teto XIV. I^Stev. 291 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE 25 -67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llubljana FranCiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 Maribor, 21. In 22. decembra 1940 naročnina na Mesec Preleman v onravt >11 oo oottt 14 din. Dosttvllen na dom 16 din tnlina 30 din. POSTNI C P If OVNI PACON« 11408 Cena 1 din 1*— j Pred spremembo fronte v Albaniji Grki poroča|or da so uspešno zaključili bo’e na raznih frontnih odsekih — Iz neuradnega vfra pa pravijo, da so dosegli razne važne strateške položaje, ki bodo vplivali na nadaljnji razvoj fronte — Italijani poročajo le o bojih — Pomorski napad na Valono italijansko uradno poročilo RIM, 21. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo z grškega bojišča: Na grškem bojišču trajajo na odseku 11. armade hudi boji. Včeraj so bile na več krajih hudo bombardirane koncentracije sovražnikovih čet. štiri sovražna letala 80 bila sestreljena. Naša letala »Pichia-telli« so napadla neko ladjo in jo potopila. Naša letala so bombardirala in s strojnicami obstreljevala tudi zbiranje melia-nutiranih vozil ter konvoje. Pri poskusnem napadu sovražnika proti Valoni, ki je bil izvršen 18. t. m., so naši lovci sestrelili Iri 'etala tipa Blenheim. RIM, 21. dec. Ass. Press. Dopisnik •»Messagera« piše, da je sneg popolnoma •spremenil sliko na fronti. Okopov in frontne čste škoro ni v'deti iz letal, kar otežava bombardiranje. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 21. dec. Atenska agencija jaclja: Uradno poročilo vrhovnega povelj. 8tva št. 55 ugotavlja, da so grške čete po uspešnih bojih zavzele nove položaje v sovražni fronti. Ob tej priliki je bilo ujetih VeČ italijanskih vojakov in častnikov, med njimi en podpolkovnik. Zaplenjenega je mnogo vojnega materiala in nekaj topov. Sovražna letala so bombardirala otok ueukadijo. Posebne škode ni bilo, ljudskih Zrtev tudi ne. | od juga v omenjeno reko. S tem stoje Grki okoli 25 km severnozahodno od Te-pelenija, kar ne pomeni nevarnosti samo za Tepeleni, ampak tudi za vse ozemlje za njim na severu in severovzhodu. Drugi sunek, ki so ga Grki izvršili tudi po gorovju, je bil usmerjen na gorovje Griva, ki leži med Tepelenijem in Himaro, odnosno morjem. Grki so že pred dnevi j po silno krvavih bojih osvojili vrh Sko-l vovik na pogorju Griva in se ubranili 1 vseh italijanskih protinapadov, sedaj pa | so vdrli v povirje reke Sušice in zavzeli vas Karafat, ki leži ob cesti iz Himare v Valono, okoli 12 km severno od Himare. S tem je nastala zelo resna nevarnost, da bodo obkoljene Italijanske čete ne samo v Tepeleniju, amoak tudi v Himari. Klisuua, Tepeleni in Himara torej ne pomenijo strateško več veliko, ali so zasedene ali ne. Verjetno je, da so zato točne danes prispele vest’, da so Italijani te tri kraje že pričeli Izoraznjevati, ali da so jih že izpraznili. Ako se to zgodi, bi sc fronta izravnala potem pred Valono, ki | je bila včeraj tud' z morja močno hom-' bardirana. Pred Valono je namreč pri-spelo v dveh skupinah angleško bojno brodovje in sestrelilo na mesto in pristanišče okoli 100 ton granat in drugih izstrelkov, kar je povzročilo hudo razdejanje. Angleške ladje so na severu dosegle celo Drač. Na vsej poti niso naletele nikjer na italijansko vojno brodovje. ANGLEŠKE LADJE PRED VALONO LONDON, 21. dec. Reuter. Angleška admiraliteta je včeraj poročala: Lahke *n težke enote angleškega sredozemskega brodovja so zaplule v Jadransko morje, da vznemirjajo sovražnikove prometne zveze med Italijo in Albanijo, Poveljnik angleške mornarice na Sredozemskem morju je poslal o tem dejanju tole poročilo: V noči med 18. in 19. dec. je neka skupina bojnih enot, sestavljena iz križark in rušilcev, priplula pod poveljstvom kontreadmirala Prlhemwayte-la v Jadransko morje pri Bariju in pri Draču. Srečala ni nobene sovražnikove ladje. Tisto noč je neka skupina bojnih ladij pod poveljstvom vrhovnega poveljnika brodovja plula skozi Otrantsko ožino in hudo bombardirala Valono, glavno središče za oskrbo Italijanov v Albaniji. Brodovje je oddalo skoraj 100 ton eksplozivnih granat. Ves čas teli operac* niso angleške enote trčile ob nfitakrše« sovražnikov odbor. PODROBNOSTI O NAPADU KAHIRA, 21. dec. Reuter. Dopisniku Reuterja je pripovedoval neki častnik, kako je bilo na angleških vojnih ladjah, ko so včeraj bombardirale Valono in prišle v Jadransko morje. Na grških mejah je ležal sneg in strašna burja je pihala, ko so angleški rušilci krenili proti Jadranu. častnik je bil tudi v Narviku ter ae mu je zdela ta vožnja slednji močno podobna. Na italijanski strani Otrantskeg« preliva se je sem pa tja pokazala kakšna luč. Ob luninem vzhodu so se pokazale albanske gore. Stroji so delovali 8 poln« paro, topovi in torpedne c®vi pa so bik uperjene proti obali. Med tem so angle. ške oklopnice in križarke že pričele streljati na valonsko pristanišče. Mi smo bik vodje flotilje ter smo prispel) do višine Drača, kjer smo dobili lakonični telegram, da je bombardiranje Valone z uspehom končano. Ko smo se ob obali vračali, smo opazili v pristanišču veliko požarov. Ves čas nismo opazili niti ene sovražne ladje. REUTERJEVA POROČILA ATENE, 21. dec. Reuter. V grških urad. nih krogih izjavljajo, da so grške čete v z®dnjem času zavzele nove položaje t^r z ^Pehom kronale vse svoje akcije. ATENE, 21. dec. Reuter. Italijanske če-te so zapustile Tepeleni In Klisuro, obvla-{*aio pa obe mesti še s topovi. Ob obali so •tajjjani s tanki naredili več protinapadov. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH ATENE, 21. dec. ZPV. Dasi navajajo Krška uradna poročila samo na kratko, !*? so grške čete izvršile vse operacije, 1 so jim bile naročene, z uspehom in ?Svojile nova ozemlja, nc imenujejo nosnih konkretnih krajev. To je preizkusna grška uradna taktika, ki ne dovoli, a hi se razglasila osvojitev kakega Remija ali kraja, preden ni to ozemlje Popolnom konsolidirano in je ustvarjena nova, trdna obrambna črta. Iz za-ebnega vira je pa bilo mogoče izvedeti, a pomeni grško uradno poroč lo, da so Zaključen! boji za važne postojanke in da je treba sedaj, ako se Grkom posreči hraniti nove zavzete položaje, premik ^fonte znatno naprej. Točno je, da so se Obleganje trdnjave Bardije Angleži še da^Je oblegalo italPansVo Bardio, v kateri se ltall|anl kliub slabemu položaju junaško upirajo — Na ostalih odsekih je sedaj potrebna konsolidacija zavistsga ozemlja, se prej ofenziva ne bo nadaljevala , 'J' vse zadnje dni boji v glavnem le za ul Važnc postojanke: Klisuro, Tepeleni in ttmro. Razne agencije so poročale, d'1 ;° Grki te kraje že osvojili, vendar se j da je :.,;azalo, da so bila ta poročila prezgod •la' dasi niso bila napačna. Res je nain-■> so Grki v omenjene krale več ali 1ani že vdrli, seveda le na periferiji, to-a Italiiani so »ih močno brarnll in s pro-'.'h^Padi prisil il zopet k umiku. Tako sc !e vršilo na teh boHŠČih premikanle ka-,'°r "a šahovski deski. To je prisililo Gr-' e> da so segli po drugačni, doslej že do-2r° Preizkušeni taktiki; medtem ko so J*1!* naoadali te glavne postojanke, so z r^iml četami pričeli napredovati po /eberih pogorij, ki iih obkrožajo. Tako j? Ie Grkom na osredjem odseku oosrc-„ 0 napredovati sevemovzhodno od KU-',r° navroror na norovio Skmoari, kjer tov fete na vse1l ffrcben'h in so hirii že deloma v rioMno reke Osu-‘e ter dosegle rečico Bako, ki se izliva zato ITALIJANSKO VOJNO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 21. dec. Sefani. Italijansko vrhov-iz Afrike: Na obmejnem področju Cire-najke je naše topništvo uspešno odgovarjal ona akcijo sovražnega topništva in motoriziran!li čet na bard!jskem odseku. Pri svojih akcijah s strojnicami in bombami so bile skupine naš’h letal napadene od sovražmh letal. Pri spopadu sta bila sestreljena dva »Hurricana«. Eno naše lovsko letalo se ni vrnilo na svoje opo* rišče. V noči od 18. na 19. december‘so naša letala bombardirala Aleksandrijo. V vzhodni Afriki so bile na sudanski meji v akciji naše prednje stražne čete in topni, štvo. V bliž’ni Metenmaja so bile dne 19. t, m. poškodovane zaloge in obrambne naprave sovražnika. Naša letala so 18. t. m. bombardirala in razpršila sovražne čete, ki so bile na pohodu severno od že. lezniške postaje Eribe. Poškodovano je b;!o tudi železniško križišče Haiya Jutnc-tion. ANGLEŠKA POROČILA KAHIRA, 21. dece. Reuter. Angleška letala stalno napadajo oblegano Bardijo in pa Derno. V Bardiji sta dve italijanski deviziji, dobro oboroženi in založeni s hrano, ne dobivata pa podpore iz zraka, ker obvladajo angleška letala zračni prostor. Včeraj je bilo sestreljenih 5 Italijanskih letal, KAHIRA. 21 dec. Reuter. Tretji dan napada na Bardio so se angleške operacije izpremenile v obleganje pristanišča. Italijanska posadka, ki je dobro založena z vsem, daie močan odpor do skrajnih sil. Ni noben*h podatkov, da skuša maršal Grariani dobi*! pojačenja iz Tobruka. Če bi do tega prišlo, bi transport novih čet gotovo ne uspel, ker imajo Angleži pod kontrolo cesto iz Tobruka v Bardio. KONSOLIDACIJA FRONTE KAHIRA. 21. dec. CBS Angleška ofenziva v Libiji je prešla v fazo, ko je treba konsolidirati zavzete položaje, preden se lahko nadaljuje večje operacije. Pred vsem je treba popraviti uničene komunikacije z zaledjem in zagotoviti stalen dovoz orožja, municije, hrane in čet iz silno oddaljenega Egipta. Zaradi tega n« mogoče pričakovati, da bi se nadaljevanje ofenzive v prvotnem tempu moglo pričeti že kar takoj. Razen tega se boji za obkoljeno Bardijo bijejo še vedno, Italijani branijo zelo odločno trdnjavo, dasi je njihov položaj od ure do ure slabši, zlasti ker so odrezani tudi po zraku od vsake zveze z glavnimi italijanskimi četami, ki so se umaknile proti Tobruku. Ameriški oboroževalni urad WASHINGTON, 21. dec. Reuter. Roosevelt je zjavil, da se ustanavlja nov urad, ki bo vodil proizvodnjo orožja za državno obrambo. Vodil bo ogromen oborožitveni program, obenem pa skrbel za dobavo orožja in streliva Veliki Britaniji. Predsednik obrambne komisije, Knudsen, bo obenem direktor tega urada, namestnik pa Helman, član komisije za državno obrambo. Ta se bo tudi bavil s problemom delovne sile. V uradu bosta tudi vojni minister Stimson i-n mornariški minister Knox. Komisija za državno obrambo ostane v sedanjem sestavu. Urad za oboroževanje bo začel delovati v teku desetih dni. Roosevelt je izvedel to ustanovo na osnovi zakona, ki ga pooblašča, da sme v primeru potrebe reorganizirati izvršni odbor državne obrambe. Urad bo imel vsa pooblastila za Izvrševanje Čim širokopoteznejše akcije za oboroževanje in pošiljanje pomoči Veliki Britaniji. AMERIŠKA LETALA ZA GRČIJO ATENE, 21. dec. ZPV. Predstavnik grške vlade je izjavil, da bodo USA v kratkem poslale Grčiji 30 bombnikov najmodernejšega tipa. PODALJŠANO OBSEDNO STANJE V TURČIJI ANKARA. 21. dece. Reuter. Obsedno stanje, ki je bilo razglašeno pred enim mesecem nad evropsko Turčijo, je podaljšano za tri mesece. [ STANJE DRŽAVNE PRIPRAVLJENOSTI ! NEW YORK, 21. dec. Havas. V nava dno dobro informiranih krogih pravijo da preučuje Roosevelt možnost razgta sitve »stanja državne pripravljenosti« kar bi mu omogočilo mimo ostalega tud ukiniti določila o osemurnem delovniku mobilizirati pošte in radiooddajnice z 1 obrambne namene ter izdati tudi drug« ukrepe. Smvflli Rvdz pobegnil VICHY, 21. dec. Ass. Press. Poljski maršal SmygH-Rydz, ki }e W1 interniran v vasi Dragoslavele v Romuniji, je u Nemška policija pomaga loviti pobegli maršala. Vsa pristanišča so pod kontrc Stran 2. »V e C e r n I k« V Mariboru dne 21 XII. 1940 Francija na novem usodnem razpotju Nova pojasnila izza ozadja Lavalove afere — Nemc a zahteva baje sodelovanje Francije v vojni proti Ve.iki Britaniji, čemur se Pčtain upira — Petainov cdstop bi pomenil priključitev Weygandovih vojnih sJ Angliji NEW YORK, 21. dec. Ass. Press. Kakor poročalo ameriški listi iz raznih virov, ki se v glavnem vsi strinjajo v glavnih ugotovitvah, je treba pričakovati, da z izločitvijo Lavala iz francoske vlade v Vichyju in potem njegovo izpustitvijo iz internacije na nemško zahtevo, »francoska afera« nikakor še ni likvidirana, ampak je nasprotno mogoče pričakovati še zelo važne dogodke, Vichyjska vlada je zašla „v izredno težaven položaj, iz katerega, kakor izgleda. še ni videti nobenega jasnega izhoda. Kriza se ie začela s tem, da je Laval na svojo roko paktiral z Nemci in v načelu že pristal na to, da se Francija pridruži velesilama osi v boju proti Angliji ter ji, v primeru eventuelne potrebe, tudi formalno napove vojno. Laval se je baje obvezal, da bo zaenkrat stavil Nemcem na razpolago vsa pomorska in druga oporišča na francoskem Sredozemlju, ki naj bi jih uporabili za pomoč Italiji. Obenem naj bi prisilili Anglijo, koncentrirati v Sredozemlju močne pomorske sile, s čimer bi oslabili angleško mornarico pri njeni obrambi Anglije same. Petain je za to izvedel in je zato Lavala odstranil in ga dal internirati, toda na nemško zahtevo je moral imenovati drugega zagovornika popolnega sodelovanja z Nemci, Flanai-na, za zunanjega ministra, Lavala samega pa izpustiti iz internacije. Laval je hotel zlomiti Petainov odpor proti imenovanim načrtom s tem. da bi spravil vlado v Pariz ali Versailles, kjer bi bila pod direktnim nadzorstvom nemških okupacijskih sil. Lavalov načrt se sicer ni posrečil, ker je zanj prezgodaj izvedel maršal Petain, toda tudi Petainovi protiukrepi so spodleteli, ker se je moral ukloniti nemškemu pritisku. Sedaj pa stoji Petainova vlada pred težko odločitvijo, ki jo terja od nje Nemčija. Kakor se je izvedelo, je prinesel odposlanec Brignon iz Pariza v Vi-chy nemško noto, v kateri zahteva Nemčija od Francije dovoljenje za uporabo francoskih sredozemskih pristanišč kot oporišč za nemško mornarico, letalstvo, prevaženje vojaštva itd. Dalje naj francoska vlada dovoli prevažanje nemških čet v ta pristanišča, kakor tudi v Italijo. Končno pa zahteva Nemčija kot garancijo za izvršitev prevzetih obveznosti zopetni Sprejem Lavala v vichyjsko vlado. Toda zdi se, da so vse te zahteve šele uvodnega značaja, ker bi služile 1** zato, da bi Nemčija spravila Francijo v položaj, da bi se morala tudi aktivno angažirati v vojni proti Angliji, in to pred vsem s svojim vojnim brodovjem. Kakor pa poročajo dalje nekateri ameriški listi, je Nemčija trdno odločena, izvesti svoje načrte tudi v primeru, ako bi Pč-tain te predloge odklonil. Na meji še ne-okupirane Francije So zbrane močne nemške bojne sile in je zelo verjetno, da bi Nemčija v takem primeru zasedla vso Francijo, ali vsaj one točke, ki se ji zde potrebne za nadaljevanje vojne, odnosno za pomoč Italiji v Sredozemlju. Petain se tem načrtom baje upira, ker se zaveda, da bi v tem primeru Francija izgubila se zadnjo besedo, ki jo ima na doslej nezasedenem ozemlju in ker je več ko gotovo, da bi se v tem primeru vse kolonije odcepile od francoske vlade. Zcpet večji nemški lelalski napad Kakor poročalo danes iz Londona, so nemška 'etala izvršila v pretek’! noči zopet veeti napad na eno izmed angleških mest, in sicer tokrat na L verpool — Angleška letala so na-padia znova Beriin in druga mesta — Uničevalne akcije na morju VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 21. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Neka podmornica javlja, da je potopila 40. sovražnikovo trgovinsko ladjo ter tako dosegla 208.975 tonaže potopljenih sovražnikovih ladij. — Neko sovražnikovo letalo je napadlo s torpedom neko nemško ogledniško ladjo, ki je takoj začela krepko protiletalsko streljanje in nevarno zadela sovražnikovo letalo, ki ni zadelo svojega cilja. Letalstvo je v teku včerajšnjega dne izvedlo ogledno delovanje nad Anglijo. V St. Ge- orgeu prekopu južno od Carnbom-Po‘nta smo potopili neko sovražnikovo ladjo z 12.000 tonami. V noči med 19. in 20. decembrom so borbena letala uspešno napadla važne vojne cilje v središču Londona. Angleška letala so vrgla preteklo noč bombe na zahodno Nemčijo in povzročila neznatno škodo. Ubita sta dva civilista, ki sta se nahajala zunaj zaklonišča. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 21. dec. Reuter. Letalske ministrstvo javlja: Angleška letala so no- coj bombardirala Berlin in invazijska pristanišča. Nemška letala pa so naredila velik napad na Liverpool, ki je trajal več ur. Škoda je velika, žrtev pa ni preveliko število. Gorelo je več tovarn, vendar je bil ogenj kmalu pogašen. Nekaj bomb je padlo tudi v drugih krajih. TORPEDIRAN PARNIK MADRID, 21. dec. Stefani. Po vesteh iz Berlina ie bil 5562 tonski angleški parnik »Carlton« torpediran 400 milj zahodno od angleške obale po neki nemški podmornici. Ameriški božični dar Angliji? LONDON, 21. dec. Reuter. Dopisnik »Daily Sketcha« poroča iz Washingtona, da pripravljajo v USA Veliki Britaniji za Božič nenadejano obdaritev. Podrobnosti so še tajnost, znano je Ie, da interesirata Roosevelta v glavnem dva problema: povečanje proizvodnje letal in rušilcev. V Washingtonu so prepričani, da je pove- čana akcija letalskih napadov na angleške industrijske centre bila posledica dejstva, da nasprotniki Anglije pričakujejo v krat. kem večje pomoči Veliki Britaniji iz Amerike. Zato tolikšni napori, da se izvojuje odločitev, preden bo po krepki ameriški pomoči postala nadaljnja vojna z Anglijo iluzorna.« Sestanek vodstva komunistične stranke MOSKVA, 21. dec. DNB. Tukajšnji listi objavljajo na prvih straneh z velikimi črkami po Stalinu podpisani poziv, s katerim odreja, da se dne 15. februarja prihodnjega leta mora sestati k zasedanju osrednji odbor komunistične stranke. Na dnevnem redu zasedanja so sledeče zadeve: 1. delovanje stranke na področju industrije in prometa; 2. vprašanje organi- zacije. Predstavništvo stranke, ki je od zadnjega sestanka meseca marca lani dobilo znatna pooblastila, je sestavljeno iz zastopnikov raznih strankinih organizacij, krajev in avtonomnih republik, ki so sestavni de! SSSR. Predstavništvo se sklicuje samo, kadar je treba razpravljati o res važnih vprašanjih strankine politike. svet bo imel od njene kolonialne politike na severu Afrike koristi. Maroko je miren, zbral se je okrog sultana. Njegove lutke so odprte svetovni trgovini. Maroko je ponosen na svojo neodvisnost, zato tudi potrpi v sedanjih prilikah, a je prepričan, da njegova suverenost ne bo pogažena. TUNIS, 21. dec. Havas. Arabski list »El Nahda« piše o tradicijah Francije v prekomorskih deželah ter ugotavlja, da je znala v duhu solidarnosti z domačini ustvariti francosko kulturo ter dvigniti nivč civilizacije, hoteč pomagati domačinom k vsestranskemu napredku. Francija je vedno spoštovala religiozne tradicije muslimanskega ljudstva. Francija je v Tunisu našla vso pomoč. Tunis tudi ni nikoli iskal tuj pomoči proti njej. Boji na meji francoske Indokine BANGKOK, 21. dee. Siamsko letalstvo je bilo zopet zelo aktivno, in sicer zaradi represalij proti tndokini in bombardiranj, ki so jih pred nekaj dnevi izvršila francoska indokinska letala nad siamskim ozemlje. Na več odsekih siamsko-indo-kinske meje se je razvila živahna topniška aktivnost. Francoske baterije so so predvčerajšnjim pričele streljati na neko siamsko topniško ladjo na reki Me- kongu pri mestu Lakongu. Siamska ladja je pa tako spretno manevrirala, da sploh ni bila zadeta. Pač pa je pričela ona sama uspešno streljati na francoske baterije in jih je prisilila k molku. ŠANGHAJ, 21. dec. Stefani. Med predstavniki Siama in Indokino se bodo obnovila pogajanja za ureditev obmejnih vprašanj. Iz Vichyja pričakujejo prihod zastopnika vlade, ki bo vodil pogajanja. Angleške bo*ne sile proti Italiji Rim, 21. dec. Stefani. Agencija Aroi poroča, da je Anglija zbrala na raznih odsekih proti Italiji 1500 letal, 425.000 vojakov in bojnih ladij s skupno tonažo 500.000 rgt., in sicer vse na Sredozem-jskem morju. Čete sestavljajo vojaki iz ! Anglije, Avstralije, Novega Zelanda, Indije in drugih delov velikobritanskega imperija. Te številke dokazujejo, kako močne sile stoje nasproti italijanski vojski, ki se jim junaško postavlja nasproti. Položaj v francoski Severni Afriki CLERMOND-FERRAND, 21. dec. Havas. »Pariš Soir« piše po posebnem dopisniku o položaju v fraheoskem Maroku. Franclja razume tamkajšnji položaj ter se trudi, da da deželi zadosti živeža. Maroko hrabro podpira Francijo, obenem pa tudi Alžir in Tunis. Na stotine stotov povrtnine, sadja in drugega živeža zapušča maroška pristanišča. Od prvotnih treh mili- jonov se je Maroko dvignil pod Francijo na sedem milijonov prebivalcev, a od teh je le 200.000 Evropcev (150.000 Francozov). Obdelana površina je narasla, cest je v dolžini 10.000 km. Zgrajene so železniške proge, vzpostavljene moderne luke. Ni Francija napojila to zemljo s svojo krvjo le zaradi sebe, investirala je tam napore iti kapital zaradi vsega sveta. Ves IZ ameriške diplomacije WASHINGTON, 21. dec. DNB. Hull je novinarjem potrdil, da pripravljajo USA izpremembo ameriškega poslaništva v Montevideu in urugvajskega poslaništva v VVashingtonu na stopnjo veleposlaništva. GANDHIJEVO BOŽIČNO PREMIRJE KALKUTA, 21. dec. ZPV. Mahatma Gandhi je včeraj izjavil, da je za čas trajanja krščanskih božičnih praznikov ustavil po vsej Indiji agitacijo proti vojni. Agitacija bo ustavljena od nedelje 22. trn. to Novega le ta. General Weygand, ki se mudi v francoski Severni Afriki in se iz nje noče odstraniti, je baje že trdno sklenil, da se bo v takem primeru pridružil Angliji in stopil, kakor general de Gaulle, v boj proti silama osi. To bi pomenilo popoln razcep Francije. Petainov odstop bi bil za Wey-ganda zadnji znak za pričetek napovedane akcije. Zato je treba sedaj počakati, kako se bodo stvari dalje razvile, na vsak nač'n pa bo morala pasti odločitev že v najbližnjih dneh. NEW YORK, 21. dec. »New York "limes« se bavijo z inšpekcijskim potovanjem generala Weyganda po severni Afriki ter naglašajo, da je zelo pomembna generalova izjava, da ostane zvest maršalu Petainu, istočasno pa ni izrekel svojega stališča do vlade v Vichyju. §e bolj pomembno je njegovo inšpekcijsko potovanje ob meji Tunisije v času, ko traja angleška ofenziva v Libiji. Ta ofenziva Angležev zbuja po mnenju lista moralo Francozov v Afriki, pa tudi v Siriji. List konča svoj članek takole: »Zaradi konfuzij, ki se dogajajo v zvezi s tragičnimi paradoksj v Franciji po sklenitvi premirja, občuti danes veliko število Francozov, da je vlada prezgodaj priznala, da je Francija poražena. Za to se zdaj lahko trdi, da bodo Francozi y Afriki odigrali še vidno vlogo v sedani* vojni.« Zadnfa kdrta laponske USA TOKIO, 21. dec. Stefani. »Niči Nici* objavlja komentar govora zunanjega ministra Macuoke, v katerem pravi, da dotlej, dokler bodo Zedinjene države Severne Amerike vodile še dalje nasproti Japonski sovražno politiko, izboljšani« odnošajev med obema velesilama ne bo mogoče. »Ašahi Šimbun« pa pravi, daj® imenovanje admirala Nomure za japonskega veleposlanika v Washlngtomi zadnja karta Japonske, nudena Zedinjeni«® državam Severne Amerike. Ciano veleposlanik v Tokiu? NEW YORK, 21. dec. Ass. Press. »New York Times« potrjujejo vesti, da so nemške čete na poti v Italijo. Potrdil® so dobile od različnih potnikov, ki s« prispeli v nevtralne države. List tudi zatrjuje, da bo prišlo do izprememb v italijanski vladi. Verjetno bo zunanji minister Grof Ciano imenovan za veleposlanika v Tokiu. KRALJ KAROL POTUJE V USA LIZBONA, 21. dec. DNB. Bivši romunski kralj Karol, ki je po zapustitvi R«' munije bival doslej na Španskem, bo Pr‘' spel danes ali jutri sem, od koder bo odpotoval v Zedinjene države Severfle Amerike. AMERIŠKA PRODUKCIJA OROŽJA NEW YORK, 21. dec. Reuter. Financ«” svetnik odbora za državno obramb0 USA, Garland, je izjavil, da so USA sa' mo v teku septembra izdelale 2400 K" falskih motorjev, 100 tankov in 800° strojnic tipa »Garand«. Proizvodnja orožja se je v zadnjih mesecih leta še mnog0 zvišala. Do konca leta bo prišlo iz t0' varn 25.000 kamionov. NOVA BAZA ZA USA NEW YORK, 21. dec. DNB. Windsof' skl vojvoda je podpisal zakon, s kateri”1 se izroča del otoka Majage za bazo USA’ VPRAŠANJE ŽIVEŽA WASHINGTON, 21. dec. DNB. N« konferenci tiska je zunanji minister Hm dejal, da ni storjen še noben sklep gl°“e pošiljanja živeža v Španijo in Francij0, Anglija ni dovolila, da se v Francijo dostavi konservirano mleko. u AMERIŠKO BRODOVJE NA FILIPlN1* ŠANGHAJ, 21. dec. Stefani. Po veste-’ iz Manile se bo vsa azijska vojna m°J'" narica USA zbrala na Filipinskih otokih Eskadre so bile nedavno pojačane z ed* nicami iz Amerike. POGREB ŠVICARSKIH ŽRTEV RAZEL, 21. dec. Stefani. Pogrebu zim bombardiranja angleških letal so P” ju slvovali tudi nemški generalni konzul odličniki švicarskega javnega življenju. ATENSKA BORZA SPET ODPRTA ATENE, 21. dec. Reuter. Prvič po čelkii vojne z Italijo je bila'spet atenska borza. Vlada je določila maK* malnc in minimalne cene. Kako sodijo v Moskvi o operacijah v Albaniji Ratmerje oboroženih sil in potek obeh ofenziv Moskovski list »Trud« prinaša članek polkovnika V. Vasiljeva o položaju na »talijansko-grškem bojišču in pravi med drugim: »Italijanska vojska, ki je bila koncentrirana v Albaniji, je prešla v Grčijo. Tako je nastala italijansko-grška fronta druge imperialistične vojne. Postanek te fronte Ima razloge v občem položaju v Sredozemlju. Jeseni je postalo jasno, da »ma angleška vojna mornarica premoč v Sredozemlju. Baze, s katerimi je do tedaj razpolagala Italija so se pokazale nezadostne, da bi mogle resno ogražati Angleže. Vojna se je nadaljevala, Italiji so bila potrebna nova oporišča. Da bi izkoristila sile svoje suhozemne vojske, jih ie poslala nad Grčijo, kjer bi naj dobila v zvezi z Dodekanezom nove baze za nadaljnje akcije v Sredozemskem morju. V začetku vojne z Grčijo je imela Italija v Albaniji 12—14 divizij, od teh so bile dve ali tri alpinske ter 200 do 300 letal. Iz letališč v južni Italiji je bilo mogoče podpirati akcije na fronti. Grška vojska je imela v tem času 10 do 12 pehotnih divizij, ki so bile tehnično šibkejše od italijanskih. Tretjina grške vojske ie bila v Traciji in na otokih. Mogli so tedaj postaviti Grki proti Italijanom le 7 do 8 divizij ter 300 letal. Angleška pomoč v zraku je prišla šfele čez nekaj dni. Italija je imela spočetka dve možnosti: da vdre preko Lerina k Solunu ali pa preko Epira v osrednje dele Grčije. Italijansko poveljstvo je izbralo drugo pot. Glavni sunek se je razvijal proti Janjini. Že spočetka so naleteli Italijani na močan odpor Grkov. V centru so Italijani na predovali v globino 15 do 20 km na gr- ška tla, italijanske divizije so v začetku novembra prispele zahodno od Janji ne. Italijanska prodiranja na raznih odsekih so beležila kline od 5 do 30 in 40 km v Grčijo. Italijansko poveljstvo pa ni znalo ceniti pravo moč nasprotnika. Grki so to izkoristili. Italijanska ofenziva je pojen-javala, grška naraščala. S pomočjo angleških letal in pomorskih edinic so začeli Grki s protiofenzivo. Dne 7. novembra so začeli z napadi v srednjem delu fronte, 12. pa na jugu. Na severu je prišlo do hudih spopadov neposredno pred Ko-rico. Težko je govoriti o sil' in končnem cilju grške ofenzive. Grčija ima maksimalno 20 do 22 divizij. Italija Izven kolonialnih čet 44 divizij na razpolago, v bojih z italijanskimi četami, ki so bile že prej v Albanii, so imeli Grki brez dvoma velike uspehe. Grki so zasedli albansko ozemlje 30 do 40 km v globino. Pomen zasedbe cele vrste mest po hudih bojih ni le v tem, da so Grki dobili izgubljeno ozemlje po svetoni vojni, nego so ugrabili nasprotniku vse one baze, ki iih je pripravil za ofenzivne sunke v Grčijo. Grška protiofenziva je postavila italijanskemu poveljstvu nekaj novih nalog. Vojska v Albaniji se reorganizira, ustvar jena je uradna albanska fronta z 9. in 11. armijo. Izmenjano je vrhovno poveljstvo, računajo, da ie že nad 20 Italijanskih divizij v Albaniji. Zdaj se bo pokazalo, koliko svežih rezerv in vojaških sposobno>-sti imajo še Grki Italijani bodo morali brez dvoma pokazati svojo moč in postaviti v ogenj vsa sredstva, če bodo hotel; prevzeti iniciativo v svoje roke.« O sponah javnega mnenja „Ako hočeš napredovat!, kljubuj liudskemu mnen'u, ki se glasi: Kaj bodo ljudje rekli!" Slovenski izseljenec Jakob Yert je zapisal v chicjiški ^Prosveti’1 zanimivo gledanje na Javno mnenje". Takole piše: Kar koli Človek stori ali počne, kar koli si zariše^ da izvrši, vse iina svoje težave in neprilike. Vendar je pa malo sovražnikov tako velikih, tako usodcpolnih in odličnih kakor je baš javno mnenje: kaj bodo ljudje rekli. Tudi če vse drugo srečno premaga, se le redkokdaj otrese tega vprašanja. Ljudsko mnenje je veriga na rokah in nogah človeka, ki ga vedno drži v sponah. Spomnite se nekoliko na svoje domače kraje. Poznali sle družine, ki so veljale za premožne, dokler ni nekega lepega dne vse skupaj splahnelo. Človek, ki je domačiji gospodaril, je vedel že Jeta proli kakšnemu koncu gre. Sprva bi bil lahko kaj malega prodal, da se bi Zamašilo razpadanje. Ampak ljudje bi rekli: aha, že prodaja, na kan tu je! Ker je veljal za bogalina, se je zbal javnega mnenja in je vozit naprej toliko časa, da je vse zavozil. Tisti katerega je ljudstvo smatralo za bogatega, ni smel delati, ako si je hott-,1 sar ne dal. In rekli ljudje: berač je, prišul ohranili primerno spoštovanje. Delo je bi. je domov, da ga bo občina vzdrževala, lo v očeh našega naroda nekaj nizkega. In po par mesecih splošne govorice o sil- Najsrčnejša želja materina je bila, da bi"™ '4~ Jijenemu sinu lie bilo treba delati. Ako se ni UM .J ...._ __!• 1 .1,^1.* {m rlnlol Ko so naši slovenski Amerikanci prihajali domov v stari kraj, se je vsak delal za silno l»ogalega, le da so ljudje o njem govorili: bogat je. Ako si katerega vprašal, kako je v Ameriki, ti je dal odgovor: izvrstno. Povedal ti je take, da si mislil: tam sc človek samo pripogne, pa je že dolar v žepu. Sleherni je toliko zaslužil in lahko tako delal, da so se človeku nehote cedile sline. Niti enega nisi slišal, ki bi bil rekel: črna živina smo, trpimo v peklu, kakršnega si ne morete predstavljali; rijemo pod zemljo, za nami je tropa priganjačev; v tcvarni je isto, težka dela, krvavo zaslužen denar. Ampak ljudje bi rekli: vsak se polivali, samo la se ne; zanič. je. Kaj bi torej rekli ljudje, če bi povedal resnico? Saj se spominjam primera, ko se je vrnil iz Amerike mlad človek z zlomljenim hrbtom. Prejel je kakih tri tisoč dolarjev odškodnine. Da zaslovi za bogalina, si je najemal konja in voz, obiskoval sorodnike, dajal darila, ki bi jih pogrešal bogatin srednje vrste. Ampak ljudje so rekli bogal je, denar ima. Ce bi nikomur niče VABILO Naročnina na mesec po pošti NA NAROCBO! V teku dveh in pol leta smo povečali obseg »Večemika« ob delavnikih od štirih na 8 strani, sobotno-nedeljske številke pa od šestih na 16 strani. Obseg prazničnih številk »Večernika« smo dvignili na 32 strani. din 14 V teku dveh in pol leta smo dnevno naklado »Večernika« popetorili, naklado sobotno-nedelj-skih številk pa celo pos edmorili. Avgusta leta 1938. smo začeli tiskati »Večernik« v 3400 izvodih, že v 50. tednu letošnjega leta pa smo v rednem tisku »Večernika« dosegli naklado 24.500 izvodov. Letošnje izredne praznične številke bo treba tiskati nad Dostavljen po našem raznašalcu 32.000 izvodov. Trudimo se, da bo »Večernik« čim prej najpopolnejši slovenski dnevnik, ki bo po vesteh in po kakovosti vsebine vzor slovenskih listov. Posamezna številka 1 din nove naročnike sprejemalo: Trudimo se, da postane »Večernik« najbolj pri-jubljeni in največji ljudski dnevnik, ki bo v ponos severni Sloveniji, v korist vsem Slovencem, naši jugoslovanski državni in nacionaini misli pa v pomoč. Dosedanje naročnine nismo povišali, niti cene za posamezne številke. Povišati tudi ne nameravamo, dokler bo naklada »Večernika« tako rastla kot do sedaj in dokler nas ne bo v to prisilila še bolj katastrofalna draginja. Vabimo Slovence, da nas v našem prizadevanju podpro. Vabimo jih v krog naših novih naročnikov. Stare naše naročnike pa kot prijatelje našega lista prosimo, da nam vsakdo od njih tudi v svojem interesu pridobi za novo leto vsaj še enega novega naročnika. »Veternik" v sleherno slovensko hišo! »VEČERNIK« Uprava »Večernika« v Mariboru, Kopališka ulica 6, tel. 25-67, 28-67 Poslovalnica »Večernika« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6, tel. 46-91 Poslovalnica »Večernika« v Celju, Prešernova ulica 3, tel. 280 Poslovalnica »Večernika« v Ptuju, čučkova hiša. t>i bil gospodar sam oprijel dela in delal °d zore do mraka, bi bil morila rešil domačijo. Ampak — kaj bi ljudje rekli! Kako je prijetno biti spoštovan in „ob-rajlan“. Ne, to „obrajtanje“ mora ostali, četudi gre vse k vragu. ADMIRAL DUDLEY POUND vrhovni poveljnik angleške vojne morna- iotmv r'ce, katere sredozemski del vodi v 7? njem časa nove ofenzivne nem bogastvu, je res prišlo do tega. Kolikokrat si človek želi nečesa, pa sc ustraši javnega mnenja: kaj bodo ljudje rekli. Človeku pač ni vseeno, ali ga hvalijo ali ne, ali ga spoštujejo ali se mu snw-jejoe Koliko je naših ljudi, ki so zabredli na pot, ki ne drži do napredka. Ampak tako je v življenju: tega poznajo, onega in tretjega, pa morajo tako; kaj hi pa drugače rekli. Vzemimo, da se hoče človek nekoliko odvadili pijači. Tista slalna družba, tisli dozdevni prijatelji, zbadljivke, bodeči smeh, ki igra ljudem okrog usl vsled tvojega sklepa - kako ga moreš izpolnili, če nisi trden kot skala, da kljubuješ vsem in vsemu. Želiš si izboljšali svoje stanje, ampak pol do boljšega je prav tako težavna kot je pol do samostojnosti. Vedno pride listo javno mnenje, tisli smeh pri ljudeh, pa le oslraši. Recimo, da si obrtnik in začneš sani zase. svojo obrt. Namesto, da bi 'prišli ljudje in dali pogum, pa prihajajo in za-smehljivo ponavljajo: saj ne bo nič. Ampak li so poleg drugih dokaj dobri, pravi srakoperji so tisti, ki li pravijo v o:ir v da bo uspelo, ko so pa ined drugimi, si dregajo in pomežikujejo ter šepetajo: ah, kaj lx> la, beži, bež,i. Ako hočeš kdaj napredoval kfj 'h ti Ji vsemu ljudskemu mnenju, ki se glasi: kaj hudo ljudje rekli. Naj rečejo lako ali »ako, naj se smejejo ali jokajo, naj jim bo prav ali ne, reci odločno: lo sem jaz, dalje pojdem po začrtani poti, nasprotna sodba javnega mnerjn pa bo tis!a gonilna sila, ki me bo , vzp<>'’i : ja!:« sr?prej, ako bi z-Cel mvagvaii ’ pred kakimi dozdevnimi ali pravimi za- prekami. Koliko ljudi poznamo, katerim so se smejali, danes pa se oni smejejo njim. Poglejte na mnoge, ki so izkoristili prilika ler se osamosvojili, ne da bi izkoriščali drugih, lemveč so na pošten in človečanski način uspeli. Poglej le tudi take „krepke individualiste1' kot je Ford. Menda je že 43 let tega, ko je zaprhal po cesli njegov prvi samodrč. Koliko je bilo smeha in dovtipov ,ko so rinili listo šajlrgo. ki se je ustavila na vsakih par ko. rakov kol šlatljivi konj. Seveda se danes slari Ford drugim smeje, kajLi njemu ni bilo mar, kaj bodo ljudje rekli. Na splošno je tako, da bodo ljudje vedno nekaj govorili, bodisi o tebi ali o kom drugem. Pojdi svojo pot naprej pod pogojem, da se zavedaš, da delaš pošteno, da je tvoj načrt pravičen. Do. gotov« meje mora človek biti obziren, da ne postane brezobzirnež. Otresi se verig javnega mnenja, ako le tišoe k tlom in ti so v lastno škodo. Glavno pa je, da se najprej sprostiš miselno, da si osamosvojiš _ duha in da slediš svojemu prepričanju, ki ni škodljivo sočloveku, marveč o katerem veš, da koristi vsem. Skratka: ne bodi hlapec javnega mnenja. B o ry s! a v petrolejsko središče v Galiciji Vt si slovenskega študenta po;|ste republike Dva meseca sem,kot montanist prakticiral v Boryslawu, središču poljskih petrolejskih polj. Po ukrajinskih vaseh in karptftskih hribih sem s sopraktikantom Poljakom vršil geološko mapiranje in se seznanil z razmerami v krajih, ki so zdaj pod rusko oblastjo. Središče te industrije je Boryslav. Tu so največji vrelci, rafinerije su v 12 km oddaljenem Drohobiczu. V znatnejšem obsegu so začeli s produkcijo nafte po 1. 1901. in dosegli višek tik pred svetovno vojno. Po vojni se je produkcija zmanjšala, zadnja leta je znašala nekaj nad 500.000 ton na leto. Zemeljskega plina so nalovili 1. 1938 okrog 580 milijonov m3. Zaposlenih delavcev je bilo nad 14.000. Galicijska nafta dosega približno produkcijo Nemčije, ki ie 1938 producirala 614.300 ton. Poljski inteligent je o socialnih vprašanjih malo razpravljal. Ta problem je od-, pravil s trditvijo, da pri njih ni velikih socialnih razlik. Mislim pa, da v deželi šlahčičev in veleposestev, kjer agrarna j reforma ni bila nič bolje izvedena kot pri nas, ni bilo vse v najlepšem redu. V j ukrajinskih vaseh sem videl, da tarejo ta-mošniega kmeta težave kot pri nas. Nizke cene pridelkom, dragi industrijski pro- iz zad/ij.h dni pred ziomom izvodi, pomanjkanje zemlje, so bile glavne težave. Mnogo je bilo primerov, da je družinski oče garal kje v ameriškem rudniku ali tovarni ali na francoski farmi, da z zaslužkom brani posestvo propada, ženo in otroke pa pomanjkanja. Nacionalno so Ukrajinci zavedni, vendar ukrajinski kmet ne pozna onega sovraštva do Poljakov kot ukrajinski izobraženec. V FRANZ JOSEF GRENCICA 5. fltf. '22365 oJ 1 d n.. * ■»VH.Oc, rešitvi ukrajinskega nacionalnega problema vidi predvsem izboljšanje svojega socialnega položaja. Poljske vlade niso pQkazale dovolj zanimanja in smisla za kmetske težave. — Svetovna gospodarska kriza je v enaki meri prizadela pojjskega in ukrajinskega kmeta. Vse manjšine so bile sicer po ustavi enakopr.avne s Poljaki, dejansko pa je bilo preeej drugače. Vzemimo primer Ukrajincev. V državne in javne službe jih niso sprejemali, tudi navadne delavce Ukrajince so podjetja odpuščala. Dopustili pa so prelevitev iz Ukrajinca v Poljaka, za kar je zadoščalo, da,je grško-kato-liški Ukrajinec prevzel rimi katoliško vero in eventualno še končnico -icz ali -ski. Primer visokega šolstva naj pokaže, kako so Poljaki izvajali enakopravnost: »Ukrajincev in Židov je v Poljski po 8%. Mi damo Ukrajincem nložftošt, da se vpiše na vsako univerzo v Poljski 8%. Nlt-merus ciausus pa velja, za vse narodnosti, milijonih prebivalcev Poljske le. 2.800.000, dočim jih i je po ukrajinski statistiki nad 7.000.000. čudna je enakopravnost, ko raztresejo Ukrajince po vseh univerzah, Iz bojev za pravice hrvatskega kmeta Pogledi Sl. Kranjčeviče na požrtvovalno delo bratov Radičev v borbi za reakcijo Sljepan Kranjčevič je priobčil \ j šajo znani zagrebški sociološki reviji ,.lz- zacijo raz" Zanimiv članek, ki lepo ilustrira mlade dni hrvatskega kmečkega gibanja. Članek nosi naslov ..O prvem programu IIPSS" in odkriva one sile. ki so sprejele kmečko gibanje sovražno že takoj v povojih ler mu stregle po življenju. Kmečko gibanje je v lem boju pokazalo vso svojo žilavost, saj jo je črpalo iz ogromne večine hrval-skega naroda — onill plasti, ki so bile politično, socialno in khlturno zatirane ler navajene žilavega boja tudi v svo- danes mračnjaki zavirali osnovnih točk demokratskega m socialnega programa, ki je vzgiba! tedaj hrvaiske kmečke množice. reali-1 če so jo imeli. Kdo naj uči to ljudstvo če ne vi, jaz in vsi mi drugi, ki smo kmečki, otroci Ante Starčevič mu je nato odgovoril: ,,Naj ga uči hudič ali kom. Kdor ga hoče Rog, jaz ga ne da tako ostanejo povsod v 8% manjšini, j jem vsakdanjem življenju. Boj med Univerze so bile seveda vse poljske. V laboratorijih so pri vajah Ukrajinci izgubljali semestre, ker so "morali čakati na prostor. Tehniki so morali doseči pred silami, ki so se bojevale v hrv n ts ki politični areni ob rojsLvu kmečkega gibanja še zda j ni končan. Reakcionar ne sile pa so morale stopili nekoliko diplomo določeno število mesecev prakse, v ozadje. Ideje bratov Radičev so nale-Te so delili dekanati po nacionalnih vidi- j lele na ogromen odziv. Vendar sku- kih. Tako je bilo veliko primerov, da je j--------------------------------------------------- študent izpite končal, ni pa, mogel diplo-; MARŠAL PETAIN mirati zaradi pomanjkanja prakse. ' Po poljski statistiki so tvorili Židje številčno enako močno narodno manjšino kot Ukrajinci. V vsej Poljski .jih je bilo okrog 3.000.000; najštevilnejši so v Galiciji in Ukrajini. Boryslaw n, pr. je .skoraj čisto židovsko mesto. Ob sobotah, na židovski praznik bi lahko vse odprte trgovine preštel na prstih ene roke. Enako je v ostalih manjših mestih. Poljaki se smatrajo za velike Slovane in so bili prepričani, da so ves čas po vojni vodili najboljša politiko. O ostalih Slovanih pa povprečni poljski intelektualec ni imel dobrega mnenja. Kljub vsemu so pa govorili o bodoči slovanski federaciji. Z nami, jugoslovanskimi praktikanti so bili Poljaki zelo prijazni. Prometno mini- ; strstvo nam je s prostimi voznimi lmrta-mi omogočilo ogled vseh večjih središč Poljske. Samo žal, da je zadnji del potovanja potekel že v znamenju vojnih priprav. V Gdinji nas je zatekel prvi dan sicer še -neoficielne mobilizacije, Katovice so kazale že čisto vojno lice, enako Kra- ima v zvezi s ponovno rehabilitacijo Tavala po Nemcih razvozlati nadaljnji po- gggpa 9 Ss tek krize, ki se javlja v Vichyju. Med političnimi poročili javljamo, da prehaja terih bo stari maršal odločil o nadaljnjem zadržanju proti Aniilij. Kultura kov. Vendar smo tu imeli še priliko, da j Franclja v dobo novih preizkušenj, v ka-smo si med drugim ogledali institute Rudarske akademije. Z našo revščino v Ljubljani seveda ni mogoče postaviti primerjave. Rudarska akademija, ki je samostojna visoka šola z rudarsko in topil-niško fakulteto, ima toliko poslopij in institutov, ki so vsi najmoderneje opremljeni, kot jih morda nima ljubljanska univerza za vse svoje fakultete. Nas je seveda najbolj zanimalo vprašanje, kje so dobili sredstva, da jim je bilo mogoče v kratkem času toliko zgraditi in opremiti, ko se v Ljubljani Za vsak prizidek moramo boriti nekaj let. Skoraj vedno je bil odgovor: »przenajst šlaski«. Torej šlezij-ska industrija je vse zgradila. In pri nas? Poljaki so bili zelo samozavestni, imeli so veliko zaupanje v lastne sile. Verovali so tttdi, da imajo v Francozih in Angležih sigurno, zadostno pomoč. V mestih je potekalo vse v znamenju obrambe pred letalskimi napadi. Po vseh parkih so kopali protiletalske rove, primerne kleti so priredili za zaklonišča. Slika je bila ista v Franc Sapač Dr. Ante Radič je že 51el pred ustanovitvijo kmečke stranke pripravljal vse potrebno. Izdelal je ideološke smernice in vzgojil lepo število krneč*, kih gospodarjev, bodočih soustanovK tcljev stranke. Ustanovitev je predlo-j žil na enem izmed številnih sestankov j in sicer 5. dec. 1901. Kmečka stranka j naj bi slonela na ..hrvatskem državno- j pravnem in na ljudskem kmečkem te- j melju". Kmalu po ustanovnem sestanku je bil izdelan tudi strankin program. Tiskan je bil prvič v .,Hrvatskem narodu", ki je bil od konca 1. 1901. do dec. 1905. giavno glasilo IIPSS. Lisi so ustanovili I. 1892. pravaši-fran-kovci. Njegova ustanovitev in posebno način pisanja je bil povod za Stefana Radiča, da se je — po lastnih besedah — ,, hitro osvobodil starih strankarskih okovov". Po mnenju Stefana Radiča je bil omejen na preozek krog bralcev, ni odgovarjal kmečkim bralcem, ker je bil pisan ..nerazumljivo in nerazumno". Radič je obiskal Anta Starčeviča ter mu to svoje mnenje tudi povedal. Razgovor je pokazal usodno različnost v presojanju pomena kmečkega ljudstva za nacionalno osvobojenje hrvatskega naroda in še bolj glede načina, kako mm w//y///m:y/j//////^ ima lam ,Hrvatsko‘, iz nje bo spoznal vse naše Sovražnike". „Hrvatsk£ narod" je postal po 1. 1905. glasilo naprednjakov. Program HPSS je bil sprejet na sestanku 21 njenih ustanoviteljev 9. ja- bi se mogle te množice razgibali in. nuarja 1905. Njen predsednik Stjepan prevzgojili. Med drugim je rekel Radič | RjmJRs j n ostali sodelavci so razvili zanj. Živahno propagando med ljudstvom, delo pa ni šlo v račun posebno katoliškim krogom, ki jim niso bili '>pj0 volji ne cilji novega gibanja ne odziv, na katerega je naletelo na hrvatski vasi. Dvorna pisarna je prejela številne denunciacije. — po lastnem poročanju — sledeče: ,,.. .ne delate in ne pišete ničesar za kmeta, ki je naše edino upanje. Kot vidim vam je celo vseeno ali bo ljudstvo list razumelo ali ga pa ne bo. Kaj šele da bi z živo in pisano besedo naučili vsaj svojega Ličana, kako naj brani svojo narodno pravico. Bil sem pred nedavnim v Liki in sem našel tam tako 'neizobražene ljudi, da so vedeli samo za Boga na nebu, za popa v cerkvi, za svojo kozo v hlevu — Slikarska razstava v Narodnem domu GENERAL WEYGAND zbira v severni Afriki novo francosko vojsko. Kakor poročajo listi je baje odlo- Letošnja predbožična razstava mariborskin slikarjev v veliki dvorani Narodnega doma, kjer so razstavili svoja novejša in najnovejša dela akad slikarji Karel Jirak, Ivan Kos, Maks Kavčič, Klavdij Zornik, Lojze šušmelj in Fran Golob, dočim je sicer napovedani Zoran Mušič zaradi vpoklica k vojakom izostal, je ena izmed najboljših, kar jih je naša skupina doslej priredila in izpričuje nedvomno, posebno pri nekaterih posameznikih, zelo viden napredek. Razstavljalci hodijo sicer v marsičem precej ločena pota, vendar jih veže vse resno prizadevanje po ustvaritvi lastnega sodobnega izraza. Dejstvo, da je ostalo na razstavi še vedno tudi nekaj manj posrečenih del, ji prav nič ne jemjje splošne kvalitete vrednosti, ki bi zaslužila več zanimanja s vtrani naše javnosti, kakor ga je doslej bila deležna. * Največ del je razstavil tokrat Karel Jirak, ki je obenem tudi najbolj dograjena osebnost cele skupine. V posameznih delih zasledimo sicer različnost tehnike, toda osnovni ton njegove palete daje pečat vsem, dh nosijo že na prvi pogled žig svojega ustvari-telja. To mam dokazuje, da je Jirak že našel svojo značilno noto. Ne izpričuje pa, da bi stal njegov razvoj že ob zadnjem kantonu ceste iskanja. Nikakor: Jirak se bo v splošni dozorelosti nedvomno še dvigal. Na razstavi je zastopan s samimi olji, toda od krajin do portretov in kompozicij. Njegove krajine, kakor sploh vse njegove slike, so izraz močnega čustva, ki ustvarja njegove poglede na predmet in tehniko podajanja. Različnost pa izvira iz nejgovega občutljivega temperamenta. V portretih je pokazal, da zna združiti zahteve slikarstva z zahtevami, ki jih stavi slikarju portret, zato to niso le portreti, ampak tudi res slike, tretirane s čisto slikarskega stališča. Posebej pa je izpričal svojo novejšo rast v kompoziciji s svojevrstno fino dojeto in podano skupino »Liika-rice« in »Južina«. Ivan Kos je razstavil same akvarele, ki so njegova poudarjena domena. Tudi on ima svojo noto, ki se izraža posebno v njegovi ljubezni do malih stvari, do podrobnosti in motivov, ki so sicer včasih na videz kar neprimerni ali malo pomembni, jim pa kljub temu zna dati veljavo Včasih pa je vendarle i i- Ki i „„ai c svoin preveč podrejen vernosti motiva. Razstavil je cen, da v primeru, ce bi Laval s svojo {.rajjne *cvctiJ.e in portrete ter 5c risani por. nameravano akcijo proti Angliji uspel, pokojnega zgodovinarja dr. Frana Ko- takej stop! v stik z de Gaulleom ter na- Vačiča Med krajinami je zelo posrečen mo- daljuje volno na strani Velike Britanije. 1 tiv iz Trogirja. Portret dr. Kovačiča je od- ličen v risbi glave in rok, ostalo pa bi bil morda bolje opravil z manj potezami. Maks Kavčič je razstavil samo štiri olja, čeprav bi si želeli videti več njegovih del. Po lanskem zelo nemarnem iskanju se je vrnil k svoji prejšnji noti, kjer se uveljavlja zlasti v barvnem sozvočju in v skrbnem stu-diranju preprostih stvari in njegovih detajlov. Zanimiva je v tem oziru njegova »Kmečka peč«, kakor tudi »Skobelnik«. V krajini so še vidne prvine, ki so ga vodile do svoječasnih mlinov na Muri. Kavčič ima pred seboj še dovolj poti za skanje nadaljnjega razvoja. , Klavdij Zornik je, prav tako kakor Kavčič, zapustil svoj lanski nemir in se spet približal resnemu iskanju od tam dalje, kjer je začel tedaj, ko se nam je prvič predstavil. Pri tem iskanju je dosegel že viden napre- Kmalu nato je nenadoma odredil zaplembo programa tudi državni tožilec ter je bilo zaplenjenih nad polovico vseh izvodov 10.000, ki so izšli v obliki posebne brošure. Življenje je šlo kljub besu reakcije svojo pot. „Zmedeni“ in „jakobinski‘ Radiči so mu s svojim programom & delom mnogo bolj odgovarjali kot okostenela reakcija. rg. * Za 24 dinarjev krasno darilo za Božic. To so miniaturne izdaje Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, Jenka, Zupančiča, Murna j11 »Žalostne«. Vsak izvod stane samo 24 din-Dobite jih v knjigarni »Tiskovne«, Maribor. Cankarjeva ul. 1., tel. 25-45. Sedmino po dr. Korošcu je opravil včeraj v cerkvi Kristusa Kralja v Beogradu senator Smodej. Beograjski nadškof dr. Ujčič je odpel opelo. Dr. Kulovec ih ban dr. Natlačen sta bila sprejeta pri knezu namestniku Pavlu v avdienci. Pred avdienco sta konferira-la s predsednikom vlade Cvetkovičem- GENERAL DE GAULLE vodja »akcije svobodnih Francozov« h* vrhovni poveljnik čet, ki se nadalje voj- dek in obeta postati še upoštevanja vredna Daljše posvetovanje je imel dr. Kulovs umetniška osebnost, kar priča zlasti njegovo j tudi s podpredsednikom vlade dr. Mač- olje »Na klancu«, pa tudi v tem ali onem jconl ostalih pet del. Da se zelo resno zanim* za portret, je dokazal s »Podobo kadilca«, ki je značilna po svoji študirani plastični učinkovitosti in primerki smelosti nekaterih potez. Od tu dalje vodi razvoj lahko do prvovrstnega portretista. Lojze šušmelj in Fran Golob sta stopila na tej razstavi pred nas s samimi akvareli in vzbudila v tej slikarski zvrsti zanimanje. Dočim jo pa ostal šušmelj tudi v akvarelih dosledno zvest svojemu načinu podajanja, •kakor smo ga videli v njegovih oljih, Se je Golob ponekod oddaljil od prejšnje smeri in išče v nove razvoje. Med razstavljenimi akva reli šušmelja in Goloba je nekaj del, ki morda niso docela dognana, je pa vmes tudi nekaj takih, ki zaslužijo popolno upoštevanje. Naj omenimo n. pr. šušmeljevega »Volarja« ali »Senožet«, kakor tudi one krajine, pri katerih je izpričal, da zna gledati in slikati, in to z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do tudi najntanjih stvari. Med Golobovimi akvareli je zelo dobra »Bajta«, ob njej pa se uveljavlja še nekaj drugih del. Razstava je tako na vsek način dovolj resen dokaz velike ljubezni, ki vodi naše mariborske slikarje pri njihovem delu, le da bi našla vsaj del upoštevanja tudi pri tisti javnosti, kateri je» razstava namenjena. In da bi se končno zlasti naše meščanstvo zavedalo, kakor se je že pri večini drugih narodov, da je dom brez kvalitetnih domačih originalnih del hladen in brez duše. -r. skujejo na strani Angležev, pridobiva vedno več simpatij v kolonijah in doma-Njegovi oddelki tudi sodelmejo v aiig,e' ški oienzivi v Libiji. Sfrati 51 Rfo» ge Zimska pomoč v Gornji Radgoni V Gornji Radgoni je edinstven primer, da ima prehranjevalni odbor izvedeno Popolno organizacijo v pogledu prehranjevanja šibkejših slojev. Ta prehranjevalni odbor je bil organiziran na pobudo Predsednika Gornjeradgonskih občinskih Podjetij g. Joža Hrastelja že pred 4 meseci. Oskrbuje redno 650 revnejših družin, ki štejejo 2600 članov. Mesečno daje Prehranjevalni urad okoli 22.000 kg enotne moke po izredno nizki ceni 4 din, medlem ko se drugod prodaja ta moka po S din kg. Poleg tega je uspelo z izredno štednjo prehranjevalnega odbora prište-diti toliko, da bo lahko za nastopajoče božične praznike razdelil med najrevnej-. še občane okoli 1000 kg moke. Združenje trgovcev liutomersko-rad- gonskega okraja je prispevalo za obdaritev revne šolske dece znesek 2000 din, g. Ivan Potočnik, trgovski poslovodja tvrdke Joža Hrastelj, pa je zbral za šolsko deco v tuk. trgovskih krogih znesek 2000 din. Sokolsko društvo priredi prihodnjo nedeljo, 22. t. m., ob 15. v društveni sobici na Zorzinijevem svoji deci, naraščaju in revnejšemu članstvu bogato božičnico, na kateri bodo revnejši člani in deca obdarjeni z oblačili in drugimi božičnimi dobrotami. V fond za obdaritev te revne dece je prispeval dr. Boezio Lenart 650 din, na družabnem večeru pa je članstvo nabralo 247.50 din, pa tudi nabiralna akcija, ki še ni dokončana, obeta izredno lep uspeh. Socialno skrbstvo za pohabljeno deco Ljubljanski Rotary klub je imel pretekli teden sestanek, na katerem so razpravljali med drugim tudi o skrbi za po-babljepo mladino. O tem vprašanju sta govorila gg. dr. Krejči in univ. prof. dr. Božidar Lavrič. Na pobudo ljubljanskega kluba je bilo ustanovljeno posebno društvo pod predsedstvom generalnega ravnatelja g. Riharda Skubca, ki je zbra- lo za pohabljeno deco že nad 180.000 din. Tej človekoljubni akciji sta se pridružila tudi ostala slovenska rotarska kluba. Sestanku so prisostvovali tudi ban g. dr. Natlačen, ljubljanski in mariborski župan gg. dr. Adlešič in dr. Juvan in predsednik državne rotarske zveze v Jugoslaviji bivši minister dr. Ružič. Navzoči so bili tudi mariborski in kranjski Rotarci. Ena milijarda din za odkup tobaka Iz Beograda poročajo, da je monopol-ska uprava zvišala odkupno ceno za letošnji tobak. Zvišanje je znatno in bo monopolska uprava izdala letos za odkup tobaka eno milijardo din. Tobak bo Tud! tovorna železniška tarifa povišana Poročali smo že, da bo 1. januarja stopila v veljavo povišana železniška potna triia. Sedaj pa je prišlo iz Beograda potočilo, da bo istega dne povišana tudi tovorna tarifa za 25 do 50%. Zvišane bodo vse pristojbine za tovorni promet. Snežni zameti in mraz Nekaj izrednega je, da je letos tako zgodaj pritisnil silen mraz v vsej državi. Celo v Dalmaciji, kjer so navadno mile zime, imajo letos hud mraz s snežnimi zameti. Najhuje je v Južni Srbiji in Bosni ter na Liki. Mnoge reke so zamrznile. V vsej državi je oviran železniški promet, tako da imajo vlaki velike zamude. Tudi rečni promet je ustavljen zaradi velike množine ledu. Letošnja zima je terjala že več človeških življenj, kar ni nič čudne-ka, saj je ponekod do 27 stopinj mraza in še več. imel ceno 20 do 40 din za kg. Poleg tega bo letošnji pridelek tobačnega semena znašal okoli 400.000 kg. — Znano je.-da vsebuje tobačno seme 40% olja. Odkupili ga bodo po 5 din kg. Pri Sv. Trojici so prispevali: 300 din irška občina, po 100 din trška posojilnica' g. Kirbisch, g. dr. \Veixl. Ostali tržani so prispevali nekaj v blagu in 228 din v gotovini. Ves ostali veliki šolski okoliš jc dal 460 din. Prispevala jc še ban. uprava v blago, potem 300 din Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor; Ciriil-Metodova družba pa nas jc podprla z blagom v vrednosti 2100 din. Tako bo mogoče obdarovati vsaj najpotrebnejše otroke. Ne pozabimo, da zbira šolska deca le enkrat prispevke za svoje trpeče součence in součenke. Zalo naj v bodoče nihče več ne razočara mladine. Saj so bili hvaležni s prispevkom tudi samo ene kronice!... Več pomoči revni mladini Slovenskih goric, ki je pomoči resnično potrebna in vredna! a—žc. Težko prebolite če izgubite zob - vendar pa se malokdo zaveda, da je to samo začetek. Kajti en izgubljen zob lahko pogubi tudi sosedne zobe! Nikar, da radi nezadostne nege trpe Vaši zobje! Uporabljajte redno zjutraj in zvečer Sargov Kalodont, ki čisti temeljito zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. Sargov Kalo-dont Vam ohrani bele, zdrave in trdne zobe. SARG- KALODONT je yu>te&n(r Beograd preskrbljen s kruhom do nove žetve Beograjski župan g. Tomič je sprejel predstavnike tiska in je izjavil, da je beograjska občina že sredi poletja ustanovila aprovizacijo za preskrbo prestolničnega prebivalstva s kruhom in življenjskimi potrebščinami, zlasti pa tudi s kurjavo. Občina je preko Rrizada in Ravnateljstva za prehrano kupila doslej že 1000 vagonov pšenice, kar bo zadostovalo do nove žetve. Beograjskim pekom je občina razdelila že 100 vagonov moke. BOŽIČNICE po šolah slovenskih GORIC Tudi po Slovenskih goricah ima učiteljstvo dovolj posla s pripravljanjem šolskih božičnic. Po poedinih šolskih oko-uših so zbirali prispevke. K temu delu Sl> pritegnili tudi šolarje. Glavni nabi- ralni dan je bila zadnja rfedelja. Druge dneve v tednu deca nima časa, ker mo-|-ajo že prvičarji pri domačih opravilih Pridno pomagati. Mladina sc jc razpršila vse strani. Vsak jc imel določen oko-( “š za zbiranje prispevkov. Pol jih jc v’odila od viničarjev h kmetom, posestnikom itd. Revnejši ljudje so v mnogih primerih pokazali več smisla za laka člo-vekol j u bn a dej an j a. hmhidm Jmouirn" V ponedeljek ‘23. t. m. pošljemo v prodam bož čni „Ve-čern k tudi onim prodajalcem, ki jih prejmejo običajno same ob sobotah. Ufmm tfimmka** * Primerna darila za Božič so leposlovne knjige. Kranjec: '..Kapitanovi«, »Prostor na soncu«, »Do zadnjih meja«; Prežihov Vo-rane: »Požganica«, »Samorastnik«, »Doberdob«; Ingolič: »Soseska«, »Lukarji«, »Na splavih«, »Mlada leta«; Kette: Zbrano delo; Magajna: »Zaznamovani«; S. Jakovljevič: »Pod križem I, in II.«; Eve Curie: »Gospa Curie«; Šorli: »Moj roman«; Iljin: •■Priroda in ljudje«. — Knjigama »Tiskovne«, Maribor. Cankarjeva ulica 1., tel. 25-45. Mufoliana a Božične počitnice na ljubljanskih strokovno-nadaljcvalnih šolah l>odo bajale od 22. decembra do vključno 10. januarja 1941. _ a Praznik sv. Štefana ni brezmesen dan. Iver je v četrtek, 23. decembra praznik sv. Štefana, je mestno poglavarstvo odredilo, da ta praznik ni brezmesen da-j|, zato bo pa v ponedeljek 30. t. m. brezmesen dan. Na praznik sv. Štefana mesarski obrali no delajo, zalo naj sc gospodinjstva in gostilniška podjetja založe z mesom žc pred prazniki. a Ljubljansko gledalšče. V drami: danes veseloigra „Skrivaliuce", v nedeljo drama „Lepa Vida", znižane cene. V operi : danes opereta „Grof Luksemburški" pri znižanih cenah. Jutri popoldne krstna predstava izvirne mladinske operete ..Angel z avtom", zvečer opera „Carmcn“, gostuje Elza Karlovčevn TfboveTskS dre brž Upokojitev. Občinski referent za vojne zadeve g. Grosar Franc je pri dolgoletni vestni službi na lastno- prošnjo upokojen. Krulej Pavle, nadpoštar v p., bivši vodja Vodenske pošle, jc v četrtek podlegel pljučnici. Dosegel je visoko starost 85 let. Rudarjem bodo zvišali plače. Ker je indeks cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih močno naraste), stoje delavci Trboveljske premogokopne družb.' pred novim mezdnim pogajanjem združim. Zadevna ‘ anketa bo predvidoma 7. januarju 1941 v prostorih generalne direkcije v Ljubljani. ^Kalifornijska gripa” tudi v Trbovljah močno razsaja zlasli med šolsko mladino. Ne mine skoro dan, da no bi bil zabeležen kak primer obolenja. Pfui p Naročajte „Večernih" v poslovalnici Večernika na Zrinjsko-Frankopanski cesti lOa (Cučkova hiša). Oglašujte v „Ve-černiku", ki je na Štajerskem najbolj razširjen dnevnik. p Lepa božičnica Kola jug. sester v Ptuju. Kolašice v Ptuju so tudi letos priredile velik mladinski praznik z bogato božičnico. V sokolski dvorani v „MIadiki“ se je zbralo mnogo otrok. Pod vodstvom učiteljstva^ so otroci' najprej pred okrašenim božičnim drevescem izrekli zahvalo dobrotnikom, malčki iz otroškega vrtca pa so prikazali živo božično sliko. Obdarovali so okoli 220 otrok. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes iti jutri »Gospodar tuje hiše". .Sijajna komedija s starimi znanci, p Kino „RoyaI“ predvaja v nedeljo v iKuicdeljek ,,Orf Narvika do Pariza^ o Denarni zavodi v Sloveniji v torek pred božičem ne bodo poslovali. , o V Središču ob Dravi je ogrizel stekel pes več šolarjev in živali. m Celi* S@*a celjskega mestnega sveta Sinoči je bila redna seja mestnega sve ta. Zupan se je uvodoma zahvalil mestnim svetnikom; ki so se udeležili pogreba dr. Antona Korošca iti vsemu celjskemu prebivalstvu, ki le ob tej priliki na kakršenkoli način sočustvovalo. Sklenili so: Na filme, razen na poučno-didakti- čne, bodo tudi odslej pobirali mestno uvoznino v znesku 100 din, vseeno, ali se igrajo prvič ali kot repriza. — V Novi vasi se bodo izvršila najpotrebnejša kanalizacijska dela. — Penzijski fond advokatske in no tarske zbornice se zanima za nakup parcele na Vrazovem trgu, vendar se ne bi vezal pri sedanjih razmerah na zazidavo parcele. Mestna občina vztraja na svoječasnem sklepu, da če se parcela odproda, se mora tudi čim- prej zazidati. — Hodnik ob Mariborski cesti bodo čistili na stroške mestne občine. S Sav. podr. SPD se podaljša zakupna pogodba za Celjsko kočo za eno leto pod istinri pogoji. — Izvršili bodo elektrifikacijo vasi Lokrovca in Dobrave, če se bodo vsi posestniki zavzeli na priključitev in sprejeli tudi ostale pogoje glede prispevkov v elektrifikaciji. — Raz piše se dobava 45 kom. vodovodnih števcev. — Osnoval se je mestni preskrbovalni urad in sprejel pravilnik tega urada. Člani urada so: predsednik župan dr. Voršič, namestnik Černelč, člani Faza-rinc (Jagodič). Lazarevič, (Tonič), Močan, (dr. Dolničar), Krajnc, (dr. Gantar), Kroflič, (Arnšck), Stepic, (in Kocmur). c Umrl jc na Mariborski cesti 59 letni akademski slikar Avgust Secbacher. c Novi proračun mesta Ce"ja za let« 1941-42 izkazuje 21,790.988 din izdatkov in prav toliko dohodkov. V kritje so predvidene občinske doklade, lukse in druge jatvo v dosedanji izmeri. e Zdravniško dežurstvo OUZD ima jutri dr. Josip Čerin, Prešernova 1. c Nočno lekarniško službo ima od 21. do 27. t. m. lekarna „Pri Mariji Pomagaj” na Glavnem trgu. c Avto je podrl v Aškerčevi ulici'33 letnega hlapca Matevža Turka ter ga težko poškodoval, c Pri podiranju drevja je deblo padlo na 52 lelnega dninarja Tomaža Vidmarja iz St. Pavla pri Preboldu. Zlomilo mu jc nogo in ga tudi po glavi močno poškodovalo. , / Zah vaja celjskega župana dr. Alojzija Aoršiča. Ko sc je po Celju razširila no- vica, da jc prenehalo biti sroo našemu največjemu Jugoslovanu in Slovencu dr. Antonu Korošcu, jc tudi naše mesto zajela globoka žalost. Na javnih in privatnih po-slopjih so zaplapolale žalne zastave in sim. liohcno dokazovale globoko žalost za tako nenavadno preminulim vodjem Slovencev. Na tem nieslu izrekam kot celjski župan svojo najtopljejšo zahvalo vsem onim narodno mislečim, ki so na kakršen koti aa-čm pokazali svoje sočustvovanje. Prepričan sem, da bo vsa javnost ohranila pokojnega častnega občana in velikega do« brejnika, dr. Antona Korošca v najčast-ni trajnem spominu. Slava mu! / Meščani _ okoličani - pozor! Danes je odprla v lastni hiši v Gosposki ulici 7, tvrdka Alojz Mastnak, j>olcg trgovine na vell.jO tudi trgovino na drobno s špecerijskim in kolonialnim blagom ter delikatesami. Trgovina je s svežim blagom dobro založena. Priporoča ae za o obisk. Marfcor Zupani predlaga*® socialno davščin© >»V SLOVENIJI DO NOVE ŽETVE NE BOMO STRADALI«. ZAGOTAVLJA PREDSEDNIK PREVODA Že včeraj smo na kratko poročali o sestanku županov iz štajerskega dela Slovenije, ki ga je sklicala v mariborsko mestno poslovalnico Županska zveza. Glavni tlel je bil posvečen preskrbi Slovenije z zadostno količino živil. Tozadevni referat je imel predsednik Prevoda g. minister Snoj, ki je v skoraj dve uri trajajočih izvajanjih podal nazorno sliko o stanju prehrane pri nas in poudaril, da v Slove-niji do nove žetve ne bomo stradali, ker je poskrbljeno za dovoljne količine naj- važnejših živil. Ni izključeno, du se bo kruhu primešal tudi krompir, ker so 'poizkusi v tej smeri ugodno izpadli. Govornik je opozoril 120 zastopnikov občin o važnosti občinskih preskrbovalnih uradov. Sledila je zanimiva debata. Župani iz raznih krajev so predbčili svoje lokalne tegobe s prehrano ter dali marsikatero pobudo. Id jo 1k> predsednik prevoda predložil me- rodajnim v preučitev. V omiljenje bede,' ki. vlada med revnejšimi sloji .so sklenili zbrani zastopniki podeželskih občili, predložiti svoje' predloge kr. vladi. Ker se je bati, da bi event spomladi zmanjkalo živil, naj dala vlada in banska uprava preskrbovalnim uradom v Sloveniji več živil na razpolago. Ban naj predpiše bogatejšim davkoplačevalcem in ustanovam posebno socialno davščino, ki naj bi znašala pri davku in avtonom-. lnih dokladah od 20- -100 tisoč dinarjev 5! odst., od 100-- 300 lisoč 10 odst., nad 500 j lisoč pa 15 odsl. S to izredno davščino, < ki bi jo ubirale davčne uprave, bi raz- j polagal ban po zaslišanju zastopnikov Zu-j panske zveze. Kmetijske zbornice, Delav-; ske zbornice. Zbornice TOi ter zastopnikov avtonomnih mest. Ključ za pravično raz-j delitev naj bi se določil po številu v poštev prihajajočih oseb v posameznih občinah. Iz te davščine bi se podpirali sa-. mo ljudje brez premoženja in laki bajtarji., ki žive tudi v bedi ter nimajo uiti živil niti sredstev za najnujnejše potrebščine. Vse podpore naj bi se delil'.'- v naluralijah, ne pa v denarju, in (o na la način, da bi se uživalci podpor zaposlili pri javnih delih, ali pa tudi ne. Izbiro v tem pogle- j du bi imel ban. Gori omenjena davščina, naj . bi se odbijala pri predpisu davkov. Včerajšn ji sestanek je nudil verno sliko j potreb našega podeželja ter bo v veliki meri služil za podlago pri ukrepih za zboljšane gospodarskega in socialnejga sta nja v severnem delu Slovenije. z sodobnimi TUNGSRAM KRVPTON žarnicami! Zadovoljni bočite, ker no razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša. / BOLJŠA LUČ, MANJŠI STROŠKI! Maribor — mesto vrtov POSESTNA IN GRADBENA STATISTIKA Maribor meri okoli 7 kv. km površine. Od tega odpade 68 ha na zemljišča in njive, 295 ha na vrtove, 29 ha na travnike, stavbe m pripadajoča dvorišča zavzemajo površino 132 ha, javne ceste, ulice, trgi in vodna površina pa 180 ha. Največjo površino zavzemajo vrtov}* zato se Maribor po pravici imenuje vrtno mesto. Sedaj je'v Mariboru 2213 hiš, pred 10. leti pa jih je bilo 1768. Med temi hišami je 1969 stanovanjskih hiš s pripadajočimi ročaji, na 4 mesece strogega zapora.'Dr-j * Gostilna Krempl, lureš, divjačina ild-žavni tožilec se je priložil proti prenizko pristna vina. odmerjeni kazni. S T A M P I L J K E „S O F R A" Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * Sokol Maribor I. ne pozabi v nedeljo na plesno šolo Sokola Maribor-ma-lice. Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bo!ečin. „BATA“. Tudi letos najizbranejša darila v Veže in stopnjišča |e treba razsvetliti Od več strani smo dobili pritožbe, da nekateri hišni lastniki ne skrbijo za primerno razsvetljavo na vežah in stopniščih, kar ogroža najemnike, še bolj pa tujce, ki se v hiši sploh ne spoznajo. Nerazsvetljena stopnišča pa predstavljajo * Ne pozabi v nedeijo na plesno šolo v Sokolskem (lomu. sedaj, ko se že zgodaj zmrači, tudi še drugo nevarnost. Prijatelji tuje lastnine lahko najdejo tam skrivališče, od koder se ponoči laže vtihotapijo v stanovanjske prostore. Znan je celo slučaj, da je neki najemnik izjavil svojemu hišnemu gospo- gospodarskimi zgradbami. Mesto ima 7738 stanovanj Poleg tega je v mariborskih hišah 1376 trgovskih, obrtnih in svinčenem kristalu in umetnem porcelanu poslovalnih lokalov ter prostorov j pri Zlati BIKSNIK. Vseh posestev je v Mariboru 2659. po- j « toplo PLKILO za Tšakega mnii 7elo sestnikov pa 1784. Posestva so zadolžer ugodno modna trgovina MIRKO BREČKO, na z okoli 130 milijoni, ker znaša .toliko | Maribor,. Aleksandrova c. 23. obremenitev mariborske , r)ariIa za vsakogar pisemski papir — zadnje novitete pri Zlati BRIŠNIK. * Mladinske knjige in otroške slikaiiice v veliki izbiri dobite v knjigarni „Ti-skovne“. Maribor, Cankarjeva 1, tel.25-45. * LEPA NOGAVICA - lepa noga - le iz modne trgovine’ MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23. * LE PRAKTIČNA DARILA nudi danes zelo ugodno modna trgovina MIRKO BREČKO, Maribor, Aleksandrova c. 23. zeniljeknjižna posesti. Nekaj hipotek je celo v tujih valutah (funt sterlingi). darju pripravljenost, da prispeva mesečno primeren znesek za razsvetljavo stopnišča, ki pa je kljub temu še vedno nerazsvetljeno. V razmerju s stroški, ki bi Sokol Maribor II Pobrežje bo priredil dne 22. dec., ob 7. uri II. narašča jsko akademijo. Po akademiji družabni večer. nastali v slučaju kake nesreče zaradi po- j Vljudno vabljeni. Zdravo, manjkanja razsvetljave na stopnišču, je naprava, oziroma vzdrževanje razsvetljave jako poceni ter je pričakovati, da se bo ta zadeva uredila brez interven- * Sokol Pobrežje ne pozabi v nedeljo na plesno šolo Maribor-maticc. cij, ki bi bile za obe prizadeti stranki neprijetne. Gledališka predstava za šolsko kuhinjo ,.Petrčkove poslednje sanje" bodo uprizorile jutri ob 15. v Narodnem gledališču . učenke I. dekl. meščanske šole, da omogočijo vsak dan toplo kosilo svojim revnejšim součenkam v šolski kuhinji.^ Starši, popeljite svoje otroke v gledališče, da se pridružijo Petrčku na njegovi poli v pravljično kraljestvo sanj, ter prispevajte s. tem za človekoljubni namen prireditve m Za sludenšk« reveže je poslala pisarna dr. Komavlija ob priliki neke poravnava ■500 din. m Uradni dan Zbornice za TOI sc v l>ožičnem tednu radi praznikov ne vrši. Prihodnji teden l>o mamesto v sredo že v torek, 31. t. m. Združenje trgovcev za mest« Maribor. m Trgovine bodo odprte 24. decembra samo do 17., delikatesne trgovine pa do 19. Opoldanskega odmora la dan ne 1k>. Združenje trgovcev za mesto Maribor. m/ Avtobusni promet na Božič. 25. decembra na progah Maribor — Pekre — Limbuš, Maribor — Selnica in Maribor — Sv. Martin ne bo prometa. Na vseh ostalih podeželskih progah bodo vozili avtobusi redno . po voznem redu. __________________________ KARTOTEKE „S O E R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Pavlihov oder Gledališča mladega rodu bo imel otvoritveno predstavo 20. dec., ob 16. v deški ljudski soli v Studencih. m Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja svojim članom, da je na prošnjo dovolilo mestno poglavarstva, prične v ponedeljek, 23. in v torek 24. t. m. z delom v pekarnah žc o polnoči. Ker s opekarne na božični dan in Stefanovo ves dan zaprte ,se prosi občinsi ir, da se oskrbi s kruhom žc v ferek. fo velja tudi za sreska načelstva mariborska, desni in levi breg. m. Aktovko z raznimi dokumenti je nekdo izmaknil trgovskemu potniku Jakobu Pučkotti ja glavni pošti, ko je pri lini plačeval čekovni lačun. Neprimerno boljši od dragega ruskega čaja je naš aromatični „E M O N A“ CVETLIČNI ČAJ Prijetno boslc presenetili Vašo družino in Vaše gosle. Zahtevajte samo originalno pakovanje. V vseh trgovinah. * Nov klobuk jc moški pozabil v oljarni. Taborska 7. * Zvočni kino Pobrežje. Dne 21., 25. in 26. dec. prekrasni film „Sestra Marija". * Kot darilo — polnilna peresa v največji izbiri po najnižjih cenah pri Zlati BRIŠNIK. * Brivnice in česalnice v Mariboru bodo 24. XII. odprte do 19. ure brez opoldanskega počitka. Dne 25. XII. ves dan zaprte, dne 26. XII. odprt od V28. do 12. ure, dne 31. XII. odprte do 21. ure z opoldanskim počitkom, na novo leto in praznik Treh kraljev ves dan zaprte, v nedeljo, dne 5. 1. pa odprte od V28. do 12. ure. Na Božič 25. t. m. je tudi kolodvorska brivnica zaprta. * Ilolel Zamorc jutri v nedeljo pojedina gosi. račk, puranov in zajcev. * Božične fotografije, biletke, knjižne vizitke C. M. razglednice v največi izbiri Jajalcr časnikov " C! va«* '»»di knjigarna in papirnica „Tiskov-mlinar in žagar jc že 5 j™>.> Maribor, Cankarjeva 1. Tel. 2o-45 la si vsaj za silo preživlja) Slaniol papir v vseh barvah, božični - - - 1 papir za zavijanje daril, angcljske lase-, papir za zavijanje sladkorčkov kupujte, v knjigarni in papirnici „Tiskovne“, Ma- ni Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matice v Sokolskem domu ponovi jutri ob 15. igro „Marbuel" — črni sluga pekla. m. Katoliška mladina bo priredila v nedeljo, ob 20., v Cvetlični 28, igro »Za pravdo in srce« v prid božičnice. Najlepši nakit za božično drevo pri Zlati BRIŠNIK. SIG N I R N E S T A M PI L J K E IN BARVA „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m Kolporter na vozičku. Kdo ne pozna v Mariboru prodajalca Mihaela? Izučen let pohabljen in da svojo družino, prodaja časnike vozeč se z vozičkom po mestu. Revež pa nima liste gibčnosti v kretanju kakor drugi kol- Kiuv.iiuau v ivi t i- osk:)^^1X/]. pališka ulica, poleg Mariborske tiskarne * Pevsko društvo „KOLO“, obvešča svoje pevce, da šo nastopile božične počitnice. Prihodnja vaja bo .‘i. jan. 1911. Pevovodja. m Sodba v studenški nravstveni aferi. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen 58 letni Avgust Sterle iz Studencev zaradi nenravnih dejanj’ o katerih smo že po- Zahvala. Delavstvo zaposleno v p°' djetju Doclor in drug se zahvaljuje g. ravnatelju Habermanu za božičnico, katero je z velikim zadovoljstvom prejelo ter žeu vesele božične praznike in srečno novo lelo. — Delavstvo. * Mestno kopališče bo tildi v pone-deljek odprto. * Ne pozabi v nedeljo na plesno šolo v Sokolskem domu. m Zdravniško dežurno službo za nujn° pomoč članom in njihovim upravičeni«1 svojcem vrši v neodložljivih primerih 111 v odsolnosli pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, 22. decembra 1940, g- <*r-P o g r u j e Stanko, Tvrševa ul. 14/1. . m! Nočno lekarniško službo bosta vršili 0(1 21. do vključno 27 decembra Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter If-karna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove f Meljske ceste, tel. 25-32. Narodno gledališče Sobota, 21. dec., ob 20.: „Na cesaričin ukaz“. Znižane cene. Nedelja, 22. dec., ob 15.: „Peterčkove p°' slednje sanje", — Ob 20.: „Na dnu“. Zd>' žane cene. Za igralski pokojninski sKJad-Konec tedna v gledališču. V soboto, 2‘-se olj znižanih cenah ponovi zabavna i*1 melodiozna opero la „Na cesaričin uka*” V nedeljo bo v korist šolskim kuhinja'11 popoldanska predstava otroške igre „PC' trckovc poslednje sanje", zvečer pa sa\W I. božični »Večernikov« šahovski turnir K Sinoči se je turnir nadaljeval s 6. kolom. Najlažje delo je imel Kukovec, ki je naravnost demoliral Marvinovo holandsko obram-uo ter v napadu zmagal. Babič in Marotti Ifomta j&pmmiia i 1 Zaradi velike naklade in veiikega obsega moramo začeti s tiskom božične številke »Večernika« že v ponedeljek dopoldne. Zato nam je nemogoče še sprejemati za božično številko male in velike oglase. — Kot nadomestek zanje pa sprejemamo v upravi »Večernika«, Kopališka 6, še do jutri, v nedeljo do 12. ure, reklamne piačane NOTICE. !zje:noma bo sprejemala plačane notice jutri, v nedeljo po-pc5d*:» do pe! 7. ure zvečer, knjigarna in papirnica »Tiskovne«, Cankarjeva 1. sta zgodaj zavila v končnico, v kateri je ime' Babič nevarnega prostega kmeta, ki ntu.L prinesel zmago. — Zanimiva je bila Part L Vidovič—Lobkov. Po razletu srednje ig*j®,'. bila prekinjena v boljšem položaju za Vi viča. — Gerželj je sinoči doživel drugi P0*, ,jj V divji Siciljanki proti Mišuri je naP^n-spet v otvoritvi nekaj taktičnih pogrešk, s šal se je rešiti z navidez silnim napadom ^ Mišurino kraljevo krilo. Toda Mišura ie ^ lično pariral napad in v odločilnem tren^ sam prešel v protinapad. Gerželj je sJce, pa vedno imel v rokah možnost remija, karaVil je prezrl, Mišura pa je smehljaje P°®P^ ju celo točko. — Partiji čertalič—Kuste Knehtl—Stupan sta bili prekinjeni. P1"1 7. kolo bo v ponedeljek, 23. t. m. Stanje po 6. kolu: Mišura 4 (1), Bab ^ Cukovec 3 (3). Stupan 3 (2), Vidovič J [ j„ erželj 3, l.obkov 2 in pol (2). ^ar.°',-cf' arv:,i 2: Ki' in Kuster t in pol (•»’ Kukovec Ge M talič pol (I) točke. PrtrflMrfoflrsn^ bramllanti* Č® se spopadejo strupene kače med seboj Grozotni prizori v zavodu, kijer go|e na hujše strupenjače za pripravljanje seruma V Port Elizabeti! v Južni Afriki še danes živi učenjak, ki je že več stotisočem ljudem s svojim serumom proti kačjemu piku rešil življenje. Celili 40 let že vodi učenjak zavod v Port Elizabetu, kjer iz kačjega strupa^ pripravlja serum. Spisal je tudi knjigo o kačah, o njihovem življenju v zavodu, o njih borbi s človekom in med sabo. Našteva vrsto teh strašnih pošasti. Zavod sam ima vse kače, ki jih le more dobiti, strupene, nestrupene, povodne itd. Najstrašnejša med strašnimi je v prvi vrsti afriška kobra, dalje črna, zelena in rumena mamba. Slednja je dolga tri in pol metra in še čez ter je tako strupena, da so ji divjaki dali ime »Senca smrti«. O mambi pravi Fitz Simons: »Črna mamba je Atila med kačami. Zdi se, kakor da bi bil demon ustvarjajoče narave v tej kači potisnjen na vrhunec popolnosti. Učinek njenega pika je vedno smrten«. Nekoč zagleda sam Fitz Simons črno mambo, kako se grozeče dviga iz trave, čeprav se je, zavedal nevarnosti trenutka, ni hotel pobegniti, ker se je zanašal na svojo dvocevko. Mamba se ie kakor blisk zavihtela proti njemu. Videl je samo nekaj črnega leteti proti sebi, v naglici je ustrelil, pa ni zadel. — Če bi moj tovariš ne bil bolj miren, potem bi ta zgodbica ne bila nikdar napisana, piše učenjak. , Drug primer: Osemnajstletni mladenič, sin g. Werdui-a, je za lučaj kamna daleč od hiše naletel na mambo, ki se je grela sredi pota. Grozeče je dvignila glavo in se z vso silo vrgla proti nesrečnemu mladeniču. S svojo težo ga je podrla na tla in v nekaj minutah je bil mrtev. Tretji primer: Na vrtu je sedelo pod figovim drevesom dekletce in čitalo. Nenadoma Se je potuhnjeno od zgoraj zazibala velikanska črna mamba. Samo en pik je zadoščal in dekletce je umrlo na stolu ‘ 'Razburljivi divji boj’ med črnim gadom in zeleno povodno kačo. V vodi, ki je napeljana okoli kačjega vrta Port Elizabeta, so med drugim tudi žabe za kače. Seveda si morajo kače same iskati hrano. Kače so kanibali. Kdor je manjši in slabši, ga močnejši mirno pohrusta. STRAHOTEN SPOPAD MED POVODNO KAČO IN GADOM Zelena, a nestrupena povodna kača je srečno ujela žabo in jo pravkar počasi in z užitkom vlekla v žrelo. Obedujočo tovarišico ;,ikoj opazi še enkrat večji in kot noč črni ?d in se prihuljeno plazi mimo. Dela se, kakor da ga kričeča žaba niti najmanj ne zanima Naenkrat pa bliskovito naglo šine proti žabi in io že tudi drži za nogo. Povodna kača se z vsemi silami upira roparju. Jezno trga in vleče, kar more, toda gad je močnejši. Zdaj ' lečeta -vsak na svojo stran in grizeta^ naprej, kolikor kateri more, tako da se lačni zreli kmalu dotikata. Gad ne pomišlja dolgo, naglo spusti svoj delež in že drži glavo svoje nasprotnice v žrelu. Ta kmalu spozna strahoto položaja in se z vso silo izvija iz smrtnone-varnega oklepa. Gad ne popusti več svojega plena. Z?kaj tudi? K žabi je dobil se celo debelo kačo, kar je vsekakor lep plen, ki si ga noben drug ne bi dal zlepa iztrgati. PO SILNEM BOjU PODLEŽE GAD Vsa upehana povodna kača za trenutek popusti. Gad napravi z žrelom nekaj krepkih sunkov in že je vsa glava kakih 8—10 cm v njegovem žrelu. Zadnji trenutek se je povodna kača menda le premislila. Zvija se v kolobarjih okoli nasprotnika, ga stiska in mu lomi rebra. Gadu zmanjkuje sape, glava se nemirno pomika sem in tja, z repom srdito tolče in ometa po zemlji, dviga se in premetava po prahu, zaman. Nasprotnica ne popusti niti za sekundo in ga drži kakor v kleščah. Zdaj gre le za to, kdo bo zdržal. Ali' ona z glavo v njegovem žrelu ali on v njenih kolobarjih. Gad se naenkrat potaji. Najbrž si misli, da bo povodna kača vsaj malo odnehala. Pa ni. Najbrž je vedela, kakim upom se vdaja njen potuhnjeni nasprotnik. Zato ga kar naprej stiska in čaka, kdaj bo izpustil njeno glavo Poteče pol ure in še deset minut. Gad na novo ometa z repom po zemlji, njegovo telo se v kratkih in krčevitih sunkih stresa, nekajkrat se z objemaiko vred prevrne okrog samega sebe, nato pa pogine. Povodna kača se počasi odvija. Z zadnjimi močmi se opre zmagovalka na neravna mesta na zemlji in se počasi izvije iz nasprotnikovega žrela. V boju je kača pozabila na žabo. Po zjna^i je brez obotavljanja švignila k vodi in izginila v lotosovem listju. Kobre požirajo najraje kače, o katerih menijo, da molzejo ovce na paši. Kobre jih jedo kot delikateso in jih love, kjer jih morejo, če jih pa ni, napadajo tudi druge kače. SPOPAD MED MAMBO IN KOBRO Nekega dne, pripoveduje Fitz Simons, je lačna kobra napovedala vojno veliki in močni mambi. Mamba je aristokrat med kačami in nikdar ne beži z bojnega polja. Tako sta se to pot spoprijeli dve najbolj strupeni kači. Na muzejskem vrtu se je vnela bitka, ki je bila vredna svoji dve zlati gvineji. Sluga se je bal za črno mambo, ker je kobra bolj strupena in sta bili samo še dve mambi. Mamba pa je imela že itak nekaj kačjih pikov v koži n bi očividno ne preživela borbe. In res je mamba hipoma vpadla in poginila, kobra pa je bila še živahna in ni kazala niti najmanjših sledov zastrupljenja. Mirno je požrla mambo, jo z glavo naprej počasi vlekla vase in jo že polovico pospravila. Naenkrat pa se je začela po vsem telesu tresti in obležala je mrtva. ČE SE SPOPRIMETA KOBRA IN GAD Med hudo strupene kače štejejo tudi neko vrsto afriških gadov, ki so znani pod imenom »puf-gad«. Tudi tega se je treba skrbno ogibati, ker je sila hud borec. Žival in človek bežita s pota že na njegov svarilen žvižg iz visoke trave. Tudi med tem gadom in črno kobro je v muzejskem vrtu prišlo do spopada. Kobra ga je prva napadla, toda gad se je še pravočasno izognil z vratom. Ni pa mogel zavarovati tudi hrbta, kamor ga je zadela kobra s strahovitimi zobmi. Gad je reagiral, dva dolga in ostra zoba je zaril v hrbet nevarne nasprotnice. Kobra se je strašno raz- ! kačila, popustila je nasprotnikov hrbet in se-' kala z nevarnimi zobmi, kamor je mogla. P:i i tudi gad ni odnehal, vedno znova je grizel kobro. Toda gadov strup je glede moči daleč, za onim kobre. Kmalu je pogitiil. Prej pa je še strupena zoba potegnil iz kobrinega hrbta Kobra si ga je takoj privoščila. Požrla ga je le dve tretjini, potem je tudi sama podlegla strašnim ranam, zadobljenim v borbi. N? žena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere Trava, ki preživlja m!H'one l*udi Sladkorni trs ni prav nič drugega kot neke vrste trava. Iz Azije so ga prenesli že v 15. stoletju na Sicilijo, na Madairo, Kanarske otoke in po odkritju Amerike na Antile in bližnjo ameriško celino. Tod so kulture sladkornega trsa povezane s tragično usodo sto tisočev zamorskih sužnjev, ki so jih jirepe-ljali iz afriških pragozdov preko Atlantika v Ameriko. Dandanes je sladkorni trs najvažnejši izvozni produkt, največji dohodek mnogih de-' žel tropskega podnebja. Setev in žetev sladkornega trsa je na Sundskih otokih v veliki meri zavita v mističen čar božanske volje. Poleg najprimitivnejšega mlina opaziš tu ogromne dimnike modernih sladkornih tovarn, ki izdelujejo velike zaloge sladkorja za izvoz. Doraslo steblo trsa ima 25 kolen. Z 1 ha pridobivajo nad 4000 kg sladkorja, na Kubi celo 12.000 kg. V novejšem času se uporabljajo na velikih nasadih moderne parne pluge ali bencinske traktorje. Ob prvem dežju in pod toplim tropskim soncem požene mlado trsje. Po osmih mesecih je rastlina 2—4 m visoka in dorasla. V vroči sončni pripeki se trs suši. Sok v njem se zgosti. Po desetih mesecih požene cvetje, tedaj je trs zrel, v sebi ima največjo množino sladkorja. Na stotine pridnih rok odrezuje trs tik nad korenino, nalože ga na vozove ter odpeliejo v tovarne. Beli sladkor se nato natovori na ladje ter- prepelje v vse smeri sveta. 1 Neznana Afrika izginja z zemljevida Afrika je imela že v starem veku pomembno vlogo v evropski zgodovini. In ko so jo kasneje razni raziskovalci odkrivali. svetu ter so za njimi evropske države kos za kosom zasedale črno celino, se je krčila vedno bolj površina še neznane tajinstvene zemlje. Vse kolonije ali mandatne dežele Afri- Lov z gonjači Je v Angliji zelo razvit Angleži so znani kot strastni lovci. Seveda jim je bombardiranje izpod neba v mnogočem pokvarilo to veselje. V Angliji je nad 330 društev, ki se navdušujejo za lov z gonjači. Ta šport je prišel tja iz Italije. Leta 1836 je namreč prezimil v Rimu lord Chesterfield, ki je pripeljal s seboj svoje konje in več desetin psov. Z rimskimi aristokrati je zahajal na lov na lisice, ki jih je v okolici večnega mesta dovolj. Princu Odescalchiju je prepustil j lord t>b odhodu vse svoje živali Naslednje leto je Odescalchi ustanovil društvo i za lov na lisice. Prvi njegov tajnik je bil Flavio Chigi, poznejši papeški nuncij in . kardinal. Leta 1848. je cerkvena vlada prejx)vedala lov na lisice. Pozneje je papež prepoved preklical in rimski mogotci so si šteli v posebno čast, če so se smeli udeležit’ pogonov na zvitorepko. Nova obleka je za ženo mikavna samo dotlej, ko jo vidi na drugi ženi. ke so dandanes do zadnjega kotička raziskane. Še so morda v prepadnih dolinah šumečih gorskih rek skrite soteske, ostali del Afrike pa ni več neznan človeštvu. Kolikor prihaja Velika Britanija v stike z Afriko, rte pozna niti enega neraziskanega kraja. Prav tako ni več nobenega plemena domačina, ki bi bil belcem neznan. Danes lahko potuješ z avtom od atlantske obale po vsej Nigeriji, tja do čadskega jezera ali do Khartuna v egipt-skem Sudanu. Nigerija sama ima z ozkotirnimi progami 2500 km železnic. Od ustja Konga do jezera Tanganjike v osrčju celine in po vseh večjih pritokih, vse do mej Rodezije, se vrši redni železniški in parniški promet. Od rodezijske meje se odcepijo železnice z luksuznimi vlaki v južnoafriško Unijo. Afrika postaja vedrio gostejše prizorišče človeške dejavnosti, samotno življenje nekdanjih urojencev se umika modernemu tempu izživljanja. Črna celina je zemlja še velike bodočnosti. 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORION RADIO 150 RADIO L!UBL|ANA, Miklošičeva cesta7 RA Dl OVAL. LIDBLIANA. Dalmatinova ulica 13 ANTON BRBMBC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška cesta 11 TUDI LAIKI SO IZUMITELJI Star je že nauk, da se genialnost ne da priučiti. Zato mora vsak izumitelj v svoji stroki doseči vse bistveno iz lastne moči. Iz zgodovine vemo, da Kopernik ni bil zvezdo-slovec, ampak kaplan. Odkritelj zakona o ohranitvi energije, Robert Mayer ni bil lizik, nego zdravnik. Herschel, ki je odkril Uran in vrsto drugih zvezd je bil godbenik.' Zeppelin pa častnik in ne iženir. Velik fizik Guericke (1602—1686), ki je ugotovil velikost zračnega. pritiska, elastičnost zraka in izumil zračno črpalko, je bil jurist. Pod švedskim kraljem Gustavom Adolfom je kot poveljnik Magdeburga zgradil most preko Labe, čeprav je le mimogrede poslušal mehaniko in fiziko. Simon Stevien je bil najprej trgovec in izterjevalec davkov. Postavil je prvi pravilno teorijo o poševni ravnini, stavek o paralelogramu sil in uvedel decimalni račun. Drug laik Gianbatista della Porta je izumil laterno magiko in temnico ter tako položil temelje sedanji fotografiji. Zdravnik Thomas Young je objavil pomembna dela o mehaniki, toploti, akustiki, teoretični kemiji in ladje* gradnji. Določil je gostoto zemeljske gmote, dognal vzrok plime in oseke, izračunal povprečno človeško starost in razvozljal hieroglife. Slovita brata Montgolfier, izumitelja vodljivih .zrakoplovov, sta bila tvorničarja papirja. Duguerre, ki je položil temelje fotografiji, je pa bil navaden davkar in slikar. Kako si žuželke pripravljajo papir ini~' ju. - Nekatere vrste os imajo posebno zmožnost, da izdelujejo papir za svoja gnezda. Z močnimi čeljustmi odtrgajo 2 do 3 mm debe’a lesena vlakna s kolov, plotov, lesenih strešnih skodelj, olupljenega drevja, desk in drugih izsušenih predmetov. Osa vlakna razkolje, razgrize požve-či in oslini, dokler ne postanejo lepljiva snov, ki jo zgnete v drobno kroglico. Ta posel opravlja na mestu, kjer je našla surovine. Z nožicami pograbi osa kroglico ter io odnese na kraj. ki si ga > ' ~ ’»< v ** * ** • r*' Okicpnlca »licod« (42.CG0 ton) !e sta’a ’ 620,CC0.(Ki0 din. Ima 8 topov po 15 palcev je izbrala za gnezdo. Tu se začne pkv ščenje papirnega testa. Z neznansko potrpežljivostjo gladi in lika živalca tvarino med čeljustmi . Ko je list dovolj gladek. napravi osa iz njega šesterokotne stanice, zavetje za bodoči zarod. Osje gnezdo ie zgrajeno po okoliščinah, v ka;erem se nahaja. Če je domovanje na planem, rabi osa trd. suh les, ki lahko kljubuje vremenskim neprilikam. V zatišju pa sega živalca tudi po napol gnilem tvanvu, ki ga predela v pivniku podoben papir. Čudež za nepoučene: rdeč ali črn sneg Malo je ljudi, ki bi vedeli, da se javlja sneg tudi v svetlo rdeči barvi. Ko je kapitan Ross dospel 1818 na obalo Gren-'anda. .ie na veliko začudenje opazil rdeča snežišča. Čim globje je šel na otok. tem močnejša rdeča barva je sijala z njega. Prizor je Rossa tako začaral, da je ozemlje imenoval »Karminastc pečine«. Od povsod so prihajali ljudje, da bi videli rdeči sneg. - Pojav ni redek, tudi v naših Alpah so ga zas'edili Na Gorenjskem in ob Batnem jezeru so pred 10 leti ljudje Strme gledali rdeča snežišča. Še bolj prestrašeni so bili nepoučen; turisti, ki so pod zno-žjem Karpatov zagledali zelen sneg. V vseh teh primerih gre za mikroskopično majhne rastline, ki životarijo v snegu, v katerem skoraj ni hrane Njih barva iz-oreminja sneg. nizke rastlinske kolonije žive le na površju, kjer se sneg tali. V Alpah ni redek črn sneg. V tem primeru gre za takozvane ledeniške bolhe, ki se zbero v milijonskem številu na snegu, da se zdi popolnoma črn. Zenski kotiček V pripravah na praznike Vsi tožimo o težkih časih, a vendar se vsi prav pridna pripravljamo, da bomo vendar čim slovesnejše preživeli božične praznike. Marsikatero gospodinjo sem slišala v zadnjih dneh, kako je dejala: Letos pa ne bomo imeli nič posebnega'lža božič — ni denarja.« Res je, ni denarja, a vendar vem, -da bodo povsod nekaj posebnega imeli, ker je božič. Gospodinja vendar mi- ELITNA KONFEKCIJA . M AH/BOJ? P P/MASA VEDNO NAJNOVEJSE sli na božič že malo poprej nego družina. Že v jeseni kupuje orehe, krhlje, lešnike, mandlje, fige, rozine, čokolado in podobno, da bo lahko za božič spekla sadni kruh. Res je, sadni kruh, če je narejen kakor je treba, ni poceni. iPač pa predstavlja v mnogih hišah nekaj tako z besedo »božič« povezanega, da bi gospodinja sama najbolj trpela, če bi ga ne bilo. In zato bo! Pa naj bo, če mora biti in če je lahko. Vendar pa imajo tako-le za praznike vse gospodinje eden in isti greh: nakuhajo namreč in "napečejo kakor za kakšno gostijo, kakor da bi mislilo biti 3 dni po božiču konec življenja. No ja, letos bodo ja verjetno nakuhale in napekle nekoliko manj, toda še vedno preveč, človek le ne more razumeti, čemu je zadostovalo tri dni pred božičem skromno kosilo, morda celo brez mesa, za božič pa mora biti na mizi več nego morejo pojesti oči, kaj šele želodec. Saj je res, da je božič velik praznik, toda zato še ni treba prirediti pravega tekmovanja v žretju ali kako bi bilo že najbolje to imenovati. Na mizi vidimo govejo juho (govedine seveda ne, ker je prevelik praznik) svinjetino, perutnino, morda še celo divjačino in bogve kaj še vse, celo serijo prikuh in solat, konpotov in močnatih jedi, sadje, vino, črno kavo in običajno božično pecivo. Ja, človek božji ali nf to vnebovpijoča potrata?! Potrkaj se na prsa pa reci da, in ker je še dovolj časa, napravi za božič sicer prazniku primemo kosilo, ne pa cele gostije. Pomisli na to. da bo čez 14 dni ali 3 tedne še tudi eden dan in da bo družina tudi takrat vesela, če bo prišlo ka.i dobrega na mizo. Pripravimo se torej na božič po -pogrebi in po pameti! kačo, testo enakomerno razravnaj in ga potresi z drobno zrezanimi orehi ali lešniki. Postavi testo v precej vročo pečico in zreži pečeno na poševne kosce. Božična torta Stepaj v kotličku 4 cela jajca in 12 dkg sladkorja, in sicer najprej na gorkem toliko časa, da je nekoliko mlačno, nato pa še na hladnem pol ure, da naraste. Prideni žlicico drobno zrezane limonove lupme in 12 dkg moke. Zmes stresi v pomazan z moko potresen model in jo peci v srednje vroči pečici 20—25 minut. Ohlajeno torto ploskoma prereži, da nastaneta dva kolobarja, ter napravi nadev: mešaj četrt ure 10 dkg sirovega masla, 1 rumenjak, 7 dkg sladkorja (nekoliko vanilijevega) in primešaj čez nekaj minut lVs žlice močne črne kave. Nato namaži en kolobar tam, kjer si prerezala, na tenko z nadevom in položi drugi kolobar na prvega; namaži po vrhu še z ostalim nadevom ter natakni v prevleko olupljene, na listke narezane v pečici zarumenjene mandeljne. če nimaš mandeljnov, lahko potreseš z zmletimi orehi. Postavi torto na hladno in kadar jo hočeš rezati, segrej črno kavo ter pomakaj vanjo nož, da se tako torta lepo in gladko reže. Božični šartclj. Najprej nalij v skledico 3 žlice mlačnega mleka, prideni žlico sladkorja in 1 Va dkg droži, vse zmešaj z žlico in postavi vstran, da vzhaja. Nato zmešaj v večji skledi 'A\ vročega mleka, 2 žlici sladnorja, nekoliko soli, (i dkg sirovega masla, 2 rumenjaka in pičel liter moke, vse premešaj, prideni vzhajani kvas in 2 dkg masti, zopet dobro zmešaj in stepaj 20 minut. Nato prideni žličico drobno zrezane limonove lupine in pest rozin; ko si rozine zmešala, stresi testo v dobro pomazan model, ki ima na zredi cev, in postavi na gorko, da vzide. Pomaži ga z jajcem in peci ga v srednje vroči pečici % ure. Pečenega stresi na krožnik ali desko in še gorkega potresi z vanilijeviffl sladkorjem. Sadna potica. Napravi nadev: Skuhaj Vs * namočenih in opranih suhih hrušk, kuhanim odstrani peške, peclje in muhe, jih deni na desko in jim prideni 6 suhih fig, pest orehovih jedrc in nekoliko drobno zrezane limonove lupine ter vse skupaj prav drobno zreži. Nato stresi vse v skledo in prilij Vs 1 vročega mleka. Testo pa napravi kakor za potico. Božična darila v današnjih dneh Kaj bi kuhala v božičnih dneh? Ponedeljek: Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Sesekljani zrezki. 3. Kisla repa. 4. Kruhovi cmoki Zvečer: Zrezki od opoldneva. Krompirjeva solata. Torek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina iz juhe dušena v čebuli. 3. Krompirjev pire. 4. Solata. Zvečer: Sarma. Pecivo. Čaj. Sreda: Opoldne: 1. Ragu juha, 2. Pečena pura. 3. Opečen krompir. 4. Mešana solata. 5. Ruski punč in božično pecivo. Zvečer: Mrzla pura. Čaj Potica. četrtek: Opoldne: 1. Goveja juha. 2, Ocvrti svinj-1 ski kotleti. 3. Dušen riž. 4. Zeljeva solata. 5. Pecivo z vinskim šatojem. Zvečer: Mrzla svinjetina z gorčico. Čaj. Petek: Opoldne: 1. Riževa juha. 2. Žemljev narastek. 3. Kompot. Zvečer: Ocvrte sardelice. Solata. Sobota: Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina. 3. Paradižnikova omaka. 4. Krompirjev P‘re.- j Zvečer: Segedinski golaž. Nedelja: Opoldne: 1. Možganska juha. 2. Telečja pečenka. 3. Krompir. 4. Rdeča pesa. Z ve č e r:' Telečji paprikaš. Kruh. Čaj. Božično pecivo Španski vetrci. Napravi trd sneg iz 1 beljaka in zmešaj vanj 7 dkg sladkorja sipe, pomešane,z vanilijo. Polagaj sneg z žlico na pomazano pekačo ali oblate v obliki kupčkov ter jih deni v pečico ali v peč, potem ko si vzela iz nje kruh, da se počasi osuše in za-rumene. Vanilijevi rogljiči. Deni na desko 18 dkg moke, 14 dkg sirovega masla, 7 dkg sladkorja in 6 dkg zmletih lešnikov, mandeljnov ali orehov. Iz tega napravi testo, ki ga razreži na koščke orehove velikosti; zvaljaj za prst dolge, na konceh nekoliko koničaste zvaljke, ki jih polagaj na pekačo za prst narazen ter vsakega še na pekači zaokroži, da dobi podobo rogljička. Postavi jih v srednje vročo pečico, da se malo zarumene. Pečene, povaljaj še gdrke v vanilijevem sladkorju. ; Keksi brez jajc. Deni v lonec >/s • m le-! ka, IG dkg z vaniljo stolčenega sladkor]:*, nekaj zrn soli. 0 dkg surovega masla ali masti in pol dkg z lesom strle jelenove, soli (jelenova sol se dobi v lekarni in drogeriji). Ko se mleko prav malo segrejo, zamesi s pol kg moke. Dobro zgneteno testo razvaljaj in delaj naprej kakor za druge kekse. Medene rezine. Deni v skledo ‘/2 kg moke, 20 dkg sladkorja, tri osminke litra mleka, 15. dkg medu, majhno žličico cimeta, veiik ščep dišave, drobno zrezano lupino polovice limone, */š pecilnega praška in žličico jedilne sode. Vse skupaj prav dobro stepi in stresi v veliko, pomazano in z moko potreseno pe- Globoko v nas je zakoreninjena navada, da se sorodniki in prijatelji, pogosto le znanci med seboj za Božič obdarimo z najrazličnejšimi darili, katera imajo v prvi vrsti namen nekoga razveseliti, v drugi vrsti šele okoristi. Gre pa tudi za ohranitev običaja. Zato še dolgo ne bo tako slabih časov, ki bi zmogli ta običaj odstraniti. Od ust si bo pritVgal marsikdo, samo da bo lahko položil pod božično drevesce skromen dar in tako razveselil svoje najdražje. Povdariti je namreč treba, da gre pri božičnem darilu v prvi vrsti za dobro voljo. Gledati pa moramo Vseeno na to, da je darilo tudi posrečeno izbrano. Posebno v današnjem težkem času ne kaže denarja kar tako v en dan zametati. Ako je denar že izdan, naj ima nekdo tudi korist od tega. Nekdaj smo se pri izbiranju daril bali, da ne bi s preveč praktičnim darilom užalili osebe, kateri je darilo namenjeno, posebno še. če nam dotična oseba ni sorodnik ali sicer zelo domača. Do današnjega dne so se časi in /. njimi vred mi do tolike mere izpreme-nili, da ne more biti govora o kaki užaljenosti vsled preveč pametno izbranega darila, ker le tako lahko neko praktično darilo imenujemo. Vsakemu razumnemu človeku se mora v tej draginji, v času vsestranskega pomanjkanja in stiske zdeti ja naravnost otročje, če dobi recimo za Božič v dar/ škatlo bombonov, ko bi mu bila stokrat bolj dobrodošla nova kravata, britev ali pidžama Zopet "žensko, mislečo z današnjimi razmerami, bodo mnogo bolj osrečile nogavice, rokavice, pulover, garnitura toplega perila ali karkoli podobnega, nego steklenica še tako lepo dišečega parfema. — Kaj pomaga otroku za božič lepa slikanica, ko pa bo že kmalu po božiču potreboval copate za telovadbo, zvezke, risalni blok, šestilo in mnogo sličnega. Vse to bo otroka prav tako ali morda še bolj razveselilo, nego slikarica ali razne igrače in sladkarije, s katerimi se bo bavil le kratko dobo. In mati? Ji bomo morda kupovali za božič škatlo s priborom za manikiran« nohtov, lepo vazo ali krožnik za torto, ko ji vendar mnogo bolj ustrežemo, če ji kupimo za gospodinjstvo drva, premog, moko, milo, mast ali bučno olje, če ji poravnamo račun za elektriko, stanovanje ali šiviljo?! Praktični in vedno le praktični moramo biti, ker to zahteva od nas današnji čas, ki ne dovoljuje otročjega tolmače-' nja življenjskih razmer. Ko pa nam bodo prisijali zopet boljši časi, pa bomo zopet izbirali za darila bonbone, parfeme. cvetje in razno lepotičje. Pamboc! O gl, reg. S. Br. 7006/3F Darmol, sredstvo za odvajanje se cesto potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol zarezo v obliki črke T. Zahtevajte originalni Darmol. in samo «EEE2s» W. E. Barthell: ZENA V DŽUNGLI Eksotiinl roman iz INDIJE »Pojdite. — Okrepite se —- spočijte. Jutri zjutraj iščite naprej.« Mawasa je prosila, da bi smela biti ponoči pri njej, ali tudi ona je morala slediti ukazu gospodarice. dč-Eua je ostala sama — vso noč. S praznimi, vročimi očmi je strema predse v temo. Zažvižgal je snežni veter z gora in mrzlo dihnil v šipe — in drevje v džungli se je upogibalo pod njegovo silo. Noč je ležala nad mrtvaško tiho pokrajino. Celo najbednejši prosjak se splazi v varstvo kake koče, se greje ob kakem ognju, ali si poišče neko zavetje, četudi pri živini v hlevu, četudi v kaki skalni razpoki... In otrok — otrok je bil sam. Agnes! Zmedeno .ie zgrabila Beata predse v temo, kakor da Iioče neusmiljenemu molku iztrgati njegovo žrtev. Zgrabila je krčevito z razkrečenimi prsti — zagrabila je v prazno. Stokajoče je omahnila nazaj. Na preprogi se je zvila kaljor ranjena žival. I11 še strašneje jo je zgrabila groza, Če bi on lo vedel — otrokov oče — ki ga ji je zaupal! Če bi zahteval od nje otroka — in ona bi mu ga ne mogla dati! Život žene se je usločil; slabost jo je dušila* Potem je krč bolečine popustil — in i>o treh prečutih nočeh na poti in prejokanih urah četrte noči, je Beata zaspala na preprogi. Ob prvem svitu jutra, ki se je zalesketal na oknu. je bila že na svojih ranjenih nogah. Napravila je komaj nekaj grižljajev za zajtrk, ki ji ga je bila prinesla Mawasa, in spila kozarec vina za krepčilo. Potem je stala, oprta ob mizo, pred svojimi ljudmi. Tiho, toda jasno jih je nagovorila. »Moja hči ni prišla — torej se je nekaj zgodilo, ah pa je zašla. Ne zadostuje, da jo iščemo me dve ženi in vi trije možje sami. Storili bomo svojo dolžnost — kaj ne? Boste storili to Agnes na ljubo? —« Za hip je prestala, nato je enakomerno nadaljevala: »Eden od nas pojezdi doli v budistično vasico in obljubi ljudem veliko plačilo, če nam pomagajo.« »Jaz pojdem,« skoči voznik k vratom. »Čakaj! — če si govoril z budisti, jezdi naprej v Dardshilling in se javi policiji, Povej, kaj se je zgodilo, m prosi za pomoč. Tu —» Beata seže po ročno torbico in izvleče čekovno knjigo. Naglo izpolni list. »Tu, zato dobiš v banki denar — dvigni denar.« Vodnik se globoko prikloni in odhiti. Beatine oči so žarele. »Ghagira Musimwalli — si pripravljen. iskati še enkrat?« Ghagira je poškilil po čekih. Negibno so držale materine oči njegov pogled. »Da«, je zajecljal. Beata se skloni in izpolni drug list. »Vzemi«, so ji gorele oči. »Zaupam ti.« Ghagira Musimwalli se je ni drznil pogledati; sklonil se jo globoko in izginil. »I11 ti?« Stari Bengalec je častitljivo prekrižal roke. »Pošlji me, mem-sahib!« »Hočeš iskati?« »Da.« Zopet je hitelo pero čez papir. »Tu — vzemi. Zaupam ti.« Ih spet so pognale plameneče besede enega sla na dan. »Mavvasa!« Ponižno skloni Indijka glavo. »Bož iskala z menoj?« »Da, gospodarica?« Poslednjič je hotela Beata kakor iz navade seči po peresu — Ma\vasa se brani. »Ne moreš mi poplačati, če te ljubim, gospodarica}« Beata je bila presunjena. Vzdihnila je in ovila roke okoli svoje mlade služabnice. »Mrtva je — ne vidim je nikoli več!« je klicala obupano, Ma\vasine tresoče se roke so onemoglo gladile plave lase. Toda Beata se je kmalu spet zbrala. »Na delo — nimamo časa — mogoče gladuje — trpi žejo — joče — trpi —-!« J11 kakor z enim skokom je bila pri Vratih. • Pridi' Moj otrok čaka na svojo mater!« In zopet dan — in zopet noč. Obup j0 bičal iščočo mater, in njene oči so bile slepe od jokanja. In zopet dan — tedaj pridejo zjutraj vaščani. Beata jim plane nasproti. »Hvala vam, da ste prišli!« S tujini mrmranjem je prišel odgovor. Ghagira Musimvvalli je prisluškoval s pazljivim obrazom. — Beata je motrila njegov obraz. »Govori — govori — kaj hočejo?« »Iskali so, o gospodarica, vse globeli tega kraja so prehodili, vse gozdove prebrskali — včeraj ves dan.« »In nič našli?« »Nič.« f Beata je stala ravno in okorelo. »Reci jim, naj iščejo naprej. Reci ji*11’ da bodo bogato poplačani — če privedejo Agnes.« »Iskali so že ves dan zaman —« »Tu, vzemi — zdaj jim — pojasni, kal pomeni —« zopet je sfrfotal ček v Gha-girino roko. »Prosim vas. iščite! Iščite mojega otroka!« Ghagira jih je nagovoril. Zahvala i0 zazvenela Beati nasproti — možje so se nagnili in se ponovno podali na pot — ha sever, jug, vzhod, zahod. Z zmedenimi lasmi in rdečimi očmi Jc sedela Beata na nekem kamnu pred hišo-Sonce se je toplo igralo na njenem obrazu, Veter je nežno pihljal, dobrikajoči se poljub neba. Okoli gora in doline -,e predla tišina. (bdijeJ OEIKEJ Pred nedavnim jc medicinska fakulteta na univerzi v NVasliingtonu podelila gospe Rozi MaeMuilin častni doktorat. Ameriški listi so vesr sprejeli z velikim navdušenjem, poudarjajoč, da je gospa MacMullin-ena izmed redkih žen, ki si je resnično zaslužila ta častni naslov. Bilo je pred petimi leti v Philadelphiji Gospa MacMullinova je obupana stala ob bolniški postelji svoje varovanke, male Rože-Marije, otroka njene umrle sestre. Njena ljubka mala varovanka je dobila zastrupljenje krvi, ki ga je povzročil tkz. »zlati bacil« (ba-cilus aureus). Zdravniki, zbrani okoti bolne deklice, so izgubili vsako upanje, da bi mogli otroka še rešiti, kajti zastrupijenja, ki jih povzroči zlati bacil, navadno končajo s smrtjo. Na smrt obsojenega človeka more rešiti edino transfuzija ki bi jo dal človek, ki je navedeno zastrupljenje srečno prebolel, To je edina rešitev! Po časopisju in po radiu so iskali človeka, ki bi bolezen že prebolel ter .bil pripravljen dati kri za transfuzijo. Toda vsa prizadevanja so bila zaman. Za otroka ni bilo rešitve. Slednjič je obupana gospa MacMulli-nova izjavila zdravnikom, da je pripravljena žrtvovati se za otroka. Predlagala je, naj ji vcepijo smrtonosni zlati bacil. Tej njeni nameri .so se zdravniki odločno oprli, češ, da bosta na ta način izgubljeni dve življenji. Ali gospa je vztrajala pri svoji pogumni nameri. Izročila je zdravnikom podpisano izjavo, da si dovoljuje Vcepiti »zlati bacil«, ne da bi zdravniki za to prevzeli kakršno koli odgovornost. Prosila jih je in rotila, s sklenjenimi rokami, dokler je slednjič niso uslišali. Z bolne deklice so prenesli bolezen na gospo MacMullinovo. Nekaj ur nato je žena že ležala v deliriju. Po 48 urah So ji vzeli kri ter izvršili transfuzijo na umirajočem otroku. Dva dni nato so izvršili še drugo transfuzijo. Čez dober teden sta bili teta in nečakinja rešeni. Preteklo je dobro leto. Gospa MacMullinova in njena nečakinja sta bili zdravi in srečni. Ko je gospa nekega večera sedela pri radijskem sprejemniku, je nenadoma zaslišala prošnjo, s katero neka obupana mati išče človeka, ki bi hotel dati kri za njenega 16-letnega sina, ki je zbolel radi »zlatega bacila«. Gospa MacMullinova ni premišljevala niti minuto, oblekla si je plašč in se z avtomobilom odpeljala naravnost v bolnišnico. In deček je bil rešen smrti. Na ta način je do letos jeseni gospa MacMullinova rešila še Voltaire in Ludvik XV. Slavni francoski filozof in pisatelj Voltaire je moral nekoč zaradi svojega preostrega jezika o dvoru v bastiljo. Zgodilo se je. da so takrat prikazovali na odru njegovega »Oidipa« ter da je obiskal eno izmed predstav tudi kralj. Delo ga je navdušilo ter je ukazat, naj Voltaira takoj izpuste. Ko je prišel Voltaire na dvor, da bi se kralju zahvalil, mn je Ludvik X\. dejal: »Spametujte se, Voltaire! Odslej bom jaz vsestransko skrbel za vas.« »Najlepša hvala. Veličanstvo, ali prosim vas, da za nekaj ne skrbite ...« »Za kaj?« Za moje sanje ...« VEZUV — OGROMNA POGONSKA SILA Italijanski profesor Engo Carlcvas je odkril na pobočjih vulkana Vezuva precejšnje sloje snovi, ki bi mogle dati letno do milijon ton. Gre namreč v bistvu za izkoriščanje plinov, ki prihajajo iz vulkana. Ogfomue cevi bodo dovajale iz velikih globin plin, ki ga bodo uporabljali kot pogonsko silo. Pod vznožjem Vezuva bo zgrajena velika termična električna centrala, ki bo letno proizvajala toliko energije, kolikor je daje milijon ton premoga. J dvajsetim drugim otrokom življenje. Srečni starši, ki jim je pogumna žena rešila otroke, so jo obsipavali z ljubeznivostmi in ji ponujali bogate darove, toda gospa je vsak dar z radostnim smehljajem odklonila, vsa srečna da je mogla s svpjo osebno žrtvijo pomagati človeku, ki je po njem smrt že stegovala vojo koščeno roko. Odkar se je gospa MacMullinova tako brez i primerno pogumno žrtvovala za svojo malo ! nečakinjo, ko si je dala vcepiti »zlati bacil z, ; jo pozna vsa Amerika pod imenom »žena z zlato krvjo«. Medicinska fakulteta, ki ji je ; pretekli mesec podelila častni doktorat, pa vodi poseben seznam vseh onih, ki so ne-j varno bolezen preboleli. Ti bodo poslej zad-\ nja rešilna bilka onim nesrečnežem, ki jih 1 utegne zastrupiti »zlati bacil«. Motorizirana straža na angleških cestah — Neverjetna nesramnost! Želel sem kolo, mama pa mi naroča drsalke »tem pa se bo še izgovarjala, da se je ožiček zmotil...! Angleški Avto-klub je dal vojski na razpolago svoje motorizirane cestne pa-trole, ki so bile vključene v redno vojsko kot pomožni oddelki. Te cestne straže neprestano krožijo po angleških cestah, kjer vzdržujejo in pazijo na red, v prav taki meri pa tudi opazujejo vsako gibanje,po prometnih žilah. Če bi ooazili količkaj Sumljivega, takoj javijo '•ojaški oblasti. Serum, ki da korajžo Japonski univerzitetni profesor in medicinski strokovnjak Ranito je dognal po dolgotrajnih raziskovanjih in eksperimentiranjih, da ni hrabrost odvisna samo od duševnih sposobnosti, ampak tudi od kemijskih procesov v samem človeškem organizmu. Taka teorija je dala japonske- mu znanstveniku pobudo, da je odkril alkaloid, katerega bodo na Japonskem vbrizgavali bojazljivcem in plašnežem. Posledice seruma za hrabrost se ohranijo v človeku precej časa; razumljivo je tudi, da je profesorjevo odkritje bilo v današnjih časih zelo pozdravljeno. Celuloza iz »slonove trave' r« V Stuttgartu je bilo pred nedavnim zasedanje tropskega in kolonialnega nemškega odbora, na katerem je imel strokovnjak za celulozno volno vladni svetnik dr. Eberswald daljše predavanje o možnostih izkoriščanja novih celuloznih virov v kolonijah. Tropično rastlinje nudi nešteto možnosti izkoriščanja in iz- rabe. Zelo uspešno bi se dala izrabiti zlasti tkzv. »slonova trava«, ki je je polna vsa Afrika. Z lahkoto bi se dala koncentrirati in predelati v staničevino ali pa vlakenca. »Slonova trava« je namreč izredno močna in trpežna, poleg tega pa je je toliko, da bi je industrija nikoli ne mogla izčrpati. Po 10 letih jje našel svo‘o ženo v norišnici Pred desetimi leti je bila mlada žena angleškega zdravnika dr. R. Danona iz Ipsvvicha na kopanju na reki Daben. Poslej je niso več videli. Na produ ob reki so našli njeno obleko, torbico in sončnik. Mož in sorodniki so bili prepričani, da je nesrečna žena utonila. Zagonetno pa se jim je zdelo, ker reka sploh nikjer ni naplavila trupla. Kljub temu je sodišče proglasilo ženo kot mrtvo. Pred nedavnim pa je v zdravnikovi ordinaciji zabrnel telefon. Iz Londona je nekdo sporočil, da se zdravnikova žena nahaja v norišnici. Dr. Danoti je takoj odpotoval v London, kjer je zares našel svojo ženo v norišnici. Nesrečna žena je bila v popolni živčni depresiji, svojega moža pa je kljub temu prav jasno prepoznala. Zanimivo pa je, da žena ne ve povedati prav ničesar, na kakšen način je prišla v umobolnico in kaj se je z njo zgodilo onega usodnega dne. ko se je kopa’a na reki. POGUM Levji krotilec se do jutra ni vrpil domov z neke proslave. Zaman ga je doma čakala žena. Zjutraj ji pravi hišnica: — Gospa, danes ponoči se vaš mož, ni vrnil domov?! — Ne ta strahopetne?, je šel spat v levjo kletko ... Soennecken nalivno pero enakomerno spušča črnilo a vsak eventualen presežek upije vase Zato Soennecken nalivno pero nikoli ne packa nalivno pero sc dobiva v vseh boljših trgovinah s pisarniškimi potrebščinami Kanal med Baltiškim in Črnim morjem Morska pot iz Baltiškega v Crno morje vodi sedaj okoli cele Evrope, pri čemer je treba skozi pet ožin, in sicer skozi Skagerak, Kanal, Gibraltar, Dardanele in Bospor. Poročila iz nemških virov pravijo, da bo v kratkem drugače. V gradnji je že kanal, ki bo vezal Danzig s Heršonom, luko med Krimom in Odeso in ki bo dolg 2.500 kilometrov. Kanal bo povezal vse reke ter šei deloma tudi skozi močvirja. Poročila pravijo, da se bo z otvoritvijo tega kanala temeljito izpremenila blagovna izmenjava v tem delu Evrope. Surovine iz Rusije bodo prihajale v Nemčijo po ravni poti, prav-tako pa nemški proizvodi v Rusijo, zlasti v Ukrajino. Božična meditacija — Ti, takele božične počitnice se zares priležejo! ..Prosim, nikar se ne trudite z rokopisi!" Uredništvo bo neizrekljivo srečno, če boste up oštevali njegova navodila Znani ameriški pisatelj in urednik B. Hardt se je dosti prejezil zaradi rokopisov. ki so prihajali v uredništvo ter bili — kakršni so rokopisi tudi še danes — mastni, zamazani, nečitljivi ter napisani-z vsemi mogočimi svinčniki. Da napravi red, je objavil nekega dne na prvi strani lista pod zaglavjem »Odgovori uredništva« naslednje: »Kolikor se vam le da, gospodje dopisniki, nikar ne jemljite za dopise peres, papirja in tinte, ampak sežite po kakršni koli drugi materiii; saj bi se drugače lahko zgodilo, da bi se uredniku in stavcu zdelo, da sta v malih nebesih, ako bi dobila docela čitljive rokopise. No, če pa ste že prisiljeni seči po tinti. potlej pa ne pozabite rokopisa čim bolj popackati. t- i t x - -• « -.»"s-l *'U> Če le morete, dobite kje rdečilo, kajti takih rdečih črk na belem papirju se stavci nebeško vesele ter so jim v pravi užitek, ko jim plešejo pred očmi, posebno po večerih, ko pada električna luč nanje, se jim dozdeva, da so na zabavi in ne za strojem. Nadalje se zvesto in dosledno ogibljite pik, a tudi vejic ter drugih znakov za ločila. Za urednika ni nič zabavnejšega in kratkočasnejšega kakor uganjevati, kje je treba postaviti piko ali vejico. Tudi je docela nepotrebno, da pišete čitljivo. Tak čitljiv rokopis je znak neinteligentnosti. Slab rokopis pa vedno priča o genialnosti. Za pravopis se sploh ne smete brigati, kajti nikakor ne smete žaliti stavcev, ki f "Tvtr ■ -K Y v . . 4». so pač dovolj inteligentni in pametni, da vedo, kako se piše kakšna beseda, ali z veliko ali malo začetnico, ali po starem ali po novem pravopisu. Uredništvo bo neizrekljivo srečno, če se boste držali gornjih navodil Sploh nikar ne glejte, kako in kaj pišete, ampak samo zažmrknite z očesom, pa bo rokopis naravnost kolosalen. A ko ste rokopis končali, ga nikar takoj ne odpošijite. Nekaj dni ga lepo nosite po žepih, ter obedujte in večerjajte tta njem, kajti edino na ta način bo cenj. uredništvo lahko zvedelo za premnoge podrobnosti iz vašega zasebnega življenja, zvedelo pa bo tudi, kaj ste obedovali in kaj večerjali.« T •« »>>•«■ •- ji- * A z ..zlato" krvjo ff Sre primerna požrtvovalnost, ki Je bila nagrajena s častnim doktoratom On nikoli ne packa 70 Selnica ceS skega olepševalnega in !u skopromefnega društva Lelos poteče 70 let od ustanovitve cel j- ( skega Olepševalnega društva, 20 let pa od obstoja in delovanja Olepševalnega in luj-sko-promelnega društva v jugoslovanski državi. Ta j ul^le.j bo proslavilo društvo v smislu sklepa društvenega odbora od 21. novembra t. 1. s sledečimi deli: Nabavilo bo orientacijske table za nepriljubljenejše izletniške ločke v celjski o količi. Table bodo iz pločevine in enotno izdelane. Nameščene bodo na enotno in smotrno markiranih potili. Za tu- in inozemske kolodvore in turistične biroje bo društvo nabavilo povečane fotogralične posnetke mesta Celja, njegovih znamenitosti in celjske okolice. V prepričanju, da je turistični napredek mesta Celja odvisen prvenstveno od sodobnim zahtevam odgovarjajočega in z vsemi modernimi napravami opremljenega kopališča ob Savinji ,namerava dati društvo mestni občim pobudo za takojšen razpis načrtov za novo kopališče ob Savinji. V ta namen bo društvo žrtvovalo za najboljše načrte eno nagrado v znesku 10 tisoč din. Z ozirom na dograjevanje glavnega drevoreda v mestnem parku in potrebo njegove delne preložitve vsled regulacije Savinje, kakor tudi na nujno potrebno preložitev vozne ceste, ki nesmotrno deli park v dva dela in moti sprehajalce s hrupom in prahom ter ogroža varnost otrok na igrišču, namerava društvo dobaviti načrte za obnovitev glavnega drevoreda in preureditev celega parka v modernejše nasade, ki naj bi odgovarjali današnjemu okusu in sodobnim zahtevam. Da se uredi Hrib sv. Jožefa, ki je gotovo najbolj privlačna in najbližja razgledna točka mesta Celja, bo društvo razpisalo dobavo načrtov za ureditev parka v ’ ozadju ,.Kalvarije1' in nasadov med cerkvi. ' jo sv. Jožefa in najvišje ležečimi vilami • na Hribu sv. Jožefa. Po ver«/ klopi na Masarybovem nabrežju namerava društvo izdelati več enotnih lesenih klopi z betonskimi stojali za mestni park in nabaviti klopi za park ob cerkvi Sv. Maksimilijana in za nove nasade na Sp. Lanovžu in v Gaberjir, ki jih namerava društvo napravili odn. dali pobudo za njihovo napravo. Za izvedbo lega programa, ki tvori del društvene petletke, je društvo prejelo že znatne prostovoljne prispevke, ki kažejo [Milno razumevanje meščanstva in mero* dajnih činiteljev za ta stremljenja. Da pa bo moglo društvo program v celoti izvr- • šili in vsaj deloma realizirali tudi ostalj program svoje petletke, >bo moralo izvesti pri vseh ljubiteljih liašega mesta in po-bornikih njegovega napredka nabiralno akcijo. Baš v sedanjih razmerah moramo z nezmanjšanimi silami delali na izboljšanju krajevnega receplivnega turiziha. Kljub vojni vihri, ki divja okoli nas, moramo odstranjevati vse liedoslatke in pomanjkljivosti, da bodo po zopetnem normaliziranju mednarodnih prilik naši kraji v vsakem pogledu odgovarjali potrebam in zahtevam modernega turizma in bodo pripravljeni sprejeli turiste vsega sveta. Društvo apelira na meščanstvo Celja, da po svojih najboljših močeh pripomore k izvedbi našega -programa, ki bo v prid napredku, blagostanju in boljši bodočnosti Celja. Nabrana sredstva bo društvo v smislu sklepa odbora upravljalo kol posebno premoženje za izvedbo gornjega programa in ostalih točk društvene petletke. Odbor Olepševalnega in tujsko-promelncga društva. Sobota pofrebuie stalen oder j Vsemu, kar se dogaja v Soboti, mora j dati iniciativo mladina, ki tudi najtežje • občuti sedanje moreče dni Splošno se čuti, da v Soboti ni pri vseli potrebnega razumevanja, kajti drugače bi lahko že davno ustvarili z voljo nekaterih stalen diletantski oder. Voljo in veselje do dela so pokazali dijaki trgovske šole, ko so pred nedavnim igrali »Matiček se ženi« in v nedeljo sokolski naraščaj, katerega vodi Milan Puncer, z Nušičevim »Dr«. Igralci, sami dijaki, so proti pričakovanju v režiji prof. J. Liske odlično rešili svoje vloge. Umestno bi bilo, da bi s to, zelo dobro naštudirano igro gostovali v Lendavi, ki je popolnoma osamljena in prazna, kar se tiče kulturnih prireditev. an Tujskoprometno in olepševalno društvo v Celju je podalo obračun svojega dela v minulem poslovnem letu. Zborovanje je vodil magistratni direktor g. Ivo Šubic, bansko upravo je zastopa! referent za turizem Joško Sotlar iz Ljub ljane, mariborsko tujskoprometno zvezo je zastopal predsednik SPD dr. T i 11 e r. Predsednik se je v poročilu zahvalil mestni občini, ki daje društvu letno 70.000 din podpore m ga podpira tudi drugače, zahvalo je izrekel, tudi drugim, ki redno podpirajo društvo. Omenil je dalje vsa dela, ki jih je društvo v minulem letu izvršilo na polju za povzdigo turizma in za olepšanje mesta in okolice. Preteklo leto je Celje obiskalo 13.504 tujcev. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo 246.768.55 din dohodkov, izdatkov pa 216.398.25 din. Društveni gospodar je poročal med drugim o izpopolnjevanju nasadov. Predsednik je spregovoril še o 70 letnici društva, ki poteče letos. Ta jubilej je društvo, delno že pro-f slavilo v okviru petletke z raznimi deli, v programu pa ima še. celo vrsto del, ki jih bo lahko izvršilo le z razumevanjem in vsestransko .podporo odločujočih činiteljev. Za nameravana dela bo organizirana nabiralna akcija. Omenil je še zgodovino društva od njega ustanovitve leta 1871 pa do letos, -ko društva obhaja jubilej svojega 70 letnega obstoja. —KM—11 "WTI 7 Drphne rtomee o Za inženirja agronomije je diplomiral 1(5 .1. m. v Zagrebu g. Pavle Zaucer iz Selnice ob Dravi. Novi inženir je vnel propagalor zapuščenega Kubanskega in eden izmed prirediteljev lvobanskega tedna. o Občni odbor Pesnice je imel žalno sejo za dr. Korošcem, ki jo ju olvorii župan g. Franjo Fras in v kratkem govoru opisal najznačilnejše vrline pokoj-! nika. o V novomeškem okraja občutno pri. ' manjkuje moke in prebivalstvo ne more dobiti kruha. ' . o Iz Šoštanja. Poverjeništvo Društva absolventov tršgovskih šol bo priredilo januarja več jezikovnih tečajev. Tečajniki o D'j iška kuhtelja na meščanski SofJl v Gore:ji Radgoni. V zvezi s splošno akcijo, da naj ne bo med šolsko mladino nikogar ,ki bi tepel lakoto in z akcijo za dijaške kuhinje, je ludi tukajšnja meščanska šola organizirala dijaško kuhinjo, za katero je bila prav občutna potreba. Večina mladine je iz siromašnih slojev, mnogo pa poleg lega iz od šole zelo oddaljenih krajev (Apače, Kapela, Slatina Radenci. Ščavnica). — V imenu številnih ki prejemajo zastonj malico (3E)) in onih, ki jo prejemajo po znižani ceni (65) se šola I vsem darovalcem nrjlepše zahvaljuje, o. »Matiček se ženi« v Soboti. Tiho je mi-nulo 159 let, odkar je naš prvi sloveriski dra-1 inatik Anton Tom. Linhart napisal komedijo: | »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. V spo-I min tega nepozabnega dramatika so dijaki trgovske šole v Murski Soboti uprizorili pre-! tekli teden to duhovito komedijo. Uvodoma je govoril o pomenu in zgodovinskem ozadji Linhartove komedije v klenih besedah g- *j' tan Dioniz. Sodelovali so Heller, Veble, Ko-loševa, Faflikova, Herbst, Škrabanova, in Reš. Režirala sta ga. prof. Štefanova m inž. Hreščak. o. Norica in gripa, ki je prejšnje dni razsajala v Radečah in okolici sta nekoliko popustili. , o Lepo slavje v Koti poti Kopa. -Mirnu.,, sobolo zvečer je v koči pod Kopo P1'1* zagorela električna luč, Zbralo se j ’ lep; število planincev, ki jih je izredno zanimala električna naprava na vterni pogon-01> 21. uri je podružnični načelnik po* zdravil vse prisotne, posebno še. g- >nz Domiclja iz .Maribora. Nato so ugasiGh' koči vse petrolejke. Ko je za tern inž. IJO-micelj priklopil tok, so vsi zastrmeli-temni pohorski koči so zagorela luči PJ vsej koči na njej pa sc je vrtela veternica in nabijala akumulator, ki daje lepo mirno luč za 40 žarnic. Sledil je ogled vseu prostorov ,ki prihajajo z novo razsvetljavo do vse večje veljave. n Slepi pismonoša Solir Naslič še sedaj kljub ostri zimi opravlja naporno službo v Južni Srbiji. Dnevno prehodi 20 km slep. n Nevarna epidemija logarja razsaja ' okolici Slavonskega Proda. Bolezen se J1-razširila zaradi okoliškega močvirja in nezdrave pitne vode . n t2.G80 kg tihotapljenega tobaka so po* kadili v 20 dneh v Mostaru in okolicv tako so izračunali monopolski organi. n Avlo s petimi potniki je na Besni: Kobili v Bosni zasul snežni plaz. Iriieli so srečo, ker so se vsi živi rešili iz ledenega objema. . n V škatli za čevlje so pred 13 leti nasu. novorojenčka ,ki je sedaj marljiv časopisni kolporter v Splitu. Deček Mile 5o'j®* išče mater, ki ga je po rojstvu tako skrivnostno zapustila. n Razsvetljen Sune!. Na cesti Banja Luka — Jajce je tunel, v katerem noč in dan gorijo plinske svetilke. n Tolpa sestradanih volkov je napadla blizu Bosanskega Pelrovca na planini čredo koz ter jih 2‘.) v nekaj minutah poklala. Volkovi so imeli vso noč krvavo pojedino", . . , n Berač, ki daje brezobrestna posaifH <• F žički berač Makso spada v vrst p redkih skromnih beračev tako'po. duši kakor p® načinu beračenja. On berači samo ob sobotah popoldne in . zvečer, ker ve, da imajo takrat ljudje čas in seveda tudi denar. Svcjim tovarišem daje večja in manjša brezobrestna posojila, zato ga imajo vsi radi. Včasih sc celo kakšen ne,berač v veliki sili zateče, k njemu, da mu posodi sfolak in ga tako reši sitnosti. n Beograjski policaji so zbirali po hiša” darila za zimsko pomoč najbednejšim v prestolnici. Imeli so prav lei>e uspehe. Soor f Otvoritev umetnega drsališča v Mariboru Včeraj je bilo umetno drsališče SK Železničarja ob Tržaški cesti izročeno svojemu namenu, oficielna otvoritev pa bo bržkone ob priliki prve večje prireditve v začetku prihodnjega leta. Tedaj namerava Železničar povabiti po eno ljuljansko in zagrebško hokejsko moštvo na propagandni nastop v Mariboru. Drsališče na stadionu ima dva prostora, večjega, ki meri 1500 kv. m., za goste nad 12 let, ter manjšega, ki meri 450 kv. m., za mladino pod 12 leti starosti. Večji prostor je na teniških igriščih, manjši pa pred tribuno. Led je dober, včeraj so instalirali še električno napeljavo za razsvetljavo. Cene so dovolj nizke. Odrasli bodo plačali pri enkratnem obisku ob delavnikih 3 din, ob nedeljah in praznikih 4 din, dijaki in člani z legitimacijo ob delavnikih 2 din, ob nedeljah in praznikih 3 din, otroci pa 1 dim Permanentna vstopnica za odrasle, stane na sezono din 60, za dijake in člane pa din -10. V tribuni bodo tudi garderobe; pristojbino zanje bodo plačevali le oni, ki bodo zahtevali jamstvo za oddane stvari. Otvoritev novega drsališča je v našem športnem življenju na vsak način dogodek, ki zasluži vso pozornost. Saj bo v bodoče mogoče sistematično gojiti drsalni šport pod strokovnim nadzorstvom, prijatelji zimske narave bodo imeli priliko za zabavo v svojem prostem času, za mesto Alaribor pa pomeni novo drsališče pridobitev, ki smo jo že davno pogrešali. Zimskošportni spored SPD Maribor Zimsko športni odsek SPD, ki - razpolaga s prav dobrimi tekmovalci, je izdelal za letošnjo zimo sledeči spored: Za časa božičnih počitnic priredi odsek za svoje tekmovalce specialni tečaj za alpsko kombinacijo pri Seniorjevem domu, katerega bo vodil naš državni prvak Miran Cizej, absolvent visoke šole za te-telsno vzgojo v Beogradu. V tem tečaju se bodo udeleženci seznanili z vsemi finesami. ki so pri tekmah potrebne; z vsakodnevno gimnastiko na prostem pa bodo utrjevali svoja telesa za težke življenjske napore. Koncem tečaja Ikj dne 6- jan. klubska tekma uri Senjorjevem domu. . Dne 2 .februarja 1h> tudi pri Senjorjevem domu „Pori7.ve/.lno prvenstvo v alpski kombinaciji". Dne 9. februarja vsakoletni „Orožnov smuk preko Pohorja". Dne 23. februarja na standardni Lenarčičevi progi tekma za prvenstvo moštva v „L«iarči:evem smuku“. Predvidena je tudi tekma za damsko .prvenstvo v slalomu pri Senjorjevem domu. K Da upelje med svoje, člane tudi družabno življenje bo Zimskošportni odsek lelos zopet vodil razne krmarske vožnje in tume Izlete. V načrtu je ne samo Po-horj.', ampak ludi Kozjak, Mozirsko planine, Peca, Smrekovec, Raduha, Savinjske Alpe itd. Vodstvo teh izletov jo v rokah' #. Preatortija, ki l>o Vsak izlet pravočasno objavil. Vabimo že sedaj vse smučarje, da se nam pridružijo in da skupno z nami uživajo krasote naše lepe domovine! Smuški teča* na M«xl!c Trboveljska podružnica SPD bo priredila od 25. decembra do 2. januarja na Mrzlici smuški tečaj za začetnike (-ce) in tudi za izvežbane smtičarje (ke) pod vodstvom izprašanega zvezinaga smuškega učitelja Ivana Gorjupa. Tečajniki uživajo v domu na Mrzlici vse Ugodnosti kakor člani SPD. Celodnevna prehrana stane din 40 tečajnimi pa din 30 in jo je Ireba plačati pred začetkom tečaja. Prijave sprejema trboveljska podružnica SPD io vodja tečaja pred začetkom tečaja v planinskem (lomu na Mrzlici. s KoturaSki. s»v«i kra jeviae Juga-Iavije v Zagrebu se je preimenoval v llicikli-slični savez kraljevine Jugoslavije. Naslov zveze bo ostal dosedanji. NESPEČNOST — Kako je kaj vaši ženi? — Ah, prav mizerno! Strahovito trpi radi nespečnosti. — Nespečnost? Zakaj? — Naj pridem domov ob treh a’i štirih [ zjutraj," v-*elei jo najtffctti"' ^blSSttCuT***' ‘v Mariborske vesti V MARIBOR SE JE PRIPELJALA ZA TATOM K posestnici Mariji Kreftovi na Ore-hovskem vrhu, občina Gornja Radgona, jeprišel te dni neki okrog 40 leten moški ter jo zaprosil za prenočišče. Gospodinj^ se sredi svojega dela ni mogla dovolj zanimati zanj. Ko ga je pustila za trenutek'samega, je izkoristil priliko, stopil v sobo ter iz odprte omare odnesel 2500-din v gotovini, zimsko suknjo in nekaj perila. Kakor, je gospodinja pozneje izvedela, se je odpeljal z avtobusom proti Mariboru. Zaradi tega je prišla tudi ona v naše mesto, kjer je tatvino prijavila. CENE NA SLANINAHSKEM TRGU Kmetje slaninarji so prodajali konec preteklega tedna po sledečih cenah: teletina M—10 din, svinjsko meso s kostmi din 20, izluščeno din 22—24, riba din 21—25, zajec din 22. salo din 21. slanina din 23 do 21, pljuča din 10—-12, jelra din 11—16, rebrca din 18, glava din 10—12 za kilogram, ledvica din 3 1, noge din 2—3 za komad. m. Zaradi onemoglošti in mraza sc je zgrudil na Pobreški cesti pred kaznilnico 45-letni nezaposleni trgovski pomočnik Ivan Belina. Neki avtomobilist ga je odpeljal v bolnišnico. m. Ko se je učil voziti s kolesom, je padel ter si poškodoval nogo 25-letni kmečki dninar Peter Hrastnik iz Vuhreda. m. Moško kolo znamke »Victoria« je neznani tat ukradel ključavničarskemu pomočniku Viljemu Pliberšku iz Pobrežja z dvorišča neke trgovine na Aleksandrovi cesti. Kolo ima številki 2-128377 in 1152058. m I*ri tatvini drv je presenetil trgovec Mirko Goričan na Tržaški cesti delavca Franca Horvata s Tezna, baš ko si je v njegovi drvarnici naprtil vrečo z drvmi. Tudi pred kratkim mu je odnesel vrečo premoga. m Dpi sl roja je padel po neprevidnosli na nogo pri čiščenju predilki Rozal’^ Pabežnikovi s Tez nega. Poklicani rešil l \ so jo pripeljali v bolnišnico. m Pri drsaaju si je! poškodoval nogo 12 letni sin uradnika Kraus Drago iz 'la- ni Neznani vlomilec se je splazil skozi odprlo okno za spravljanje premoga ter vlomil v kletno drvarnico magistralnega uradnika Jožeta Kolarja v Aškerčevi ulici« kateremu je odnesel jahalne hlače, puin-parice in dve svileni srajci. m Pri sankanju si je zlomil nogo 4 letbi sin ključavničarja državnih železnic Milan Kmetič iz Radvanja. . m S kolesa je padel ter si poškodoval roko 25 letni delavec Franc Cebc iz Slivnice pri Mariboru. m IKnamo s kolesa Bogomirja Vrečka iz Studencev so našli orožniki na kolesa Ivana Krašovca iz Studencev, ki je p1"1 zaslišanju izjavil, da je kupil okoli 200" din vreden dinamo za 50 din od nekega neznanca. . .. m Ne, nasedajte šušmarjem! Neki tekstil' ni delavec v Studencih šušmari doma ' čevljarstvu. Doslej sla se javila dva ošk'->' dovanca, ki jima je pomeril čevlje, v z«* blago in denar na račun, čevljev pa 111 napravil. Zadevo preiskujejo orožniki, m Z lepimi l>esedami je pregovoril mladi i . r u ... r.n ,w>,./>elnlOO J/V > IV. IIJK Mn ICI * «-< *■* ■” "7 . je v službi, predolga. Ko sla se s kol«1 som vračala, mu je med potjo plačala se dolg 212 din v neki gostilni, nato pa j > \ mladenič zapustil. Na prijavo so mu oroz-niki kolo odvzeli. m V mariborsko l;o’ lišaieo so pripeljal* obraz ter ga precej poškodoval. m Z noži v rokah ja šla pa slop»j‘-'a.* 15 letna viničarjeva hči Alojzija Reklo'*, iz Košakov. Na stopnicah j 3 po nesi* padla ter se zabodla v roko m Smučarjem se nudi na našem Pohor.lJJ najlepša zima. Smučarska poročila odvs^ postojank so ugodna, v kolikor jih je m-goče 'dobili. Kljub temu pa planinske P. stojanke še. niso- preveč obiskane. bi bilo želeti, da zimskošportne in prometne ustanove tudi lelos čimprcjc u tlijo svojo poročevalska službo. Pr«P. č.ani smo, da se bo tako dotok smucai p na pohorske vrhove j iko poživil. , m Rjavo posteljno odejo je «dne. i;kdo iz tujske sobe v nekem prenočiš . nekdo iz tuisKC so »e v neseni I v Vetrinjski ulici. Tatvine je osumljen n .. I moški, ki je v tej sol)i_ prenočeval, a J° i navsezgodaj zjulraj odšel. . ribora. i>'_« _ _ „ • ■ m Hrbtenico si .je poškodoval pri padcu | M B* Ml fjj I? . s hleva 25 letni ueiavec Jože Mlakar iz Bft" ** ” ' ■->■'" “*>_____ j Hoč. lig Bo Bom v 0fcNENA Da^ N •V OJ a f M/^ v »v MARIBOR ♦ GOSPOSKA ULICA 13 Flanel srajce, pižame, volnene nogavice, mako perilo, čedne jopice ter velika izbira flanela za perilo PREPRIČAJTE SE IN ZADOVOLJNI BOSTE1 CENE MALIM OGLASOM V malih oglasih stane vs».Ka oeseda 51 pai aaimanjša ousicjbina za te oglase te dio 10.— Dražbe preklici dopisovanja In ženitovaniski oglasi din I.— po besedi Najmanjši znesek za te oglase le din 12.— Debelo tiskane besede se računajo dvojno Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačale tako! ori naročilu, oziroma ga ie vooslatt v oismo skupal z naročilom ali pa do ooštni položnici na čekovni račan Št 11.409 — Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din VINO staro, dobro, do 2 polovnja-ka, tiaprodai v Limbušu št. 50. 21293-1 DOBRO VINO okrog šti;i polovnjake, prodam. Rečnik Janko, trgovina-Hoče 21242-1 ifL _____________ //"k Tnajprikla dfjejse DARILO, ZA BOŽIC NUbt NAZNANILO! Od danes naprei točim v svoji gostilni na Aleksandrovi c-38 provrvrstno šibeniško dalmatinsko vino. Prepričajte se o kakovosti! Vlahovič Ludvik ______________________21225-1 Sladki ČRNI DALMATINEC sladki sadjevec, novo vino, staro vino, okusen prigrizek, vse to Vam nudi najceneje bife Pinterič, Tržaška cesta. 21224-1 SLUŽBO DOBI TRGOVSKEGA POMOČNIKA dobro moč. sprejmemo. Ponudbe na vgi. odd. »Večerni-kru pod »Samostojen« 21299-2 SLUŽBO IŠČE SPOMNITE SE CMD! ŠIRITE »VEČERNIK«! Pohištvo Izdelujemo po lastnih in s seboj prinesenimi načrti. Prvovrstna izdelava z garancijo po solidnih cenah. Fotelji, kauči in ostalo tapetniško delo po izrednih božičnih cenah Vam nudi E. ZELENKA tapetništvo Ulica 10. oktobra fotostuchj Seli kan Gosposka Mlad, zanesljiv STROJ. KLJUČ. MOJSTER želi v stalno službo. Naslov v ogl. odd »Večernika«. ____________________ 21249-3 , MLAD FANT išče delo ali službo za slugo pro-ti tedenskemu plačilu 150 din. Naslov v ogl. odd. lista _______________________21237-3 j Ueset Bom m stecao Hovo ietc želim iz globoke hvaležnosti vsem svojim strankam, ki so mene z naročili podpirali, ter s tem zaposlovali mnogo dela žljmh in sposobnih rok ter pripomogli k res lepemu uspehu podjetja- Vljudno se priporočam tudi v novem letu za cenjeneno naklonjenost ter zagotavljam, da Vas bom vedno postregel v Vašo popolno zadovoljnost z res lepim, cenenim in moderno izdelanim pohištvom. „EFKA" mizarstvo za stanovanjsko opremo, Maribor, Frančiškanska ul. 12 Lastnik: Franjo Korošec. STANOVANJE ODDA S 1. januarjem se odda krasno TRISOBNO STANOVANJE v sredini mesta Naslov v ogl. odd. »Večernika«. _______________ 21157-5 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in z vsemi pritiklinami se išče za marec ali april. I. Hercog. Maribor, poštno ležeče št. 55. 21298-5 Sprejme se večje število dobrih kurlačev s kurjaškim izpitom za samostojno kurjenje večjih stabilnih parnih kotlov s premogom. Reflektanti naj pošljejo prošnje z neoverov-ljenimi prepisi spričeval pod šifro »Industrija na Gorenjskem« na ogl. odd. »Večer-nika«. DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo in kopalnico v novi hiši se odda s 1. januarjem. Tržaška c. 46, I. nadstr. 21300-5 TRISOBNO STANOVANJE se takoj odda Vprašati Kmetijska družba. Meljska cesta 12. 21214-5 Lepo in sončno TRISOBNO STANOVANJE se takoj ugodno odda v Maistrovi ulici 17- 21297-5 ščem šiviljo z mojstrskim izpitom za vodstvo delavnice za perilo. Prednost imajo šivilje s prakso v tovarni za perilo. — Pismene ponudbe pod »Delavnica za perilo« na ogl. odd. »Večernika«. Valentin Železnik Kopališka ulica 2 n,odn za dame, gospode in otroke, vam nudi do ugodnih cenah A. Hedžet MODNA TRGOVINA MARIBOR, Aleksandrova 9 O LY M P I A RADIO Vam midi 100% no glasbo, zvezo z vsem svetom in Vas seznam na najhitrejši način z vsemi dogodki na obeh hemisferah. Predvaja Vam ga brezobvezno generalno zastopstvo RADIO MARIBOR d. z o. z. MARIBOR, Glavni trg St. 1 - Telefon 26-48 Prodaja aa drobno in debelo. Strokovni radiolaboratorij. Bogata zaloga vseh v radiofonijo spadajočih aparatov in njih sestavnih delov. Garancija za vsak aparat in elektronke. Popravljalnica vseh vrst radioaparatov. H*}fiismslu TISKOVNI zadrugi v veliki izbiri in najceneje kupite v Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. Velike izbiro zimskega blaga v češki in angleški kvaliteti po znano nizkih cenah za moške obleke m mašče, damske kostume in plašče hubertuse, oficir-ske in železničarske uniforme tei krojaške potrebščine dobite samo v Češkem mmmm Maribor (pri glavni policiji) * ■■■■Mi STAflOVANIEJŠČE PREHRANA DENAR OBRT - TRGOVINA LOKAL STROJI HALO! Za praznike je dospela nova pošiljka vaškega opolo belo in črno, proseko iz suhega grozdja ter domača vina, — Izborna meščanska kuhinja Priporoča sc gostilna »OTOK VIS«, Sodna ulica 10. HALO! STAVBENI: PARCELE Pri postali Hoče se prodajo, Pojasnila daie Rečnik, trs. Hoče. , 21241-11 Sončno 3—4 sobno STANOVANJE v _ novi hiši v bližini parka ršče za takoi ali s 1. februarjem -1941 nemški državni uradnik, Ponudbe uu ogl, cd-del. ^Večernik« pod »21.262« 21362—6 štajerska sRAPID« NOVOSTI' Hiša. 2 stanovanji, vrt 1450 ms. 85.000. Hiša. 2 stanovanji, vrt- 185.000. Gcstiina pri Ptuju s poljem 145-000 2 trgovski h s?- najboljša lega v Mariboru in večjem kraiu, priložnostni nakup. Posestvo, 15 oralov vinograd- sadonos-nik. tozd, hiša. viničar! ia, 185 000. Posredovalnica »Ra-: pid«, Gosposka 28. 21309-11 BUKOVE HLODE kupujem po dnevni ceni »Obnova«- Jurčičeva uli Lepa, sončna OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoi odda, Aleksandrova cesta 55, vrata I. 21329-8 SPOMNITE SE CMD Darilo za celo življenj©! Kot že marsikomu je bil mali pisalni siroj CONTINENTAL skosi desetletja zvest, nikdar odpovedujoč pomočnik in jo njegov napredek spremljal in zasledoval. Sedaj imamo nov. oosebno lahek in ploščat stroj CONTINENTAL 200, JL akdor ni ljubitelj glasbe ni imena vreden človek, kdor ljubi jo, človeka ie le pol a kdor goji jo, je človek pravi odličen mali stroj z vsem pripadajočim, zgrajen z največjo priciznostjo - izdelek Wanderer-Werke Nizka oena — ugodni pogoji! Najlepše božično darilo dober klavir ZALOGA IN GEN. ZASTOPSTVO KLAVIRJEV. PIAMIN IN HARMONIJEV SVETOVNIH ZNAMK ST£INWAY FOSSTER, StILER, STINGL itd. M. BAUERLE Ustanovljeno leta 1850 MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 24 Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK MARIBOR,Vetrinjska ul. 30 LJUBLJANA, Prešernova ul. 44 OPREMLJENA SOBA s posebri-m vhodom, z uporabo kopalnice, z oskrbo ali brez, se odda za 1—2 osebi. Gospeina .7, vrata .6. 21325-8 Sprejmejo se takoi QOSPOD.!E na stanovanje. Splavarski prehod S. pri gosp Sattler. - 21258-8 SOBA S ŠTEDILNIKOM se odda s 1. januarjem. Prečna ul- 46, Studenci. 21193-8 SONČNO SOBO opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam boliš! osebi — Tomšičev drevorctl, dr. Ipavčeva 3.______________21248-8 KABINET ■ e odda. Verstovškova ul. 4-1, .lesno, Pokkoj /.vod. 21280-8 OPREMLJENO SOBICO leto, sončno, oddam solidni osebi. Oglsdati do 2 popoldan. Smetanova ulica 29, pritličje levo- 21179-8 OPREMLJENA SOBA se takoj odda- Gregorčičeva 26, Celcer. 21284-8 Lepa OPREMLJENA SOBA s souporabo kopalnice se odda. Vprašati na orožniški Postaji, Studenci. 21303-8 GOZDNO POSESTVO kupi S Bricman, Maribor. Loška ul. 13. .Posredovalci dobrodošli- , 21183-11 Proda se POSESTVO 14 oralov, v bližini Maribora. Poizve se v pisarni dr. Sen-;koviča. hiša trgovine Bata, H nadstropje._______21270-11 VOGALNA PARCELA na prometni točki se proda. Vpraša se od 12. do 14- ure Kralja Petra cesta 7’4. Studenci_______________21259-11 ENODRUŽINSKO HIŠO 5 km cd Maribora Pri el. c., podkleteno, vrt, vodirak. Dro d?.m za 32-000 din. Plačljivo 20.000 din. ostalo hipoteka. Vprašati v gostilni Potokar, Pobrežje, Maribor. 21291-11 DVE SOBI IN KUHINJA se odda 15. jan. ali 1. iebru-a rja. Bolfenška 5, Maribor, r/ri gostilni Lah 21246-5 HIŠO novo. v bližnji okolici Maribora, prodamo za 45.000 d’.n. Posredovalnica »Triglav«, Ma ribor. Aleksandrova cesta 12- 21307-jj. STANOVANJSKA trinadstropna hiša pri kolo* dvoru v Mariboru. Cena 750.000 din. Mlin in žaga na vodni pogon. 50 HP- 4 orale posestva z vinogradom, 300 tisoč din- Prodaja »Triglav« Maribor, Aleksandrova c 12’ tel 25-34. 21306-11 Premog STANOVANJE 2 sobi, kuhinja s pritiklinami In vrtom se odda takoj. Mar-ksova 5 2126-5 V najem se oddajo s 1. jan. ali 1 febr- sledeča STANOVANJA v novi hiši v Medvedovi uliti 13: a) 1 soba, kabinet, kopalnica, kuhinja, plin v pritličju: b) 1 soba in kuhinja, plin. v pod „ pritličju; c) 1 soba in kuhinia ^2T|l2!,enSe .. rr»«Dr\ni^Ni plin, v podstrešju- Vprašati GOSPOD ah GOSPODIČNA pri Obersnu, Kopališka ulica na vso oskrbo. Naslov v ngl. št. 4. 21263-5 odd, »Večenvka«, 2'272-7 prima svetil, kosovoc, in suha bukova drva, žagana in cepana, priporoča firma Andrašič oddelek za kurivo, Koroška cesta štev. 25. Redilo za svinje preizkuSeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi rtblo moko. naglo redi Vase svinje in jih dela odporne proti boleznim 1 paket 8.—, 1 kg 25.-, po posti s povzetjem 15.—, ozir. 35.— din. Glavna zaloga; Lekarna pri Zamorcu. Maribor 2. Gosposka 12 Kupujemo in prodajamo HRANILNE KNJIŽICE. vrednostne naPirie valute v° naiugodneiših cenah. Proda-iamo srečke drž. razrsdn® loterije. Bančno kom. zavod-Maribor. Aleksandrova c 40. _____________________20843-12 Kupimo VLOŽNE KNJIŽICE Prekmurske banke d. d- Murska Sobota. Bančni kom. za' vod. Maribor, Aleksandrova 40. 21236-12 Sončno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in pritiklinami sc s 1. jan odda. Aljaževa ul- 4-______________________21308-5 Lepo STANOVANJE 3 velike sobe. parketirauo, kuljin!a. soba za služkinjo, shramba, 820 din. Vprašati Gregorčičeva 8. Puch. 21310-5 TRAFIKA IN BRAN.IARUA se oddata na dobroidočem mestu. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 21287-11 Lepo ŠTIRISOBNO STANOVANJE s kopalnico, 1000 din- Fran-kopanova 45. 21251-5 Blizu tovarne Železoproinet v Bistrici oddam STANOVANJE Vprašajte popoldne Kosarjeva 38. 21247-5 TRGOVSKI LOKAL 7. opremo, na prometni točki, se cdda z stanovanjem s 1. anuarjem.- Naslov v ogl. cdd. »Večernikac pod »št. 25 000«. 21165-10 Kupite ali prodate vaše posestvo potom realitetne pisarne „TRIGL^V“ Maribor, Aleksandrova c. 12 Telefon 25-34 Lep prstan, moderna zapestnica, fina ogrlica-cigaretna doza za gospoda, doza za puder so božična darila, ki lih vsak rad sore;me. V nalvečii irblri pri v vseh modnih barvah nri t v r d ki A. STUMPF GOSPOSKA ULICA Pred nakupom s. oglejte .zložbe draculiar, Korrška c. 8. POHIŠTVO-OPREMA - novi SVILENI ODE.I1 s prevlekami naprodaj. Vpra šati: gostilna Sarnic, Počehova___________________21235-17 SPALNICE. IKD1LNICE. KU HINJE vseh vrst v naimoderneišib lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva Aleksandro va c. 48_______________4311—1 Kupimo takoj dobro ohranjeno PISALNO MIZO in stol. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »Navedba cene«.________________21221-17 Nova moderna KUHINJSKA OPREMA naprodaj, za ceno din 1200. Aleksandrova c. 21 Studenci. _____________________21264-17' PECI NA ŽAGOVINO iz močne pločevine, 10 ur gorljive 400 din, 6 ur 300 din, izdeluje in razpošilja Karl Cize!, kleparstvo, Vransko. 21228-17 ŠTEDILNIK ma]i, z bakrenim kotlom, se Proda. Zrkovska c. 60 a, Pobrežje.______________21206-17 Proda se PEC znamke »zelir«, malo rabljena, z 8 cevmi, in otroške smuči. Vprašati Ptuj, Breg 12. 21324-17 OBESKI za božično drevo v vseh cenah in velikosti, čokoladni in navadni, v lepem papirju. »Kavalir«, Gosposka ulica 28. 21312-18 Najcenejše in najboljše garantirane TRAJNE KODRE izdeluje samo salon Kosem, Meljska cesta 63. 21283-18 Prodam MED lastni pridelek Anžel Jožef, Žabjek pri Ptuju. 21324-18 JABOLKA kg od din 4 — naprej, se prodajajo na drobno pri Kmetijski družbi. Meljska cesta 12, Maribor. 21322-18 ŽENITBE - DOPISI FANT z dežele, 31 leten, mirne narave, želi spoznati 24—30 letno dekle nežne duše Ponudbe na ogl odd. »Večerni-ka« pod »Zvestoba«. 21232-19 Za Božic repo sliko foto-ateljeja Sodnau I. ' Prvovrstno delo Nizke cene POMORSKI KOPETAN 41 let star, mesečna plača 4000 din, išče zakonsko druži co. Informacije daje »NADA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. ____________-_______21316-49 MORNARIŠKI KAPETAN 42 letni vd- vec. rkt.. simpatičen j.: soliden, z mesečno plačo 3500 2?n ter posebnimi dohodki, lastnik posestva, bi prooči' vaovo, mladenko ali ločenko iz dežele ali mesta. Navodila pošilja »FIDES«, Zagreb, Viaška 66, proti nakazilu 10 din v znamkah. ____________________21254-19 VDOVEC i 51 let star, z imetjem 900.000 din, mesečna plača 5000 din, išče zakonsko družco. Infor-amcfje daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za in.orma-' cije pošljite 10 din. 21314-19 KRAPINSKI-: toplici: podružnica v Zagrebu, Račkoga ul. S, I. nad. SPRLJLMA vpise na obročno tedensko STEDt\JE. Zelo ugodno obrestovanje v zvezi z brezplačnim zavarovanjem — DAJE POSOJILA državnim, samoupravnim uradnikom in uslužbencem, orožnikom, železničarjem, upokojencem. -zasebnikom itd. Obrnite se na zastopnika VUHAEL KREC, Ljubljana. T.vršcva 33, ali direktno na zavod PODUCUJEM vse predmete do 4 razreda srednjih šol Ponudbe z naslovom na ogl. odd- pod »Inštruktor«. 21274-21 VOZILA Prodam dober RADIO APARAT Super Prinz- Krček. Studenci, Aleksandrova cesta 23. 211,88-22 Kupim D. K W. MOTORNO KOLO malo rabljeno, nova tipa. — Sekirnik Jožef. Podplat. 21210-22 LUKSUZNI AVTO D K. W- dobro ohranjen, se proda za 18.000 din. Fordove delavnice, Državna cesta 21223-22 RAZNO VEVERICE, DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste divjačin kupujem po naivišiih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in bar vanje. Peter Semko. Maribor, Aleksandrova cesta 13. 20774-28 Kupim vsako količino LESNEGA OGLJA Ponudbe z navedbo cene pod štev. »8« na ogl. odd. lista 21208-28 CPEAM ZA □PUAHJE Dobile v vsaki strokovni trgovini. GOSPODIČNA iz province, 16 let stara, izredno lepa, rkt.. solidna, s prirodno inteligenco, končala gospodinjsko in krojno šolo. Zajamčeno čiste preteklosti, z doto 100-000 din v gotovini« bi se rada niožila s sol- gospoda. Navodila pošilja »FIDES«, Zagreb. Viaška 66, proti nakazilu 10 din v znamkah. 21252-19 ZENSKI KOTIČEK NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža-volna- pletenine- Oset »Mara« Koroška 26. oolee tržnice. 16799-18 PRISTNI MED vsako količino, oddaja Kmetijska dražba 12- tel. 20-83. Istotarn se sprejemajo naročila za valonske množine apnenega prahu__________21215-18 POZOR! Cenjenim dama! vljudno sporočam. da izvršujem najboljšo železno, vodno ondulacijo. •ranic kodre. Vladislav Rems. Ppbrežie, Aleksandrova c 58 . " ■ 21250-18 HALO! Priporočamo veliko zalogo Prvovrstnih gosk. puranov in r ki nudi tudi z dodatkom mleka zdravo in krepilno pijačo. Zahtevajte samo originalno pa-kovanje. V vseh trgovinah. Izdelki: Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana V knjigarni in papirn ci TISKOVNE brilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno za nakup jMlgerie^sm, Maribor. Gosposka 15 Kupulte Vsakovrstne Maribor, Cankarjeva ul. 1 Mdftad&e papir/a in cunj kupuje m plačuje po najvišjih dnev nih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin IflarilDi Potaiežie. Cankarieva IS Nakupovalnica Kopališka ul. Te elon 27-43 Crossmann, Izmedu anarhije i diktature čapek, Masaryk Caldwell, Nepoznata Amerika Zola, Nana Gorki, Malogradjanin Kako je Rudolf ubil Mariju Večeru Ing. Debevski, Planska privreda Mironovič, Feodora, nesrečna ruska kneginja velika Ulica kneza Kocha pr j Greiner Go poska 2-Telefon 25-03 Sala Hadia za vsakogar dobite najceneje v parfumeriji ELlfO Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom! Generalno zastopstvo in skladišče Vetrinjska ulica št. 18 Kaetoteka Aleksandiova ceta 51 Telefon 23-63 Odličen ton daje edino plošče preglednost^ to č o o st enostavnosti zanesljivosti in cenenosti Radio Bremec — Celle FaZoniram moške in ženske Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje MARIBOR Gregorčičeva 24 iuim amutv Virih« Meinei & Barak Zahtevajte brezplačne sezname po najnižjih cenah ter zadnji modi. Na izbiro dobite tudi nove klobuke po konkurenčnih cenah. Se priporoča Babošek Vladko klobučaiatvo Maribor, Vetrinjska 5. Najnižje cene Ceniki Iranko Najnoveiši modeli zavarovalnica malega človeka žične vložke, otomane kupite* poceni pn ig^QaoQB Najlepše in najbolj praktično božično darilo Je Maribor - Sodna ulica 1 - v lastni palači Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje _ za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino — denar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi“ Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini _(delavnici) Nov naslov: I. Kocmut, Meljska cesla 1 (Naumann - Nahmaschine) Lepoša, Maribor Aleksandrova cesta št. 39 Računski stroji Evan Karbeutz, Maribor, Gosposka 5, Tel. 26-424 ZLATO IN URE Obveščam ccnj publiko, da se v primeru potrebe nakupa perzijskih preprog, antikvitet itd, obrnejo na spodnji naslov Obenem se priporočam za nakup starih oerzijskib preprog katere tudi popravljam, snažim, obnavljam in zamenjavam. • Akceptiram tudi pismene oonudbe so darovi trajne vrednosti v bogati izbiri in poceni pri M.JLGER4»SIN »I cncKAN« Telefon 41-M Orientalski salon, skladišče perzijskih kakor tudi vseh ostalih vrst tepihov in antikvitet Mutevelič, Ljubljana, Selanburgova 4 Mariborf Gosposka ulica št 15 Vkljub obročnemu odplačevanju, stroga strokovna in solidna postrežba in sinova lurčičeva 8 Božično darilo1 Harcer roleri, kanarčki, odlikovani 2-krat s šampionatom, srebrnim pokalom, z zlatimi in srebrnimi kolajnami in diplomami. Iste pa-~i sme se Prodajajo tudi plemenite samice, razpošiljajo se po celi Juli—p goslaviji. Jamčim za živo dostavo. Vzgojitelj kanarčkov KAREL F I E D L E R, Mlinska ul. 21-L Najbol.ša perutnina kapum, purani, gosi, race kakor tudi žive ribe Delikatesa H. Supančič Maribor, Gosposka ul. 32 drsalke, sanke, smuči m ves smučarski pribor v naj večji izbiri pri PINTIH & LENARD POSOJILNICA NARODNI DOM v Maribora z. z o. j. 0 najstareiši slovenski denarni zavod v Mariboru ■■ REZERVE BLIZU DIN 12.000.000*- mm MARIBOR« GOSPOSKA ULICA 13 Jutri v nedeljo Imamo trgovine odprte od 8.—12. in od f>o) 14.—18. ure BATERIJA ona je, ki nam daie sigurnost. da se motor takoj vžge in da celotna električna napeljava deluje v redu, in pravilno. VARTA baterija omogoča sigurno in brezhibno delovanje Vašega motorja. Dobi se pri: AMERICAN IMPORT COMPANY, Ford zastopstvo, Maribor, Glavni trg 22. Staro železa baker medenino- svinec, cink. star oaoir cunje Kroiaške odrezke. tekstilne odpadke. elaževtna ovčjo volna eovejo dlako kuouie vedno oo nai-višiih cenah Arbeiter Dravska al. 16. Te 26-23. Božične in novoletne dopisnice, albumi in kasete za darila v največii izbiri. — Velika zaloga prvovrstnih nalivnih peres znamke Pelikan, Osmia, Hardtmuth, Montblanc. — Knjige — Slikanice — itd. Knjigarna, veletrgovina s papirjem Franc Leskovšek CELJE, GLAV NI TRG 16 Boiilna darila! plmtmnlnm, rokavic«, nos« vice. sr alte. kravate, šepne rute. dokolenke, v veliki Isblri nudi Modna trgovina JOS. ŠRAJ, Maribor Oglejte si naše izložbe. generalno zastopstvo in skladišče TRT Anton Bremec v Oglejte si veliko zalogo*. Zahtevajte cenik po din 10, kemično očiščeno din 14. Cehano in kemično očiščeno din 35-45, 65. Belo in sivo eosje perje In puh dobite najugodneje pri ,.LUNA“ Maribor samo 6lavni trg24 Vzorci brezplačno! rtoSki S Pri sporni slabost1 (■polni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vsen lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. - Zahtevajte samo prave in ori ginalne Hormo-Seks pilule. Po pošli diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA .'rti SV. AREHlC Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „V1S-VIT“. Zagreb. Langov tru 3. .« uit-v il^Z C nArlM P dnevn o lepe divje zajce, žive postrvi, žive karpe, 4109 /BVvHv • žive ščuke, sveže Čajno maslo in dnevno vse specialitete živil. Vsak četrtek in petek prodajam ribe tudi na trgu, vogal Strossmayer.in Orožnove ul- ftf AM LAH. (prele 9. drelner) - Maribor. Gosposka ulita 2 Božična darila v bogati izbiri V© laki vseh narodnosti, orešia. puške. sabljo Tehnllne Igralke ..MStkHn" sastavfjanlio ..Matador" aastavl tenke Omarica s a eksperimenta Mehaniine igralke: telesni te na elektrlinl In urni pogon, gasilski ,.tthuto“ m okiopnl avtomobili, tanki, aaroplani Pupe is telo lolda, blaga, vata Bogata Isblra božičnih okraskov. kakor tudi MSlfUttU galanterije, kratke robe. nogavic, damskega perila, torbic in rokavic ~ " ■ ■ ■ . y pocenipritvrdki Maribor, Gosposka 10 - Oglasi po ceniku - Rokopisi sc Poštni čekovni račun štev. 11. 409. Najboljši pripomoček proti hudemu mrazu so naše pletenine, ki vzdrže odlično toploto. Iste smo nabavili pravočasno po nizkih cenah ter sedaj nudimo v veliki izbiri moderne puloverje, jopice, toplo perilo, nogavice in rokavice po prav ugodnih cenah! Darujte tudi letos za božič naše praktične pletenine svojim ljubljenim, ker jim boste s tem napravili veliko veselje! C. Biidefeldt, Maribor Gosposka ulica 4-6 Kakrina baterFa — takšen pogon in vošnja. Moško modo novo otvoriena trgovina Športne potrebšiine nudi najceneje J o si pl n a pa$ Maribor. Slovenska ulita št. 4 telefon 21-92