V tor«k, iftrttk maoloto ,,haja i" TelJ» T Mariboru lr.'< poiiljanj* na Jom ii v » l»lo M (jI. _ k, ,1 pol leta ..«„ — .. ,« četrt l«t> . H    *0 ..
PO pO* t i ga      Ut» 10 gl. - k .i pol l**ta . & h   — • « ,a ietrt MM » ..  <i0 „
VrrtlnUtvo in npr.iTniit i, m itolnMK tr-ull' pIlU) Mi. it. 17»
Št. 67
Oznanila j
7.x navadno dTPijkpnA'. Trato *e plafujl H kr., čo >« natim« l%^it S kr. i'e i« tiska itkrat , * kr. c« tiika 3lrat, Tn*» pi ->nii> D k o »<• plai'u jejo po prostor«.
V Mariboru tO. .juniju 1800.
Za Tsak tiaek j« plaćat-kolfk (Jtunpelji |1 so k.
Tooaj II.
Plemeniti Eybesfeld,
(Konec.)
Prvi politični uradnik na Kranjskem jo v drugem oddelku svojega oklica izrekel misel, ktero smo le redkokdaj imeli priliko občudovati nad njegovimi tovariši, višimi iu nižimi, dasiravno jo. <la tako rečemo, žo žvižgo
f prej I" Zdaj pa nam še po glavi brenče one krepke besede, 8 kterimi so v zadnjem deželnem zboru štirskem slovonski poslanci v svoji interpelaciji opisali prežalostno stanje slovenskemu jezika poprek ; zdaj nam še po glavi done navdušeni govori v deželnem zboru Kranjskem, ko se jo posvetovalo o postavi zarad jezikove ravnopravnosti. In možje, ki so komaj pred enim letom dokazovali, da jo slovenski jezik tujec v domači deželi, tujčev hlapec,
vsak vrabec na slovenski strehi: misel namreč, da bo le oni državnik mogel|niso bili kake skrivnostno prikazni, no tajni ščuvaji, ki pišejo pisma, kterih
temeljito in stalno upokojiti razdražene in raznevoljeno duhove nfl samo litijskega in ljubljanskega okraja, ampak vseh l',9 milijon duš velike Slovenije, kdor bo mogel na dejanja i n n a d e j a n s k o i s t i n o kazaje oklieati: „Vaš jezik je vpeljan v šole in urade!-' Do zdaj pa se ta misel niti kot misel ni ukoreninila v prepričanji g. Evbcst'eldovih vrstnikov, tem manj se da govoriti o dognanih istinah. Kako nekaznovani sodijo niži uradniki po deželi o slov. ravnopravnosti, o tem dohajajo skoraj vsak dan novo pritožbe med svet, vsaka številka slovenskega časopisja prinaša novih žalostnih pri« čin. Pa za niže uradnike bi nam ne bilo strah; ako je g. Evbesteld o tu izrečeni misli v svojem srcu prepričan, ako jej ve zadobiti privržencev v viših krogih, kamor ga na svete kličejo, in ako je mož na svojem mestu, potem bo v kratkem vedel doseči , da bodo niži uradniki ua slovenskem žvižgali, kakor žvižgajo naši vrbci. No vemo. koliko upljiva ima g. Kvbesfeld v viših krogih, in koliko jo zadnje  dni na Dunaji storil, ka hi dunajske državniko
ni nihčo videl in bral; bili so ljudski zastopniki, ustavno izbrani poslanci, in govorili so o brez pravičnosti slovenski v javnem parlamentu. Zdaj pa naj so ravno ti možje ozro po svoji domovini, in naj ogledajo jezikove okoliščine kakoršno so, potem pa naj stopijo jutri v javni parlament: niti ene besede ne morejo preklicati od tega, kar so govorili lansko leto, ampak pristaviti morajo drugo tožbo : „Mi smo Vam odkrili svojo rane, mi smo Vas prosili pomoči, Vi pa za nas niste imeli niti zdravila niti pomoči! Vi nam niste potrdili niti one postave o ravnopravnosti, kije lo polovico prosila, ko bi bila smela tir jati „pravico vso in celo!"
Pa morebiti so nam kdo oponese: „Istina, postavodaja zadnjega leta je kakor prava mačeha v jezičnem obziru ravnala s Slovenci; pa saj imate dotičnih postav iz prejšnjih časov." Res jih imamo! Imamo §. 19, imamo še nekoliko staro jih in mlajših zaukazov iu naredeb. Naj ta ugovor pojasnimo s primero iz lastne skušnje.   Poznali smo na vseučilišči tovariša.
nrenričal o potrebi, da konečno enkrat zadobi slovenski jezik svojo ustavno |..'.   ...    ... t.    . . ' ,' ... 1
prtp   ui    V**™'* . •' * KI JO imel nekje na Kranjskem na nekom  vinogradu intabuliramh nekoliko
garantirano pravico, to pa vemo, da do protekloga tedna na Dunaji niso bili onega mnenja, ktero g, deželni predsednik kranjski izreka V svojem oklicu.
Koliko je tega, kar so najzadnje ne le g. državni poslanci a laSchind-ler, ampak tudi g. ministri v državnem zboru med šibe pošiljali slovenske šole , slovensko vseučilišče,  slovenski jezik in njegovo literaturo, iu
stotin, a jo vedno okolo tovarišev beračil, da so mu zlagali za kosilo. Ako smo mu njegov vinograd očitali, tožil je: „Kaj mi pomaga intabuliran dolg, ko ne morem denarja zanj dobiti. Premoženja imam, a moram vendar stradati in beračiti!"
Taka, ravno taka je z našimi postavami glede* jezika! Kaj nam ti gospodje s svojimi šibami niso božali, ampak prav pridno so vstrizali ppiPomagaJ° postave, ko bi bile boggavodi kje intabulirane, dokler nimamo slov. krvi! In da hi so nihče ne mogel motiti, prišel je nedavno njegova Pravic z:l vsakdanje potrebe, ako nimamo — jezikovega drobiža. Pri kupu ekscelenca minister notranjih zadev dr. ('iskra sum med nas iu je z ust v '/latR moramo stradati in beračiti! Koliko se je V istini spremenilo, odkar oči našim ljudem naravnost rekel veliko „podkovano« besedo: „Ako hočete irnamo te P«8tave? Toliko kakor nič! Iz uradnij se nam pošiljajo vedno Slovenci imeti slovenske šole, napravite si jih na svojo stroške,|le nemška pisma, na povabilih in ukazih — tiskanih v dveh jezikih — na-kakor si napravljatc čitalnico in tabore". Gosp. deželni predsednik bo mo- Polnuje se navadno no mšk i mosta slovenskega tiska, na slovensko vloge se robiti vedel, da se mi ravno posebno no navdušujemo za gg. T o m a n a in n vendar smo pomilovaje mislili na nju , ko smo brali v znanem
esčc nemško nego slovensko; na tiskovni pravdi  „S1. Nar." hočemo v enem prihodnjih listov podati ilustracijo o „upeljavi" slovenskega jezika v uradnije.   Za denes  naj  lo dostavimo, da češki listi soglasno ravne more Vam ]u'mini° celjske sodnijo proti „Slov. Nar." naravnost obsojajo kot  veliko prelima ali pa Pre8reh° na(* ravnopravnostjo,   Iu nekoliko zdrave pameti se vendar Čehom
Svetca
oklicu: „kakor lastnina Vaša in svoboda Vaša, tako stoji tudi Vaša vera in Vaš jezik pod hrambo postave.   Živa duša ne misli odvzeti.   Kdor bi Vam kaj tacega pripovedni, je slabega
hudoben sovražnik reda in resnice.« Saj sta vendar tudi gg. Toman tU(,i v najofioijelnejiih krogih na bo moglo odrekati! in Svetec, če tudi ne prenavdušeno, pa vendar jasno in glasno v državnom „Vaš jezik stoji pod hrambo postave!"  piše g. deželni predsednik
zboru izrekla ministrom in Evropi v obličje: „Pri nas na Slovenskem ni zal Kranjski. Bralci našega lista se gotovo spominjajo, da smo predpretekli in ustavne dobe glede jezika ni trohice bolje niti v šoli, niti v uradu ali vi pretekli mesec priobčili celo vrsto odlokov više deželne sodnije graško v za-javnem življenji!" de vab slovenskega ,,v uradnije vpeljanega" jezika.   Iz vseh teh odlokov je
Dii, ko bi mogli svoj spomin \ Stiksu zatreti, potem bi morebiti'razvidno, da ni stal pod bramno postavo oni, ki je tirjal, naj se mu slo-vorovali, uko nam g. deželni predsednik Kranjski samosvestno govori: „Vaš I venska vloga slovenski reši, ampak da je pod postavno hrambo vselej stal jezik je postavno vpeljan v uradnijah in šolah, in vpeljan ostane tudi zana-jurad, ki jo proti postavi slovensko vlogo nemški  reševal.   Hvala lepa z
Bi. iia\ ni < k Borovsli)
Nijetlou narod ne moro inaui dospeti do končne zmago, nego li po avoji lastni notranji moči; notranja moč narodova pa jo omika,  premožnost, delavnost, nravnost,
H.B.
ktera ne veže najslavnejšemu dobi 1848. leta „Havliček ima
blago vedenje
Namočiv pisek kanim se odolžiti ugodne dolžnosti, na zahvaležnost proti svojemu učitelju slovanske politike časnikarju in modremu voditelju češkega naroda v pogibelni in dalnjih; nek vrednik jo rekel 18G2. leta pred sodništvom največ zasluženja. ka je Avstrija 1848. leta obvarovana pohotov traukobrod-skegu parlamenta, in ka so Slovani mirni iu cesarju verni ostali; in II. sam piše 1851, leta v „Slovanu t" „ako bodočnost prizna, ka jo moje osobno prizadevanje tudi nekoliko pomoglo na zdržanje miru, čislam to za svojo naj-večo mezdo." Razve Cehov bili so njegovi spisi in še so dan denešnji vodilo in zakon mnogim sobratom slovanskim v poli tiskih in narodnih razmerah; po njegovih bistrih nazorih so jo prerodilo češko politiško novinarstvo, in sedanja češka jasna, odločna in značajna politika zasejana je njegovim umom, zdelana njegovoj roko. Koristno menda bode , ako načitani slovenskemu narodu na kratko zgodbo njegovega častnega, za narod vse darovav-šega, pa grenkega življenja, kar storim prvič zato, da pozvemo njegovo pomisli, ki povse odgovarjajo zdravi in jedrni politiki vsakterega Slovana, tedaj i Slovenca. Načela ima zdrava, vedra, Bvobodoa, narodna, blagohotna, napredna. Drugič zato, da so učimo poznavati moški značaj , čegar bliščeči vzor razkriva v najdičnejši obliki javna delavnost tega velikega močenika narodnega. Tretjič, da so sami navzeniomo njegovega neumrljivega duha. njegovih očiščenih nazorov, vernosti načelom, o kterih imamo prepričanje, njegove iskrenosti in gorečnosti do naroda in očevine, silne ljubezni do zlate svobode, njegove brezplašnosti in neopešane delavnosti, ktero še žalibog jako
pogrešamo med Blovenskimi umniki. razumniki in omikanci, ki zmagajo sposobnosti in nabrane znanosti, lo trdno iu delavne volje odnikodni ; neko pogubno mrtvilo tlači krepke roke desnice, ka se no gibljo, in možgane, ka ne mozgajo. Pokihdob so prepuhli naši glasovi, preinedle besede, prešibke vednosti, prekrhke dušovne moči, da bi dramile, budile, nadigovale, prižigale na marljivost, učenje, delovanje, pozivamo preslavnega rodoljuba pokojnika, čegar telesno lupino že trinajst let odeva hladna gruda, da njegov čili in bistri duh razliva in tori modrost založeno v spisih in knjigah nam mlačnikom in med-luhom, naj se osrčimo, navdušimo, okrepimo, za vzajemno in složno delavnost in stalnost ! Iz istega namena se prikazujo na glediščnih odrih zgodovinske igre, budeče in segrevajoče na posnom. Ta življenjepis ima toliko večo vrednost za Slovence, ker s Cehovi stojimo skoro v enaki razmeri proti vladi in nemčenju. Najprvljo naslikam Havličkovo kratko pa mnogo spol-nivše življenje, potle pa načrtam posnetek iz raznih sestavkov, vpletajoči in pristavljajoči, razjnsnilno iu porabne opazke in nauke;.
Havliček Karol, zvezda češkega časopisja, narodil se jo dne 31. vinotoka 1821. leta v Borovi pri Nemškem Produ, odtod tudi pridavek Borov-sky, V enaki obliki še tudi na Slovenskem živijo krajni pridavki, izlasti v Halozah: Milošič Mejski, Milošič Rtički, Hvaleč Podzabreški, Vidovič Holm-ski, Kolednik Holmički itd. po selu, kdor kdo stanuje, namreč na rtiči, meji, bolmu, bobniči, v podzabrežji. Ud je sin ondešnjega trgovca; za njegovo vzgajanje nosi obilno zasluge dekan Bružek Jan in učitelj Link Antonin. Marsikteri gospodek na Slovenskem bi dolžen bil roko ljubiti svojemu bivšemu dušnemu pastirju in učitelju, ka sta ga izročila modricam, toda svet navadno plačuje z nehvalezhostjo. V 10. letu poslan je v Jihlavo, da bi se nemški naučil; dovršiv gimnazijo v Nemškem Rrodu, prišel je IS38. leta prvokrat v Prago, kdor je dognal nmdroslovske nauke. Očina volja je bila. da bi se lotil pravništva,vendar samje sklenol posvetiti se duhovništvu zanašajo se, ka bode mogel v tem stanu najz.datnejo pomagati na zboljšek in povzdigo domačega duha in narodnega   slovstva.   Vstopiv 1840 v pražko
tako brambo pred postavo, ki razloge proti slovenskemu uradovanju če ni drugače iz trte zvija!
„Živa duša ne misli in ne more Vam jezika odvzeti; beremo v oklicu. Ob ravno istem času pa smo brali po dunajskih časopisih obžalovanje, da se je na Kranjskem premalo ponemčevalo s svarilom, naj se brž popravi, kar se je zamudilo. In nemški listi na naši zemlji izhajajoči so pohlepno pobirali to gnjusobo v svojo predele in veselo prikimavali. „Tag-blatt" oh enem nabira pričine, da slov. jezik ni še tako utrjen v uradniji, kakor bi kdo mislil in v 125. štev. 5. jun. pripoveduje, kako se je moral slovenski kmet braniti sodniškega nemškega odloka, a vendar ni nič opravil. Ali more res zaupanje izbuditi, ako se takemu kmetu iz visocega uradniškega stola pripoveduje :   „Vaš jezik je v uraduije vpeljan V
In čo je res vse tako, kakor g. deželni predsednik piše, čemu pase v vseh krajih razkosano Slovenije na tisoče in tisoče zbirajo slovenski kmetje, ki roke vzdigujejo iu milo prosijo: , Dajte nam naš jezik v šole, dajte nam ga v uradnije!" Ali bi res kmetje tako nujno prosili za nekaj, kar imajo pod brambo postave že tako varno v žepu ?
Toliko smo monili, da moramo opomniti k znanemu oklicu, ker smo prepričani, da se rane ne celijo, ako jih lo pokrivamo, in ker se hočemo tudi uajvišim osebam nasproti držati svojega gesla :
„Pravicu traži, Istinu važi!"
Dopisi.
Iz Ljubljane 6. jul. flzv. dop.J Zadnji čas Dežman v „Tagblattu" o vsakej priliki mahne po Koširjevi Franji iz Tacna, ker je o vižmnrskem taborji v imenu tacenskih Slovenk z govorom izročila trak sokolovski zastavi, ter jej surovo očita , da jo s tem govorom izkušala olepšati znani sokolovski hrup. O tem dogodku je že sodba govorila, torej modrasu, kakoršen bi rad bil Dežman, slabo pristoji posnemati znano jerično babo, ki jo v vodo vržena še iz vode s prsti kazala , da jo trava postrižena, a ne pokošena; slabo mu pristoji, vedno premlevati in gosti zdavnaj dognane stvari, v kterih se je posebno odlikovalo ime nečega Tambornina, ki gaje nemškutarska stranka nekdaj povzdigovala, da je najizvrstnejši državljan avstrijskega cesarstva, za kar se je nemškutarjem utegnil, ako tega ni že poprej storil, zahvaliti letos v nedeljo svetega Jurija, ko so ga videli gledati skozi okno ljubi janko ga grada, kjer gotovo ne sedi zaradi svoje državljanske izvrstnobe.
Ali moremo mi pomagati, če Dežraana jezi , da slovensko zastavo spoštujejo tudi kmečke deklice, o čemur se turnarska zastava ne more pohabati. Dežmana dalje menda posebno hudo ščiplje (kar je gotovo dostojno velicega neinškutarskega generala na Janjčem!) — da imajo pri Koširjevih ornega psa, imenovanega Dežman, kteri vendar nemškutarjem v desetih letih ne moro toliko nahuditi, kolikor ljubljanski Dežman samo en dan Slovencem, (ieneral Dežman je bil naposled telegrafoval iz Lazov, da tumarski zastavi ni treba traku nositi na Vevče, ker turnarji že nimajo zastave, ktero so jim vzeli kmetje v jerhastih hlačah. Gospodičina „Schdppelica" se je bila že naučila prečudovito krasni govor, kterega je menda bil spisal sam Dežman, da bi ž njim izročila turnarjem veličastni trak, ki ga „Laib. Ztg." imenuje „sinnige damenspendo," če tudi so ga turnarji sami naročili, sami plačali. Radovedni smo, ali ga kdaj pripnd na to svojo zastavo, ktero je zadela taka dvojna sramota, kakor je bilo citati! Turnarska „fahnenjuiigi'rava" Schdppelica je bila žo oblečena, počesana, ovenčana in s dišavami „ožmahuna," ko vanjo, kakor strela iz jasnega neba, trešči Dežmanov telegram. Sirota je omedlela, tri dni ležala, in pljevala žolč. Čuditi se jo, kor nismo še v „Tagblattu" brali, da je težko telesno poškodovana.   Dežman bi torej mo-
drejo storil, ako bi o teh in tacih stvareh molčal, da se mu svet ne bi smijal!   Saj mora imeti mož druzih bridkih bolečin že dovolj , ker govor da je tako v strahu in trepetu, da vsako noč po janjškem dogodku pri njem čujeta po dva policijska stražnika, eden v veži, eden v prednji sobi njegovega stanovanja, a druga dva se na ulicah često ozirata v njegovo hišo. —
Ko je bilo 28. maja po poldne nekaj nemškutarjev v Ljubljano pri-bežalo po železnici , vprašal je na kolodvoru razglašeni nemški doktor, g. Kiisbacher mladega, z Janjčega pritekšega nemškutanka g. Raka: „ali niste mogli na Janjčem rabiti revolverjev?" Odgovoril je mladi neraškutarček Rak : n i s m o m o g 1 i, ker smo bili zgrab-ljeni, a kmetje so na nas streljali. „Poznoje pride k njima še drngi nem-škutar, mladi g. S a m a sa. kteri dr. Kiisbacberju odgovori, da kmetje na Janjčem niso streljali. Loterijski kolektant g. More v gostilnici „bicrhallo" vprašan: zakaj ni streljal? odgovori: „ker sem bil preblagodušen (oder was?) a revolver sem imel, kakor ga imam zmerom 8 seboj" — ter po teh besedah ga pokaže. Vse to se more s prisego dokazati. Tedaj niso šli turnarji na Janjče ros, kakor „na boj?" Vendar ni šo nič slišati, da bi so bila zoper kterega izmed njih začela kaka preiskava, a še menj zoper vse društvo, četudi jo bilo po vsej Ljubljani že nekoliko dni znauo predno so šli na Janjče, da pojdejo z orožjem, kar so torej prav lehko utegnili zvedeti tudi kmetje, kterih vsak teden iz teh krajev toliko pride v mesto.
Iz Ljutomera, 7.jun.[Iz. dop.J (Sijajna narodna zmaga.) Včeraj je bila seja našega okrajnega zastopa, v kteri sta se med drugim važna 'J predmeta rešila: 1) bila je razprava o tem, kaj bi se s znanim zloglasnim tudi slovenski razposlanim podukom začelo, kterega je graški deželni odbor proti zedinjeni Sloveniji sem poslal, da bi se med občine razdelil; 2) volitev okrajnega šolskega soveta (des bezirksschulrates). Naš okrajni glavar in ob enem okrajni zastopnik se je v tej zadevi dva dni poprej gotovo trudil, kolikor je bilo v njegovi moči, da bi našo kmečke zastopnike pregovoril, da ne bi za to glasovali, da bi se od strani našega okraja ta poduk deželnemu odboru z obžalovanjem nazaj poslal. To je bil namreč predlog gosp. Kukovca. Nasprotna stranka je pa predlagala, da se o tem predmetu preide na dnevni red, to se pravi , da se popolnoma ignorira. Tega si niso upali predlagati, da bi okrajni zastop sklenil, da se ima ta ljubeznjiv nauk med občino razdeliti. Razprava je bila jako živahna, akoravno ne strastna, ktero umerenje se mora obema strankama pripoznati. Naravno, da je bil glavni predmet debato: zedinjena Slovenija. Med protivniki so sedeli 3 zastopniki, kteri so pretečeno nedeljo v Slov. Bistrici proti zedinjeni Sloveniji „Iloch" vpili, med njimi tudi njihov duševni vodja tukajšni gosp. bilježnik Hdgelsperg, kteri je inače, to se mu mora dati, jako pameten in inteligenten mož. Za zedinjeno Slovenijo so govorili gg. J. Kukovec. Vatroslav Mohorič in načelnik gosp. dr. J. Ploj. Prva dva slovenski, dr. Ploj pa nemški, da so ga protivniki popolnoma lahko razumeli. Dr. Ploj je gotovo imel ta dan palmo med govorniki, kajti tako navdušeno in prepričalno je za združenje vseh Slovencev govoril, da niso protivniki po njegovem govoru vedeli, kaj bi na to rekli. G. Hbgelsperg jo na to samo repliciral, da bi šc vse dokazovanje o koristi združenja Slovencev dopuščal, ako bi lo vedel da je mogoče, da se zedinjena Slovenija vstroji po ustavnem ne pa po absolutističnem potu; da je mnogo mnogo o tem premišljeval, ali ni mogel najti nobenega sredstva, da bi se to po ustavnem potu moglo zgoditi. Na to mu jaz tu brez vsega premišljevanja odgovorim, da jejako lahko mogoče, še bolj pa verjetno, da pri prihodnjih volitvah na Ceskem, Moravskem in v Dalmaciji federalisti zmagajo; in ako se to zgodi, bode se Avstrija ali vsaj Cislajtanija federativno preustrojila in s tem bo po ustavnem potu lahko zedinjena Slovenija beli dan zagledala. Da je gosp. bilježnik pri tej priliki tudi „von der im finstorn herumschleichenden partei" govoril, drage volje mu odpuščamo, kajti vsak človek ima svoje muhe, in ta fraza je glavna muha našega g. biljež-
nadvladiško semenišče, ostal je v njem samo do konca učilniškega leta. Ravnatelj Rost namreč ga je toliko pikal in ščuval zarad prenarodnega teženja in zbog prevelikega nagiba k „krivoverskim" spomenikom starega duha češkega, ka je slovo dal bogoslovnici a g. Rostu za vsa svarile povrnol z. nekolikimi ostrimi in bodečimi stihovi. Tej podobne neprijetnosti so se godile mnoga leta v graškein semenišči slovenskim bogoslovcem ; prepove-davalo se jim je slovenski govoriti, če pa se je kdo vendar drznol grešiti proti temu ukazu, posmehovan je bil od nemških tovarušev, svarjen od ravnateljstva. Za svetnika štimani duhovni oča g. Schliir zabavljal je o vsaki mogoči priliki Slovencem, grdeči naše brate Slovane ; Husa in Žižko nam je slikal kot vraga s sekovimi rogovi a ..Slovansko lipo" jih zalogo, dokler ni bil med razkladanjem izropotan od slovenskih bogoslovcev. iu pot le ni več črargnol o Slovanih; vedeti je treba, ka je Lerchenfeld bil njegov rojstveni dom. isti šo sedaj upravljajoči ravnatelj nam jo resno in svarilno očital, ka narodnost povzdigujemo nad verstvo. Prosili smo namreč, da bi se Slovenci vadili prepovedati v slovenščini, da ne bi kakor naši spredniki v pa-stirstvu na to vlekli, kako bi skvarili slovenski jezik. To in mnogo drugih neugodnosti ni stalo ali preplašilo našega duha in srčnosti, nego mnogo ostreje zbrusilo proti tlačiteljem; le človek, ki zato živi, ka je in pije nalik četveronožnikom razne bire, zvrne so v taki borbi. Kako se v tem ozira vrši v mariborskem semeuišči, ni nam znano, pa tudi nečemo pozvedavati, da ne bi koga spravili v neprilike. Že pred večimi leti smo slišali, ka je bil bogoslovcem prepovedan celo onda živoči nedolžni „Glasnik", lepoznan-ski list brez ikakve politike; ka se je osorno gledalo, ako je kdo lukal v razgrneno knjigo staroslovensko. Zdi so, ka če izuemeš pastirsko bogoslovje in katehetiko, vso ido glede na učni jezik kakor na iuomestnom vseučilišči. Tolažilo in sreča, ka je na svetu vso začasno in ka se veleumi ali konci črstvega duha možje hrabrijo in krepijo v podobnih škripcih. Zlovoljeu omenjam, ka mlajše duhovništvo, da si bistre glave in dostojnih darov, pre-i cdko rabi pisek na obdelavanje našega slovstva.
Ilavličkovo bivanje v semenišči imelo je vendar za njega prece vrednosti, izlasti prebiranje sv. pisma je mnogo prinašalo k vzornemu slogu njegovemu, nad druge razumljivemu, jedrnemu in odličnemu. H. jo hotel po-stati edino pisatelj, — misel za ono dobo jako odločna! Ure se po priliki leto dni v slovstvenih naukih, potoval je po Ceskem, Moravskem, Slovaškem, Gališkem, da bi se seznanil z narodnim življenjem slovanskim po vseh teli krajinah. Iskreno svetujemo godnejšim dijakom slovenskim in bogoslovceui, naj o počitnicah prepotujo ravne loke in strme bregovo vsega Slovenskega, toda ne, da bi brez vsega blagega namena klamoterili iu kljuko zmikali. nego da bi se učili poznavati svojo očevino iu narod slovenski, jezik, šege, običaje, pa tudi siromaštvo iu zapuščenost slovenskega ljudstva. Prehodivši domovino poglej dalje na jug v zavičaj sokolov hrvaških in srbskih. To goji rodoljubje iu širi znanstveni krog. — 1842 bil je pozvan od slavnega učenjaka Pogodina v Moskvo, da prevzeme vzgajanje v hramu grajščaka nau-čitelja Sevvrcva, moža odbrane izobraženosti in človeka prvih načelnikov slavjauoljubov ruskih. Ti vredni možje so pravi zastopniki in voditelji slovanske politike na Ruskem, narodna stranka ruska, ki no hodi z vlado nego z narodom. Shajal se je s Pogodinom Mihaljem, Homjakovim Aleksandrom, a posebno z Bodjanskim. Na Ruskem jo priliko imel poznavati življenje rusko v viših krogovih in med ljudstvom na ladanji, mogel opazovati vpliv zavodov absolutne države, nejednakost stanov in robstva; naučil so jc v mnogih rečeh soditi hladno, stvarno; gledal jo strani bolno in smešne posebnosti, klere so z daleč vidijo jasno in v krasni svetlobi. Kot prijatelj ljudstvu in šegavi pozornik življenja, nasrknl se je globokega črtenja nore-deb samovoljnih in boljarskih, kakor poprek vsega nasilstva proti osobni svobodi, vseh načel upirajočih se duhu časovemu, napredku in omiki. 1844 let« malega srpna se je vrnol v očevino, kder mu je ravnokar očo smrt pokosila. Kako nadrobno je poj mil razmere in ljudi, pokazal je pozneje v spisih o Ruskem, o čemur hočemo niže nekoliko pregovoriti. V tej dobi je pr>°b' čeval odbrano cvetje ruskega slovstva. 1840 prevzel je vredništvo „I'raiskvh
nika, brez ktere ne more nobenega govora končati. Prišel je potem predlog protivnikov do glasovanja, da se preide na dnevni red, ali padel jo s 13 glasovi proti 15, iu obveljal je Kukovčev, da se ta famozni poduk deželnemu odboru z obžalovanjem vrne. Osupnena je bila protivna sti anka, posebno pa okrajni glavar, ko je videl, da so naši zastopniki s kmetov in il trga Vržeja stali proti poduku in za zedinjeno Slovenijo kakor skala, —-da ni tako lahko našega izobraženega kmeta pregovoriti, kakor je lahko hrvaškega muža z gulašom in s poličem vina ob vso patnef spraviti. Ko BO se naši protivniki 2krat prešteli in so videli, da so padli, napravijo po dogovoru „reisauss" in zapustijo v veliki burji in vihri skupščino misleči , da nas bodo daljnega sklepanja nezmožuo storili. Po postavi mora 1 > i t i za sklepanje nad polovico zastopnikov, to je naj manj 16 nazorih. \li podpredsednik naše čitalnice gosp. dr. Ivan Farkaš, na kterega so protivniki računih, da bo ž njimi izišel, obnašal so je včeraj korektno in ostal jo v skupščini. Bilo nas je 16 in razpravljalo se je dalje. Obžalujemo jako, daje tudi naš okrajni glavar, kteri je bil dozdaj zelo miren in objektiven, s protivniki odkuril in se tako odločno v Rtrankini metež zapletel. Po našem mnenji bi mornl prvi reprozentant vlade zmerom objektiven biti in nad strankami stati. Se ve. ako jo okrajni glavar po višem nalogu tako delal, ima stvar drugo lice. Z včerajšnim sklepom jo okrajni zastop ljutomerski potrdil resolucijo svojega tabora o zedinjeni Sloveniji. Slava mu! — Po tem je bila po novi postavi prevažna volitev okrajnega šolskega soveta. Izvoljeni so sami izvrstni narodnjaki: Gosp. Ivan Kukovec, dr. Anton Klemončie, Franc Jurinec, prvi občinski svetovalec Vržejskega trga, Anton Božič, posestnik iz Itadoslavec in marljiv dopisnik „Novic" in „sl. Gospodarja", in Vatroslav Mohorčič, župan Podgrajski v okolici ljutomerski. Tako je odgovoril slavni Ljutomer „Slov. Narodu", da še njegove čete niso onemogle.
Iz Planine, 0. maja t— [Izv. dop.J Denes se je pri nas tudi okrajno glavarstvo skazalo vrednega somisleca ljubljanskega župana. Razglasilo je namreč ob 10. uri pri farni cerkvi in popoldne na Fncu, v bližnji okolici slavnoznani „ukaz", tiskan v uradni Laibacherici, in sicer i tem mističnim sklepom: „Tedaj vas prav iz dobrega namena opominjani, da si nikar ne nal.opljujte z nespametnimi rečmi nadloge in kazni na glave." --Kaj hi neki pisali švabski listi, čo bi se na Ruskem taki „ukazi" razglasili. Poznamo se. Pri tej priložnosti jo nek starokopiten možek ustil so , da so ho tudi prepovedalo tukajšnini „Sokokem" imeti na pokrivahu peresa in društvena znamenja. Dasiravno smo vajeni tacih in enačili ljubeznjivosti naših nemškutarskih patronov. vendar moramo odkritosrčno izreči, da se nikakor ne bojimo, da se bo z nami zdaj tako gospodovalo, kakor so včasih mogočni „\orsteherji". Omenjeno rovče se je gotovo navzelo švabskega duha svojega gospoda, ki je planinsko „Sokole", odhajajoče na Pivški tabor, ironično pozdravil: '„Na, dio vverden jetzt gleieh zu landosgeiiehtsiiltlicn ernannt." Ostanite pri svojih kopitih, eden v svojem haremu, drugi pri svojili opravilih, in mesto tacih pozdravil vzemite slovnico v roke in učite se jezika naroda, med kterim živite, da v vaših ukazih in oglasih ne bo po sto kozlov.
Iz Zagreba t>. junija —ič |Izv. dop) Ker sem vam v številu 62, obljubil poslati odgovor F. Kurelca na adreso, ktero so mu podali tukajšnji visokošolci (gl. število 50 „Slov. Nar.",) sedaj mi je biti mož beseda. Zato naj se čujejo one vrstice, naj odmevajo one vredne besedico, s kterimi jo dični in sluvutni Fran sprejel omenjeno inu adreso. Priobčim vam Franove besede v jeziku , kakor ga je on sam napisal. Saj je o njegovi pisavi resnico napisal glasoviti hrvaški pesnik Vladislav Vežic v „Nevenu" cd 1855 pisavši tako le : „ . . . pokaza so u našem narodu od nekoliko godiu čovek, koji shori narodnom rečju (besedom) o uzvišcniib i pleuieniliih ideali, tako dohitno i razumno, da bi ga i pastirica razumeti mogla ; koj siplje čistim peroni sam biser i dragulje ; koj bi mogao obogatit našu knjigu atemk&uion-jenu svojega uma."
■iiwiiwhibiiiii imiii u ■ i »in m mri  i wr r»'«wnrramr mri—i- iMurturuT-BT-.Jin^auajt^. **«io»5*iMN»»t>«iiWK^i
novin". onda samo po imeni vladnih novin, in „Ćesko včelv." Obema listoma umel je spraviti nenavadno razširjenost in vrednost, svojim živostnini ravnanjem dal jo blagotvoren in zdrav obrat novinarstvu. Kiju hi Meternikovi dobi postopal je toliko odločno, ka je vedno imel neprilike s cenzuro (da si inu je takratni cenzor čeških novin, slavni P. J. Sntarik gotovo po mogočnosti prizanašal). Ze mu je vlada htela odvzeti vredništvo, kar se je nenadoma oglasilo 1848. leto. V čisto slovstvenem pogledu jo znatno napredek pospeševal svojimi pisanimi, stvari v jedru se dotikajočimi pretresi, kterimi je ustanovil novo dobo napredka in pravega slovstvenega življenja. Tudi v tem se je moral težko boriti, ker povedal je vselo resnico brez lupine, bodi si, ka se je dotikala možakov, kteri so se mislili nedotekljivi, ter svojo drzno še-gavostjo raz.dražil marsiktero sebičnost. Osodno leto 1848 poklicalo jo H. na najobširnejšo javno delavnost, kteri se jo udal s vso gorečnostjo in neo-pešanostjo po odličnih svojih sposobnostih. Odstopiv od vredništva „Praž-skych novin" premenjenih dne 1. malega tvavna, izdal jc prvo čislo dobro-glasnih „Narodnih novin", kterimi je počel novo borbo za narodnost in svobodo politiško, za pravico in za prepričanje svoje. „Narodne novine" pridobile so si brzo nenavadnega razširjenja in vpliva v narodu, ter so morajo po pravici priznati za najznamenitejši časopis politiški avstrijskih Slovanov, cesar se ondašnji bogoslovci graški slovenske krvi živo spominajo: bil jim je zvezda vodnica, politiško veroučje, slovanski malik. Malokde jo imel politiški list v narodu toliko vrednost in moč ; ves narod je čita! v njih, jim verjel kakor sv. pismu, ter se na tenko po njih ravnal. Kanio sreče za nas Slovence, ako bi dotle dognali, ka bi, ne kakor na Češkem, vsak kmet prebiral politišk časnik slovenski, ki razpravlja dnevna vprašanja , nego konci vsaka vesuica in občina! Sicer omenjam, če bi le razumniki vršili svojo dolžnost, imeli bi lohko list podoben časniku „Narodni listi", in nu bi vsak pritepenec ali nemškutarček svojevoljno sukal z. našimi seljaki. Na noge !
(Dalje prih.)
Odgovor pak se glasi rVaše reči, čto mi ih napissstf, te u kaditu zaodevene na moje godovno predaste, u znuuien. kako velite »iskrene hvale i ljubavi ?erne,u ja i h primam s draga srdea i ne gledeć na čustvo koje vas ponutka ; nu več s toga radi ćto |e kde koja baš istinita. Tako je istina, daje tudjinstvo zagušilo dušu jeziku našemu. Djak je dosad koliko toliko disao, ako se i nije u njem pojavila miljahna duša naše starine Nu znajte, sinci, da ga čeka sudbina još i gorja Dosad nas je gnjavio pretežniji duh tudjega nauka i nemačkoga, latinskoga itd Nu toga duha u „hratekov prekodruvskih" neima, te ga hudo zanunit sila, izprvice sila zakona, uprave, škole itd., im koji ms pusle loskovac i konopac. Narod, kojemu svest tako jo lasno začopit, kojega visoki duhovnici pravo su ruglo i podsmeh, kojega poruk časka I« ne dočeka, dajo tudji lane: takav narod drugomu so čemu uenadaj ni odkoga, kamo h od onoga, koji po sebi surov i silovit, a mi se njemu tako sramotno podvrgli i povdali, i mukom zamuknuli.
„Istina je i to, da nanije današnja pisarija „trulež i m u t o ž." Vi se nadajte da bude i gorja, da nastane kaša truljaga i inut-ljaga. Ne samo zato, er nam se hude učit jeziku povse nekoristni! nit ipo-čeui na svćtu preporučenu, kojemu u nas ni klico ni žilice, te nam vseme ukrasti misli, nego i zato, čto pravednost božja dopustit nemože, da iz ustiu naroda tako lenčiva i neprionljiva, tako mlitava i otopela, tako mrtva, i ue-hajljiva, jezik so ozivlje tako ponuhan i sladjahan, tako žestok i krepak, a tako bogat i vrstan, i tako ugodan i boža9tven; nu božastvon, sinci moji, ne po našem trudu ni pridevu, ne po muci ni priglodu našem', er mi smo ga ponizili i potamnili, nego po dobroti, pa milosti božjoj. Mi ga neumemo ni održat i ohranit a kamo li uzvisit i ukrasit. Nas, unuke predičnn Jeropsko majke, nas ide po aziatsku kljinat, po Magjarski gjakor-lat, ili po Turski eglendisat. Čim s u jezici Francuski, Vlaški. Špan jurski itd. po d rti nam i stare kućo Rimsko; nu koje se divno sgrade po nastojanju ljudskom iz njih ponagradile! V njih se ugledaj nesretni H r v a č a n i n e. ti vlastniče bogata gradiva z a dv o-rove rajske, a no da čučiš ter izgledaš, nije li tko jači, da te kobači. Toliki se spomenici jezika nam i staroga i srednjega i novijega prašini oteli i sunce ugledali, nu tvojo ih glivičasto ruke ne premeću, tvoja nelakoma duša za njimi no hlepi, tvoje gluho uho za njih ne doznaje, tvojo utrnule oči zlata im ne vide tvoje srdee obninilo, to im se žilice tvoje ri raduju nit im odbijaju.   Kao da te odsudilo no smrt!
„Na tom putu, sinci moji, došao sam i do neistine vaše. Nečto sto velika sa menom naumili, nećto mi visoka namneli, i prinudili, tor ničtva manjega, nego da „rastvorim uzu" pismenosti našoj, i da budem nje „odkup-nikom." Ima tomu godin . čto takva i količina Varaždinskih uaenikov od meno zahtevala. Nemci pripisuju Lutlieru, da im jezik stvorio; Vlasi govore to isto o Dantu; nu ga je stvorilo, bud koliko ta dva pripoinagala, i jednini i drugim, vreme i prilika. Bilo ga i nam toga vremena! Vsakako se hoće za takvu pripomoć ; da si velik pisac. Tim ja odista nisam. Nijedno delce moje nije takovo, niti je osnovano tako, da može na potomko preći. Pak jo tuj i druga. Cto bi trebalo, da se naša plemena na jugu u jedno s bi ja j u, uz jednu knjigu pri staj ti, kako se, ima tomu trideset godin, i počelo : to se no samo dve zvrži, Slovenska i Bugarska, od južnoga jedinstva odćehnule, nu se našlo još i lažiprorokov, koji Srbije i Hrvato raz-kolit nuinišljaju, koji so ni srasli pravo nisu. Ja sam rad jedinstvu čitavoga juga. Ako sam ikoje dobro ućino, u tom ga scenim, čto k tomu jedinstvu napirem, čto ini je pero srednjim putem udarilo, ili barem udariti htelo. Jeste li vi moje ćudi udružujuće, to ja mogu zažmati na ono pohvale, čto mi ih vašo bobro srdee naklonilo, nu pod uvetom, da pojdete, kud sam ina-gnuo, da izvedeto čto sam naumio, t. j. da s t v o r i t o j e z i k, na kojim vsako poro u z pisati, vsako srdec pristati h tedne. U sredi ste,lagše vam to iz v e s ti n e g o o k r a j n i kom. Pritisnuti ste, a »proz nesreću sreća iznosi" veli Gundulie.
„Htćdoste odgovora: ovo vam ga; a ja vaš dok me živa."
To so goroče besede iz sna Kurclčevega, ktero vselej tolče za pre-milo domovino ; tukaj so izrečeni občutki, kteri so mu napolnjevali dušo, ko ga je mladost pozdravila kot jezikoznanca, kteremu je edina skrb in edina briga, kakor sam pravi „onako pisati, kako se pisalo, kad je Hrvat Hrvatski umio." V tej ljubezni do naroda in do jezika ne more pridnim in marljivim mladeničem zadosti priporočiti, a lenuhe nemoro dosti pokarati, ka ne berejo starožituosti svoje, ka jim zastonj leže knjigo sloveče ob starini in slavi naši ; zakaj neprebirati Frisinskoga rokopisa (v „Arkivu"), zakaj ne kronike hrvatske, zakaj ne stotine postav, kterimi so se upravljali in ladali gradovi kraj morja našega in dalje od morja — da so naučiš in jeziku in pošlosti naši. Za koga je pa pisal Dalmatin, Vrtovee, za kega pol Vodnik, Proširen, za koga fiundulič, Gjorgjić, Naleškovie, Budinić, Križanie in kdo našteje vse našo prvake, starenjako in priporoči prebogati poklad, za kterim bi imeli stegniti roko ; za kaj nam je vse to bogastvo jezika našega pred očesom, pa ga gledati nebi hoteli !
hiliiirni razgled,
Kaj je deželni predsednik kranjski na Dunaji poročil, kaj opravil, ni še nič prišlo med svet. Toliko pa je menda gotovo, da so tabori ne bodo prepovedovali, dokler ne bodo taborski programi ničesar imeli, kar bi bilo v nasprot|i s sed*njo ustavo. Tudi se ne ve, kako jo plemeniti Evbesfeld poročal. Po našem prepričanji bi bil moral reči : Med Slovenci ne bo miru, dokler se jim njihove tako pravične tirjatve ne izpolnijo. —
Delegacijam hoče bojda staviti vojni minister tirjatev , naj se dovolijo 4 milijoni za tako imenovano „mitrajese" . t. j. sikalnice (spritzen) za krogle.   Res ena najpotrebnejših potrebi
V ministerstvu so neki posvetujejo, ali naj bi ne nehali uradni časniki po provincijab. Čudno, da se še posvetujejo, ali naj nehajo ti „škan-dalblateljni", ki so vladi le sramoto, deželam pa stroške delali.
V Trstu so italijanisimi uabili rcvolucijonarno oklice, ki vabijo, naj se nikakor ne popusti misel zedinjenja z Italijo. Ko bi kaj enacega storili Slovenci!
Mrcvarenje laškega škofa jo še vedno na dnevnem redu onih politikarjev, ki se srečne le čutijo v obli/ji banjonetov in bričev.
Knjeza Sapieho so na Gališkcm demonstrativno sijajno sprejemali in pozdravljali, ker se je odpovedal deželnemu maršalstvu. — Za Galicijo je menda cesar potrdil naredbo, da se ima poljski jezik upeljati v vse Rusini bodo kakor se kažo zopet za pečjo ostali. Lopa
javno življenje.
to!  -- Poljskih   poslancev   še   vedno   kteri   odloži svoj
ravnopravnost mandat.
Češke srenje iu okraji ne bodo volili šolskih svetovalcev po sedanji vsiljeni šolski postavi. Češki nadzorniki od vlade imenovani večidel ne bodo sprejeli imenovanja.
Iz Pake se bozojavlja »Politiki." Udje tukajšnjega pevskega društva Jllason'1 in telovadskega društva „Sokol" so bili, ko so se vračali od tabora" na Zvičinu, od Nemcev iz Velike Borovice napadeni. Nemci so metali kamenje na Slovane. Nekoliko udov društva „Hlason" je ranjenih, nekoliko nemških razgrajačev so takoj zgrabili in v Pako odpeljali. - Radovedni smo, kako bodo nemški časniki glodali ta oreh. Hic Rhodus, hio salta. Tu pa ne bomo brali o miroljubnih meščanih, ktere so suroveži na javni cesti napadli.  Ja bauer, das ist vvas anders!
V ogorskem zboru so pri specijalnem besedovanji o adresi kar s kratka zavrgli vso nasvete, ktere je stavila opozicija. Novo tako ravnanje večin proti manjšinam ni, ravno tako malo novi pa so tudi nasledki takega gospodarjenja. Kakor je trmoglavnost posameznih spravila Avstrijo toliko da no na kant, tako bo tudi Ogerska imela prej ali slej obžalovati nasledke svoje neprevidne trme.
V Florenci se bo menda začelo škandalezno obravnavanje proti nekterim udom postavodajnega zbora, ki so se dali pri oddavanji tabako-vega samotržja nesramno podkupiti. Bi se dalo več enakih dogodeb povedati!
Kazim stvari.
* (Politično društvo na slovenskem Štirskem.) Od osno valnega odbora slovenskega političnega društva štirskega smo naprošeni, naj naznanimo, da se snidejo prihodnji torek, t. j. 16, t, m. društveniki tega društva in sicer ob 8. uri zvečer k prvemu javnemu zboru v prostorih mariborske slovensko čitalnice. Na dnevnem redu stoji v prvi vrsti volitev društvenega odbora, potem nasveti osnovalnega odbora iu nasveti posameznih družabnikov. Želeti je no le, da bi se do tje oglasilo šo mnogo novih udov, in da hi jih nabiratelji po deželi do teh dob semkaj naznanili, ampak posebno, da bi so tudi mnogo zunajnih udov udeležilo ustanovitve toliko potrebnega društva. Društveni namen je tako blag in važen, doneski in druge dolžnosti družabnikov tako majhne, da naj bi se nobedon koliko izbujen Slovenec na Štirskcm ne obotavljal vsaj indirektno priskočiti domači stvari, na kteri s toliko marljivostjo in toliko podporo od zgoraj glodajo in podirajo narodovi nasprotniki.  Torej lopato v roke!
* (V dokaz,   da naše ljudstvo  slovenske knjige rado bere) naj služi došlo nam sporočilo, da se je že večkrat omenjeno slov. brošure „Čujte ..." do sedaj šestnajststo iztisov prodalo, tako da se brošura v drugo mora natisniti, ako se izraženim željam in naro čilom hoče zadostiti.   Vsaki nepristranski presojevalec te knjižice mora pri trditi, daje v mirnem in podučnem smislu spisana in da ravno zato poduku prostega ljudstva najbolje služi.   Do zdaj so to brošuro najbolj pri vatne osebe in posamezni narodovci si naročevali iu jo med kmetstvom razširjali; želeti bi bilo, da bi se tudi slovenska društva na njo ozrla m jo med svojimi udi razširjevala. Kajti poduka, poduka je našemu ljudstvu pred vsem treba, da se bodo po njem slepivemu uplivu nasprotnikov laže v okom prihajalo, in da bode politična značajnost, ktera jo prvi in glavni faktoi javnem življenji, vedno širše panoge in korenine med Slovenci poganjala. Zato se, narodnjaki in slov. društva, z obilnimi naročili podvizajte. Brošura se naročuje pri založniku prof. J. Pajku v Mariboru.
* (Naši davkarski uradniki.) Finančno deželno ravnateljstvo v Gradcu jo bojda sklenilo vpeljati slovenske davkarske knjižice in so med drugimi obrnilo tudi do okrajnega glavarstva v Brežicah s prošnjo, naj Gradec naznani, koliko bi se knjižic v ondotnem okraji rabilo, in ali jih ljudstvo tudi želi. Ko jo ondotni davkarski sprejemnik o tej novi spremembi zvedel, obšla ga je strašna ohupnost, kajti videl je, da se mu v nekoliko zasuče „schinunol", po kterem je delal svojih trideset let ~ en dan tako kakor drugi, in v sveti jezi je rohnel: „Das ist vvieder alles angestiftet und angehezt, dor bauer versteht ebeusovvenig deutsch, wie euer slovenisch! (To jo zopet vse podkurjeno in naščuvano, kmet tako malo ume nemški, kakor vašo slovenščino.) Mož se imonujo \Veninger. Ko bi pisali mi nemški list, rekli bi: \Veniger kanu dor mann doch nicht heissen , kar tudi zdaj šo rečemo, da bo imela zvita glava kakor pri naši razsodbi, ktero smo morali nemško tiskati, zopet priliko staviti svojo leščerbo pod mernik in modrovati: war ihm g'wiss zu schvver uni zu langvveilig das zu iibersetzen , oder am čude bringt er's gar nit zam!
* (Šolsko nadzorni št v O na Češkem) je prišlo kakor poročajo praški časniki povprek v roke najhujših narodovih nasprotnikov, kterih na njihovem mestu ne bo vodila omika in dobra odgoja mladega zaroda, ampak fanatičen „furor teutonicus", ki je v tako lepem cvetu, kakor menda še nikdar ni bil v Avstriji, ko ravno zdaj.
* (Tabor pri Frnetiču) blizo Trsta bo. kakor je bilo že oznanjeno , 20. junija, ako osnovalni odbor kmalu dobi dovolitev, ktera jQ bila zagotovljena. Če se vendar dovolitev preveč zakesni, preloži se tabor na 1. nedeijo meseca julija. Ako bi se tabor preložil, naznanimo po slov. časnikih. Odbor za tabor.
* (Dr. K 1 u n) je postal ministerijalni svetovalec v kupčijskem ministerstvu in ostane do prihodnje volilne dobo tudi poslanec kranjsko dežele. Med tem se bo vedel g. doktor pri svojih talentih že toliko podstaviti in utrditi, da se mu ne ho treba za slovensko ljudstvo brigati, kakor se je tudi do zdaj zanj samo brigal — razen pred volitvijo!
* („Laibacher Tagblatt") si v svoji ohupnosti domišlja, da smo zavihteli zadnjikrat resnico nad njim. Naj si ne dela praznega upanja: zopet in zopet ga bomo krenili po rokah in ko bi delal šo bolj — neumne grimase, kakor do zdaj. Nago morkovico, in ko bi še tako dolgo jezike kazale, dandenes niso nikakor več nenavadne prikazni: čem bolj pa se proti-naravno oblačijo v pisano kulturne cunje, tem bolj so smešne!
* (Omika v Nemcih) 5. t. m. jo bilo v Ljubnem (Leoben) ko-nečuo obravnanjo proti nekomu J. Wulfmeierju, ki je v jezi svojemu sosedu prst ogriznil. Zarad tega je bil obsojen na 3 mesece ječe. Ko je obsojenec svojo osodo zaslišal, se jo jel hudo pritoževati, da je kazen preostra in rekel: „Jaz si dam tudi prst odgrizniti, če mi te .°. mesece zaprinesete." Na to je molil predsedniku svoj prst in ga prosil iu prosil, naj mu vendar mesto kazni odgrizne prst. Ker seveda to ni šlo, se je mož pritožil. Ko bi se kaj tacega zgodilo na Slovenskom , kako bi kričali nemškutarji o slov. barbarstvu !
* (N a d š k o i Sp. L i t vi n o vi č) je 4. t. m. 59 let star umrl v Lvovu. Od leta 1861 do 1864 je bil ranjki državni poslanec in je podpiral Schmerlingovo politiko: od leta 1864 sem je sedel v gosposki zbornici. 17. febr. 1867 je bil imenovan za namestnika deželnemu maršalu na Gališkem.
* (General Dežman) je prosil ministerstvo, da naj ono gleda na disciplino fesorji ne morejo već brzdati slov. divjakov, ko bi no vedel, da generala Dežinana le narodnost bode, ne pa slaba disciplina. Mar ne vemo, kako so skrbni nekteri profesoji in vneti za disciplino, da opravljajo šo celo policijska dela, ako jo treba iti k dijakom na dom stikat po slovenskih listih? mar no vemo, koliko „špiceljnov" so najeli, da so vohali po Vižmarjib, kteri študent je na taboru in kterega ni? ni li znano koliko zborov jo sklical ravnatelj samo zavoljo dijakov taborcev? koliko bi jih bili radi izključili zavolja tega Tagblattovski profesorji? In v promemoriji pravi hudi in bledi general, da ni disciplino v šoli! Da, pravične disciplino ni! — V svoji promemoriji tudi prosijo nemškutarji, da se odpravijo vsi profesorji, ki politikujo v šoli, ki netijo narodno razdraženost med mladino. Zoper to pa se ne da ničesar reči; da še celo želimo in z nami gotovo vsak Slovenec, da to reč tudi dež. poslanci v roko vzenid. Gotovo bodo stregli s tem vsem volilcem ; kajti kdo rad čuje, da psujejo tujci njegovo domovino, od ktere se žive, s „s< hvvoinlandom ?" da burke brijejo iz sklepov taborskih, nasvetejših želj njegovih, in to v šoli? kteri oče ima rad da njegovemu sinu izbijajo narodnost nemškutarski profesorji, mesto da bi ga izobraževali? — Vsa Ljubjana ve, kteri so tisti profesorji, ki si tako kratijo učne ure in netijo razdraženost narodno med dijaci; le oče promeniorijin je drugače slišal, ali pa jo pozabil imena: Pirker, Heinrich, Griiuvvald . . , sicer bi bil — modro molčal!
v posebni promeniorji slavno v šoli ljubljanski, češ da pro-Vsak bi moral pritrditi temu,
* (Ne imej dvojne mere niti dvojne vage.) Te besede SV. pisma ima ljubljanjski ščuvarsko-nemškutarski časopis obrnene proti Slovencem in Cehom. Ali obračajo so zoper njega. Tu le malo pričico. Z vidnim veseljem ene dni prej isti Dežmnnov list pripoveduje to-le dogodim: V neki ljubljanski gostilnici bi bil narodnjak Slovenec rekel: „prav je, da so bili turnarji tepeni, zakaj so šli na kmete, naj bi bili doma ostali, pa se jim ne bi bilo nič zgodilo " Na to je nek nemškutar pristopil in narodnjaka za uho udaril. Ko je ta hud bil, djal je nemškutar: „Le bi bil doma ostal, pa bi ne bil dobil klofute." — Opomnimo mimogrede, da je ta pripoved najbrž zlegana, ker v slovenski Ljubljani bo nemškutar, ki bo domačinu zaušnice dajal, težko zdrav rebra odnesel. To pa konstatiramo, da je oni list (in za njim vsi dunajski) to stvar z vidnim d opadaj enjein prinesel. Zakaj? Zato ker jo (ali ker pravi dajo) nomškutar Slovenca udaril. Če je tu tudi samo zaušnica, v Jančem pa so bili rovolvorji in koli, je stvar v principu ena, t. j. surova sila. Vidno je torej, da „Tagd." nam nasproti želi vsega in vse odobrava; ker so pa ošabni fantini z nemškimi želodi na klobukih podplate morali kazati, vpije in se zvija. Tako ti značaji (!?) sami principom, ki jih postavljajo, v zobe pljujejo.
* (Z naslovom »Potreba delavcev društva za Sloves-ce v Trstu") spisal je gosp. Vekoslav RaiĆ 16 strani obsegajočo knjižico, v kteri je razjasnil namen in načela tega Slovencem tako živo potrebnega društva. Knjižica so dobiva pri pisatelji za 10 kr. Kdor zunajih rodoljubov knižico želi, naj pošlje na naročene iztise primerni znesok vredništru „Primorca." - Omenjeno delo je za vse Slovence važno, lier se bodo v društvo sprejemali tudi zunanji udje. — Naj bi slov. rodoljubi marljivemu novemu delalcu na narodnem polji segli prav izdatno pod pazduho.
* (Čujte!) Ravnokar — piše Primorec — je mestni odbor v svoji lastnosti kot deželni odbor poslal prošnjo do vlade , naj so tržaški okolic bataljon postavno razpusti. Tudi gosp. vladni namestnik so je v tej zadevi obrnol do ministerstva notrajnih zadev. S tem nam tržaški mestni očetje dajo nov dokaz, kako spoštujejo Trsta historične pravice; in svobodoljubni g. Moring, kako srce ima za Slovence !
Lastniki. Dr. Jož« Voiiiijak in druifl.
Tiskar Kduard Jnnžlč.