacija prepovedana. Nihče ni imel miru pred „naprednimi" agitatorji. II 8klepu še nekaj. V St. Petru se je ustanovilo pred letom „Pevsko izobra- ževalno druätvo Prešeren", kateremu na- men je, buditi narodno zavest in širiti ljudsko izobrazbo. Pri tem se mora ogi- bati vseg», kar bi žalilo ver9ko-nravni čnt. Prnšam, ali izpolnjoje druätvo svoj namen. Ne, pač pa nasprotno, ker so na čelu draštva nekateri, ki so sami potrebni izobrazbe in kaioliškega prepričanja. Da društvo ne bo trpelo na ugledu, mu sve- tujemo, naj ae lepo drži pravil in uaj prireja podačna predavanja, ker s tem bo vršilo svoj pravi namen in b tem bi društvenike vabilo k sebi, ne pa odbijalo od sebe. Iz Vrtojbe. (Razno.) — Pri nas je torej liberalizem, kakor je že nekdo v zadnji „Goriei" povedal, vržen z vso silo ob tla! — Po naši vasi je krožilo v tem tednu iz rok v roke dvoje pisem. Eno teh je za nas posebne Tažnosti. Obe pismi je napisal in se tadi pod nje ju- naško podpisal bivši Maražev največji zaveznik v Vrtojbi — Miha Gorkič. Pismi ste obe namenjeni g. J. Maražu. Slačajno je prišlo eno teh pisem, ki je za nas possbno važno, tudi meni v roke. Na- alovljeno je tedaj na g. J. Maraža, a na- menjeno je — tako pravi ustno izročilo pisca — še prej dragim v roke, da spo- znajo i ti g. Maraža v pravi luči kot pra- vega Gabrščekovega zaveznika v Vrtojbi. Odprl sem to odprto pismo, a je Je s težavo prečital. Kar je bilo tu napisa- nega, hočem na kratko omeniti, da bodo i oni, ki pisma niso videli, o tem po- učeni. Koj v začetku tega pisma vabi Miha Gorkič g. Maraža, naj ga le toži radi razžaljenja časti, kakor mu je menda v pondeljek v prepiru zažagal; Miha pravi, da to razžaljenje dokaže kot ute- meljeno. Vpraša ga (g. Maraža), ali za- more tajiti, da je dal deset krön za vino v namen, da bi Št. Peterci razbili dr. Gregoröicev shod ; dalje, ali zamore ta- tajiti, da je plačal tri litre vina santom v kremi g. Faganela (vemo pa tudi za drugod), da so ali kričat in demonstrirat na delavski shod v Miren; ali zamore tajiti, da je Gabräcekova tiakarna brez- plačno napravila vizitnice njemu, hčeri in mlajšemu sinn?! — Tako piše v od- prtem pismu, ki roma iz rok v roke, in katero smo* si dovolili vzeti v prepis, njegov biväi zaveznik — Miha. — Kon- cem tega pisma pa pravi pisec, da bo po celi vasi povedal, kake namene ima Maraž glede bližnjih občinBkih volitev. Crno na belem sloji v pismu, da bo Ma- raž v Dol. Vrtojbi prvi podžupan. Govorica te strani glede bodočega žu- pana pa je, da bo ta v Gor. Vrtojbi. Torej v Dol. Vrtojbi on prvi podžupan, a v Gor. županstvo — kako bo to lepo, kaj ne? Mi pa pravimo tako, da Maraž nara nikol podžupanil ne bo ! — Torej vsi oni, ki ste vendar enkrat izprevideli sadove v „Bral. in pevskem druätvu", ki ima v bralnici „SIov. Narod", „Svobodno Misel", „Sočo" i. dr., ter sedaj baje tudi obširno knjižnico — kam se sedaj obrnete? Govori se, ker vasjeve- čina odstopivših od tega društva delav- cev, da ustanavljate sedaj novo s o c i- alno-demokratično druätvo. De- lavci, socialni demokratje zahtevajo od vaa internacionalnost. Pri nas Slovencih. ki tvorimo le maloätevilen narod, bi v tem oziru delavci ne emeli poznati medna- rodnosti. Laski socialni demokratje, ki kriče, da so mednarodni, so se jasno po- kazali pri državnozborskih volitvah v Gorici in tudi v Iatri. Soc.-dem. kandidat Scabar je dobil v Gorici le par sto gla- sov, a ti so bili izključno vsi od Sloven- cev, medtem, ko italijanski soc. demo- kratje so volili skoro vsi nacionalca — liberalca Maranija. — Našemu delavcu je treba pred vsem delavske izobrazbe! Zato delavci, če že mislite uatanoviti si novo druätvo, ustanovite si inesto soci- alno-demokratičnega, kako v resnici izo- braževalno druätvo, od katerega bi gotovo imeli več toristi ! — G. Ma- ražu pa bi svetovali, naj ne hodi sedaj v poletnera času na sol nee, ker še sain ne ve, koliko masla ima na glavi! V torkovi številki „Soče" dreza neki dopisnik obč. starežinstvo, češ, naj se hitro sklenejo računi; pretekla so tri lota sedanjega županovanja, treba je no- vih volitev. Morda se cede dopianika sa- memu — prndentem earn ease pnto — aline po županski časti. — Dopisaiku se vidi, da am stoji posebno na arcu tudi naš konsam; kateri dobro vspeva. Zmerja ga z „agrarno-katoliški", meneč, da ma s tern Bog zna, koliko škodi na časti. Tolaži pa se s tem, da bo polora — kje pa, bomo videli! .. . — Nekega stareäino pa zmerja z „ultraklerikalni pater An- zelmo" — oprostite!, govorimo po dia- lekta „Sočinega" dopisnika —, ker je dotičnik, ki je na tako podlo liberalen naein napaden, spoznal in pričel obso- jati hinavsko pisavo „Soče" in njenega sincka „Primorca"; na poslednjega je bil tudi naročen, a ga je mesec pred vo- litvami vrnil ter postal agrarec. V tem letu, in sicer še pred vo- litvami, bi se rada ločila Bukovica od župaustva v Vrtojbi. Nekateri nasto- pajo z vso silo proti temu ter nabirajo okoli podpise za razne rekarze. — 0 tem bomo Še kedaj govorili. — Pa brez zamere! Iz Riiiemberka. — Prijatelj meje opozoril, da se je neki dopisnik od tn zalet.el v „Sodi" od pretekle pobote v mojo osebo. Prebravši dotični dopis, sem vide), da se je več kot zaleLel. Gospod dopisnik hoče biti prepričan, da sem j»z piaal oni dopis v „Gorici", v katereiu se med drugim še posebej kritikuje posto- panje in obnašanje g. nčitelja Brica, kar je bilo zanj, odkrito povedano, gotovo neprijetno, pa naj bo resnično, ali ne. A kako pride dopisnik „Soče" do tega, da popolnoma izrecno povdarja, da sem jaz pisal oni dopis v „Gorici",*0 vendar jaz nieem v prav nobeni zvezi z ome- njenim dopisom, kar more tudi si. ured- ništvo „Gorica" potrditi. (Potrjnjemo ! Us.) Zato sem popolnoma opravičen vreči g. dopisnika „Soče" v obraz očitanje veii- ke predržnosti. Predno človek kaj kot gotovo trdi, mora biti o tem tudi gotovo prepričan. Razumem pa, na kaj opira g. dopisnik svojo trditev. Slucajno Bern pri- šel iz Gorice na dan ožje volitve z via- i kom zvečer, ko je ravno grnča napred- [ njakov (ali naj bodo karkoli) slavila | Štrekljevo zraago na dovozni cesti k po- staji. Iz te slnčajnoati sklepa potem g. dopisnik na gotovost, češ, ta je videl, on je tudi pisal. la vendar se g. dopisnik korenito moti. K dopisu v „Soči" naj omenim §e BledeČe. Ko so me ljudje, ki so na do- vozni cesti k postaji proslavljali Šlrek- ljevo zmago, idočega s postaje zagledali, so zagnali demonstrativno kričanje „ži- vio Šlrekelj", tako, da bi bil kmalu mis- lil, da sem jaz tisti Štrekelj. Drngih ža- Jjivih klicev nisem sliša!, dopisnik pa pravi, da so kričali tudi nekaj o polenti in o moki. Labko mogoče, če so biii lačni. Sicer pa vse to ni nič hadega. Gosp. dopisnik trdi tudi, da so vpili: „Doli z opravljivci, doli s dajdo" itd. Ali je to res, ne vem, ker teh klicev ni- sem sližal. Sicer pa, ker g. dopisnik to trdi, že mora boljäe vedeti. G. dopisnik nadalje trdi, da sera se zaril z glavo v njihovega zastavonošo. Da se jaz nisem nikanior zaril z glavo, lahko potrdi g. inž. Mayr, ki stannje pri g. Licnu, in a katerim sem šel skapno s postaje. Rad bi torej vedel, kam je zaril glavo takrat g. dopisnik, oziroma njegov Basler, da je videl tudi take stvari, katerih ni bilo. Nadalje pravi g. dopisnik, da na „prerokovanje naSega „kaplančeta" glede prihodnjih volitev nič ne dajo." Smeäno! Kdaj sem pa kaj d. dopisniku ali komu drugemu kaj prerokoval o prihodnjih vo- litvah? Sploh o kakšnih tolitvah ? AH morda misli g. dopisnik občinske volitve? No, če misli g. dopisnik te, povem njemu in vsem, ki hočejo to brati, da so mi toliko mar, kot lanski sneg gori na Krnu. Ali pestavijo Rihemberžani za žapana Petra ali Pavla, ali g. dopisnika ali celo „Pepota" iz Prvačine, to je njihova stvar. Če bi pa jaz znal prerokovati in bi moje prerokovanje kaj zalegalo, bi najrajSe pre- rokoval g. dopisniku in sploh vsem do- pisnikom malo več dostojno3ti in resni- coljubnosti. Kar pa g. dopianik piä.g o nekem prežanju za kostanjem, je to zlobno cikanje čisto po liberalnem re- ceptu, kar ni g. dopisuiku v cast. Nadalje piše g. dopisnik to-le: „Med tem časom, ko je stal ta dopiaunöek na „videti" v Via Vettnrini, so mu ti ämen- trani naprednjaki „überrumplali" glavno stražo, jo razkropili, tako, da nista niti dva njegovih vojščakov skapaj ostala." Kaj g. dopisnik s tem misli, ne razumem, zato tadi no morem kaj odgovoriti. To se mi je sdelo vredno odgovo- riti na popolnoma neopravičen in lahko rečem surov napad g. dopisnika. Predno koneam, naj še odkrito izjavim svoje mnenje, da je a tem dopisom v „Soči" v zvezi g. učitelj Brie in g. naduöitelj Plesničar. Čs pa to mnenje ni pravo, ga drage volje opustim. Konečno, bodi do- pisnik kdorkoli, sem popolnoma opravi- čen vrniti mu vbo „častne" naslove, obr- njene na mojo osebo, kakor: dopisu n, dopisunček, oslarije, in si obdržim le enega, s katerim se tudi poipišem. Tako! Clara pacta, boni amici. Kap lanče. Komenska okollca. — Dobil sem v roke ono žtevilko „Soče", ki pozivlje ! zaapnike, naj nemudoma naznanijo vse j nepoatsveosti od straiii klerikalcev. Z*to vstrežemo drage volje radovedni „Soči" ter ji povemo za danes, kako bo ravnali komenski agitatorji: Janez, če ne bodete volil Štreklja, ne bodete voč dobil od županstira pod- pore za očeta ; 4 K Vain pridejo prav na mesec. Dajte sem glasovnico! — Su- ban, vi dobivate podporo od županstva ? Če ne bodete volil z nami, ne dobite ni- česar več. — Janez, sedaj prodate še kak žakelj otrobov, kak kilo soli in cukra. Zapom- nite si: Če bodete volil Laharaarja, gremo vsi k Šraru. — Na „tabru" morajo „La- | harnarji" (najbrže g. kaplan in Žagar) I pobiti vse kokoši, če ne jih pobijemo ! mi. —.......barabe, k»j tistega c i - g a n a bodete volili ! ? Znano je tudi, kako je neki golo- bradi aodnijski pisar vrgel bolnega starčka ob 8/41 iz postelje, napisal mu samoobla&tno Štreklja na glasovnico ter ga tiral na volišče. — Zoano je tadi, kako je „pravicoljubni" dr. Treo prigo- varjal zanpnikom na Krasu, naj sleparijo pri komisiji. — Toliko za danes, da ni „Sočin** klic po nepostavnostih brez uspe- ha. Prihodnjič, ako bi bila „Soča" še ra- dovedna, ji povemo še kaj o biciklistih. Pri tolikem številu („Soča* ve gotovo, koliko jih je bilo) bi bilo čudo, ako bi ne bilo nepostavnosti. Za vse imamo price. Idrlja pri Bači. — „Ako bi na- predna atranka ne imela za agitatorje učiteljev, bi je sploh ne bilou, tako je rekel neki naš priprost kinetic. Tadi naš učitelj Vnga je znan kot pečen liberalec, ki vestno lzpolnuje dolžnosti liberalnega zaupnika. Posebno za časa voiitev je hotel biti prvi med prvimi agitatorji pri „preganjanju teme". Pa on se ne razume samo pri politiki 1 Tudi zidaraki mojfeter je 1 Poslušajte ! Pri nas zidamo novo äol- sko poslopje. Ker je pa zgradbo stavbe prevzel nekdo, ki hoče ueitelju želodec prevreči, hujdi učitelj, ki jeobenem krajni šolski nadzornik, nadzorovat delo pri gradbi. Začel je pri malti. „Dobra malta mora biti grenka", je rekel tar del ne- koliko na jezik. A komaj jo je v ustih imel, jo je koj pljunil na tla. Torej ni hndik, di bi ne bila stavba dobro zidana. — Krstili so p/red nekaj dnevi naäemu Vagi in sicer tako krstili, da je bilo joj! ŠH so k botri Marjanci na Bačo, pri ka- teri pa ni Vugi nie kaj ugajalo, kajti re- kel je, da „tukaj smrdi po samih kozlih". Vino, katerega je pil kot šolska goba, seveda ni popolnoma nic" smrdelo- Kajpak, Vagi kozli smrdijo, pa ne pečeni, ampak samo tisti, kateri ne meketajo tako, kakor meknta — koštron. — Na Bled je šel naš Vaga z nekaterimi Sol8kimi otroci (10 po številu). Drugi sta- riäi niso pastili svojih otrok, kajti bali so 8e, da jih po poti izpred ooi izgubi, kajti stariši ga poznajo kot takega, ki se rad izgubi v — kozarcn. — Svetovali bi našemu Vagi, naj politiko pusti sedaj ne- koliko na miru ter naj posveti več skrbi za svoje otroke, da ne bodo dajali sla- bega zgleda drugim nedolžni otročičem! Saj se razumemo! Za danes dovolj ! Drugič morda še kaj ! Politični pregled. Prestolni govor. Prestolni govor bo navedel mnogo zakonskih načrtov, ki jih bo treba v tem zasedanju rešiti. Povdarjal bo nujno potrebo zgraditi in izpopoinili železuiške zveze, posebno na jagu monarhije, v Dalmaciji, Bosni in Hercegoviai. Treba bo zasnovati starostnoin inva- lid itetno zavarovanje. Predlo- žil se bo tadi novi brambeni zakon, v kateremso bodoločila dveletnavojaškaslažbena doba in reforma vojaškega kazen- skega zakonika. Nagodbo z O^rsko bo prestolni govor omenjal le na splošno; naglašal bo tadi neizpremenjene zu- nanjepolitiške razmere, trozvezo in iz- boljšanjo razmer med Avatrijo in Srbijo. Darovi. Za „Šolski D o mu : Predsedništvu so plačali: Zgubljena stava v Kožbani na dan volitve 3 K; Veaela družba v O^eka 3.30 K; B:až Grča, župnik v Šempasu 2 K; Franc Frantee vikar v Oieka 2 K; Una Ma- rovec, dekan v Črničah 2 K; Ointjna posojilnica v Kobaridu 200 K; Fran Stepančič, velepoaeataik v Teranici 10 K; Antonija Nardin, trgovka v Garici 2 K; dr. A. Gregorčič v Gjnci 20 K. Našemu upravništvu je doälo: R. Čuček v Gorici prvi polletni prispevet 15 K. Auton Kiodič Siblailoski, c. k. dvorni svetnik v Gradižči ob Sjci, v spomin pokojne g)spe Antonije Badau 20 K. Srcna hvala ! Za GregoröiCev spornenik. Ciril Ivančič, davöni pristav v Ka- nalu, je nabral 11.60 K, in sic3r so da- rovaii: C ril kančic t K; France Čargj 1 K; N. P. 1 K; Miklavčič Leopold 1 K; Peter Bdjt 0.40 K; Anton Valentinčic 0.70 K; druiina Gdrlatti 1 K; Iiidor Ivančič 0.60 K; Anton Žarjal 1 K; An- ton Bajt 1 K; Kalčič Ivan 0.40 K; Al- fonz Kosoi 0.50 K ; Ad. Ivancič 1 K; Ivan Humar 1 K. Franc Spindler, katehet v Mariboru 3 K; M. Lončar, poseataik hotel» v Tr- žiču 10 K; Anton Koblar, dekan v Kranju 5 K; P. Novak v Kanani gorici 5 K; Mat. Ljabš* v Gradca 5 K. Novice. Lim iz bakra. — Pod tem naslo- vom je prinesla torkova „Sjča" sledeöo notico : „Lim iz bakra je najnovejäa iz- najdba dr. Gredolčiča. Čudno, kaj ne j Ali gola resnica. Dr. Gred'olciö je vsvoji štaeuni v ulici Vetturini prodajal vzlic visoki dnevni ceni okoli 85 svojo bakre- uo galico po K 78-— do 79 — kvintal, in ßicer do volitev, ne glede na dobiček ali izgubo, le da je lovil kaiine, da so 14. maja lepo klerikalno žvižgali; koj po volitvah je pa poskočila galica na 90 K kvintal." Da je zgorajšnji stavek gorostasna laž, morajo potrditi vsi kmetovalc', ki so vzeli letos modro galico pri „Goriški zvezi", kajti priznati morajo vsi od pr- vega do zadnjega, da so plačevali galico pred volitvami in po volitvah po K 78.— do 79 — kvintal, ne pa po K 90—, ka- kor laže Kramarjeva rSoča". „Goriška zvezau ne išče dobičkov z oskrbovanjem kmetijskih potrebščin, kakor tadi ne more trpeti izgube, ker oddaja blago po ceni, katera njo stano. „ZveziM je največ le- žeče na tem, da priskrbnje svojim pri- druženim kmetovalcem blago najbolje kakovosti in to po kolikor mogoče naj- nižji ceni. Gabršček, poslušaj, to bo nekaj za te: 1000 krön nagrade dobiš, čo navedeš ime osebe, katera bi plaöala pri „Goriški zvezi" po volitvah galico ä K 90*— kvintal. Požuri se, saj kronice Jjnbiš 1 Na dan z imeni, sicer si paten- tiran lažnik in obrekovalec! —Ljodatvo, odpri oci! V krik« iščejo rešitve in ztnage. — Našim „naprednjakom" je kričanje priljubljeso in potrebno kot čaka meso in ribi voda. „Naprednjak" ne pozna tihega, požrtvovalnega dela, on je podo- ben kokoši, ki mora vsako zneseno jajce z glasnim kokodakanjem oznanjaticelemu svetu. Komaj se jim v glavi porodi misel za kako narodno delo, že se prične s kokodakanjem v „Sočiu, in ljudje se na- veličajo stvari, predno je stopila v živ- ljenje. Kar naprednjak dela, mora ve- deti cel svet. K oknu se postavi in ta kriči in vpije, ropota in razsaja, tolče in mlati, da mimo idoče ljudi kar ušesa bolč, In to kričanje traja tako dolgo, dokler iz „narodnih pirchov" ne posta- nejo „narodni klopotci" ! Potem neha kričanje in babanje. Tako nadomestujejo naši „napred- njakiu delo in aspeh s kričanjem, tako so delali tudi v ravnokar minolih držav- nozborskih volitvah. Propadli so sramotno v dveh okrajih. Pri prvi volitvi niso zma- gali niti z enim kandidatom. Pri ožji vo- litvi so igrali žalostno ulogo bučevine, ki se obeša na kol. Že za prvo volitev jim je prišla na pomoč poliberalnjena „Eiinost" s svojimi priviligiranimi za- kupniki slovenske narodnosti. Ko ni to kazalo aspeha, je posegel vmes sam gla- var zakupništva slovenske narodnosti, lastnik „Eiinosti", glasita „edino pri9t- nega" slovenskega narodnjaštva. A bal se je nastopiti z odkrito, možko besedo, z odprtira, poštenim političnim čelom. Niti zaupanje kraškega rojenjaštva ma ni zadostovalo. Moral je nkloniti tilnik pod jarem politične laži, moral je s svojo „nad8trankarskq" kandidaturo sirbati, da kandidira zoper naše „naprednjakeu — zato, da je mogel delati po načina tiho- tapeev za njih kandidata . .. djanje poli- tične podloHti, kateri ne najdemo primere v minolih volitvah cele Avntrije. Ali celo to dejanje politične nepoštenosti, kate- rega Be „Edinost" tako sramuje, da ne najde za nje niti besedice zagovora, je izdalo komaj toliko, da so prišli naäi „naprednjaki* v ožjo volitev. Čotilisose tako šibke, da niso imeli zaupanja niti v tihotapsko tržaško pomoč, zato so tekli v Nabrežino pokleknit šd pred socialiste in jih prosit milostne poraoči. To sta bila dva vidna zavezaika našim banke- rotnim „naprednjakom", tema so se pri- družili še nevidni zavezniki. n. pr. rod- binßke zveze, denar „Narodnega sklada", pijača itd. Oe vse to pomislimo in pre- gledamo trumo teh zaveznikov, se naäa „naprednaM med njirni kar izgublja, kar izpuhteva. In ko je dr. Laharnar podle- gel pri ožji volitvi vsem tem zaveznikom naših „naprednjakov", je zagnala naša „Soča" divji krik: Napredna misel je zmagala na Krasu 1 Zdaj je nastopil za- željeni moment za kričanje. Kričali so v BSočiw in pošiljali nkaze v Vipavo jin na Kras: Kricite tudi Vi in zažigajte kre- sove ! In v Komen je bilo poslano naj- bolje sredstvo za kričanje, in „napredni" general sam je Sel gledat, kako se je aponeslo to sredstvo za kričanje. In zdaj je vse zadovoljno ; mi da imamo enega poslanca več kot v minoli dobi, oba akademično izobražena moža; oni, da so mogli kričati — če tudi za poslanca, kateri bi ne bil zarad njih sa- mih nikdar zmagal, kateri se bo odliko- val med poslanci na Dunaju po svoji neizobraženosti, nezmožnosti in ne- sposobnosti. Pa kaj vse to de 1 Glavna stvar je, da so mogli — kriöati! Us. Dragotiu Treo nam je postal sledeči popravek : „Zozirom na „novico v 46. št. Vašega liata z dae 1. janija 190Ö pod Dapisom „Drag poslanec" je Lojze Strekelj", izvolite sprejeti v smisla § 19. tisk. zakona sledeči popravek : Ni ree, da sem na binkoStni pondeljek zve- čer v večji slovenski družbi pri „Jelenu" povedal, da stanojo liberalno stranko vo- litve že 30.006 K. Ni res, da sem, ko so se gostje začndili nad tako visoko svoto pripomnil: če ne ravno 30.000 K, 28.000 K pa gotovo že stanejo. Ni res, da je pri- bito po meni, da bo liberale! izdali za volitve 28—30000 K. Res pa je, da sem dotični večer omenil, da goriške Sloven- ce na sploh, t. j. brez ozira na eno ali drago stranko volitve veljajo 30.000 K, gotovo pa 20.000 K in sem navpraäanje družbe, kako to, pojasnil vzroke z za- mado deia Da dan volitve in s stroški volilcev za poti, jed in pijačo ter z iz- datki za egitacije, pomnožene časopise, okrožnice, lepake, poštnine, brzojavke in drnge enake stroske, ki zadenejoobe agi- tnjoči etranki. Res je konečno, da sem omenil proti dražbi, da bi se dalo take velike duäevne in denarne žrtve obeh strank v slačaju sporazumljenja dosti uspešneje porabiti na drngem polju v skupno korist goriäkih Slovencev. V Go- rici, dne 3. jnnija 1906. Dr. Treo." — Bili smo preprjčani, da dobimo popravek, ker dr. Treo je s svojimi be- Bedami „pri Jelenu" spravil svojega šefa Gabrščeka v tako nepriliko, daje dr Treo bil|prisiljen poslati popravek. Vemo, da je gospoda doktorja sitno zagovarjati se pred clovekom, kakor je Gabräcek, apo- magati ma ne moremo. Zakaj je bil tako nepreviden ? Zato si tadi ne moremo kaj, da ne bi tega „popravka" nekoliko popravili, da bo bolj podoben resnici. Resnica je in pri tern ostanemo, da je dr. Treo rekel: Volitve nas stanejo že 30.000 K. Ko so se gospodjo začudili, je malo pomhiil in dejal: Čo ne ravno 30.000 K, 28.000 K pa gotovo že stanejo. O 20.000 kronah ni govoril, kakor trdi on. Tadi ni res, da bi bil govoril o okrož- nicfah, lepakib. poštnini, brzojavkah ltd., res da je, da teh stvari ni omenil. Ko- neJno pa tadi ni res, da bi bil on ome- nil proti družbi, da bi se dalo za take velike duäövne in denarne žrtve obeh strank v siačaja sporazama dosti aspeš- neje porabiti na dragem polja v skapno korist goriskih Sloveacev, ampak res je, da bo gOHtjo sami omenili to na dr. Tre- otove besede, da volitve btanejo libe- ralno straako 30.000—28.000 K. Te naše trditve so podkrepljene s prieanui. — Sicer pa se nam čadno zdi to-le: „So- da" piše, da je dr. Treo navioče goste potegnil s tem, da je rekel, da stanejo volitve liberalce 30.000 K, Treo pa pra- vi, da je resno govoril, a da je mislil obe bloveueski stranki. Kdo je torej fir- bar? Kdo je lažnik? Kdo poteguje? — Predzadnjič smo omenili, kako je dr. Treota v dražbi pri „Jelenu" uslo, da so naprednjaki po- ;troaili za državnozborske volitve [30 tisoč kron. „SočaM, katera zoa vse takozaviti, da ji mora vsak verjeti, ako ni z laBt- nimi očmi prepričan, da ni tako, zavila je tadi Treotovo izjavo taico, da je hotel ž njo le nekoga potegniti — za norca imeti — to je njegova zadeva. Da je grozna liberalna. gonja za volitve po vaej deželi stala 30 tisoč kron, ni dvomiti, ker je znano, kako si pastijo liberalci vse preplačati in nevestoo izkoristiti. Taki rodoljubi in požrtvovalci so, da äe k Bejam svojih druätev ne hodijo brez- plačno, pa bodo tako drago vojsko, ka- koršna je bila za volitve, nasvoje stroške vršili? Kdo vam verjame? „Sača" pravi, da še račnn „Narodne tiskarne" za vo- lilne tiskovine je večji nego vsi stroški napredne stranke. — Radi verjamemo, da naprednjaki iz avojih žepov niso niö potrosili za volitve, marveč so äe prido- biii, poaebno pa je „Goriäka tiskarna" imela Čezmerno žetev. Da račaaov o iz- datkih in tiskarskih stroäkih napredna stranka nima, je amevno, saj je Gabr- äcek absoluten gospodar vsega napred- nega bitja in imetja; kar on določi in izvrši, to mora biti brez ago^ora; kdor ne soglaša adano, pa pride na zrak. — Kaj pa pravi k temn „Narodni sklad", kateri je bil oživel zato, da bode asta- navijal v mesta otroSke vrte> sole in za- vode, in je v ta namen dobil od „Trgov- ske zadrnge" in „L;udske posojilnice" in od zasebnikov že veliko ätevilotisoöakov, ni pa še nič astanovil in nikomur ni znano, kar bi radi darovalcev moralo biti javno — kje je ta velika svota de- narja in kdo je zanj odgovoren, da ne bi slednjič ne potegnil kdo le klerikalcev, ampak kmalu tudi vse liberalce —! „Edinost" v službi goriških zdraž- barjev.— Kam je prišla „Eiinost"! Nek- danje trezno, nadstrankarsko glasilo tr- žaških Slovencev se je izprevrglo glede goriških razmer v lažnivo klepetuljo, ki pomaga Gabrščeka netiti razpor na Gd- riäkem. Koliko laži je äiril ta „nadstran- karski" Hat o „Sloginih" shodih in kan- didatih v zadojem volilnem boja! Dr. L rico tadi korna sola, kakih 60 učencev — častnikov. — „ProtiklerikahiiM shod se je v sredo vräil v Gradca. Otvoril in vodil ga je vseuciliäki profisor dr. H3rne9. Z» svobodno äolo je govoril vaeuöiliäkt pro- fesor or. Klernensiew cz. Td je povdirjal, da bo sramasonaka draštva zgolj k*rita- tivna, tudi nemški ceaar in angleäki kralj sta rnassona. „Klerikalno"' politikoje irne- noval na poaebno duhovit način „poliliko spodnjih kril". Z^aker je govonl o re- formi zakona. Dejal je, da draštvo za reformo zakona hoče, da naj se odalej zakon sklepa zgolj iz Ijnbezni in se omo- goči ločitev zukona v nvaževanja vredaih slačajih. Rodbiao treba iztrgati iz kleri- kalnih krempljev. Drugaöe Avatrija nikoli ne bo kulturna država. Vseačiliaki pro- fesor dr. Kratter ae je vnemal za poži- ganje mrličev, socialdemokraški vodja Ra- sel pa je zsgotavljal, da bodo socialni demokratje s svobodomiselaimi meščani vedno šli v boj proti klerikalui nadvladi, več! — Mi pa pravimo: Dokler bodo „liberalci'' na C«rkljanskem nosili äka- pulirje in kapovali „Gcffine" in molili vsak dan, po zimi celo po dvakrat na eel kilo težke roženkrance, se nam ni bati! Mi imamo še veliko zlatega dejao- skega krščanstva med ljadstvom, in to Ijadstvo mi izobrazimo v raogoöoo voj- sko. Pač pa mi kliöemo liberalcam: od- klenkalo je vam ! — Poviäanje daho vski h p 1 aö je bilo glavno agitacijsko sredatvo libe- ralcev.. Kdo j« poviäal? Pravijo: Dr. Gregoröic. Mi pa vpraäamo: Kdo je pa povišal place najhujäim überalnim agitatorjem, ačiteljem? Odgovor: Dr. Gregorčič! No, zdaj se bodo ačitelji, ki so smrtni nasprotniki dr. GregDrčiča, gotovo odrekli poboljäku in ga prepastili morda kakemu starostnema zavarovanja za delavce! — Koliko uradnikov in uöi- teljev je v Gerknem in koliko dahov- nikov? Koliko place imajo prvi in koliko pa dnhovniki? Ce napravimo to razmerjtt, se izkaže to razmerje kakor cekini in kronice! — Na 13! egaä jö älo e nedoljo k sv raaši cerkljausko ačiteljslvo. Rikuaček je maševal, Z>ra rna je pa v črni obleki stregla. — UČiteljska prisegase gla- si: „Vi prisežete, da boste otrok8 vzga- jevali nravno-verako, raz?ijali njih^vo daševno delovanje, oskrbeli jih z ved- oostmi in ročnostmi, ki so potrebne za nadaljno izobražbo za življenje, in a^tva- rili podstavo, da postanejo dobri Ijadjo in državljani itJ. Kar sb nmi je ravncjkar prečitalo in kar sem dobro in razločno razamel, to sem dolžaa in hočem verno izpolnovati. — Tako gotovo, kakor mi B}g pomagaj !a Ia česar nima voö nova äolgka po* stava v besedüa prisege, to sö nahaja pa zlasti v § 71. äolskega in uönega reda, namreč da ima sola navajnti otroke „zlasti k bogaboj ečno sti". Koliko pa je dandanes aöiteljev, ki se javno hvalijo, da ne verajejo v B)ga — a zaradi ljubega krnhi, ki ga jim da- jejo krSčanski stariäi, vendarle I« kličejo B )ga za pričo svoje prisiega! Pri tem naj omanimo le to, da daaajski ža- pan dr. Laeger, ki pozna dobro take vrste Ijadi, ne nsstavi nobenegi brez- verca, hoc. demokrata za definitivnoga uöitelja, in ravno popolnoma dosledno, Kako je mogoče dati vero in zaapanje učiteija, ki nima nobene vere ! — Prijtttelj c. kr. gozdnega čavaja Trčka v Orfcaem je fiat, ki ne more dobiti žene v 9 firah na okoli, ki je pribočnik starega lisjaka v oraho/- ski grapi, ki calo v tajih cerkvah äpila pajaca med pridigo. Gospod c. kr. gozdai Cerkljanske novice, — Slovensko zastaro so raz- strgali otaležki liberalni volivci 1 Ko Be jfl en voz nažih volivcev iz Otaleža in MaBore pripeljal do Maraäkovca v Ota- ležu, no jih tarn zbrani liberalci sarovo napadli in jim ntzstrgali slovensko tro- bojnico, Pri tem č astn em dela so se posebno odlikovali neki „gospodje" od- borniki učiteljevega bralnega draštva. Ta bo treba začeti izobraževati na najnižji stopmji Calakafpov ! — Učitelj Sattier v Otaleža je naročil delavcem pri cesti, kakor se čaje: „Ce Be pripelje Gregorčič, vrzite ga v grapo \u Ubogali so ga v toliko, da so raje vrgli — Grantarja! — Šentviškogorski liberalci ho sila poparjeni. Tolažijo se, da je bilo 200 volivcev doma, a da bo njihova zmaga gotova za vselej, klerikalcem pa napovedajejo smrt: . . . nikdar, nik a y.a jwrn hupa dddili lie. Jn ta. M/m, k zaZo dx>biL. Jut/jm Jtilktmmm ka.— ; _. .iaj D; ne p.. j moJno razburjajoče zr- t rule kave ncnioJ-ane! Kaidr«>incr)ovi» liuel}vpo v» ¦ laMeščanake ,Jt jt vovarnec, in domačega • g steklenicah, kojoga pristnosi &e jamc. | Zaloga Iedu katoroga se oddaja le na k debelo po 50 kg naprej K Vino dostavlja na dorn in razpošilja S po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske ^ države v sodih od 56 1 naprej. | Cene zmerne. Postrežba poš- l te a in tcčna. m m m m m m Prislno lo z (1 1 • 1 ' ' IVislno lu z iinenoni \P||JPIImIVA (Til [] iinciiom „Schicht" utlllUMIHl UHU i|ScMi;tt« (varstvona znamka jclon) SHF ne škoduje perilu "^K Prihrani denar, čas in delo. Prihrani trud in delo, koristi ted j tudi zc'ravju. Idem k pranju, ko k rajanju, Moči trcbst mi l.u ni. • Milo Schichiovo mi v jminju. Uitro, z lahka vse stori. Velika iznajba. Pri naročitvi 10 žepnih ur se poslje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena in'kel rem. žepna ura /. znaniko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z ininutniin kazalom, bliščeča, lepa in natančno idoča s 3- letiio garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura no ugaja, se donar ATne in je vsak rizik izkljuCen. Pošilja se le proti povzetju, ali naprej poslanemu denarju : M. J. Holzer'H Wwe Marie Holzer IHircn und <;ii-l'';il>rikN-Nlc(li'r]iisre en grosN, KruKiUi Orsl. lti«>telHg. 7,'t, St. ScliiisiinngasKc 2(i. Zalagutclj c. kr. državnih uradnikov. IluHirovanl cenlk ur, verlžic, /laiilu srelmilli in Clihni srcbrnili l/.drlKov, kukor tudi ra/ulh ^odal mi Kirojev «ratis in franko. Zastopniki se iščejo. Slične anocene bo ponarejene. Kerševani & Čuk GORICA - Stolni trg 9 (piazza Duomo) - fiORlCfl priporoeava svojo zalogo si vail n ill strojev raznih sistemov za uinetno vezenje (rekamiranje), kalere pro- dajava tudi na mesečne obroke. — Xaloj^ai «lvokolew. — Meliaiiiena ilelavnica konec Raštela št. 4 sprejema vsako popravo ši- valnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. ,CentFaliia posojwuca' rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Vetturmi ši. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBčno adplačilo v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 na menice po 6°|0, na vknjižba po 5V2°|O V Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. C JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in poziofor u Gorici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstiia izgolovila ccrkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dorn. VIR ZPRÄVJÄ so alkohola prosto pijače, med katerimi so nedosežni s poniočjo MarSncrjevi sumeči limonadni bonboni, (malinov, limonov, jagoclni, črešnjev in mareličen okus) šumeCa limonada. Na leto se porabi do 40 milj. komadov. Prvo češko cfelniško društvo za orient, sladkono blago in Čokolado prej A. Maršner, Kra'jevi Vinogrdy. Glavno zastophtvo: Duunj VI., Teobaldgnsse ht. 4 blizu Kaschinark