Ptuj, torek, 12. marca 2013
letnik LXVI • št. 20 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Po naših občinah
Videm • Na poplavljenih zemljiščih nevarne kovine
O Stran 3
Gospodarstvo Ptuj • Toplak: »Plačevala je tajnica podjetja Dialog!«
Z> Stran 4
Po naših občinah Kidričevo • Bodo občani morali nehati Iulati in kakati?
O Stran 5
Štajerski TEB1ÍIK
Ptuj • Soroptimist klub Ptuj
Darovanje za več zdravja vseh
Članice Soroptimist kluba Ptuj so na 9. dobrodelnem koncertu skupaj z vsemi, ki so darovali za nakup novega mamografa za ptujsko bolnišnico, slavile še eno zmago, zmago solidarnosti in humanosti.
Danes priloga
Boks • Dan, ko ni šlo po načrtih ... O Strani 12
Nogomet • Velikim pričakovanjem sledilo razočaranje O Stran 11
V dveh letih jim je uspelo zbrati krog 96 tisoč evrov, v teh dneh naj bi zbrali še preostanek do sto tisoč evrov za mamograf; drugo polovico bodo zagotovili v ptujski bolnišnici. Na koncertu so se zahvalile vsem, ki so že in še bodo pomagali z nakupom slik, ki so jih darovali ljubiteljski in akademski slikarji, ter nakupom vstopnic za koncert Veselo na jožefovo 16. marca v Kidričevem. Simbolični prižig štirih sveč na letošnjem dobrodelnem koncertu so ob predsednici kluba Ptuj Bredi Žgeč opravili predstavniki iz tistih okolij, ki so se v tem dobrodelnem projektu še posebej izkazala: v imenu občin Janez Jurgec, cirkulanski župan, v imenu društev Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci, ter v imenu športnih in kulturnih delavcev Fredi Kmetec, predsednik ŠZ Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Gorišnica • S srečanja rejcev brojlerjev
»Naša zaveza je, da zdravju potrošnika koristimo!«
Perutnina Ptuj je prejšnji teden pripravila srečanje s strokovnim izobraževalnim seminarjem za svoje kooperante - rejce brojlerjev. Preko 180 zbranih rejcev je uvodoma nagovoril generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser ter najboljšim trem v lanskem letu podelil posebna priznanja.
Priznanja, ki so po besedah Glaserja podeljena le tistim rejcem z odličnimi rezultati (vseh rejcev je 250), so prejeli: Daniela Težak, Ana Podgoršek in Milan Vasle. Prvič pa so na tokratnem srečanju imenovali tudi izkušene mentorje, ki imajo dolgoletne izkušnje pri reji perutnine. Prvi mentorji kooperantov Perutnine Ptuj so postali: Ana Podgoršek, Borut Pučko, Milan Vasle, Andrej Tkalec, Darko Kegl, Janko Šega, Brigita Jazbec, Friderik Horvat, Zvonko Brglez in Vlado Ahec. Mentorji bodo skupaj s strokovnimi službami Perutnine intenzivno delovali na področju izboljšanja rejnih rezultatov, hitrejše in učinkovitejše uvedbe sprememb, novosti in izboljšav ter učinkovitejše izmenjave dobrih praks.
Glaser je poudaril, da so tovrstna srečanja namenjena tako pridobivanju novih znanj
kot utrjevanju že usvojenega znanja, predvsem pa izboljšavi komunikacije in sodelovanja s hkratnim seznanjanjem o novostih. „Dejstvo je, da smo soočeni z vedno več pre-hranskimi aferami, ki vplivajo na vso prehransko verigo, ne
le na eno panogo. Posledice teh afer tako čutijo vsi pošteni proizvajalci! Prepričan sem, da je PP v zadnjih nekaj desetih letih naredila nekaj razvojno zelo pomembnih premikov. Eden je ta, da smo uspeli vzpostaviti vertikalno
Prejemniki priznanj PP za najboljše rezultate v vzreji brojlerjev v letu 2012 Daniela Težak, Ana Podgoršek in Milan Vasle z generalnim direktorjem PP Romanom Glaserjem
verigo. Vem, da bo vedno bolj pomembno, da so proizvajalci vseh nivojev povezani v verigo, kjer bodo soodgovornost, soodvisnost, transparentnost, sledljivost in kakovost na prvem mestu! Zaupanje potrošnika v hrano, proizvedeno v PP, se bo okrepilo tem bolj, čim bolj bomo znali poudariti našo soodgovornost in tran-sparentnost. Moja apel na vas pa je, da nas skušate razumeti in da nas tudi opozorite, kjer menite, da morda ne delamo prav ali bi se dalo delati bolje, in da skupaj povemo javnosti, potrošnikom, da v PP delamo s hrano zelo odgovorno!"
Glaser je v nadaljevanju še poudaril, da mora biti odnos med zadružniki oziroma kooperanti in PP odkrit in korekten: „Z dobrimi odnosi, sodelovanjem in upoštevanjem naših standardov bomo lažje in bolje konkurirali temu,
kar se danes dogaja v svetu, kjer veliki prehranski sistemi z nizkimi cenami produktov ogrožajo zdravje potrošnikov. Naša zaveza je, da zdravju potrošnika koristimo in zato se tudi več ukvarjamo z zahtevami, regulativami v celotnem proizvodnem procesu, od vprašanja, ali so objekti optimalno urejeni, optimalno nadzorovani, ali je sledljivost optimalna in ali smo optimalno odgovorni do živali. Prav tu je naša velika prednost v konkurenci z velikimi evropskimi proizvajalci, ker imamo manjše objekte in veliko kooperantov, kar omogoča individualizirano proizvodnjo v naravnem okolju. V teh razmerah kooperanti bolje skrbite za živali kot v velikanskih večtisočglavih objektih. To je tudi ena naših prednosti, ki jo vedno bolj poudarjamo!"
SiM
Foto: SM
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 12. marca 2013
Slovenija • Koalicijska pogajanja še v teku
SD za vstop v koalicijo, DL se odloča v sredo
V DZ so v petek potekala zadnja usklajevanja programa morebitne nove vlade. Čeprav je bilo pričakovati parafiranje koalicijske pogodbe, je prvak DL Gregor Virant dejal, da ne bo nič podpisoval pred sredino sejo sveta DL. Popoldne so se tako brez njega sestali ostali potencialni partnerji. Neuradno naj bi se zapletlo pri resornem umeščanju energetike.
Protestniki: zamenjava vlade ni dovolj!
Na t. i. četrti vseslovenski ljudski vstaji, ki je v soboto potekala v prestolnici, se je zbralo več kot 5000 ljudi, ki so s transparenti in vzkliki zahtevali korenite spremembe. Zahteve so strnili tudi v t. i. Pomladni deklaraciji, v procesu »vseslovenskega ljudskega sodišča« pa so za krive izropanja Slovenije razglasili tajkune, politike in druge. Protestniki, ki so se udeležili protestov, so večinoma poudarjali, da zgolj zamenjava vlade ni dovolj, pač pa so potrebne korenite spremembe. Tako so med drugim zahtevali razpis predčasnih volitev v roku šestih mesecev od imenovanja prehodne vlade, na čelu prehodne vlade pa zahtevajo osebo z nesporno moralno integriteto. Prav tako so zahtevali instrument ljudske nezaupnice in radikalno reformo sodstva, pa tudi takojšnje in učinkovito sojenje vsem, ki so do premoženja prišli na sporen način, in tudi, da bankirji prevzamejo odgovornost.
Protestniško gibanje zahteva prenovo Slovenije, ki bo temeljila na morali, socialni pravičnosti in bo poudarjala ljudstvo. V deklaraciji so sicer tudi napovedali vztrajanje z vstajami in uporabo ostalih demokratičnih sredstev, da »prisilijo« politično elito, da se v skladu z ustavo podredi volji ljudstva. (sta)
Predstavniki potencialnih partneric so se sicer usklajevali glede dela morebitne nove vlade na področju infrastrukture, prostora in notranjih zadev, kasneje pa še o področjih gospodarstva in šolstva. Vsebine in rezultatov usklajevanj sicer udeleženci tudi danes niso razkrivali, saj so se stranke tako dogovorile.
SD je na sobotni konferenci stranke v Mariboru soglasno odločila, da bo vstopila v koalicijo, ki bi jo vodila mandatar-ka Alenka Bratušek. Soglasna odločitev prisotnih članov konference po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča kaže »enotno voljo stranke za to, da pomagamo Sloveniji v teh težkih trenutkih«. »Socialni demokrati smo sprejeli sklep, da stopimo v vlado, ki jo sestavlja mandatarka Alenka Bratušek, ker želimo bolj tvorno prispevati k zasuku smeri slovenske politike, nadaljevati z očiščevanjem slovenskega političnega prostora, postaviti temelje za zagon gospodarstva in pripeljati strokovne ljudi v vlado,« je v izjavi za medije po zaključku konference
pojasnil Lukšič. Predsednik konference SD Dejan Levanič je izpostavil, da so v SD venomer sledili svojim odločitvam in jih niso spreminjali. »Edina pot, da se upošteva javno mnenje, ki je bilo jasno, je, da vlada Janeza Janše gre in pogoj za to je bilo izglasovanje nezaupnice. Temu koraku sedaj mora slediti izvolitev nove vlade,« je povedal.
Že v petek pa je Virant povedal, da ni nobene obljube, da bo DL vstopila v koalicijo. Ponovil je, da bo odločitev stranke o tem padla na seji sveta v sredo, pri čemer sta tako odločitev za predčasne volitve kot za vstop v vlado »povsem legitimni«.
Virant je spomnil, da so konstruktivno nezaupnico v DL podprli zlasti zato, da se razreši vlada Janeza Janše, v pogajanja pa da so vstopili »brez fige v žepu«. Svetu stranke bo tako predstavil potek pogajanj, svoje poglede ter argumente za in proti, nakar bo svet stranke sprejel dokončno odločitev.
Pri odločitvi bodo upoštevali mnoge vidike, potek
pogajanj, besedilo celovite koalicijske pogodbe in predlagano ekipo ministrov. Zlasti jih zanima, kdo bo minister za finance, upoštevali pa bodo tudi status Zorana Jankovica v PS, je pojasnil Virant. Ob tem je dodal, da je pri mnogih članih stranke in njenih organov relevantno tudi vprašanje Jankovica kot ljubljanskega župana.
Po njegovih besedah bo pomembno tudi vprašanje glede domnevnega plagiatorstva magistrske naloge mandatar-ke Alenke Bratušek. Člani sveta stranke bodo pri odločitvi o nadaljnjih korakih upoštevali tudi zahtevo po predčasnih volitvah, ki je v javnosti in zlasti na protestih »kar močna«, je še povedal Virant. Dodal je, da si številni želijo volitev čim prej, tudi v DL.
Po neuradnih informacijah naj bi do zapletov pri usklajevanju strank prišlo zaradi vprašanja resornega umeščanja področja energetike. To področje je trenutno pod ministrstvom za infrastrukturo in prostor. A naj bi se pojavljalo vprašanje, ali bi ga premestili nazaj pod ministrstvo za gospodarstvo, kot je bilo v času vlade Boruta Pahorja.
PS sicer vseskozi poudarja prav zagon infrastrukturnih investicij, to je tudi ena ključnih točk njihovega programa. Po neuradnih informacijah pa naj bi si resor ministrstva za infrastrukturo in prostor v novi vladi želela DL.
Mariborske lekarne lani s 770.000 evrov presežka
Mariborske lekarne, ki so v lasti mariborske občine, so v preteklem poslovnem letu ustvarile dobrih 770.000 evrov dobička. Kot so potem, ko se je z rezultatom seznanil svet zavoda, sporočili iz javnega podjetja, so v letu 2012 obdelali več kot 1,3 milijona receptov, obnovil štiri lekarne, ob tem pa odprli še novo lekarno Betnava.
Lekarne Maribor, ki letos obeležujejo pol stoletja obstoja, so sicer lani realizirale manj prihodkov, kot so načrtovali, vendar so z ustreznim zniževanjem odhodkov vseeno uspele doseči višji presežek od načrtovanega in tudi višjega kot v letu poprej. Družba trenutno zaposluje 171 ljudi, od tega 76 magistrov farmacije. (sta)
Virant je že pred prvim delom petkovih usklajevanj izrazil prepričanje, da energetika nedvomno sodi pod ministrstvo za infrastrukturo. Poslanec SD Matjaž Han pa je ob prihodu na drugi del usklajevanj dejal, da ta trenutek to vprašanje ni pomembno. Po njegovem mnenju je namreč pomembno to, da bodo lahko izpeljali projekte, ki so v začetni fazi. Po njegovem mnenju »gre za kreganje za oslovo senco«. Na vprašanje, ali to pomeni, da se stranke o tem kregajo, pa je dejal: »Novinarji bolj veste, kot mi.« SD tako po njegovih besedah ne vztraja pri tem, da mora iti energetika nazaj pod gospodarski resor.
Židan pa je dejal, da v usklajevanjih ni zaznal, da bi bilo umeščanje področja energetike težava pri oblikovanju vlade.
Polemike o tem, kdo bi v morebitni novi vladi prevzel nadzor nad področjem energetike, je komentiral podpredsednik znanstvenega odbora Evropske agencije za okolje Peter Novak. Dejal je, da je energetika področje, v katerem se obrača veliko denarja. Apetiti pa so po njegovih besedah zgolj v denarnih tokovih, saj je namreč strategija že bolj ali manj začrtana.
V petek popoldne so se v DZ sicer povsem nepričakovano sestali le mandatarka in vodja PS Alenka Bratušek, predsednik SD Igor Lukšič in prvak DeSUS Erjavec. Viranta
Po spremembi zakona o prekrških zapadle kazni z mariborskih radarjev
Po spremembi zakona o prekrških si lahko številni Mariborčani, ki so jih zaradi prehitre vožnje ujeli sporni radarji, oddahnejo. Sprememba zakona namreč nalaga, da mora biti kršitelj s kršitvijo seznanjen v 30 dneh. Z Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so danes sporočili, da za pretekle kršitve ne bodo pošiljali plačilnih nalogov.
Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o prekrških, ki med drugim določa, da v primeru, ko je od ugotovljenega prekrška s tehničnimi sredstvi, s katerim posameznik ni bil seznanjen, minilo več kot 30 dni, postopka ni več mogoče začeti.
na sestanku ni bilo. Pojasnil je le, da ni bil povabljen. Ostali trije so srečanje zapustili brez izjav novinarjem.
Je pa Erjavec v izjavi pred srečanjem povedal, da ne pozna razlogov za zadnja dogajanja pri oblikovanju vlade, ne ve niti, ali je vzrok za to vprašanje umeščanja področja energetike. A to vprašanje po njegovem mnenju ne bi smelo biti taka težava, da ne bi oblikovali vlade. Zato računa na razum politike in politikov.
Kot pravi Erjavec, težko reče, ali je zaradi odločitve DL, da do sredine seje sveta ne bo parafirala koalicijske pogodbe, nova vlada pod vprašajem. A upa, da ne. Je pa po njegovih besedah dobro vprašanje, ali
Medobčinski inšpektorat in re-darstvo Maribor je v današnjem sporočilu za javnost zapisal, da bo deloval skladno z veljavno zakonodajo in torej ne bo pošiljal plačilnih nalogov za nazaj. Do konca februarja je bilo sicer evidentiranih že več kot 165.000 prekoračitev hitrosti. (sta)
Država mora Glavarju plačati dobrih 83.000 evrov
Sodba, po kateri mora država nekdanjemu vodji ptujskega tožilstva Marjanu Glavarju plačati dobrih 53.000 evrov, je dočakala pravnomočnost. Višji sodniki so namreč zavrnili pritožbo pravobranilstva in potrdili sodbo okrožnega sodnika Janeza Ži-rovnika. Država bo tako morala Glavarju z obrestmi vred plačati 83.431 evrov odškodnine, poročajo časniki.
bi bilo smiselno sestaviti vlado tudi brez DL. »Težko v tem trenutku na to odgovorim. A menim, da bi imela takšna vlada velike težave pri tem, da bi lahko pripeljala Slovenijo iz krize. Vlada namreč potrebuje kar močno podporo v DZ,« je opozoril.
Stranke sicer čaka še uskladitev kandidatov za ministre. Bratuškova mora kandidatno listo predložiti najkasneje do 14. marca. V javnosti je zaokrožilo že več imen, največ težav pa naj bi predstavljalo iskanje za vse stranke primernega kandidata za finančnega ministra. Neznanka ostaja tudi kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor.
STA (Pripravlja: SiM)
Višje sodišče v Mariboru je v celoti potrdilo sodbo tamkajšnjega okrožnega sodišča, ki je lani presodilo, da Glavarju za neupravičen pripor pripada 14.700 evrov, za duševne bolečine zaradi splošne zmanjšane aktivnosti 8700 evrov ter 30.000 evrov za pretrpljene bolečine, nastale pri posegu v čast in dobro ime. Januarja 2001 so Glavarja policisti aretirali zaradi suma jemanja podkupnine in mu med drugim očitali sodelovanje z Josipom Lončaričem, znanem po aferah, povezanih z ilegalnim prebežniki čez mejo. A se je šest let pozneje zgodil preobrat. Tožilstvu ni uspelo dokazati, da bi bil njihov nekdanji kolega podkupljiv, zato je mariborsko okrožno sodišče sodno preiskavo proti njemu ustavilo.
Glavar bi se takrat lahko vrnil v staro službo, a se ni. Bil je slabega zdravja, zato se je upokojil in se odločil za odškodninsko tožbo zoper državo. Terjal je 148.000 evrov, dobil pa dobro tretjino tega plus 30.000 evrov obresti. (sta)
Uvodnik
Na zdravje!
Nikoli nisem razmišljala o alkoholu kot o prepovedani drogi. Pa vendar je. Za mlade do 18. leta je po naši veljavni zakonodaji alkohol prepovedana droga in je nikjer ne morejo legalno dobiti. Zato jim do nje pač pomagajo starši in sorodniki, smo izvedeli v aktualni anketi ormoškega LAS-a. Verjetno tudi marsikateri starš pri tem ne pomislil nič slabega, ko da otroku pijačo, s katero morda nazdravijo kakšnemu prazniku ali uspehu. Če bi razmislil še malo bolj, bi se tega verjetno vzdržal. Prišlo bi mu najbrž na misel, da s to svojo gesto otroku daje vedeti, da je določilo o tem, da naredimo alkohol za mladoletne osebe nedostopen, neumno, napačno in da se lahko postavimo nad njega.
Ne verjamem pa, da starši dajejo svojim otrokom prvo cigareto, ne glede na to, ali so sami kadilci ali ne. Kajenje danes že vsi povezujemo z boleznijo, rakom ter nepotrebnim tveganjem. Precej jasneje se tudi zavedamo, da kajenje vodi v odvisnosti in da se bomo nikotinske razvade težko odvadili. Pitje alkohola veliko redkeje povežemo z odvisnostjo, to pa verjetno zato, ker je v naših krajih zloraba alkohola močno prisotna in tolerirana. Še vedno velja tisti, ki ga nese več kot drugi, za posebnega frajerja in tudi močno popivanje se nam zdi nekako dopustno, tudi takrat, ko so mladostne neumnosti že daleč za nami.
Ni prav, da tri četrtine naših otrok že v osnovnošolski dobi pozna vino, pivo, žgane ter energijske pijače. Tudi če se jih je tretjina v anketi le postavljala in zlagala, ostane še vedno vsak drugi otrok pri 15 letih, ki je že bil v stiku z več vrstami alkohola. Prav zanima me, koliko od teh otrok se vozi v avtu nepripetih z varnostnim pasom. Rekla bi, da zelo zelo malo. To pa zato, ker so se naučili, da se to ne počne. „Red je vedno pas pripet," seje zasidral v zavest otrok in to je bila poleg protitobačne še ena uspešnejših kampanj, ki je cele generacije vzgojila v novi miselnosti. Že po štirih letih izvajanja akcije se je pripetost otrok povečala na 80 %.
Zakaj torej ne zmoremo tudi pri alkoholu?
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radi^tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radi^tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15- Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
torek • 12. marca 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Videm • Zanimivosti s 17. redne seje
Na poplavljenih zemljiščih nevarni kadmij, svinec in cink
Na 17. redni seji videmskega občinskega sveta, kjer so zbrani poleg poročil nadzornega odbora, o čemer smo že poročali, razpravljali o še precej drugih točkah dnevnega reda (teh je bilo 23), je bilo uvodoma slišati tudi poročilo o opravljeni analizi kmetijskih zemljišč v Šturmovcih po novembrskih poplavah.
Foto: SM
Na tokratni seji so videmski svetniki soglasno potrjevali vse predlagane sklepe po vrsti; zanimiva debata se je razvila le okoli rezultatov analiz zemlje, podpore CI proti daljnovodu in pri pobudah
Občina Videm je namreč edina doslej na pobudo svetnikov naročila to analizo, da bi občani lahko izvedeli, ali je z zemljo po poplavah vse v redu ali ne, kar je vsekakor pohvale vredno dejanje občinskega vodstva, ki bi mu lahko sledili še kje.
Rezultate vzorčenja in analize je svetnikom predstavil Venčeslav Lapajne z mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo. Povedal je, da je vsebnost pesticidov izjemno majhna, kar je dobro, da pa se v večjih koncentracijah pojavljajo tri nevarnejše težke kovine: cink, kadmij in svinec. Sicer po mnenju Lapajneta nikakor ne gre za kakšne alarmantne vrednosti, bo pa potrebne več previdnosti pri pridelavi zlasti vrtnin in nekaterih žitaric. „Panika ni potrebna, saj tudi visoke izmerjene vrednosti npr. kadmija in svinca niti približno ne dosegajo tistih v Mežici. Gre za dokaj tipične elemente oz. kovine iz usedlin reke Drave, ki jih je ob poplavljanju verjetno naneslo na poplavljena zemljišča. Glede strupenosti so te kovine zelo različne, kot resno težavo bi tako izpostavil le kadmij. Seveda ne moremo o višji vsebnosti kadmija govoriti zdaj za kar celotno poplavljeno območje Šturmovcev; lahko da je sosednja njiva od tiste, kjer smo vzeli vzorce, obremenjena bistveno manj. Enostavnih in pavšalnih ukrepov za vse zato ni možno predpisati. V vsakem primeru pa za grmov-nice, robidovje, sadno drevje in vse, kar je nad tlemi, ni nič problematičnega. Tudi za koruzo kadmij ne predstavlja nobene težave. Glede ostalih kultur pa bo potrebna precejšnja pozornost pri zelenjavi, ki jo bo treba dobro oprati pred uporabo, pri gomolj-nicah, kot je krompir, in pri korenovkah, pa tudi pri žitih, pšenici. Krompir bo treba
dobro očistiti, prav tako korenovke. Pri žitih bo težko karkoli preprečiti, saj se z žetjem obvezno med pridelek meša tudi prah."
Potrebne še dodatne analize
Lapajne je še povedal, da za hrano ne more reči, da bi bila popolnoma neoporečna: „Kot že povedano, pazljivo bo treba z zelenjavo, zlasti tisti, ki jo pridelujejo za prodajo. Ko oziroma če inšpekcija namreč najde na tržnih pridelkih kovine, potem sledi le uničenje, ni druge poti. Torej še enkrat, vso zelenjavo, gomoljnice in korenovke res dobro operite. Priporočam tudi, da se naredijo še kakšne analize žit, pa tudi krme za živino."
Svetnika Martina Vidoviča je zanimalo, koliko po opravljenih analizah njihova poplavljena zemljišča glede na vsebnost kovin izstopajo od ostalih poplavljenih zemljišč ob Dravi. Lapajne je povedal,
da prav nič, da so koncentracije omenjenih kovin povišane povsod, kjer je reka poplavljala in za seboj puščala usedline iz rečne struge: „V bistvu se je pri teh poplavah čistilo korito reke Drave, najbolj pa so obremenjena zemljišča, kjer je prišlo do direktnega toka poplavnega vala in kjer se je potem voda najkasneje umaknila. Bolj kot se oddaljujemo od tega direktnega poplavnega toka, manj je kovin v zemlji."
Andrej Rožman pa je Lapaj-neta zaprosil, naj vseeno kaj svetuje kmetom, in ta je povedal: „Vsekakor priporočam tistim, ki živijo od kmetovanja, da naredijo še dodatne analize, predvsem če imajo na njivah pšenico in ječmen. Za koruzo to ni sporno. Ena analiza za ugotavljanje vsebnosti svinca in kadmija ni tako draga, okoli 50 evrov."
Lapajne je pomiril tudi strahove pred širjenjem nevarnih kovin na druga območja ob oranju ali brananju in ob vetru: „Seveda veter lahko raznaša prah daleč naokoli, vendar to ni tako nevarno oziroma gre za količine, ki niso vredne omembe. Prav tako ni nevarnosti za onesnaženje podtalnice, saj v Šturmovcih ni nobenega vodonosnika, kovine pa tudi ostajajo v vrhnjih plasteh zemlje, tam do 40 centimetrov globoko."
Na tej točki je župan Friderik Bračič debato končal s pojasnilom, da bo najbolje pripraviti okroglo mizo na to tematiko, ki se je bodo lahko udeležili vsi zainteresirani.
Denar za društvo proti daljnovodu po ustanovitvi
Naslednja zanimiva točka se je nanašala na problematiko umeščanja daljnovoda Cirkov-ce-Pince. V imenu CI Videm in Konzorcija petih CI od Vidma do Ljutomera je dosedanje postopke umeščanja daljnovoda ter delovanja civilnih iniciativ na kratko povzel Mitja Kampuš, ob tem pa zaprosil za materialno in operativno podporo in pomoč občine pri nadaljnjih postopkih CI oz. bodočega društva s ciljem zadržanja in preklica uredbe,
s katero je bil sprejet državni prostorski načrt. Novi direktor občinske uprave Ivan Bo-žičko je poudaril, da je občina naredila vse v smeri podpore občanov in civilne iniciative, kar je bilo sploh v njeni moči in kar dokazujejo številni dopisi in mnenja, ki jih je pošiljala na pristojno ministrstvo: „Izrabili smo vsa pravna sredstva, ki jih je bilo v upravnem postopku možno uporabiti. Več ne moremo narediti."
Svetniki so brez izjeme izrekli podporo nadaljnjim korakom CI, tako kot so jo tudi v preteklosti, Marija Trafela pa je dregnila v malo bolj bolečo točko: „Pa dajmo zdaj CI pomagati še finančno, ne gre za tako velik denar, zagotovimo ga lahko z rebalansom!"
Župan je bil z odgovorom zelo hiter: „To s financiranjem je pa malo bolj občutljiva zadeva! Če bo društvo imelo sedež v občini Videm, potem se seveda lahko prijavi na razpis za društva in pripravi plan dela, komisija pa bo odločila, koliko denarja dobi. Takšna je zakonodaja. Najprej torej mora biti društvo, potem se bomo pogovarjali naprej!" In pri tem je, s sicer jasno izraženo podporo občinskega sveta nameram CI, tudi ostalo.
Pri naslednji točki so svetniki izvedeli, da so rezerviran denar za pluženje in posipanje cest zaradi obilnih padavin krepko presegli in da bo potreben rebalans, strinjali pa so se tudi, da se denar iz 21. člena Zakona o financiranju občin (Videm iz tega naslova prejme letos 279.000 evrov) nameni za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Vidmu in na Pobrežju.
O zaplenjeni deski za pluženje in še o čem
Je pa ob koncu seje, pri točki pobud, Brane Orlač malo zažugal okoli prijavljenih občinskih projektov na razpis Za obnovo vasi. Po dogovoru, kot je dejal, naj bi bil namreč prijavljen projekt za Zg. Lesko-
vec, a se je občina prijavila s projektom izgradnje igrišča v Vidmu: „Ves denar iz tega razpisa v prejšnjih letih je že šel v Videm, zdaj pa bo spet. Torej drugič dobiva vse samo Videm, vse druge KS pa nič. Imamo sicer prijavljen projekt kanalizacije v Leskovcu na razpis Južna meja, a če ne uspemo, spet ne bomo delali nič!"
V odgovoru je Orlač izvedel, da je sofinanciranje po razpisu Južna meja precej ugodnejše in da so projekti pripravljeni tako, da imajo maksimalno število točk, razen seveda dodatnih točk za Triglavski park, ki jih Videm pač ne more dobiti. Sicer pa je Orlač verjetno pozabil, da so se ob prejetju proračuna soglasno dogovorili, da bo ves občinski denar, rezerviran za tovrstne projekte, ob morebiti neuspeli kandidaturi na razpisih porabljen v isti KS, tako da neka malenkost se bo vseeno lahko delala ...
Zelo sočna in zanimiva pa je bila tudi tokratna „prijava" Dušice Avguštin: „Veste, da smo imeli pri našem domu v Doleni vedno leseno desko za pluženje snega, ki si jo je lahko izposodil vsak naš občan po potrebi. Zdaj je pa to desko zaplenil podizvajalec za pluženje Davorin Gajser s pojasnilom, da mu občina še vedno ni poravnala stroškov pluženja. Kako je zdaj s tem?!"
Vodja režijskega obrata Aleš Gregorec je bil kratek: „Gaj-ser nam še ni poslal računa, pa smo ga že večkrat pozvali. In dokler tega ne naredi, ne moremo plačati."
Sicer pa je bilo med pobudami svetnikov spet največ takšnih, ki so nanašale na manjše sanacije cest, postavitve zaščitnih ograj in ogledal ipd., svetnik Andrej Rožman pa je lahko izvedel, da so se po mukotrpnih in dolgih pogajanjih z DEM vendarle dogovorili, da za poškodbe ceste skozi Štur-movce ob gradnji male hidroelektrarne občini nakažejo 42.000 evrov. Zdaj čakajo na obljubljeni denar, potem pa naj bi sledila dela na cesti.
SiM
Sprejeti sklepi:
Na tokratni seji so svetniki potrdili program kulture in športa; za kulturo bo namenjenih dobrih 93.000 evrov, od tega največ za delovanje Knjižnice Ivana Potrča, kar 47.330 evrov, 33.000 evrov pa za delovanje domačih društev. Za šport pa bo v občini namenjenih skupno dobrih 115.000 evrov.
Prav tako so brez razprave potrdili tri razpise; prvega za sofinanciranje turističnih društev, za kar so namenili 5000 evrov, drugi razpis je za sofinanciranje kmetijstva oz. razvoja podeželja v višini 15.000 evrov, tretji razpis pa je za spodbujanje podjetništva v občini, na voljo pa bo 6000 evrov.
Brez vsak razprave so soglašali z imenovanjem direktorice Ptujskih lekarn Darje Potočnik Benčič, ki je bila tudi edina kandidatka, in se strinjali z vzpostavitvijo katastra javne razsvetljave v občini.
Foto: SM
Na šturmovskih njivah in vrtovih, ki so bili novembra pod vodo, je analiza vzorcev zemlje pokazala visoke vsebnosti nevarnih kovin cinka, kadmija in svinca. Najbolj na udaru bodo zelenjava in korenovke, krompir, pšenica in ječmen.
4 Štajerski TEDNIK
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
torek • 12. marca 2013
Ptuj • Kaj je pokazala policijska preiskava
Toplak: »Plačevala je tajnica podjetja Dialog!«
Potem ko je lani konec avgusta (pred glasovanjem skupščine PP o dokapitalizaciji) v javnosti izbruhnila afera, da naj bi član nadzornega odbora PP in predsednik Perutninarske zadruge Simon Toplak vplačal 2960 evrov na račun Društva malih delničarjev z namenom podkupovanja (da bi glasovali proti dokapitalizaciji), je policijska preiskava pokazala, da je bila vplačnik treh nakazil v omenjeni vrednosti poslovna sekretarka medijske agencije Dialog, ki med drugim skrbi tudi za stike z javnostjo pri družbi PP.
Foto: SM
Simon Toplak po končani večmesečni policijski preiskavi pravi: „Takoj sem vedel, da je šlo za intrigo zoper mene, dokazi pa zdaj jasno kažejo, kdo je bil vplačnik sporne podkupnine: poslovna sekretarka firme Dialog Breda Zupančič, ki jo je do pošt v Ljubljani, od koder so bili nakazani zneski, pripeljal direktor tega podjetja Branko Vodušek."
V obširni izjavi za javnost Simon Toplak najprej pojasnjuje, da je za vplačila izvedel od generalnega direktorja PP Romana Glaserja, ki ga je poklical dan pred sklicano skupščino PP:
„30. avgusta lani me je zjutraj poklical predsednik uprave PP Roman Glaser in mi predočil kopije dokumentov, ki naj bi jih prejšnjo noč prejel na službeni elektronski naslov in po katerih naj bi jaz, Simon Toplak, dan prej nakazal z različnih ljubljanskih poštnih uradov zneske 980 in dvakrat po 990 evrov na naslov Društvo malih delničarjev v Ljubljani s pripisom, da je namen plačila: 'provizija za glasovanje na skupščini PP'. Takoj sem, vedel, da gre za intrigo zoper mene, povezano s sklicano skupščino, saj Društva malih delničarjev prej nisem poznal in sem predsednika navedenega društva videl samo enkrat na predhodni skupščini, nisem pa poznal njihovega naslova in ne številke TRR. Poleg tega sem bi tisti dan ves čas prisoten na kmetijskem sejmu v Gornji
Radgoni."
Toplak je nato, kot je povedal, podal kazensko ovadbo na Policijski postaji Ptuj in predlog za pregon neznanega storilca. „Naknadno
sem bil tudi obveščen, da so podobno obvestilo, kot ga je prejel Roman Glaser, s podtaknjenimi dokumenti o dejansko izvršenem podkupovanju prejeli številni
slovenski mediji ter javne in-štitucije ter da je šlo za mojo osebno moralno in poslovno diskvalifikacijo od takrat še neznane osebe, hkrati pa za krivo ovadbo zoper mene! S plačilom bi storil kaznivo dejanje dajanja podkupnine, kar se mi je želelo podtakniti."
Zupančičevo in Voduška razkrile kamere
Po Toplakovi prijavi je policija izvedla postopke preiskave in pregledala tudi vi-deoposnetke iz ljubljanskih poštnih uradov. Po več mesecih policijskega dela je bil Toplak seznanjen z rezultati preiskave, ki so takšni:
„Omenjene zneske na vseh poštah je vplačala Breda Zupančič, Valvasorjeva 12, Ljubljana, poslovna sekretarka firme za promocijo in medijske agencije Dialog-si. net, Dunajska 54, Ljubljana, katere lastnik in direktor je Branko Vodušek. Ta je z avtomobilom Mercedes, z oznako 'KR - PULLUS', kar je sicer blagovna znamka PP, pripeljal svojo poslovno sekretarko do treh različnih poštnih uradov v Ljubljani v popoldanskih urah dne 29. 8. 2012. Branko Vodušek kot predstavnik agencije Dialog vodi medijsko promocijo po naročilu PP, ki jo vodi Roman Glaser, ter po pogodbi s kmetijskim ministrstvom tudi program 'Promocija slovenske domače hrane'."
Izplačila so bila izvedena na treh poštah v Ljubljani:
Mestni log 81, Slovenska cesta 32 in Pražakova ulica 3. V vseh treh primerih je po posnetkih kamer razvidno, da je denar polagala omenjena Zupančičeva.
Toplak v nadaljevanju še pravi, da se je do konca lanskega leta in potem poskušalo krivdo še vedno pripisovati njemu, kar se je dalo razbrati iz izjav za nekatere medije: „Branko Vodušek krivdo za sprevrženo dejansko izvršeno kaznivo dejanje dajanje podkupnine podtika meni z izjavo v medijih, da 'niti Dialog niti PP nista vpletena v zgodbo odnosov med delničarjema ...' ter v nadaljevanju še vztraja pri krivih obtožbah, čeprav so videopo-snetki več kot ilustrativni."
„To ni bilo le lažno
predstavljanje,
ampak
podkupovanje s krivo ovadbo!"
Po Toplakovih besedah se ob razkritjih policije tako Zupančičeva kot Vodušek branita z molkom, sam pa pravi tako: „Dosedanja kvalifikacija policijskih organov, da gre samo za kaznivo dejanje 'lažnega predstavljanja', ni točna, saj je bilo po mojem mnenju izvršeno kaznivo dejanje dajanja podkupnine v znesku 2.960 evrov kot provizije za oddani glas. Dajanje podkupnine, krive ovadbe in podtikanje kaznivega dejanja ter širjenje dezinformacij ter žalitev proti meni in PZP pomeni povzročitev večstranske škode na eni strani in na drugi strani ima izvršeno dejanje dajanja podkupnin, krive ovadbe in drugih kaznivih dejanj. Menim, da gre za organizirano mrežo, ki jo bodo pristojni državni organi morali v celoti raziskati in dati javno pojasnilo. Zato celotno zadevo predajam odvetnikom v zaščito osebnosti, poslovnih interesov PZP in PP ter v zaščito pravnega in socialnega reda v Republiki Sloveniji. Kaznivo dejanje dajanja podkupnine je bilo izvršeno, izvajalci so identificirani, zato mora biti zadeva kazensko procesirana, in da dejstvo, da predsednik DMD nakazanega zneska ni sprejel, ne zmanjšuje ne krivde in ne kazenske odgovornosti Branka Voduška in Brede Zupančič ter vseh drugih naročnikov in sodelavcev. Predlagam pa tudi, da morajo naročniki medijske promocije pri naročanju ali pri izdajanju
koncesij preveriti vsestransko strokovno in moralno usposobljenost svojih partnerjev."
Toplak ob tem poziva tudi predsednika uprave PP Gla-serja, naj pojasni komunikacije, obseg naročil in plačil ter predvidene ukrepe glede firme Dialog, prav tako poziva tudi kmetijsko ministrstvo, naj ukrepa v skladu s svojo nadzorstveno pravico, in vse stanovske organizacije, v katere je vključen Vodu-šek oziroma firma Dialog, da uvedejo ustrezne postopke in izvršijo sankcije. „Organi PZP pa naj ocenijo moralno in dejansko grozečo poslovno škodo, ki bi bila povzročena PZP ter njenim članom, če posledice izvršenega kaznivega dejanja ne bi bile preprečene, to je v primeru izločitve na skupščini."
Vodušek in Glaser ne poznata rezultatov preiskave
Za komentar oziroma mnenje na vse povedano smo povprašali direktorja podjetja Dialog Branka Vo-duška, ki je bil v odgovoru kratek: „Presenečeni smo nad dejstvom, da se govori o preiskavi, ki poteka in katere rezultat tudi mi pričakujemo. Pri svojem delu smo velikokrat priča praksi, ko želijo mnogi povzročiti škodo in okrniti ugled podjetja ali posameznika, pa tega ne uspejo z dokazi, ampak z vnaprejšnjimi obsodbami. Dialog ni vpleten v zgodbo odnosov med omenjenima delničarjema, zato odločno zanikamo vse očitke. Preiskava, o kateri sicer nismo obveščeni, nam bi dala dokaz naše nedolžnosti, hkrati pa zaustavila neutemeljene klevete, ki nam škodujejo. Da bi zadevo čim prej razjasnili, sem se tudi osebno srečal s Simonom Toplakom, mu pojasnil naš pogled na primer, kar je tudi sam sprejel."
Še krajši pa je bil predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser: „Kot smo se opredelili že ob avgusta 2012 objavljeni relaciji med Društvom MDS in gospodom Simonom Toplakom, je v interesu družbe, in najbrž tudi njiju, da uredita medsebojna razmerja. Kaj drugega pa nam v tej zvezi ni poznano." Sicer pa Toplaka, kot pravi, zanima, kdo je bil naročnik vplačil.
SiM
S Petrolom do prihrankov pri ogrevanju
PETROL stopa v leto 2013 z razširjeno ponudbo ekološko prijaznih in energetsko najugodnejših rešitev ogrevanja. Oktobra lani je Petrol s skupino partnerskih podjetij odprl vrata Centra energetskih rešitev (CER). To je prvi tovrstni center v Sloveniji in tudi v širši regiji, najdete pa ga dvorani 2 v ljubljanskem BTC-ju.
CER je odgovor na zahtevne gospodarske in socialne razmere, ki nas silijo k varčevanju in odgovornejšemu ravnanju z naravnimi viri.
Naloga centra je strankam ponuditi celovito rešitev na področju energetske učinkovitosti bivalnih enot. Statistični podatki prikazujejo sliko »energetske podhranjenosti«, saj kar 70 odstotkov slovenskih domov kaže izredno skromno uporabo izolativnih materialov in neustreznih sistemov za ogrevanje.
Velika izbira naprednih sistemov ogrevanja
Petrol v tem centru skrbi za področje ogrevanja. V njem strankam svetujejo pri učinkoviti in varčni izbiri ter uporabi energentov, ogrevalnih in hladilnih sistemov. Petrol je v svojo ponudbo uvrstil široko izbiro produktov priznanih slovenskih in tujih partnerskih podjetij, ki ponujajo sodobne, okolju prijazne in energetsko izredno
NOVO, SAMO PRI PETROLU -prvak v prihrankih za ogrevanje sanitarne vode
Z marcem 2013 si lahko le pri Petrolu zagotovite toplotno črpalko TČ-300 VZ/E ECO za ogrevanje sanitarne vode, ki je po svoji učinkovitosti in prihrankih edinstvena v Evropi.
Kot plod slovenskega znanja dosega neverjetno grelno število (COP) 4,5! Povedano drugače, za vsako vloženo kilovatno uro električne energije pridobimo kar do 4,5 kWh toplote. Poleg izrednih prihrankov vas bo razveselila tudi odlično ponudba z Eko skladom.
učinkovite načine ogrevanja. Ogledate si lahko različne tipe peči za ogrevanje, toplotne črpalke, termo solarne sisteme, IR-panele, male čistilne naprave in plinohrame.
Prihranite pri ogrevanju in nakupu - izkoristite nepovratna sredstva EKO SKLADA
Z obiskom CER-a se boste prepričali, da lahko veliko prihranite pri energentih za toplino doma. Pri nakupu sistemov za ogrevanje boste lahko izkoristili različne dodatne ugodnosti paketne ponudbe, popuste in plačilne pogoje.
Trenutno lahko dobite tudi do 25 odstotkov nepovratnih sredstev Eko sklada za vse pakete, uvrščene na seznam ustrezne opreme Eko sklada, s čimer bo vaš nakup ogrevalnega sistema resnično ugoden.
Več o Petrolovih energetsko učinkovitih in okolju prijaznih rešitvah za dom lahko najdete na spletnem mestu www.petrol.si/energija-za-dom in na brezplačni številki 080 22 66 oziroma nas obiščete v Centru energetskih rešitev v ljubljanskem BTC-ju - dvorana 2.

Argets«
CELOVITA REŠITEV • ENERGENT
torek • 12. marca 2013
Po naših občinah
Štajerski TEDNIK 5
Kidričevo • Ogorčenje zaradi povišanja cen komunalnih storitev
Ali bodo občani morali prenehati lulati in kakati?
Svetniki občine Kidričevo so potrdili višje cene izvajanja gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje odpadnih voda, čeprav jih je Marjan Hergan vprašal, ali mislijo, da bodo nekateri občani morali prenehati lulati in kakati. Anton Habjanič pa je očital, da je javno podjetje poligon, po katerem se občinski denar preliva v zasebne žepe.
Na 19. redni seji so minuli četrtek, 7. marca, po precej vroči razpravi potrdili sklep o oblikovanju cen izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter kriterijev za oblikovanje cene izvajanja teh storitev, ki ga opravlja podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Kot je pojasnil Dušan Muškotevc iz Komunale Slovenska Bistrica, so spremembe nujne, ker je 1. januarja pričela veljati nova ureditev, ki omogoča prosto oblikovanje cen komunalnih storitev. Ker so bile te več let omejene, je prišlo do nesorazmerja med dejanskimi stroški zagotavljanja služb varstva okolja in plačili za te stroške. Župan Anton Le-skovar je dodal, da so nove cene skupaj s poslovnimi načrti za opravljanje te dejavnosti potrdili že pred letom dni, a jih morajo zaradi sprejema uredbe potrditi še enkrat. Milan Fideršek je ugotovil, da je bila okoljska dajatev, ki so jih plačevali Komunalnemu podjetju Ptuj, bistveno višja, odločno proti povišanju cene pa je bil Marjan Hergan, ki je vprašal: »Ali bodo sedaj naši občani morali prenehati lulati in kakati, saj jim drugega ne preostane? Mar ni čas, da nekoga malo prizemljimo in mu povemo, da se nekateri ljudje zaradi nizkih plač že komaj preživljajo? Poznam ljudi, ki bi radi šli v trgovino, pa ne morejo, ker nimajo denarja. Župan, opozarjam te, da moraš za svoje občane bolj skrbeti!«
Da ga ljudje ustavljajo in vprašujejo, zakaj so položnice za 20 % višje kot prej, je zatrdil tudi Franc Planin-šek, na vprašanje Ivanke Korez, ali bodo višjo takso plačevali tudi tisti, ki se nočejo priključiti na kanalizacijo ali čistilno napravo, čeprav imajo za to možnost, pa ji je Muškotevc odvrnil, da je priključitev na kanalizacijo ali čistilno napravo po zakonu za vse obvezna. Oster pa je bil tudi Anton Habjanič, ki je občinarjem očital, da ne znajo gospodariti: »Moti me, ker se vse ureja preveč po domače. Občinsko javno podjetje Vzdrževanje in gra-
Foto: M. Ozmec
Zasebniku Damjanu Medvedu, ki je spremljal sejo, je prekipelo: »Prosim vas, prekinite to neplodno razpravo, bom raje odšel v Avstrijo!«
dnje je očitno poligon, na katerem se občinska sredstva prelivajo v zasebne žepe.« A ni pomagalo, saj je vladajoča županova koalicija potegnila skupaj, tako da so potrdili oba sklepa z devetimi glasovi svetnikov.
Kam je izginilo prek 71 km lokalnih cest in javnih poti?
Napeto je bilo tudi ob prvi obravnavi odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, saj so ga potrdili, čeprav so imeli na njegovo vsebino več pomembnih pripomb. Andrej Napast je sicer opozoril, da mora biti odlok sprejet do sredine maja, če ne, bo občina v prekršku, svetniki pa so se drug za drugim spraševali, kam je izginilo prek 70 km lokalnih cest in več javnih poti, ki jih v novem odloku ni več, Jože Medved pa je odkrito povedal, da prav zaradi takih nejasnosti odloka ne bo podprl. Zaradi uskladitve stanja so na občinskem cestnem omrežju v preteklih letih uredili lastništvo več cest, ki so prej potekale po zasebnih zemljiščih. Posamezne ceste, ki do sedaj še niso bile kategorizirane, pa so z novelacijo odloka vključili v evidenco, zato je več cest daljših, precej krajših, nekatere pa ukinjajo ali pa se jim spreminja potek ali kategorija glede na stanje v naravi.
Potrdili so tudi spremembe pravilnika o sprejemu otrok v vrtec; kot je pojasnil Marjan Bezjak, ki vodi odbor za družbene dejavnosti, je šlo le
za spremembe, ki jih je narekovala lani sprejeta pripojitev vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah k osnovnima šolama. Vse pristojnosti prejšnjih vrtcev so s tem prenesli na obe osnovni šoli, zanimivo pa je, da komisijo za sprejem otrok v vrtec po novem imenuje župan.
Potrdili so tudi spremembe pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter o podeljevanju nagrad za inovacije, v katerem so zneske nagrad prilagodili in zmanjšali.
So tudi
soustanoviteljice Lekarn deležne dobička?
Potrdili so tudi spremembe odloka o ustanovitvi Lekarn Ptuj; te so bile potrebne po rednem nadzoru revizijske hiše. Ob tem sta Marjan Bezjak in Andrej Napast menila, da bi bilo dobro vprašati, kako je z udeležbo občine kot soustanoviteljice pri ustvarjenem dobičku. Ivanko Korez in Jožeta Medveda je zanimalo, kakšne so posledice za občine, ki so se sousta-noviteljski pravici odrekle, Anton Habjanič pa je vprašal, ali je sploh še smotrno, da ostajajo še naprej soustanovitelji. Očitno pa so prevladali razlogi v prid slednjemu, saj so predlagane spremembe potrdili.
Med drugim so sprejeli še sklep, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili le eno plaketo, potrdili pa so tudi dva predloga odbora za gospodarstvo; da občina ne sprejme v javno dobro nepremičnine v zasebni lasti, poti v k. o. Hajdina, dokler ta ne bo odmerjena in dejansko
utrjena cesta, ter da zavrnejo pobudo za odkup zemljišč zaradi ustrezne povezovalne ceste med ukinjenim železniškim prehodom v Zg. Jablanah, kjer naj pobudniki uredijo odmero zemljišča, naredijo utrjeno cesto ter se z lastniki dogovorijo o brezplačnem prenosu v javno dobro.
Soglašali so tudi s ponovnim imenovanjem Darje Potočnih Benčič za direktorico Lekarn Ptuj, na lastno željo pa so Janeza Drevenška razrešili funkcije predsednika krajevnega odbora Kungota pri Ptuju.
Potem ko so se seznanili s poročili nadzornega odbora z opravljenim nadzorom dela Prosvetnega društva Cirkovce in PGD Starošince, pa so na predlog župana Antona Leskovarja sprejeli še sklep o ureditvi lastništva na parceli v k. o. Cirkovce, kar je nujno potrebno pri gradnji krožišča.
Kdo je koga podkupil?
Proti pričakovanju, predvsem zaradi žolčne razprave, so na dodaten predlog Andreja Napasta potrdili sklep o širitvi območja stavbnega zemljišča v k. o. Dragonja vas za potrebe širitve dejavnosti zasebnika Damjana Medveda. Po mnenju skupne občinske uprave predlagana širitev ni v skladu s strateškimi usmeritvami občine, čeprav so nekateri svetniki menili, da za to ni pravega razloga, in čeprav je celo župan Anton Leskovar menil, da je pri predlagani širitvi tega območja preveč če-jev. Zalegle niso niti ostre besede Marka Pergerja: »To ni pošteno, pogoji morajo
biti za vse občane enaki. Sem prvi, ki podpiram podjetništvo, saj sem tudi sam obrtnik, a se ne dam podkupiti in se nikoli ne bom dal tako kot nekateri med vami. Moti me, da ste se o vsem dogovorili že na tihem sestanku odbora za gospodarsko infrastrukturo, zato se take igre, kot jo igrate nekateri v koaliciji in sedaj slepo lobirate, ne grem!«
Da je zaradi naglice verjetno nekaj narobe, je posumil tudi Jože Medved: »Ne vem, zakaj se vam naenkrat tako mudi, zakaj želite biti nekateri pametnejši kot stroka, verjetno ste spet nekaj zlobirali samo zato, ker ima verjetno nekdo pri tem svoje interese. Nekaj mora biti za vsem tem, enkrat se bo že izvedelo.« Postalo je tako vroče, da je prekipelo tudi zasebniku Damjanu Medvedu, ki je sejo spremljal ob strani, saj je vstal in jim zabrusil: »Prosim vas, prekinite to neplodno razpravo, bom raje odšel v Avstrijo, upam, da mi bo tam boljše kot tukaj.« Kljub temu pa je Andrej Napast vendarle uspel prepričati šest svetnikov, saj so sklep s samo glasom več le potrdili.
Med pobudami in vprašanji je izstopalo opozorilo Branka Valentana, da v nekdanjo gramoznico pri Jablanah nekdo vozi odpadno blato iz bioplinarne, kar je treba takoj preprečiti, saj naj bi šlo za ekološko sporno početje. Jože Medved pa je ponovno vprašal, kaj je z obljubljeno odstranitvijo odpadnih gum iz gramoznice v Lovrencu, in dobil županovo pojasnilo, da naj bi za odstranitev v kratkem poskrbel okoljski inšpektorat, in to na strošek podjetja AP Albin Promotion.
M. Ozmec
Ptuj • Obnova trim steze v Ljudskem vrtu
Vadbena orodja kmalu usposobljena?
Že v preteklosti je bilo območje Ljudskega vrta na Ptuju pomembno rekreacijsko območje. Tako je tudi danes, četudi še vedno ne diha tako, kot je bilo to zastavljeno že nekoč. Govorilo se je celo o tem, da naj bi ponovno zaživela Švicarija s ponudbo, ki ne bi bila samo športno-rekreativna.
Veliko je obljubljal tudi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja postavljen paviljon, ki pa je bolj predmet van-dalskega opustošenja kot neke prireditvene dejavnosti. Nekaj časa je v Ljudski vrt vabila trim steza z vadbenimi orodji, a je prav tako kmalu postala predmet opustošenja in zato neuporabna za vadbe željne. V zadnjem času so prizadevanja za to, da jo ponovno usposobijo, vse bolj živa. Projektno nalogo Obnova trim steze Ljudski vrt so podpisali Robert Polajžer, predsednik sveta ČS Ljudski vrt, ptujski župan Štefan Če-lan in Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj.
O obnovi trim steze so se na sestanku, ki je bil 19. februarja v prostorih MO Ptuj,
pogovarjali Anka Ostrman, podpredsednica sveta ČS Ljudski vrt, Ivan Vidovič, v. d. direktorja MO Ptuj, Sandi Mer-telj, direktor Zavoda za šport Ptuj, Robert Novak, oddelek za gospodarske javne službe, in Boris Emeršič, oddelek za negospodarske javne službe MO Ptuj. Primož Trop, univ. dipl. inž. gospodarstva, si je že ogledal območje trim steze in pripravil popis potreb lesa za izdelavo novih vadbenih orodij. Vsa potrebna soglasja za pričetek del in postavitev orodij bo pridobil oddelek za gospodarske javne službe. Gre za soglasja MO Ptuj in države. Naloga članov sveta ČS Ljudski vrt je pridobitev individualnih soglasij lastnikov zemljišč na območju steze. Aktivno se bodo v realizacijo obnove trim steze vključili tudi člani
društva Optimisti Ptuj, Zavod za šport Ptuj pa bo zagotovil dva delavca in delovno orodje, da bo obnova lahko stekla.
Ponovno usposobljene trim steze bodo zagotovo veseli vsi vadbe željni v naravi. Vključeni v obnovo tega rekreacij-
skega segmenta na območju Ljudskega vrta pa si najbolj želijo, da vadbena orodja ne bi bila več predmet pustošenja, ki bi lahko ogrozilo vse, ki jih bodo skušali kar najbolj varno uporabljati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na območju Ljudskega vrta bodo končno obnovili trim stezo.
6 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. marca 2013
Ptuj • Deveti dobrodelni koncert Soroptimist kluba
Večer pozitivizma, solidarnosti in upanja
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bil 7. marca že 9. dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj. Vodila ga je Tjaša Mrgole Jukič, na njem pa so se članice skupaj z vsemi, ki so se vključili v dobrodelni projekt zbiranja sredstev za nakup mamografa za ptujsko bolnišnico, veselile še ene zmage solidarnosti: svečano so objavile, da so uspešno končale doslej največji projekt v dosedanjem delovanju.
Foto: Črtomir Goznik
Breda Žgeč, predsednica Soroptimist kluba Ptuj: »Hvala vsem, ki ste darovali za dober namen.«
Pa brez zamere
Nezdravo
Krajša štorija o človeški komunikaciji
Trenutno stanujem kot podnajemnik pri prijatelju. Pravzaprav sva cimra v stanovanju v njegovi lasti. To stanovanje je v zgornjem nadstropju hiše, katere pritličje pripada njegovemu stricu, ki ga, kot je to tukaj v navadi, oddaja. Je s tem kaj narobe? Nikakor, saj se tukaj na Obali oddaja več kot polovico vseh stanovanjskih enot. A zlodej se skriva v dejstvu, da je ta prijateljev stric ena taka čisto vsakdanja kreatura, ki tvorijo večino nacionalne mase. Kar pomeni, da je, vsaj kar se medčloveške komunikacije tiče, precej okorno, da ne rečem robato bitje, ki se v občevanju s sočlovekom izraža z mešanico prikrite nevljudnosti, zamotane v besedičenje, s kančkom agresivnosti, ki je sicer posledica negotovosti ter pomanjkanja samozavesti, ter seveda praznih marenj, ki v sebi ne nosijo kaj dosti pomena in globljega smisla. To je se lepo pokazalo v naslednji štoriji.
Namreč, kot je to v naši deželi v navadi, ima vsak človek, ki živi v omenjeni hiši, svoje vozilo; povsem odveč in nesmiselno, a pravi Slovenec vendar mora imeti svoj avtomobil, drugače je zgolj pol-človek, pol-Slovenec, a ne? Seveda pa znotraj strnjenega urbanega naselja za vso to pločevino tudi zmeraj primanjkuje parkirnih prostorov. In za svoje kombinirano vozilo, ki ga potrebujem pri opravljanju svoje dejavnosti (mimogrede, je na lizing, tako da tudi tehnično ne posedujem svojega vozila, kakor ga tudi do sedaj nisem), mi je prijatelj odmeril prostor ob dovozu k hiši, kjer ne motim ali oviram nikogar. Pa so se stanovalci spodnjega pritličja seveda razburili ter kakopak namesto meni svoje trpljenje šli izlivat ci-mrovemu stricu, lastniku spodnjega »štuka«. Ta pa se je, ne bodi len, takoj naslednji dan, menda je bila sobota, ob pol osmih zjutraj na vrat na nos prisesal na zvonec najinega stanovanja.
Ker nisem čutilprav nobene potrebe ali dolžnosti, da bi na tak dan ob tej uri šel odpirat vrata komurkoli, še najmanj pa nekomu, ki tako agresivno izrablja hišni zvonec (cimra pa tudi ni bilo doma), seje po nekajkratnih poskusih začelo glasno ter agresivno razbijanje po naoknicah moje sobe, predvidevam, da s kakšnim dolgim kolom ali s čim podobnim, kar običajno potrebujemo za kak pristen vaški aufbiks ali tovrstne dogodke. To je bilo seveda dovolj, da sem se vseeno odpravil iz postelje do razbijača tam spodaj prijazno pobarati ga, kaj ga pravzaprav tišči in kako mu lahko pomagam.
V zameno za tole prijazno vprašanje sem nazaj dobil neartikuliran ter precej kaotičen plaz besedičenja, iz katerega je bilo le s skrajnimi napori naposled moč razbrati nekaj o odvetniku, pa o javni površini, pa o mojem vozilu, pa o nespoštovanju dogovorov (ki jih, mimogrede, sploh ni bilo) in tako dalje. To blebetanje se ni ustavilo niti potem, ko sem izvajalcu monologov nasproti mene mirno pojasnil, da mi je to mesto dodelil moj cimer, ki je solastnik polovice hiše, in da če ga to tako moti, pač ne bom več tam parkiral, saj je dejansko sedaj prvič, da mi je posredoval to informacija o grozovitem kršenju ne vem česa. Šele po moji nekajkratni ponovitvi (izrečenega se je možicelj le malce umiril ter se odstranil iz mojega osebnega prostora (ki po nekaterih teorijah znaša približno štirideset centimetrov okoli človekovega telesa). Potem sem v miru umaknil vozilo ter se odpravil nazaj v posteljo dokončat branje knjige, pri katerem sem bil na tako »lep« način prekinjen. Cimer je seveda, ko sem mu na njegovo vprašanje, zakaj vozila več ne parkiram tam, kjer mi je pokazal, na kratko opisal situacijo, znorel ter se zapletel v krajšo, a precej intenzivno besedno izmenjavo s stricem, nakar je spet ponovil, da je tip motena oseba in zakaj ga nisem poslal v tri krasne.
A meni se kaj takega resnično več ne ljubi in ne da. Ukvarjati se s takimi ljudmi in s takimi rečmi je namreč zapravljanje življenja, enega in edinega, ki nam je dano. Seveda so na tem svetu stvari, za katere se je treba postaviti ter se za njih boriti; a ukvarjati se s takimi iracionalnostmi in nebulozami - prosim vas, no. Ni vredno, ni produktivno in na koncu koncev niti zdravo ne.
Gregor Alič
Projekt so začele v jubilejnem, desetem letu delovanja, zaključujejo pa ga v dvanajstem letu. Do sto tisoč evrov jim manjka le še malo, v tem trenutku je na posebnem transakcijskem računu okrog 96 tisoč evrov, ki jim dodajajo še sredstva iz izkupička 9. dobrodelnega osmomarče-vskega koncerta in prodajne razstave slik za mamograf ljubiteljskih in akademskih slikarjev. Tisoč evrov pa so obljubili tudi organizatorji dobrodelnega koncerta Veselo na jožefovo Veseli Jože-ki iz KUD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. Nakup mamografa ni samo nadvse pomembno humanitarno dejanje, pomembno je tudi z vidika ohranjanja in razvoja mamografije v ptujski bolnišnici, ki je oktobra lani zaradi dotrajanosti ostala brez te pomembne aparature.
Predsednica Soroptimist kluba Ptuj Breda Žgeč je v svojem svečanem govoru spomnila na korenine »sester v prizadevanju za najboljše«. Mednarodno združenje poklicno uspešnih in družbeno aktivnih žena Soroptimist International danes sestavlja več kot tri tisoč klubov v 130 državah sveta in povezuje okrog sto tisoč žensk. V Sloveniji delujejo trije Soroptimist klubi: v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. Pri svojem delovanju se pri izvajanju pomoči ozirajo po domačem dvorišču,
saj je v Sloveniji veliko ljudi, ki so potrebni pomoči. Pred leti so zbirale denar za otroke iz ogroženih družin in jih peljale na morje. Pred dvema letoma so izvedele, da imajo v ptujski bolnišnici zastarel in pogojno delujoč mamo-graf. Takrat so se odločile, da bodo poskušale zbrati denar za nakup novega in tako omogočiti redne preglede dojk ženskam iz našega okolja. Na začetku ni bilo videti tako težko. V teh dveh letih, odkar so začele zbirati sredstva, pa se je kriza povečala, število nezaposlenih prav tako. Priti do denarja je vse težje, velikih donacij ni. Vmes se je ptujski mamograf popolnoma pokvaril, pacientke morajo na preglede v druge kraje po Sloveniji. Program sicer teče, a ne tako, kot bi si želeli. Članice
Soroptimist kluba Ptuj so ne glede na vse vztrajno delale naprej, vodilo jih je prepričanje, da bodo s tem pomagale 30 tisoč ženskam na Ptujskem in Ormoškem. Na poseben transakcijski račun darujejo posamezniki, podjetniki, občine, društva, institucije, pri zbiranju sredstev so pomagale tudi medijske hiše Radio-Tednik Ptuj in Večer, športniki, umetniki, gleda-liščniki, slikarji in glasbeniki. Honorarjem so se odpovedali tudi glasbeniki na devetem dobrodelnem koncertu.
»Lani smo dobrodelni koncert končale z besedami, da je pred nami še dolga pot, a z majhnimi koraki vztrajno stopamo proti cilju. Za današnji večer pa naj velja, da smo le še korak do cilja,« je svoj govor sklenila Breda Žgeč in se
Polna dvorana vsako leto znova dokazuje, da starši, sorodniki in prijatelji s svojo udeležbo na prireditvi želijo po svojih močeh pomagati vrtcu in z dobrodelnim prispevkom otrokom omogočiti pribolj-ške, ki si jih brez tega ne bi mogli privoščiti. Ravnateljica Jasna Munda je povedala, da iz izkupička dobrodelnih prireditev, kjer običajno zberejo okoli 900 evrov, vsako leto financirajo lutkovno-gledališki abonma za vse otroke vrtca ter
zahvalila vsem, ki so se odzvali pozivu humanosti tudi v tej dobrodelni akciji.
Simbolično prižiganje sveč, ki je del rituala vsakega dobrodelnega koncerta Soroptimist kluba Ptuj, so letos zaupali predstavnikom tistih okolij, ki so se pri zbiranju sredstev za nakup mamografa še posebej potrudili. V imenu 19 občin na Ptujskem in Ormoškem je to svečano dejanje opravil župan občine Cirku-lane Janez Jurgec, kjer so se po sklepu občinskega sveta odpovedali sejninam in darovali 2500 evrov. V zbiranje sredstev so se vključila tudi številna društva, v njihovem imenu je svečani prižig sveče opravila Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci, v imenu športnih in kulturnih delavcev pa Fre-di Kmetec, predsednik Športne zveze MO Ptuj; prvo svečo pa je že po tradiciji prižgala predsednica Soroptimist kluba Ptuj Breda Žgeč.
Mamograf naj bi bil dobavljen v treh mesecih, če se bo javni razpis iztekel tako, kot pričakujejo, je povedala v. d. direktorja ptujske bolnišnice Mirjana Bušljeta. Objavili so ga v teh dneh. Stal bo 200 tisoč evrov, polovico potrebnega denarja zanj bodo zagotovili v bolnišnici, v imenu katere se je zahvalila za ta izjemni prispevek soroptimistk.
Že po tradiciji so članice Soroptimist kluba Ptuj sestavile koncertni list tako, da je bilo za vsakogar nekaj. Tokrat so se osredotočile predvsem na izvajalce iz bližnje okolice. Iz Podlehnika je nastopila ženska vokalna skupina, iz Maj-šperka Anže Vedlin za klavirjem, Maja Pihler Bilbi, ki ima korenine v Zgornjem Velovle-ku, je nastopila skupaj z možem Gregorjem Stermeckim ter skupina Mraz-Brass Tuba Quartet, ki j9o sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani Nejc Merc (evfonij), Primož Petohleb (evfonij), Martin Juhart (tuba) in Uroš Vešligaj (tuba).
MG
nakup dodatnih igral, tehnike in igrač. Doslej so postorili že marsikaj - uredili peskovnik, kupili trampolin, bazen z žogicami, interaktivno tablo, računalnik in veliko igrač, ki so si jih lahko privoščili v boljši kakovosti in večjem številu, kot bi jim bile dostopne sicer.
Na prireditvi so nastopili šolski harmonikarji trio Lipa, skupini Škratki in Smrkci iz vrtca, otroci krožka Pojemo in igramo in Plesne urice iz vrtca ter plesna šola Taras. Zapel je Otroški pevski zbor vrtca in šole. Za prireditev so se zelo angažirali tudi starši, ki so pripravili predstavo Bedak Jurček, zapel je pevski zbor, sestavljen iz vzgojiteljev in staršev, ter zaigral popularni Ata band v razširjeni sestavi. Za dobro voljo pa je poskrbel gost večera igralec Gorazd Ži-lavec.
Stavba vrtca v Središču ob Dravi je že precej dotrajana, zato bo v prihodnosti treba še marsikaj postoriti, čeprav jo ves čas po malem popravljajo in urejajo. V prihodnosti bo treba zamenjati stavbno pohištvo, preurediti
igralnice, urediti ograjo okoli vrtca. Razveseljujoče je, da se rodnost v Središču ob Dravi nekoliko dviguje, kar se pozna tudi na tem, da vrtec obiskuje 76 otrok, kar je največ doslej.
Viki Ivanuša
Središče ob Dravi • Peta dobrodelna prireditev
Veliko srce za najmlajše
Vrtec Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi je v soboto pripravil že 5. dobrodelno prireditev Naše veliko srce, na kateri so krajani združili moči v dobrodelnosti za srečo najmlajših.
Foto: Viki Ivanuša
Na prireditvi so se zabavali tako nastopajoči kot obiskovalci.
torek • 12. marca 2013
Po naših občinah
ŠtajenkiTEDNlK 7
Markovci • 90 let prostovoljnega gasilstva
Osrednja slovesnost bo 22. junija
V prostovoljnem gasilskem društvu Markovci so se v soboto, 2. marca, zbrali na jubilejnem, 90. občnem zboru in se dogovorili, da bodo osrednjo slovesnost ob visokem jubileju pripravili 22. junija, ko bodo svečano predali namenu novo gasilsko vozilo in proslavili še dan gasilcev.
Kot se za tako visok jubilej društva spodobi, so pred uradnim pričetkom 90. občnega zbora v dvorani gasilskega doma v Markovcih ugasnili luči, nato pa so mladi gasilci ob zvokih koračnice na prireditveni prostor pripeljali ogromno torto v obliki gasilskega vozila z napisom 90 let, ki so jo po zboru tudi skupaj sne-dli. Podpredsednik društva Dejan Horvat, ki je na jubilejnem občnem zboru predstavil poročilo predsednika Marka Lepoše, ker je bil ta zaradi bolezni odsoten, je poudaril, da so v minulem letu 2012 njihove aktivnosti posebej zaznamovala prizadevanja za nabavo novega gasilskega vozila ter večdnevna jesenska akcija ob odpravi posledic po obsežnih jesenskih poplavah. Večletna prizadevanja za nov gasilski avtomobil so rodila
sadove sredi oktobra, ko so zbrali dovolj sredstev, da so lahko v gasilski dom pripeljali podvozje vozila Renault Midi-um 300, vredno okoli 75.000 evrov. Kmalu zatem so naročili izdelavo celotne nadgradnje in gasilske opreme s podjetjem Marjana Pušnika, kar jih bo veljalo okoli 101.000 evrov, svečano predajo novega vozila GVC 16/28 pa načrtujejo sredi letošnjega leta na osrednji proslavi ob 90-letnici društva, ko naj bi proslavili tudi dan gasilcev.
Največ dela pa so lani imeli ob odpravi posledic po novembrskih poplavah, ki so močno prizadele tudi obdravsko območje v občini Mar-kovci, kjer je bilo poleg več sto hektarov poplavljenih tudi več stanovanjskih in drugih objektov. V večdnevni akciji odprave posledic je sodelova-
Foto: M. Ozmec
Najvišje priznanje za 60-letno zvestobo PGD Markovci je prejel Jernej Zelenik (levo).
lo precej članov PGD Markov-ci, ki so od štaba civilne zašite občine Markovci prejeli nov izpihovalnik zraka, sponzorji pa so prispevali sredstva za dva nova dihalna aparata.
Poveljnik društva Franc Prelog je ob tem dodal, da so
Velika Nedelja • Bogata gledališka dejavnost
Čas gledaliških predstav
V petek zvečer so člani gledališkega krožka OŠ Velika Nedelja uprizorili predstavo Gregorja Grešaka z naslovom Frendice. V krožek, ki ga vodi učiteljica Gordana Črnivec, je vključenih 25 učencev osmega razreda.
Mentorica Gordana Černi-vec je povedala, da z učenci pripravlja predstavo že osmo leto, s to skupino pa delajo skupaj že tri leta. Oblikovala se je stalna 25-članska gledališka skupina, v kateri ne manjka tudi fantov. Učiteljica v počitnicah poišče primerno besedilo. Letošnja zgodba govori o treh prijateljicah Naji, Kaji in Maji, ki se ob koncu šolskega leta same odpravijo skupaj na morje, kjer lahko delajo, kar jih je volja. A svoboda je zelo nepredvidljiva. Med njih se zaplete osvajalni Žan, morje pa nudi še veliko drugih priložnosti, ob katerih se frendice
lahko zabavajo, tekmujejo in neskončno uživajo. Kaj kmalu pa se znajdejo tudi v pasti drog, življenje ene od njih je ogroženo, na preizkušnji pa je tudi njihovo prijateljstvo.
Igra je poučna in zabavna, opisuje različne načine funkcioniranja družin, karakterje prijateljic in ima veliko sporočilno vrednost tako za mlade kot za starše, ki so seveda najbolj zvesta publika mladih gledališčnikov. Ekipa večino stvari v zvezi s predstavo naredi sama, skrbijo tudi za vso tehniko in vsi posamezniki odgovorno prispevajo k uspehu predstave. Predstavo so
dobre rezultate dosegali tudi na področju izobraževanja ter na gasilskih tekmovanjih, kjer je bila posebej uspešna gasilska mladina s pionirji pod mentorskim vodstvom Marije Prelog in Franca Forštnariča. Mladi gasilci so dosegli dobre uspehe na tradicionalnem tekmovanju za pokal Marka Slamerška, pionirji pa so sodelovali tudi na taboru gasilske mladine v Slovenje vasi. Ob oceni akcije po novembrskih poplavah pa je opozoril, da žal nekateri občani niso vzeli dovolj resno opozoril iz Avstrije o prihajajočem valu visokih
voda, zato so bili potem vsi presenečeni, saj takega pretoka ne pomnijo najstarejši. Zato so bili v zelo kratkem času poplavljeni številni stanovanjski objekti. Ob tem je izrazil prepričanje, da smo se iz tega vsi nekaj naučili, da bodo v bodoče opozorila vzeli resno in pravočasno ukrepali. Zavzel se je tudi za ureditev struge Rogoznice, ki se v Mar-kovcih zliva v odvodni kanal hidroelektrarne, zato je v času izredno visokih voda ogroženo tudi celotno območje mar-kovskega Sigeta.
Med letošnjimi aktivnostmi bodo v PGD Markovci osrednjo pozornost namenili praznovanju 90-letnice društva, čemur bodo posvetili poseben zbornik, osrednjo slovesnost pa načrtujejo 22. junija, ko naj bi svečano predali namenu novo gasilsko vozilo, obenem pa pričakujejo, da bodo lahko slovesnost združili s praznovanjem dneva gasilcev.
Zaradi uskladitve z zakonodajo so sprejeli nekaj sprememb društvenega statuta, najprizadevnejšim članom pa so se oddolžili s podelitvijo jubilejnih priznanj ter značk za večletno zvestobo društvu.
Janez Bezjak je prejel priznanje za 50 let, Jernej Zelenik pa za 60 let dela v gasilskem društvu. Poveljnik društva Franc Prelog pa je prevzel priznanje, ki sta ga ob visokem jubileju PGD Markovci dodelila Gasilska zveza Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje. V imenu občine Markovci je društvu čestital podžupan Franc Ferčič ter vsem gasilcem izrekel posebno zahvalo za nesebično pomoč, ki so jo nudili pri odpravi posledic novembrskih poplav. Čestitkam in zahvali sta se pridružila poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj Zvonko Glažar in poveljnik občinskega poveljstva Milan Majer. V imenu etnografskega društva Korant Markovci pa se jim je zahvalil za sodelovanje pri nekaterih prireditvah še predsednik društva Marjan Bezjak; priložnost je izkoristil še za posebno „zahvalo" občini in svetnikom, ker so „jim omogočili, da so za svoje vsestransko delovanje dobili tako malo sredstev".
Jubilejni občni zbor so nadaljevali še z veselim delom.
M. Ozmec
uprizorili v prenovljeni zadružni dvorani, kjer so imeli na voljo tudi vso tehniko, seveda pa ima veliki oder tudi svojo privlačnost. Z izkupičkom predstave, za katero so pobirali prostovoljne prispevke, pa si bodo člani krožka ogledali predstavo v profesionalnem gledališču.
Na OŠ Velika Nedelja je gledališče pomembna dejavnost. Prihodnji konec tedna bodo tako učenci devetih razredov uprizorili predstavo avtorja in režiserja Antona Žumbar-ja Dnevnik str. 69. Prihodek bodo namenili za stroške valete in izleta.
Viki Ivanuša
Ormož • DU - eno najmnožičnejših društev
Zanimanje za šport in izlete
Člani Društva upokojencev Ormož so minulo soboto v jedilnici OŠ Ormož izvedli redni občni zbor, na katerem so se pogovorili o postorjenem v preteklem letu in si zastavili cilje za letos. Društvo ima čez 500 članov, na zboru pa se jih je zbralo okoli 120.
Foto: Viki Ivanuša
Člani gledališkega krožka OS Velika Nedelja z mentorico Gordano Cernivec so letos pripravili predstavo Frendice.
Predsednik društva Andrej Pučko je povedal, da se člani zlasti radi družijo ob športnih dejavnostih in na izletih. Lani so organizirali tri izlete, podobno bo tudi letos. Načrtujejo enodnevni in dvodnevni izlet, radi pa se udeležijo tudi Festivala za III. življenjsko obdobje v Ljubljani. Svojim članom ponujajo letovanje v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli. Načrtujejo organizirati tudi kopalne dneve v bližnja termalna kopališča.
Člani se veliko ukvarjajo s športom in rekreacijo. Ob ponedeljkih imajo skupno telovadbo, zelo uspešni pa so v visečem kegljanju tako v ženski kot moški konkurenci odlične rezultate, letos pa bi se radi potegovali tudi za organizatorja državnega prvenstva. Organizirano je tudi balinanje, športne aktivnosti pa bodo letos razširili še na pikado, streljanje, šah in po-hodništvo.
Že lani so v društvu pripravili obnovitveni tečaj znanja s področja varne vožnje in
cestnoprometnih predpisov. Seznanili so se z novostmi s tega področja in se preizkusili v praktični vožnji po ptujskih krožiščih, kar bodo letos ponovili.
Navezali bodo stike z DU Brežice, jih obiskali in se z njimi pomerili v športnih igrah. Pred društvom pa je tudi velik organizacijski zalogaj, saj bodo poleti gostitelji medobčinskega srečanja upokojencev občin Ormož, Središče
ob Dravi in Sveti Tomaž, ki ga bodo organizirali skupaj z Medobčinsko zvezo društev upokojencev, s katero tudi sicer dobro sodelujejo.
Med težavami jih najbolj pestijo tiste povsem vsakdanje, na katere pa nimajo vpliva, še posebej pereč problem so nizke pokojnine. Želijo si tudi svoj prostor za druženje, saj imajo na voljo le majhno pisarno, kjer pa ne morejo razvijati kulturnih dejavnosti.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predsednik Društva upokojencev Ormož Andrej Pučko
8 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. marca 2013
Ptuj • 23. zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta
Starši, pogovarjajte se s svojimi otroki
Predstavniki 18 osnovnih šol upravne enote Ptuj so tudi letos zasedali na 23. medobčinskem otroškem parlamentu. Ena najzanimivejših ugotovitev tokrat pa je tudi zaskrbljujoča: mladi so povedali, da imajo veliko vprašanj in malo odgovorov, saj se v strahu pred odzivom staršev bojijo odkritega pogovora.
Organizator medobčinskega otroškega parlamenta je Društvo prijateljev mladine Ptuj. To je mlade parlamentarce povabilo na zasedanje, ki je potekalo minuli teden v prostorih CID Ptuj. Udeležili so se ga učenci, predstavniki 18 osnovnih šol upravne enote Ptuj ter župan MO Ptuj Štefan Čelan in Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj.
Zasedanje se je začelo s pojasnili Čelana in Kranerja, ki sta odgovarjala na vprašanja oz. pobude, ki so nastale na zasedanju občinskega otroškega parlamenta.
O pobudi mladih, da se omeji komercialno propagiranje drog, je Čelan povedal, da občina nima vpliva na to, razen v lokalnih medijih, kjer pa se le-te ne pojavljajo.
Pojasnil je še, da občina novih centrov za mlade ne načrtuje, da pa lahko društvo na lastno iniciativo ustanovijo sami. Vse mlade parlamentarce pa je Čelan povabil, da obiščejo Mestno hišo, kjer bodo našli tudi prostor za morebitne prispevke mladih.
Ponudbo prostočasnih dejavnosti, ki jih organizira CID Ptuj, pa je parlamentarcem
predstavil direktor centra Aleksander Kraner.
Iz debate v akcijo
Moto letošnjega parlamenta je »Iz debate v akcijo«, spodbuja pa večjo angažiranost mladih. Kako si to predstavljajo in kaj vse so v sklopu priprav na parlament počeli na šolah, so mladi predstavili s pomočjo poročil.
„Poudarek je bil predvsem na predstavitvi izbranih tem, ki učence še posebej obremenjujejo, in dobre prakse, ki se je izvajala. Teme, ki so jih izpostavili, so: puberteta, ljubezen in spolnost, čustva, telesne in čustvene spremembe, skrb za prihodnost, družina, prijateljstvo, družabna omrežja, samopodoba, šola/učenje, odgovornost, droge oz. odvisnosti. Pojavila se je tudi metafora o metamorfozi metulja, ki prikazuje odraščanje mladega človeka. Da bi težave spremenili v cilje, so na šolah izvajali različne aktivnosti: obisk strokovnjakov, projekti, literarno in glasbeno ustvarjanje, mediacija kot način mirnega reševanja sporov, anketiranje, raziskava (z ustvarjanjem la-
Ugotovitve mladih parlamentarcev so zmeraj zanimive in poučne, tudi za starejše.
žnega profila na družabnem omrežju Facebook), sodelovanje med starejšimi in mlajšimi učenci, skrinjica za zaupna pisma, ogled predstave, filma in še kaj," pojasnjuje Vojka Ha-vlas, koordinatorica letošnjega otroškega parlamenta za ptujsko območje.
Tudi pri skupinskem delu so mladi parlamentarci razmišljali o težavah, stiskah, pa tudi radostih odraščanja ter o vplivu sovrstnikov na njihove odločitve.
„Ugotovili so, da jim v času odraščanja največjo stisko povzročajo: nezaupanje in nerazu-
Ptuj • Prihaja Irene Veneziano iz Italije
Virtuozni klavir na
ptujskem gradu
Za ljubitelje klavirja bo čez teden v slavnostni dvorani ptujskega gradu zaigrala pianistka Irene Veneziano, ki velja za izjemno mlado glasbenico. Koncert, ki so ga poimenovali Virzuozni klavir, bo glasbenico, ki igra na vseh koncih sveta, na Ptuj pripeljal prvič.
Pianistka, ki se bo predstavila, ima za seboj ne le veliko
koncertov, ampak tudi precej prestižnih nagrad. Nagrajena je bila na številnih mednarodnih tekmovanjih, med drugim je dobila prvo nagrado na tekmovanju Jean Clostre v Ge-nevi, kot tudi na tekmovanju Premio v Benetkah, med najboljšimi pa je bila tudi na tekmovanju B&B v New Yorku.
Kot pravi Mladen Delin, predsednik društva za glas-
mevanje staršev, težave v šoli, vpliv družabnih omrežij na obravnavanje lastnega videza, različne odvisnosti/zasvojenosti in puberteta nasploh. Odločili so se, da jim pri tem lahko pomagajo delavci na šoli in drugi zunanji strokovnjaki (telefon TOM, Zveza prijateljev mladine Slovenije, kozmetičarka, dermatolog, športni zavodi ipd.), za pomoč pa bi prosili tudi brate in sestre.
Med radostmi odraščanja so izpostavili pomembnost
sprejemanja pravih odločitev in zavedanja lastne odgovornosti, ugotovili so, da težave lahko zaupajo starejšim, saj se sicer ne bodo rešile, da pa morajo biti samozavestni in odločni. Mladi se zavedajo, da imajo vpliv na nekatere stvari, na druge pa (žal) ne. Tako se kot družba zavedajo moči (negativnega) vpliva na jemanje različnih drog. Po drugi strani ima njihov glas moč, ko sodelujejo pri različnih peticijah in organizacijah ali na otroškem parlamentu. Hkrati ugotavljajo, da jim starši nekaterih odločitev ne dovolijo samostojno sprejemati. Prav tako ne morejo spreminjati šolskega sistema in učne snovi, niti zmanjšati prodaje neprimernih izdelkov," še dodaja Havlasova.
Kot po navadi so tudi letos mladi izpostavili nekaj tem, o katerih bi se še želeli pogovarjati. Te pa so: odvisnost, prijateljstvo, medčloveški odnosi, ljubezen in spolnost.
Med pomembnejšimi zaključki medobčinskega otro-
škega parlamenta je bil ta, da si mladi želijo pogovora s starejšimi, a da na nekatera vprašanja enostavno nimajo odgovorov. Kot so dejali, ima marsikdo dvome, ker se s starši enostavno ne upa odkrito pogovoriti, saj se bojijo odziva.
Mladi parlamentarci so se pokazali kot ranljiva skupina, ki je na eni strani izpostavljena različnim vplivom družbe, po drugi pa vedo, da se lahko obrnejo na starše, a tega velikokrat ne storijo.
„Zavedajo se, da imajo podporo strokovnjakov, tudi staršev in starejših oseb, na katere se lahko obrnejo, vendar tega ne storijo, ker jih je strah njihovega odziva. Veseli nas lahko, da se zavedajo vedno večje lastne odgovornosti ter potrebe po samozavestni in odločni drži, ki jo bodo pridobili tako, da bodo o težavah spregovorili," dodaja regijska koordina-torica otroškega parlamenta za ptujsko območje.
O vsem naštetem in marsičem drugem pa se bodo mladi parlamentarci iz celotne države pogovarjali tudi na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo v ponedeljek, 8. aprila. Ptujsko regijo bosta zastopali učenki Ivana Ilec iz OŠ Olge Meglič in Nika Kopaj-nik iz OŠ Kidričevo, kot mlada novinarka pa se jima bo pridružila Jasna Gabrovec iz OŠ Cirkulane-Zavrč.
Dženana Kmetec
Ptuj • Začenja se Humanistična ofenziva
Znanje napada!
Od marca do junija Klub ptujskih študentov ponovno organizira Humanistično ofenzivo, na kateri bodo gostili priznane družboslovce. Izpeljanih bo osem predavanj o aktualnih temah, kot so protesti, odklonsko vedenje posameznika, mitologija in spolnost.
Cez teden dni se bo pričela druga polovica Arsaninega koncertnega abonmaja, ko bo na ptujskem gradu nastopila uveljavljena pianistka Italijanka Irene Veneziano. Temu bosta sledila še dva koncerta, nato pa predstavitev letošnjega poletnega festivala, na katerem ponovno obljubljajo le najboljše nastopajoče.
Foto: arhiv glasbenice
Irene Veneziano redno igra po Evropi, Afriki in Ameriki.
beno umetnost Arsana, gre za enega boljših klavirskih koncertov, ki so jih organizirali doslej. Na kožo pa bo program seveda pisan ljubiteljem klavirja in klasične glasbe.
Marčevskemu bo sledil prav tako obetaven aprilski koncert, na katerem se bo predstavil Simbolični orkester - Žlahtna srečanja Bojana Cvetrežnika, letošnji abonma pa se zaključuje s Klavirskim kvintetom postrv.
A s tem se delo za Delina šele prav začenja. Čakajo ga namreč priprave na veliki poletni festival, za katerega ponovno obljublja, da bo izjemen. Imena nastopajočih bo premierno za naš časopis predstavil naslednji mesec, namignil pa je, da gre za program, ki bo privabil širok krog obiskovalcev in ki bo kljub bistvenemu zmanjšanju proračunskih sredstev fenomenalen.
Dženana Kmetec
Klub ptujskih študentov letos drugič zapored organizira Humanistično ofenzivo, v sklopu katere na Ptuj pripeljejo veliko zanimivih predavateljev, ki se lotijo družbeno aktualnih tem. Prvo predavanje bo izpeljano že v petek, ko bo Urša Lipovec Čebron govorila o protestih in oblikovanju nove družbe.
Prizorišče dogajanja letos bo nedavno prenovljena Kolnkišta, vsi dogodki pa so povsem brezplačni. Skozi štiri mesece so organizatorji dogodka osem predavanj priznanih družboslovcev tematsko razdelili. Marca bodo tako govorili o protestih, aprila o odklonskem vedenju posameznika, maja o spolnosti in podiranju tabujev, junija pa o mitologiji in pop kulturi. To je tudi najpomembnejša novost, ki so jo vpeljali to leto. Lani so namreč izbrali le eno temo in se posvetili tej, medtem ko se bodo tokrat fokusirali na kar štiri tematske sklope.
Zraven Urše Lipovec Če-bron, ki bo prebila led, bodo predavali še Boštjan Videm-šek, novinar Dela, ki poroča s kriznih žarišč in bo govoril na
temo Arabska pomlad, evropska jesen. Ob tej priložnosti bo predstavil tudi svojo knjigo. Aprila bo Karmen Šterk govorila o serijskih morilcih, Žiga Valetič pa o samomorih. Ob naštetih bo še veliko drugih predavateljev, ki pa jih bodo razkrivali postopno. Kot pojasnjujejo na KPŠ, ostaja poglavitni cilj projekta nespre-
menjen: spodbuditi kritičnost med ptujsko mladino in študentom ponuditi možnost pridobitve znanj širšega pomena. Po besedah Petre Kosi, vodje projekta, pa jih posebej veseli dejstvo, da gre za projekt, ki ne pritegne le dijakov in študentov, ampak širok krog ljudi.
Dženana Kmetec
Utrinek z lanskoletne Humanistične ofenzive, ko je gostovala Vesna Vuk Godina.
Foto: arhiv
Foto: DK
torek • 12. marca 2013
Od tod in tam
Štajerski TEDNIK S
Ptuj • Pogovor z direktorjem Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
Knjižnica je srce mesta
Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju se po velikosti uvršča med večje slovenske knjižnice, organizirana pa je v sedem oddelkov. Leta 2009 jo je spletni potral Knjižnične zgradbe razglasil za eno najlepših evropskih knjižnic. Nikakor pa ne gre le za izjemno lepo stavbo, o kakovosti dela v njej namreč pričajo številnih uspehi. Njihovo delo je nagradila tudi ptujska občina, ki jim je letos podelila oljenko.
Eden zelo pomembnih partnerjev, ki so na Ptuju kreirali lanskoletno dogajanje v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012, je bila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Predstavila se je s številnimi projekti, zaposleni pa so v vse dejavnosti ob rednem vložili tudi izjemno veliko prostovoljnega dela, saj so bili le tako končni rezultati takšni, kot so si jih zamislili.
Kot pravi mag. Matjaž Neudauer, so vsi uspehi, ki jih knjižnica doživlja, rezultat dela vseh zaposlenih, ki so vestni in marljivi. Skupaj imajo 33 zaposlenih ter dva delavca, ki delo opravljata preko javnih del.
Knjižnično delo je organizirano v sedmih oddelkih: študijskem, mladinskem, domoznanskem, ob tem pa imajo še potujočo knjižnico, oddelke nabave in obdelave, oddelek za razvoj in digitalizacijo ter skupno upravno tehnično službo.
V	svojem kulturnem hramu hranijo preko 350 tisoč enot gradiva, to obsežno zbirko gradiva pa letno obogatijo s približno 16 tisoč novimi enotami.
V	knjižnico redno zahaja preko 13.000 članov, ki si letno izposodijo več kot 500.000 enot gradiva. V lanskem letu je bil obisk v ptujski Knjižnici izjemen, saj so zabeležili več kot 158 tisoč
obiskovalcev, ki so si sposodili gradivo, skupaj pa je bilo kar 184.475 obiskovalcev. Neudauer, ki je na čelu ptujske knjižnice že 8. leto, pravi, da je s temi številkami izjemno zadovoljen, saj med drugim kažejo, da so na pravi poti.
Lani je bilo pestro leto
V lanskem letu je bilo v Knjižnici Ivana Potrča izpeljano veliko projektov, med njimi pa sta dva, ki sta bila še posebej odmevna in sodita med dogodke, izpeljane v sklopu dogodkov Evropske
prestolnice kulture 2012, v katerih je bil Ptuj partnersko mesto. Gre za projekta: Zapuščina dr. Štefke Cobelj in Knjižnice pobratenih mest.
Oba sta zelo pomembna, saj imata trajnostno kono-tacijo. „Lansko leto je bilo v znamenju številnih projektov, ki jih je knjižnica izvajala, ta dva, ki sta bila izpeljana v sklopu EPK, pa je res treba izpostaviti. Projekt o dr. Štefki Cobelj je res edinstven, ker se dela in življenja te rojakinje nihče v tem obsegu in obliki doslej ni lotil, kljub temu da je na področju, na katerem je delala, veliko dobrega naredila. Drugi projekt je povezovanje knjižnic pobratenih
mest. Tudi ta ima trajnostno konotacijo in tudi zanj si želimo, da bi v neki obliki tekel naprej. Povezali smo knjižnice vseh s Ptujem pobratenih mest. V monografiji, ki smo jo izdali, smo predstavili vse te knjižnice in mesta. Knjižnice so v bistvu srce mest, kjer delujejo, in pomemben elementi pri oblikovanju kulturnega in izobraževalnega življenja mest. Odziv je bil izjemno pozitiven s strani vseh partnerskih knjižnic in mest, naša želja pa je, da se to sodelovanje nadaljuje," pojasnjuje Neudauer.
Kljub krčenju financ in vedno večjim stroškom pa delo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju poteka po planu. Lani je bilo dejstvo, da je bil Ptuj partnersko mesto v EPK, voda na njihov mlin. A tudi letos projektov ne bo manjkalo.
2013:
digitalizacija in Potrčevo leto
Letos bo v ptujski knjižnici „Potrčevo leto", saj obeležujemo 100-letnici rojstva Ivana Potrča, ter 20. obletnico kar knjižnica nosi njegovo ime. V počastitev teh dveh jubilejev bo izpeljanih več dogodkov.
Monografijo, v kateri je predstavljena zadnja donaci-
ja, ki so jo dobili od Potrčevega sina Matjaža, so predstavili že januarja.
Maja bo izpeljan strokovni posvet o aktualnosti Potrčevega dela za današnji čas, decembra pa še razstava unikatne zbirke, na kateri bodo na ogled Potrčeva priznanja in odlikovanja.
Drugi pomemben projekt, ki naj bi bil zaključen še letos, je digitalizacija ptujskih časopisov. „Zdaj smo obdelali in digitalizirali vse časopise, ki so dostopni v Sloveniji, aprila pa se bomo obrnili še na knjižnice v Gradcu in na Dunaju, ali imajo še manjkajoče izvode časopisov, ki so izhajali v času do konca 2. svetovne vojne in so bili arhivirani pri njih. Ta projekt je pomemben, saj sta obstajala le dva kompleta časopisa: prvi na vaši firmi, kar se tiče Tednika, in drugi pri nas v knjižnici. To je bilo zelo brano gradivo, ker pa je kakovost papirja slaba, bi se dragoceni podatki, ki so za lokalno okolje zelo pomembni, lahko zgubili. Oktobra nameravamo pripraviti predstavitev in monografijo vseh ptujskih časopisov, tudi glede na to, da je 65-letnica izdajanja Štajerskega tednika in 135-letnica izhajanja prvega ptujskega časopisa," pravi
direktor ptujske knjižnice. Zraven teh dveh največjih projektov bodo letos obeležili še 10-letnico delovanja območnih in regijskih knjižnic, 10 let pa vozi tudi bibliobus oziroma potujoča knjižnica.
Redni projekti, med katerimi je najodmevnejša bralna značka za odrasle, seveda ostajajo. Letos napovedujejo še zanimiv domoznanski večer, ki bo predvidoma aprila, predstavila pa se bo likovna sekcija dr. Štefke Cobelj.
Dogajanje v ptujski knjižnici bo vsekakor pestro tudi to leto. Dobro delo tega pomembnega zavoda, ki svojo dejavnost izvaja za 16 občin, pa so prepoznali tudi mestni svetniki in ptujski župan Štefan Čelan. MO Ptuj je Knjižnici Ivana Potrča februarja letos podelila oljenko, o čemer Neudauer pravi: „Vsako priznanje, ki ga dobiš, je potrditev dobrega dela, vloge in truda. Ob tem se vsi zavedamo, da za tem priznanjem ne stoji en posameznik, ampak vsi zaposleni, v mojem primeru je to kolektiv, ki ga vodim. Gre za uspeh kolektiva in nikoli posameznika. Vsekakor pa je lepo, da nekdo naše delo opazi, mi pa bomo kakovostno delali tudi v prihodnje."
Dženana Kmetec
Zgodovina ptujske knjižnice
Začetki današnje Knjižnice Ivana Potrča segajo v prva leta po drugi svetovni vojni; konec leta1945 je bila na Ptuju ustanovljena Ljudska knjižnica in čitalnica, tri leta kasneje (1948) pa Študijska knjižnica. Obe sta se leta 1958 združili v Ljudsko in študijsko knjižnico, ki je imela tri oddelke (študijski, ljudski, mladinski) z ločenim knjižnim fondom in skupno upravo.
Posamezni oddelki, ki so dolga leta delovali raztreseni na različnih lokacijah po mestu, so se ob selitvi knjižnice v kompleks malega gradu leta 2000 združili pod isto streho. Od leta 1993 se knjižnica imenuje po rojaku, pisatelju in dramatiku Ivanu Potrču.
Ormož • Predstavitev nove knjige Vlaste Nussdorfer
„Če bi imela čarobno palico, bi jo uporabila!"
Vlasta Nussdorfer je v sredo zvečer ob 9-letnici delovanja organizacije Beli obroč, v Viteški dvorani ormoškega gradu v organizaciji Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož predstavila knjigo Živi in pusti živeti.
„Naslov Živi in pusti živeti sem knjigi dala po misli Ma-hatme Gandhija, saj danes je res treba živeti, a pri tem ne misliti le nase, ampak tudi na druge. Prikazuje življenje, kakršno je, ki je pogosto tudi težko, ki ga sami otežimo sebi ali drugim. Knjiga se zelo dotika področja delovanja varuha človekovih pravic. Prinaša tematike, o katerih lahko varuh razmišlja, kako naj pomaga ljudem," je povedala Vlasta Nussdorfer, ki je nedavno postala varuhinja človekovih pravic. Povedala je, da jo v naši družbi skrbijo številne stvari: „Niti predstavljala si nisem, da je toliko problemov, čeprav se leta in leta ukvarjam s problematiko družine. Ugotavljam, da slabo stanje v družini posledično pripomore tudi k
slabšemu splošnemu stanju v družbi. Česar otroka ne naučimo v družini, lahko povzroča težave tudi izven nje. Veliko je nasilja, diskriminacije, nestrpnosti, sovražnega govora. Vsi samo grajajo, nihče nič ne pohvali, zato smo nekako depresivni, pred padcem, polomom. Ljudje menijo, da se ne splača več pošteno živeti. Mlade skrbi, da ne bo službe, starejše, da ne bodo imeli pokojnin in bodo težko živeli. Danes starejši odhajajo iz domov za ostarele spet v krog družine, vendar zato, da preživijo družino otok, ker so edini, ki imajo dohodek. Delodajalci si zaradi slabe gospodarske situacije lahko privoščijo grde reči, veliko je neplačevanja, mobinga, veliko krivic se dogaja. Ne smemo pozabiti tudi
na okoljsko problematika. Ljudje so po eni strani malomarni in onesnažujejo okolje, po drugi strani pa se sprašujemo, ali bo res treba plačevati vodo.
Ljudje se bojijo, da bodo lahko preživeli le tisti, ki bodo imeli denar."
Na uradu varuha človekovih pravic je 40 zaposlenih, a
so zasuti s pismi in prejmejo po 70 klicev na dan. Reševanja spisov se lotevajo zelo sistematično, varuhinja pa se odzove na vse dogodke. Pravi, da je trenutno težko vzpostaviti sodelovanje z ministrstvi, saj ni sogovornikov, ker je vlada še v zraku.
Vlasta Nussdorfer je povedala, da individualno rešujejo posamezne spore, če pa prihaja več pisem na isto temo, pa se je treba lotiti zadeve sistemsko. Varuhinja z zanimanjem čaka na odločitev Ustavnega sodišča glede znižanja pokojnin. Pobudnikov, ki so jim bile znižane pokojnine, je veliko. „Tisti, ki ima denar, službo, je zdrav in ima denar za odvetnika, ne pride do nas. Dolga lastnoročno napisana pisma so pretresljiva, saj pričajo o re-
snični stiski ljudi. Rada bi pregledala tudi, kaj se je zgodilo s priporočili mojih predhodnikov, ki so jih dali Vladi, ali se je potem kaj premaknilo na bolje. Menim, da je od vseh težav zdravje najpomembnejše. Bolnik ima samo eno željo, ko smo zdravi, pa jih imamo sto. Baloni, ki smo jih v preteklosti napihnili na marsikaterem področju, so počili. Bili smo navajeni, da živimo vedno boljše, da imamo socialno varnost. A težave so po vsem svetu in vedeti moramo, da nam Evropa v veliki meri kroji usodo. Nikoli ni za obupati, a vsega ne moremo rešiti. Če bi imela čudežno paličico, bi jo zagotovo uporabila," s prijaznim nasmeškom zaključila sogovornica.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vlasta Nussdorfer je predstavila svojo deveto knjigo Živi in pusti živeti.
10 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. marca 2013
Beograd • Glasbena šola K. Pahorja tekmovala
Novi uspehi mladih glasbenikov
Z mednarodnega tekmovanja Davorina Jenka, ki vsako leto poteka v Beogradu, so se učenci Glasbene šole Karola Pahorja vrnili z zlato in srebrno plaketo.
Od 28. februarja do 10. marca je potekalo v Beogradu 10. mednarodno tekmovanje Davorina Jenka za pihala in trobila. Že vrsto let se ga udeležujejo tudi predstavniki Glasbene šole Karola Pahorja in se zmeraj vrnejo z odličnimi rezultati. Enako je bilo tudi letos.
Med tekmovalci sta bila tudi učenca evfonija Manja Hliš in Sergej Rojht. Oba sta tekmovala v disciplini tuba (evfonij) in dosegla zavidljive rezultate. Hliševa je v svoji kategoriji prejela zlato plaketo, saj je do-
Foto: arhiv šole
Mladi glasbeni talenti
segla kar 98,5 od možnih 100 točk. Prejela je tudi laureat in najvišjo oceno med vsemi udeleženci tekmovanja v disciplini tuba. Njena mentorica je prof. Helena Bezjak, ki je na rezultat svoje učenke izjemno ponosna.
Izjemno uspešen je bil tudi učenec Sergej Rojht, ki je dosegel 92 točk in prejel srebrno plaketo. Na tekmovanje ga je pripravil prof. Zmago Štebili, oba tekmovalca pa je na klavirju spremljal prof. Tom Hajšek.
Dženana Kmetec
Ptuj • E-transformer na OŠ Olge Meglič
Prav posebno vozilo
Učenci OŠ Olge Meglič so si minuli teden ogledali multimedijsko solarno vozilo, namenjeno ozaveščanju otrok o pravilnem ravnanju z odpadki.
V tako imenovanem E-trans-	sestavni deli velikih in malih	Učenci so si vozilo, s katerim se
formerju, ki potuje po raznih	gospodinjskih aparatov, mobil-	podjetje ZEOS trudi ozaveščati
krajih države, je tudi potujoča	nih telefonov, televizorjev in	in preventivno delovati pri
razstava, na kateri so na ogled	druga raznovrstna e-oprema.	problematiki odlaganja apa-
ratov v naravo ter preprečiti njeno onesnaževanje, ogledali z velikim navdušenjem. Gre za multimedijsko vozilo, opremljeno s fotovoltaično elektrarno, o tem, kaj vse so se učenci ob ogledu naučili, pa koordi-natorica projekta Eko šola na Osnovni šoli Olge Meglič Lidija Žmavc pravi: »Mediator nam je v vozilu predstavil celoten proces zbiranja in ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami. Multimedijski pripomočki, film in razstavni eksponati so nas seznanili z vplivom tovrstnih odpadkov na okolje in ljudi. V potrošniško naravnani družbi je še kako pomembno, da vplivamo na zavest učencev in njihovo ravnanje. Le upamo lahko, da bodo e-odpadke in odpadne baterije ločili od ostalih odpadkov in jih odložili na pravo mesto.«
Dženana Kmetec
s
Učenci so si z veseljem ogledali E-transformer.
Foto: Lidija Zmavc
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Ljutomer • 30 let ženskega pevskega zbora DU
Koncert ob jubileju
Ženski pevski zbor Društva upokojencev Ljutomer praznuje 30 let delovanja.
Zbor vseskozi uspešno opravlja poslanstvo na področju ljubiteljske kulture, saj se vsako leto udeležuje območnih revij in nastopov, ki jih pripravljajo upokojenci Pomurja. Pevke so prejemnice številnih priznanj in pohval, za njihove dosežke pa veliko zaslug zagotovo pripada zborovodkinjam (Ljuba Laba je zbor vodila 20 let, Romana Rek sedem, od 2010 pa ga vodi Vlasta Vizjak) in predsedujočim zbora (Terezija Tompa, Tončka Šterman, Marija Prelog, Milena Studnička). V ospredju celovečernega koncerta v ljutomerskem domu kulture so bile jubilantke z odpetimi trinajstimi pesmimi, kot gostje pa so slovesno prireditev popestrili člani upokojenskega zbora iz Čakovca in Cvenski
oktet. Na koncertu so bile podeljene Gallusove značke. Prejeli so jih: bronasto Biserka Le-
vačič, Cilika Bratuša, srebrno Marija Podgorelec, Marta Las-balier, Stanka Šeruga, Albina
Habjanič, Mira Pihlar, Cecilija Pihler in Marta Brumen, zlato pa Emilija Šinko, Marica Leba-rič, Milena Studnička, Marija Muršič, Angela Jurkovič, Marija Prelog in Majda Regoršek. Častno značko je dobila Ivica Potočnik, celoten zbor pa jubilejno priznanje Javnega sklada kulturnih dejavnosti.
NŠ
ZPZ DU Ljutomer z zborovodkinjo Vlasto Vizjak (skrajno desno)
Foto: NS
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kdo bo koga?
Še dobro leto nazaj smo se spraševali, kaj je narobe z nami, Slovenci, da tako ponižno, hlapčevsko prenašamo, ko nas teptajo v blato revščine in nepravičnosti. Čudili smo se, kaj je narobe z našo mladino. Starejši so si resda polomili zobe v letih boja z mlini na veter in izgubili voljo, toda kje je uporništvo mladih? Kalijo se v strankarskih podmladkih, utapljajo se v povprečje slovenskega politika ntstva in upajo na kariero, do katere jim bodo pomagali strankarski veljaki. Ponižno sledijo svojim vodjem.
Pa je absurdnost situacije dosegla dno, hvala Kanglerju za vse »kanglerizme«, in dobili smo jo - revolucijo. Prevetrili smo slovenske politike, nekatere izločili, druge na novo ustoličili, toda večina je ostala. In ker je stara navada železna srajca, se način njihovega delovanja ni spremenil. Še naprej se grizejo med sabo tako državni kot lokalni politiki, podprti vsak s svojo barvo stranke. Kopja pa se še naprej lomijo na hrbtih tistih, ki so najbolj ranljivi. Pri varčevalnih ukrepih so se politiki upali najprej lotiti nemočnih. Od takih, ki zase na znajo poskrbeti in so od države odvisni, se ni bati povračilnega udarca. Taki nimajo botrov, ki bi nanje pritisnili tam, kjer boli. Riba sicer resda pri glavi smrdi, toda še nihče ni sebi glave odrezal.
Tako se dela na državnem kot lokalnem nivoju. Tudi lokalnim šerifom revežev ni mar, razen če se lahko z njimi slikajo. Pri delu z bogatimi se mudi, ker tak, ki je bogat, ima moč, takemu vsak izgubljen dan pomeni veliko izgubljenega denarja. Tak bo udarec vrnil. Revež pa nima kaj izgubiti. V svoji nemoči nastavi hrbet in s kislim nasmehom proseče iztegne roko za miloščino. Kajti to je tudi vse, na kar lahko računa. Pa čeprav je cela garda državnih in lokalnih uslužbencev zaposlena zato, da bi zanje poskrbela. Pa kaj, ko so to birokrati, ki preko kupov papirja ne morejo in pogosto niti ne želijo do ljudi. Zato pa dobijo pomoč tisti, ki jo potrebujejo, od posameznikov, botrov in nevladnih organizacij, kjer delujejo prostovoljci.
Ste ogorčeni nad mojim pisanjem in pravite, da to ni res? Zakaj potem otroci s posebnimi potrebami na Ptuju obiskujejo šolo, ki razpada, šolo, ki že desetletja čaka na obnovo, ki ni prilagojena njihovim prizadetim telesom, šolo, ki ni v skladu s civilizacijskimi normami, kaj šele z normativi in standardi, ki jih predpisuje država? Zakaj? Ker so njihove potrebe pri lokalnih, prepirljivih oblastnikih v predalu, kjer odlagajo nepomembne zadeve, ki lahko počakajo. Niti toliko časa si zanje ne vzamejo, da bi proučili zadevo, kaj šele, da bi dali denar. Pravijo, da ga nimajo. Pa so se medtem na območju občin soustanoviteljic šole gradile velike večnamenske dvorane, centri, telovadnice ... in denar ni bil problem. Pravijo celo, da jim je v milijonskih proračunih zmanjkalo sto in nekaj evrov mesečno, da bi plačali stroške za otroka iz njihove občine, ki »posebno šolo« obiskuje. Ko beseda nanese na Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka na Ptuju, pogovor hitro zaide na stranski tir. Omenjajo regijo, o kateri se bo treba dogovoriti, omenjajo Gajke, kjer pravijo, da ni vse čisto, omenjajo stare neporavnane račune. Omenjajo zakone, ki jih ne poznajo in si jih po svoje razlagajo. Pravijo, da se strokovnjaki, ki so pisali prizadetim otrokom odločbe, niso posvetovali z njimi, absolutnimi vladarji. Ni se jim zdelo vredno do sedaj zadevo temeljito proučiti. Niso sedli skupaj in položili kart na mizo. In navsezadnje pripadajo župani različnim strankam in je tudi to dobra priložnost za merjenje moči. Večina županov pravi: zgradite si novo šolo s prilagojenim programom Ptujčani sami, kakor veste in znate, mi pa vam bomo pošiljali otroke in zanje plačevali. Pa bodo? V preteklosti nekateri niso, pa tudi sedaj za otroke z ormoškega območja ne plačujejo. Ker so otroci primorani živeti v Dijaškem domu na Ptuju (v Ormožu ga namreč nimajo), obiskujejo tudi ptujsko šolo s prilagojenim programom. Župan pa pravi: »Saj bi se lahko vsak dan vozili v šolo iz Ptuja v Ormož!«. Občina bi po njegovem na ta način privarčevala nekaj denarja. Ni pomembno, da bi potni stroški znesli več, kot naj bi občina plačala ptujski šoli za stroške, niso pomembni prizadeti otroci, ki bi se morali vsak dan voziti sem in tja, pomembno je, DA MOJA OBVELJA.
Številni slovenski prostovoljci se, preden se pričnejo ukvarjati s pomoči potrebnimi, izobražujejo na različnih seminarjih. Učijo se pogovarjati, prisluhniti sogovorniku, dogovarjati, reševati konflikte, timskega dela in kako priti do skupnega cilja v zadovoljstvo vseh soudeležencev. Je za župane res dovolj, da znajo udariti po mizi in se postaviti za okope? Ko bodo naši lokalni šerifi hoteli pomagati svojim otrokom s posebnimi potrebami, bodo tudi skupno rešitev našli. Besede leporečenja niso merodajne, ker zaenkrat z vsemi svojimi dejanji dokazujejo, da jim zanje ni mar.
Razmislite! Mogoče pa boste prav vi naslednji, ki bo v svoje življenje kot sopotnika dobil posebnega otroka.
Boks
Dejan Zavec - Keith Thurman, 9. marec, NY Stran 12
Odbojka
Ptujčanke s težavo strle odpor Zrečank
Stran 14
Rokomet
Velikonedeljčane po pomembni zmagi čaka napeta končnica
Stran 14
Rokomet
Ptujčanke lažje dihajo Stran 14
Nogomet
Prlek Kramar odslej na Poljskem
Stran 15 Planinski kotiček
Planinarjenje in kolesarjenje po Istri
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK AiuminiJ
Velikim pričakovanjem sledilo razočaranje
V derbiju ekip iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice se ni niti pričakoval zelo kakovosten nogomet. Oboji so nastopili v nepopolnih postavah, za nameček pa jih je pričakovalo sicer urejeno, vendar spolzko igrišče, ki je na koncu postalo kar precej blatno. Pričakovanja so bila velika, vendar so v domačem taboru na koncu lahko razočarani. To, da sta manjkala Robert Kurež in Gorazd Zajc, ni nobeno opravičilo. Domačini so začeli nekoliko bolje in že v 5. minuti je Bloudek močno streljal, vendar preko gola. Odgovoril je Celcer s prav tako nenatančnim strelom. V 16. minuti je D. Rešek lepo prodiral po desni strani in zaposlil Drevenška, vendar je njegov strel obramba Gori-čanov blokirala. V 27. minuti pa je žoga končala za hrbtom Murka. Akcijo sta izvedla temnopolti Mbida, ki je nesebič-
no podal do Žigona, ki mu ni bilo težko premagati Murka. Do konca prvega dela srečanja je bilo še nekaj poizkusov na obeh straneh. Aktivnejši so bili Goričani, saj sta nevarno streljala Širok in Mbida.
Tudi v nadaljevanju so imeli pobudo gostje, domačini pa so v 58. minuti imeli priložnost, ko je s 25 metrov močno streljal Drevenšek, vendar je bila žoga nekoliko previsoka. V 60. minuti so gostje po levi strani izvedli hiter napad. Za strel z 20 metrov se je odločil Šturm in zadel daljši kot domačih vrat. Žoga se je od vratnika odbila v mrežo. Gostje so bili nevarni in v 70. minuti je Živec ušel Ožvaldu in sodnik je pokazal na belo točko. Ob tem pa so Kidričani ostali brez Hodžure, ki je prejel drugi rumeni karton. Strel Cerlcerja v Murkov levi kot je slednji odbranil. Po slabši igri domačih in igralcem manj je
Pise: Jože Mohorič
Pomanjkanje tekem?
Dejan Zavec ima za sabo 36 profesionalnih dvobojev, šele v sobotnem (nedeljskem) pa je bil prvič premagan na športni način. Spomnimo: z Rafalom Jackiewiczem je izgubil s tesno sodniško odločitvijo, čeprav je bil v ringu vsaj za nekaj odstotkov boljši od tekmeca, z Andrejem Bertom pa je poškodba zaradi trka z glavo preprečila nadaljevanje dvoboja. Med glavnimi razlogi za tokratni poraz se bo zagotovo znašla nekompatibilnost tekmecev, saj Dejan nikakor ni prišel do svojega značilnega sloga, s katerim je doslej premagoval tekmece. O samih pomanjkljivostih tehnične, taktične in telesne pripravljenosti je težko razglabljati, nimamo pa nobenega razloga, da ne bi verjeli Dejanu in njegovi ekipi, da so bili vsi ti elementi na želenem nivoju.
Nekoliko zanemarjen pa je podatek, da Dejan zelo dolgo, skoraj leto dni, ni imel nobenega dvoboja. S treningi je mogoče vzdrževati kondicijo in nekatere tehnične elemente, ni jih pa mogoče primerjati s samo borbo v ringu, kjer je situacija povsem drugačna. Končni sparingi so resda najbolj primerljivi z dvobojem, a prav tako ni primerljivega adrenalina, napetosti. Prav zaradi tega bi se lahko ta »pomanjkljivost« znašla na vrhu seznama razlogov za nesproščenost v ringu in posledično slabšo izvedbo dvoboja.
Po dvoboju pa ameriški komentatorji Dejana niso »raztrgali«. Prav nasprotno: spraševali so se, koliko borcev je v tem trenutku v velterski kategoriji, ki bi 12 rund trajajoč dvoboj proti vzhajajoči zvezdi Keithu Thurmanu zdržali do konca. Dejanova obramba je bila na primernem nivoju, zaradi česar naš borec nikoli ni bil v položaju, ko bi bil blizu K. O. Keith ni slučajno član kluba Golden Boy promotions, to je dokazal tudi proti Dejanu.
Zaradi vsega tega in vseh drugih elementov upamo, da se bo omenjenih 50 % možnosti za nadaljevanje kariere kmalu dvignilo na 100 %.
Aluminij - Gorica 1:3 (0:1)
Strelci: 0:1 Žigon (27), 0:2 Šturm (60), 1:2 Jeleč (77), 1:3 Mbida (85)
Aluminij: Murko, Hodžura , Topolovec , Jeleč, Ožvald , D. Rešek (od 46. Medved), Bingo, Drevenšek, M. Rešek (od 46. Jovanovič), Bloudek, Čr-nic. Trener: Bojan Flis. Gorica: Simčič, Širok, Grego-rič, Jogan, Celcer, Mevlja, Ve-trih, Živec (od 75. Praprotnik), Mbida, Šturm, Žigon. Trener: Miran Srebrnič. Rumeni Kartoni; Hodžura (12), Jogan (18), Ožvald (37), Mbida (52), Črnic (63), Rdeči Karton: Hodžura (71. 2RK)
Foto: Črtomir Goznik
Domačini so kljub neprepoznavni igri dosegli zadetek. Akcijo je pričel mladi Petek, ki je Jeleča zadel v nogo, od katere se je žoga odbila v prečnik in končala v mreži.
bilo iluzorno pričakovati preobrat. Zato pa je še ena žoga končala za hrbtom Murka, in sicer v 85. minuti, ko je Mbi-da mojstrsko zadel. Poraz je poraz in velike umetnosti pri tem ni. Malce pa je nerodno, če brez prevelike želje in s tem povezano s slabo igro izgubiš srečanje proti še drugi ekipi iz spodnjega dela prvenstvene razpredelnice in ti
rivali uhajajo in postaja vedno težje. To je po eni strani dobro, saj zadnja Mura 05 zaostaja za Aluminijem štiri točke in ravno k njim v goste naslednji teden odhaja Aluminij. Situacija je vse prej kot lahka. Enostavno bo treba prikazati več.
Bojan Flis, trener Aluminija: »Težko je kaj reči po porazu. Sami ste videli, da je bilo igrišče zelo težko za igranje. Tru-
dili smo se, vendar ni uspelo. Naredili smo napake, zaradi katerih smo bili kaznovani z zadetkom. Na žalost pa nam ni uspelo obratno. Tudi ko smo ostali brez igralca, smo pokazali veliko želje, vendar je ostalo samo pri tem.«
Miran Srebrnic, trener Gorice: »Svojim fantom moram čestitati k zmagi. Skozi vso srečanje smo bili boljši ter
Pokal NZ Slovenije
Aluminij s Celjem
V Ljubljani je bil opravljen žreb parov v polfinalu slovenskega nogometnega pokala. Volja žreba je nogometašem Aluminija namenila ekipo Celja. Drugi polfinalni par pa je Triglav - Maribor. Prva srečanja bodo odigrana v sredo, 10. aprila, povratne tekme pa teden dni kasneje.
smo kontrolirali potek srečanja. Imeli smo veliko priložnosti, ob tem smo zastreljali še strel z enajstmetrovke. Ni bilo lahko igrati na težkem in spolzkem igrišču. Ob vsem tem, kar se nam v klubu dogaja, je zmaga še toliko slajša.«
Danilo Klajnšek
Nogomet • NŠ Drava Ptuj - Agroservis Beltinci 2:1 (2:1)
Drava na generalki pokazala moč
Strelci: 1:0 Marinič 25., 1:1 Smodiš 30.-11m, 2:1 Antolič 45. „
NŠ Drava: Simonič, Než-mah, Fridl, Rumež, Nikollaj, Krajnc, Marinič, Ljubec, Arsič, Antolič, Hojnik
Igrali so še: Klasinc, Wagner, Horvat, Letonja, Pukšič, Goričan, Zagoršek. Trener: Franc Fridl
Generalka pred nadaljevanjem prvenstva v Štajerski ligi, kjer premočno vodijo, se je nogometašem Drave dobro posrečila. Premagali so namreč tretjeligaša iz Beltincev, ki solidno nastopa v 3. ligi. Časa za odpravo pomanjkljivosti je še teden dni, nato pa sledi prvenstvo. Preventivno sta na slabo pripravljenem igrišču Mestnega stadiona na Ptuju manjkala Frangež in Aj-lec.
tp

mSBSP-^
_
Foto: Črtomir Goznik
Drava je igrala dobro, vsekakor pa je po besedah stratega Fridla še precej prostora za napredek.
12 Štajerski
Šport, reportaža
torek • 12. marca 2013
Boks • Dejan Zavec - Keith Thurman, NY, 9. 3. 2013
Dan, ko enostavno ni slo po načrtih ...
»Nocoj mi ni prav nič uspevalo, enostavno nisem bil pravi ... To seveda ne pomeni, da nisem dal od sebe maksimuma, ki sem ga bil v tistem trenutku sposoben, vendar enostavno ni bilo pravega občutka, s katerim bi se zoperstavil Keithu. Med nama ni bilo prave sinhronizacije in prav to je izpodbijalo tisto mojo prednost, ki smo jo najpogosteje omenjali - izkušnje,« je po borbi v New Yorku razlagal Dejan Zavec in nadaljeval: »Od pete runde naprej nisem poskušal nič drugega kot zadeti en natančen udarec, s katerim bi tekmeca spravil na tla. V 6. in 8. rundi mi je to malenkostno uspevalo, nato pa nič več. Keith je bil tokrat enostavno boljši, to je treba pošteno priznati. Globoko v sebi sem se zelo boril, poskušal nekaj storiti, a mi Keith tega enostavno ni dovoljeval. Tudi želja ni bila vprašljiva: do konca sem upal na tisti en udarec, ki bi lahko spremenil potek dvoboja, a ga preprosto ni bilo.«
Dvoboj se je končal s soglasno sodniško odločitvijo v prid Keitha Thurmana, 120:108. Edina pozitivna stvar pri tem je ta, da je Dejan šele drugi borec, ki je proti Keithu končal dvoboj na nogah po vseh predvidenih 12 rundah, in da ni prišlo do nobene poškodbe. »Komolec ni v idealnem stanju, tudi med samim dvobojem sem čutil bolečine, a daleč od tega, da bi poskušal v tem iskat vzrok poraza. Lahko sem se boril do konca, vendar je bilo to nocoj pač premalo za zmago,« je še dodal Dejan, ki bo v sredo, 13. marca, dopolnil 37 let. Pojavljala so se tudi vprašanja o nadaljevanju njegove boksarske kariere, Dejan pa je dejal, da si bo vzel čas za premislek. »Možnosti za nadaljevanje so 50:50, treba bo premisliti in izbrati pravo pot.«
Šov Dona Kinga
Sam začetek poti v New York je bil zelo optimističen. Po dolgih in napornih pripravah se je preteklo nedeljo preko letališča Jožeta Pučnika v Ljubljani odpravil preko luže ter tam izvedel zaključne treninge. V sredo je bila na sporedu tiskovna konferenca, na kateri sta oba tekmeca spoštljivo govorila drug o drugem, obenem pa izražala prepričanje v svojo zmago.
Barclays Center
Lani odprta dvorana je sicer domovanje košarkarske ekipe Brooklyn Nets, sprejme pa kar 19 tisoč gledalcev. Izjemno moderen objekt ima vse, kar potrebuje moderna dvorana in obiskovalcem ponuja precej udobja (predvsem lože - teh je zagotovo blizu 100 - so zelo lepo opremljene, njihovim najemnikom pa je na voljo vse, kar potrebujejo za udobno spremljanje športnega dogodka). S stropa visijo ogromni monitorji, ki tudi tistim na najvišjih mestih pod stropom dvorane omogočajo spremljanje dogodkov na igrišču. Za to, da v dvorani vse poteka tako, kot je potrebno, skrbi cela armada uslužbencev in vsak svoje delo opravlja z vso resnostjo.
Na sobotnem boksarskem spektaklu je bila dvorana zelo dobro zapolnjena. Večina obiskovalcev je seveda čakala na zaključni dvoboj Hopkins - Cloud, zato so bili na dvoboju Zavec -Thurman dobro slišni tudi slovenski navijači. Tik pred začetkom dvoboja jim je pozdrav z drobno gesto namenil tudi Dejan.
Foto: Matija Brodnjak
Keith Thurman je bil tokrat premočan tekmec za Dejana Zavca, ki med borbo sicer nikoli ni zašel v resne težave.
Pravi medijski spektakel se je zgodil v petek, na uradnem tehtanju v preddverju nove dvorane Barclays Center v Brookly-nu. Tam je velik del pozornosti nase pritegnil legendarni Don King, ki je sicer v zatonu svoje menedžerske kariere, vendar s kontroverznimi izjavami še vedno dviguje veliko prahu. Tokrat ni pozabil omeniti preminulega venezuelskega predse-
Don King
Foto: Matija Brodnjak
dnika Huga Chaveza. »Bil je moj prijatelj, molite zanj,« je dejal, v roki pa je držal ameriške in ve-nezuelske zastave.
Slovenski večer z veliko pozitivizma
Dejan je bil sicer tik pod dovoljeno mejo 66,67 kg, zaradi dehidracije v zadnjih urah pa je bil precej izčrpan. Po koncu je s svojo ekipo odhitel na kosilo, že čez nekaj ur pa se je za kratek čas pridružil navijačem na slovenskem večeru v spodnjih prostorih cerkve svetega Cirila. Večer je pod organizacijsko taktirko Matije Brodnjaka in gostiteljstvom patra Martina Cimermana odlično uspel. Zbrali so se navijači, ki so prišli iz Slovenije, veliko Slovencev, ki živijo in delajo v New Yorku (med njimi so bili tudi diplomati) ter tisti, ki so se v tem času v New Yorku mudili poslovno. Redko se zgodi, da v enem večeru skleneš toliko novih poznanstev in doživiš
toliko prijetnih pogovorov, kot je bilo to mogoče tokrat. Vrhunec je bil seveda prihod Dejana in prisrčen sprejem, prav vsi pa so Dejanu zaželeli veliko sreče. Najbolje je vse skupaj povzel pater: »Nisem vedel, kaj lahko pričakujem od tega sprejema, nisem niti vedel, kakšen človek je Dejan. Sedaj pa vem, da je izjemen športnik, ob tem pa še izjemen človek. Zaveda se, da je to le ena športna zmaga ali poraz več in da v življenju štejejo tudi druge, pomembnejše stvari - družina, otroci, prijatelji, navijači . .. To njegovo razmišljanje je zame veliko več vredno kot slepo pehanje za športnim uspehom. Cenim ga!«
To mnenje so delili tudi drugi udeleženci večera, ki so se v prijetnem vzdušju zadržali do poznih ur. Zgodb, o katerih bi bilo treba pisati, je bilo veliko (več jih bo luč sveta ugledalo v prihodnji številki), eno pa podajam na tem mestu.
V New Yorku že več kot 15 let živi Slavko Baranja iz Murske Sobote. Od svojega 5. leta
Barclays Center
Foto: Matija Brodnjak
dalje je igral nogomet za Muro, bil je član vseh mladih selekcij. »Živel sem za nogomet, vsako prosto minuto sem bil na igrišču. Moj najboljši prijatelj je bil Marinko Šarkezi, skupaj sva bila kot rit in srajca. V zadnji sezoni mladinske lige sem bil hudo poškodovan, imel sem potrgane vezi na obeh nogah, in nogometne kariere je bilo konec. Kasneje me je pot zanesla preko luže, tukaj sem si sedaj ustvaril tudi družino - hčerka Natasha je že prava navihanka. Eden najbolj toplih trenutkov zame je bil, ko sem mojega prijatelja Marinka precej let po najinem slovesu videl nastopiti na tekmi Lige prvakov z Mariborom. Bil sem
tako srečen, kot da bi sam nastopil na tisti tekmi, še celo bolj. Zanj sem bil tako vesel, da tega sploh ne morem opisati. Že kot mladenič sem vedel, da bo uspel, saj je izstopal v svoji kategoriji, in res mu je uspelo.«
Slavko je zapriseženi navijač Milana in je s ponosom kazal fotografije, na katerih je skupaj z vsemi zvezdniki njegove priljubljene ekipe. To srečanje se je zgodilo letos, ko so člani Milana gostovali v New Yorku in so v trgovini Adidas (v njej dela Slavko) podpisovali drese. Ker se je slovenski večer zavlekel v pozne nočne ure, sta žena in hčerkica odšli domov, on pa se je še nekoliko bolj sprostil in na koncu tudi zapel. Ob zvokih
		
[ JUH»« . i _ ,-- ■jg^r GElfP MAIN'S	Ü.TRA MBIT tU	
Na uradnem tehtanju se je v preddverju ogromne dvorane v Brooklynu zbrala množica novinarjev, kar je bila dobra napoved pred sobotnim spektaklom. Velike pozornosti je bil deležen tudi Dejan.
Člani Fan cluba z Donom Kingom pred Barclays Centrom v Brooklynu.
Foto: Matija Brodnjak
torek • 12. marca 2013
Šport, reportaža
Štajerski	13
Hopkins pri 48 letih znova svetovni prvak
V glavni borbi boksarskega spektakla v NY smo videli dvoboj legendarnega Bernarda Hopkinsa (letos je dopolnil 48 let!) in Trevorisa Clouda. Velika večina gledalcev v Barclays Centru je bila na strani veterana, ta pa jim je v zameno za podporo »podaril« zmago. Dvoboj je bil precej napet (na tribuni je prišlo celo do manjšega pretepa med navijači), nekaj je bilo tudi udarcev s komolci, a je veteran odlično izpeljal borbo do konca in zasluženo slavil. S tem je le še premaknil starostno mejo najstarejšega svetovnega prvaka - že prejšnji rekord je imel v lasti sam (pri 46 letih).
Foto: Matija Brodnjak
Na slovenskem večeru v prostorih pod cerkvijo svetega Cirila v NY se je zbrala množica navijačev, ki so prišli iz Slovenije, prisotni so bili 7	Foto: Matija Brodnjak
tudi številni Slovenci, ki živijo in ustvarjajo v NY in so prišli Dejanu zaželet srečo v sobotnem dvoboju.	Žan Tetičkovič in Slavko Baranja v pevskem elementu.
kitare je posebej z občutkom zapel nekaj pesmi Vladeka Kre-slina, prav tako Prekmurca, in navdušil vse prisotne.
Majhne zaloge Swiss aira -
Navijaške zgodbe so vedno najboljši del potovanj, tako je bilo tudi tokrat. Člani Dejano-vega Fan cluba so v New York pripotovali v dveh izmenah -prv a skupina v četrtek (Alojz, Jure, Zvonko, Franc, Darjan, Alenka, Srečko, Tadej, Branko), druga v petek (Jože, Vanesa,
Ivan, Boris in Mirko). Posebej razpoložen je bil mlajši del ekipe: Jurček, Franček, Zvonko, Tadej in Darjan. Že na letališču v Benetkah se je bilo treba okrepčati in kdo lahko za to poskrbi bolje kot mesar. Jurček ni razočaral in tako smo siti poleteli proti Zurichu (verjetno ni treba posebej poudarjati, da tudi žejni nismo bili ...).
Po kratkem postanku v Zuri-chu, kjer je imel Ferdinand veliko srečo (izgubil je denarnico, natančni in pošteni Švicarji pa so mu jo že čez nekaj minut vrnili - z vso vsebino ...), smo pot
Foto: Matija Brodnjak
nadaljevali proti New Yorku. Medtem ko je polet iz Benetk v Zürich trajal le slabo uro, je bil polet preko luže precej na-pornejši. Več kot osemurni let smo si krajšali s kartanjem, po katerem ne moremo reči, da je bil Darjan najboljši, ampak samo, da je imel največ sreče ... Stevardese na letalu so bile zvečine zelo prijazne (meni predvsem zaradi radodarnosti s švicarskimi čokoladicami ...), zato pa je bil nekoliko manj njihov nadzornik, ki je zahteval pojasnila za vsako glasno besedo. Morda pa je bil samo nervozen
zaradi majhnih zalog kokakole na letalu ...
Na letališču Johna F. Kenne-dyja v New Yorku nas je pričakal naš vodič Miha in neprijazno, hladno vreme. Kljub temu smo se hitro znašli v varnem zavetju hotela La Quinta na Manhattnu. V njem smo sicer v naslednjih dneh preživeli zelo malo časa, urice spanja so bile zelo kratke - New York pač nikoli ne spi .
V soboto je bil predviden čas za ogled mesta, proti večeru pa se je začela stopnjevati
navijaška temperatura. Slovenski navijači in novinarji smo se pred dvorano v Brooklynu začeli zbirati približno dve uri in pol pred dvobojem; na takšen dogodek se pač ne pride v zadnjem trenutku ...
Dvoboj se je zaradi TV-pre-nosa začel natančno po predvidenem urniku, točkovno pobudo pa je takoj prevzel boksar iz Floride. Na tem dvoboju ni prevladal rek slab začetek, dober konec, ampak se je modificiral v kakšen začetek, takšen konec in Keith Thurman
Foto: Matija Brodnjak
je zasluženo slavil zmago. »Ne vem, kaj je šlo narobe, vendar je Dejan v tem dvoboju prikazal le kakšnih 50 ali 60 % svojih sposobnosti. Ni bilo povezave med nogami in rokami, še tiste redke dobre poskuse je Keith nevtraliziral. Trenutno nimam nobenih pravih odgovorov,« je po dvoboju povedal Tomi Jaga-rinec in s tem najbolje povzel mnenja vseh članov strokovnega štaba. »Glavo gor, gremo naprej,« pa so si bili enotni navijači .
Jože Mohorič
Po dvoboju je Dejan pojasnil dogajanja v ringu iz svoje perspektive.
Foto: Matija Brodnjak
FotoS^BTd!^ Dan po dvoboju so se nekateri slovenski navijači srečali z Dejanom pred Hard Rock Cafejem na Times Square.
14 Štajerski
Šport
torek • 12. marca 2013
Odbojka • ŽOK AC Prstec Ptuj - Swaty Comet Zreče 3:0 (26:24, 25:23, 25:16) .
Ptujčanke s težavo strle odpor Zrečank
ŽOK AC Prstec Ptuj: Vido-vič, Mohorko, M. Miličevič, T. Miličevič, Vahen, Intihar, Zajšek, Kokol, Stanet, Islamovič, Stater, Bezjak. Trener: Iztok Novak
Če je kdo mislil, da bo zadnje domače srečanje ptujskih odbojkaric minilo v njihovi popolni prevladi, kar je bilo sklepati glede na njihove zadnje predstave, se je pošteno uštel. Neobremenjene Zrečanke so na Ptuju pokazale gledljivo odbojko in predvsem s čvrsto igro v obrambi domačinkam povzročile precej preglavic, toda na koncu je le pretehtala individualna kakovost, ki je v tem trenutku izrazito na strani vrste, ki jo vodi Iztok Novak.
Že prvi niz je nakazal, da se gostje, ki jih trenira in za katere tudi igra nekdanja odbojkarica ptujske vrste ter reprezentance Slovenije Regina Terbuc, ne bodo predale zlahka, saj so Zre-
čanke večino niza minimalno vodile, ob tem pa favorizirani domači vrsti povzročile nemalo težav. Petouvrščena ekipa lige je delala nerazumljive napake, videlo se je namreč, da »glave« niso bile na mestu, kar so igralke izpod Pohorja s pridom izkoriščale in z agresivnostjo kar presenetile Ptujčanke. V končnici so imele na voljo celo tri zaključne žoge, ki pa jih na srečo domačink niso izkoristile, tako da je prvi niz pripadel Ptujčankam. V drugem delu se je že zdelo,da bo za igralke iz najstarejšega mesta v Sloveniji lažje, saj so pove-dle s 7:3, toda nato je spet sledil cel kup napak, Zrečanke pa so s fanatično mero borbenosti vse to izkoriščale. Šele nekaj učinkovitih napadov izkušene Vah-nove v končnici je bilo dovolj za osvojen drugi niz. To, kar je večina gledalcev v športni dvorani Ptujske gimnazije čakalo od sa-
Rokomet • Velika Nedelja
Veterani tretji v Ajdovščini
Veterani RK Velika Nedelja Carrera Optyl so se v Ajdovščini udeležili mednarodnega rokometnega turnirja, na katerem je sodelovalo osem ekip. Ekipa je dosegla tri zmage in neodločen rezultat proti končnemu zmagovalcu turnirja. V finale se jim ni uspelo uvrstiti zaradi slabše razlike v zadetkih. V tekmi za tretje mesto so Velikonedeljani premagali Ribnico. Na tekmi je blestel vratar Davorin Kovačec, ki je branil tri se-demmetrovke.
POSTAVA VELIKE NEDELJE CARRERA OPTYL: Andrej Vaupotič 1, Davorin Kovačec, Davorin Planine 8, Primož Kumer 6, Dejan Kosi 8, Marko Kneževič 1, Rudi Kokol 4, Robi Mesarec 7.
Danilo Klajnšek
Košarka • PARKL
Zmage vodilnih
Dva kroga pred koncem rednega dela sta še vedno odprti dve mesti, ki vodita na zaključni turnir. Tam bomo zagotovo videli branilce naslova, ekipo Pragerskega. V 12. kolu so bili boljši od združene ekipe Good Guys-Cirkovce, ki ostaja pri dveh zmagah in bo sezono končala na zadnjem mestu v 1. ligi.
Primat najboljše ekipe po rednem delu je zanesljivo v rokah mariborskega Adecca. Dvanajsto zmago v sezoni so si priigrali v dvoboju s Star-šami. Končni rezultat 105:87. Gostje so se dolgo dobro držali, na koncu pa so morali pričakovano priznati premoč domači ekipi. Pomembno zmago na gostovanju v Kidričevem je zabeležila ekipa MCAPRO. Lanski podprvaki so tako dva kroga pred koncem v zelo dobrem položaju, da se uvrstijo na zaključni turnir. Morda odločilna tekma pa jih čaka že v 13. krogu, ko gostujejo v Staršah.
V 2. ligi so Rače doma visoko premagale Ptujsko goro. Visoko zmago je slavila še ekipa Starše Čiro v dvoboju z ekipo Majšperka. Trenutno vodila ekipa Črešnjevca je zmagala na gostovanju pri Adecco Oldstars.
1.LIGA P.A.R.K.L.
REZULTATI 12. KROGA: KK Pragersko - GG TE ŠD Cirkovce 88 : 64 (22:13, 20:17, 26:17, 20:17), ŠD Kidričevo - MCAPro 67 : 80 (13:23, 12:17, 18:20, 26:20),
(29:17,14:25;27:22,35:23)
1.	KK ADECCO MARIBOR
2.	PRAGERSKO WAVE BLOCK
3.	MC APRO
4.	K.PTUJSKIH ŠTUDENTOV
5.	KK STARŠE
6.	NKB MARIBOR -1
7.	ŠD KIDRIČEVO
8.	GG TE ŠD CIRKOVCE
KK Adecco - KK Starše 105:87
13	12	1	25
12	8	4	20
12	6	6	18
12	5	7	17
12	5	7	17
11	6	5	16
12	4	8	16
12	2	10	14
2. LIGA P.A.R.K.L.
REZULTATI 12. KROGA: KK Rače - ŠD Ptujska Gora 83:54 (21:12, 22:16,21:10, 19:16), KK Starše Čiro - ŠD Majšperk 96:64 (30:11, 20:15, 21:17, 25:21), KK Adecco Oldstars - KK Črešnjevec 75:89 (16:26, 17:15; 15:27, 27:21), zaostala tekma 10.KROGA: KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora 47:60 (5:12, 11:12, 15:14, 15:22)
1. KK STARŠE ČIRO	11	9	2	20
2. ČREŠNJEVEC	9	9	0	18
3. PD PTUJSKA GORA	10	5	5	15
4. KK RAČE	10	4	6	14
5. ŠD MAJŠPERK	10	4	6	14
6. KK ADECCO OLDSTARS	11	3	8	14
7. KMO DORNAVA	11	2	9	13
V zadnjem, 18. krogu 2. odbojkarske lige vzhod bodo odbojkarice ŽOK AC Prstec iz na Koroškem, kjer se bodo pomerile z domačimi Prevaljami.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuja gostovale
mega začetka, se je zgodilo šele v tretjem nizu. Začetek je bil sicer izenačen, nato pa je sledila serija odličnih začetnih udarcev Maruše Miličevič, s katerimi so domačinke napravile serijo 8:0 (18:9) in praktično odločile tekmo. Predzadnja ekipa lige se je sicer trudila, toda Ptujčanke so srečanje vendarle mirno pripeljale do konca, kljub temu da predvsem v prvem in drugem nizu niti približno niso blestele.
Iztok Novak, trener ŽOK AC Prstec Ptuj: »Zrečanke so skozi sezono napredovale v igri, tako da nismo pričakovali lahke tekme. V obrambi in bloku so igrale dobro, ampak ključno je bilo,da so pokazale več volje. Na svoji strani smo imeli kakovost, zato smo tudi slavili, ampak kaj lahko bi se obrnilo tudi drugače. Slabo smo igrali v vseh segmentih odbojkarske igre, punce nedvomno zmorejo igrati veliko bolje. Volja je bila po mojem prisotna, toda vse skupaj je delovalo preveč medlo. V Prevalje gremo po zmago. S takšno igro kot proti Zrečam bo sicer težko, toda punce znajo, in če bodo pokazale pravi obraz, verjamem, da nam bo uspelo.«
tp
Danilo Klajnšek
Rokomet • ŽRK Antrum - ŽRK Mercator Tenzor 26:36 (17:20)
Ptujčanke lažje dihajo
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj:
Pušnik, Križan, Mateša 6, Kac, Ivančič, Močnik, Bolcar 7, Tum-pej 4, Žiher, M. Selinšek 2, Zulič 9, B. Selinšek 8
Po negotovosti v preteklih krogih, ko so se vrstili porazi, svoje pa so na žalost dodale tudi poškodbe in delovne obveznosti, so v taboru Mercatorja Tenzorja naposled lažje zadihali. Ptujčan-ke so namreč slavile zmago pri zadnji ekipi na lestvici in se še nekoliko bolj približale obstanku v ligi, kar je tudi edini cilj kluba letos. Da pa bi bilo pred naslednjimi obračuni optimizma v ptujski vrsti še več, je poskrbela najnovejša okrepitev tenzork Nina Zulič, ki je že na prvi tekmi v novem klubu zablestela z devetimi zadetki, ob tem pa poskrbela še za številne asistence soigralkam.
Gostje so tokrat v srečanje krenile odločno, saj je bila tokrat za njih edina možna varianta zmaga. Po vodstvu s 3:0 so se domačinke nekoliko zbrale in znižale izid na 3:2, toda Ptujčanke so se kmalu odlepile na +4. Varovanke Nikole Bistroviča so tokrat igrale bolje kot na zadnjih preizkušnjah, in to kljub temu da so nastopile nekoliko oslabljene, saj v kadru ni bilo Borovčakove in Prapotnikove. Domačinkam, ki so na srečanju s Štajerkami, glede na njihove zadnje tekme, iskale svojo priložnost, gostje niso ponudile možnosti, da bi se v resnici dovolj približale in ogrozile njihovo zmago. Tako je po nekajkratnem vodstvu za pet zadetkov ptujskim rokometašicam šele v sami končnici prvega polčasa nekoliko popustila zbranost in na odmor so
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Selinšek (Mercator Tenzor) je k zmagi svoje ekipe prispevala 8 zadetkov.
odšle s prednostjo treh zadetkov (17:20)
Do konca je nato tempo igre pričakovano nekoliko padel, gostje pa so brez posebnih težav držale visoko prednost in poskrbele za vedrejše obraze v ptujskem rokometnem kolektivu. Prvenstveni ritem bo za Ptujčanke pre-
cej naporen, saj že v sredo gostujejo v Zagorju, kjer bodo igrale zaostalo tekmo s favoriziranimi domačinkami, že v petek pa jih čaka novo gostovanje in tekma v Ajdovščini. Po tem sledi štirinajstdnevni premor, ki ga bodo v klubu skušali najbolje izkoristiti.
tp
Rokomet • V. Nedelja Carrrera Optyl - Mokerc IG 32:24 (16:11)
Po pomembni zmagi jih čaka napeta končnica
V ■
Velika Nedelja Carrera Optyl: Peter Zorec 2, Jakob Majcen 6, Tadej Kaučič, Matjaž Hanželič 4, Mitja Horvat 7, Aleš Bezjak, Dejan Veselko 2, Matej Bračič 1, Tadej Preac, Dejan Ivančič 9, Miroslav Špindler 1, Maksimiljan Dogša, Domen Lorenčič, Jure Zemljič, Gregor Hojžar, Matic Marin. Trener: Bojan Munda
Tekmo proti gostom z Iga so igralci Velike Nedelje Carrere Optyla pričakovali z mešanimi občutki. Vsem je bilo namreč jasno, da šteje samo zmaga. Ker start v nadaljevanje sezone ni bil uspešen in ker je bilo v zadnjih dneh veliko raznih govoric, povezanih z delovanjem kluba, je vse zanimalo, kako se bodo odzvali domači navijači. Vendar je bil ta strah odveč in kljub vsemu naštetemu so ljubitelji zelenih ostali zvesti svojemu klubu in ponovno napolnili športno dvorano Velika Nedelja. V začetnih minutah tekme so bili z golom do dvema razlike v vodstvu gostje. To je trajalo do 10. minute, nato so domači izenačili in takoj zatem prešli v vodstvo. V obdobju od 10. do 17. minute so zaigrali odlično in si zagotovili lepo vodstvo za 5 točk (12:7). Tudi v drugi polovici polčasa so nadaljevali z zelo borbeno igro in polčas končali z zanesljivim vodstvom 16:11.
Tudi v drugem polčasu so domačini zaigrali zelo dobro in uspešno branili vodstvo, priigrano v prvem polčasu. Vodstvo bi lahko bilo tudi višje, vendar so Velikonedeljčani napravili kar nekaj nepotrebnih napak. V zaključku tekme so domači izkoristili številne izključitve zelo nervoznih gostov in si v 58. minuti priigrali najvišje vodstvo na tekmi 30:21. Zaključek tekme so odigrali tudi kadeti in tekmo končali ob stoječih aplavzih domačih navijačev.
Kljub zelo pomembni zmagi pa Velikonedeljčane čaka napeta končnica prvenstva. Oddiha torej ni in ga do konca prvenstva tudi ne bo. Sedaj jih čakata dve zelo težki gostovanji, in sicer Šmartno in Cerklje, nato pa domača tekma proti direktnemu konkurentu za izpad, Škofljici.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jeruzalem
Izkoristiti dober žreb
Redni del sezone v 1. SRL je za nami. Rokometaši Jeruzalema so po 22 tekmah zbrali 14 točk (6 zmag, 2 remija, 14 porazov) in zasedli 9. mesto. Tudi lansko prvenstvo so Ormožani redni del sezone končali na 9. mestu, in to s trinajstimi točkami. Osvojeno mesto po rednem delu v Ligi za obstanek prinaša ugodnejši žreb, ki bi ga veljalo izkoristiti in zbrati čim več točk za potrditev obstanka v ligi. Zaenkrat mesti, ki vodita ligo nižje, zasedata Sevnica z osmimi in Krško s tremi točkami. Liga za obstanek bo tudi priložnost za nabiranje prepotrebne minutaže in izkušenj mladih rokometašev. Graditi se bo začela ekipa za novo sezono.
Jeruzalem že v petek, 15. 3., ob 19.30 čaka prva domača tekma proti zadnjeuvrščeni ekipi Krškega, ki pa iz tekme v tekmo igra bolje ter napreduje in bo v Ligi za obstanek nevaren nasprotnik vsem ekipam. Ob preveliki meri podcenjevanja se Ormožanom ne piše nič dobrega, vendar je verjeti, da je v ekipi dovolj izkušenosti, kakovosti in pameti, da se na kolena položi sicer že odpisanega nasprotnika.
Razpored tekem:
1.	krog, petek, 15. 3., ob 19.30: Jeruzalem - Krško
2.	krog: Sevnica - Jeruzalem
3.	krog: Jeruzalem - SVIŠ Ivančna Gorica
4.	krog: Jeruzalem - Ribnica Rh
5.	krog: Izola IP - Jeruzalem
UK
torek • 12. marca 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	15
Planinski kotiček
BISER NARAVE V ZALEDJU TRSTA, v soboto, 23. 3. 2013
Dolina Glinščice
Ljubitelji narave, pohodništva, plezanja ...
Tokrat gremo prebujajoči se naravi naproti.
V	soboto, 23. 3. 2013, se bomo podali v dolino reke Glinščice, ki je pravi biser narave in naravni park v zaledju Trsta. Reka Glinščica je izdolbla pravo kanjonsko dolino. Na eni strani imamo krušljive apnenčaste sklade in na drugi prepadne stene, ki so začetek kraškega roba. Dolina ima zelo bogato zgodovinsko preteklost in je privlačna vse leto.
Poleti nam nudi prijetno ohladitev. V rani pomladi, jeseni in pozimi, ko so skale v gorah zasnežene in jeklenice mrzle, je tu prijetna klima in raj za plezalce in pohodnike.
Odhod je ob 5. uri s parkirišča pod gradom.
Pot nas bo popeljala v San Lorenco, kjer je v bližini tudi zelo slikovito jezero. Tu bo izhodišče za ferato. Vsi, ki si želite nadeti plezalni pas in samovarovalni komplet, boste 4 ure uživali v ferati Bruno Biond in Zimske rože. Ferata je speljana tako, da lahko na več mestih izstopimo in se priključimo sprehajalni poti, ki poteka po vrhu kanjona. Kdor ne bo imel želje začutiti skale in nje ostrine ter toplote zgodnjespomladanskega sonca, se bo lahko povzpel na vrh kanjona in se podal po lepo razgledni poti proti kraški jami Pečina nad Borštom. Pogled seže na Tržaški zaliv s Trstom in še dalje proti JV, kjer se na ogled postavi Socerb in Piranski zaliv.
Skupaj se bomo potem sprehodili po razglednem robu kanjona do Botača, nadaljevali v Boljunec do planinskega doma, kjer je na razpolago topla malica. Naš izlet bomo končali s po-vratkom v San Lorenzo, kjer nas bo čakal prevoz.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala, krema za sončenje in ne pozabite na veljaven osebni dokument in planinsko izkaznico ...). V nahrbtniku naj bo dovolj tekočine, nekaj hrane in kakšen pribolj-šek.
Obvezna oprema za ferate: plezalni pas, samovarovalni komplet, rokavice, čelada, pomožna vrvica, vponka z matico, čevlji z oprijemljivim podplatom, prva pomoč!
Prijave za izlet sprejemamo do torka, 19. 3. 2013, v času uradnih ur na sedežu društva ali na tel. 041 237 010, kjer so na voljo dodatne informacije. Ob prijavi je treba povedati ali se gre plezat ali po pohodniški poti in navesti morebitno manjkajočo opremo.
Strošek izleta je 35€.
Vrnitev bo predvidoma med 20. in 21. uro!
Izlet vodim Miran Ritonja.
PO SLOVENSKI IN ISTRSKI PLANINSKI POTI, v soboto in nedeljo, 6. in 7. aprila 2013
Planinarjenje in kolesarjenje po Istri
Istra sodi med najlepše pokrajine v Evropi. Njena lega ob Jadranskem morju in hribovita notranjost sta kot nalašč za planinarjenje in kolesarjenje. Naša pomladanska tura bo tokrat kombinirana tako za pohodnike kot kolesarje. Pohodnike bo pot vodila po Slovenski planinski poti na Slavnik ter po Istrski planinski poti, kolesarje pa prvi dan iz Kozine skozi Podgorje v Hrastovlje ter naprej do Strunjana, drugi dan pa po Hrvaški Istri do Novigrada.
Udeleženci izleta v Istro se zberemo v soboto, 6. aprila 2013, ob 6.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom odpeljali mimo Ljubljane do Kozine, kjer se bomo kolesarji podali na pot do Podgorja in naprej v Hrastovlje. Iz Hrastovelj bomo pot nadaljevali do Dekanov, od koder nas bo pot vodila po novi kolesarski poti, imenovani Parenza-na - Pot prijateljstva in zdravja proti Kopru. Prvi dan bomo kolesarili 3 do 4 ure in kolesarjenje končali v Strunjanu. Nastanili se bomo v hotelu Salinera v Strunjanu. Pohodniki se bomo iz Podgorja podali do Tumove koče na Slavniku, ki je zadnji tisočak pred morjem in kontrolna točka Slovenske planinske poti. Sestopili bomo do avtobusa ter se odpeljali v Strunjan.
V	nedeljo se bomo kolesarji in pohodniki po zajtrku podali z avtobusom v hrvaški del Istre. Kolesarji bomo kolesarili po Parenzani od Vižinade do Motovuna ter naprej po dolini reke Mirne vse do Novigrada, kjer bomo dosegli Jadransko morje. Kolesarjenje ta dan nam bo vzelo 3 do 4 ure. Pohodniki bomo ta dan planinarili po Istrski planinski poti na Hrvaškem. Popoldan pa sledi skupna vrnitev proti Ptuju.
Opremite se planinsko za hojo in ustrezno za kolesarjenje. Ustrezno je običajno kolo s priporočljivimi širokimi gumami za makadam in obvezna kolesarska čelada. Kolesarji in pohodniki potrebujemo obvezno za hrvaški del poti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
Hrana v hotelu je všteta v ceno izleta, sicer pa iz nahrbtnika.
Cena izleta vključuje prevoz s turističnim avtobusom, cestnine ter polpenzion v hotelu Salinera, namestitev v dvoposteljnih sobah (WC, TUŠ, TW) in znaša 69,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj do 22. marca 2013 oziroma do zasedbe 18 prostih mest za kolesarje in 18 prostih mest za pohodnike.
Vodila bova Uroš Vidovič in Ante Mlinarevič s sovodniki.
TK Maraton Ptuj	.
Na skupščini o delu v preteklosti in prihodnosti
Prejšnji petek je bila izpeljana skupščina Tekaškega kluba Maraton iz Ptuja, na kateri so se osredotočili na opravljeno delo v letu 2012 in tudi na izzive, ki jih čakajo v letu 2013.
Realizacija za lansko leto je pokazala, da so dobro izpeljali oba glavna dogodka, 11. ptujski triatlon in 21. ptujski mali maraton. Oba sta potekala v Termah Ptuj in v bližnji okolici in sta dobro uspela. Ob tem
so v posebni triatlonski sekciji izšolali trenerja triatlona, večkrat so se tekmovalci in rekreativci dobili na skupnih, predvsem plavalnih treningih in se udeleževali različnih tekmovanj. Posebej dobrodošla novost je bila, da je organizirane treninge triatlona začel izvajati Marko Rajh.
Ob triatloncih so bili zelo aktivni tudi tekači, ki so se udeleževali različnih tekmo-
vanj. Devetnajst članov se je udeležilo 74 tekmovanj, od tega 37 tekaških, 35 triatlonskih in dveh kolesarskih. Vsi člani so pred nastopi porabili veliko časa za priprave, na nekaterih so dosegali tudi solidne rezultate.
Tudi v letu 2013 imajo začrtanih kar nekaj organizacijskih, vadbenih in tudi tekmovalnih ciljev. 12. maja bodo pripravili 12. ptujski triatlon,
8. septembra 22. ptujski mali maraton, 23. junija pa bodo v sodelovanju z MO Ptuj organizirali osemurni tek četvork. Člani TK Maraton se bodo udeleževali različnih tekaških in triatlonskih tekmovanj. V zadnjih letih se na Ptuju povečuje zanimanje za triatlon (ta zajema plavanje, kolesarjenje in tek). V TK Maraton bodo veseli vsakega novega člana, ki lahko vadi rekreativno ali tekmovalno. Hkrati bodo vsakemu novemu članu tudi svetovali, kako naj se prične ukvarjati s triatlonom ali s katero od posameznih disciplin.
David Breznik
Bovling • Podjetniška liga
Kar štirikrat 7:1
Drugi krog v podjetniški ligi je prinesel nekaj presenetljivih izidov in visokih zmag (porazov). V derbiju kroga je ekipa Saška bar z daleč najboljšim ekipnim rezultatom (2907) povsem nadigrala branilce naslova prvakov VGP Drava. Podobno visoke zmage so zabeležile še ekipe MP Ptuj, Da-MoSS in Gostišče Iršič. Slednji - novinci v ligi - so obenem pripravili največje presenečenje kroga.
Med najboljšo deseterico posameznikov kroga so se uvr-
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Gregor Miložič (Saška bar) 779, 2. Zvonko Čer-ček (MP Ptuj) 771, 3. Marko Šamperl (Saška bar) 758, 4. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 756, 5. Miran Bu-ran (Elektro Maribor) 744,
6.	Stanko Jus (Talum) 715,
7.	Tadej Starčič (Saška bar) 700, 8. Tadej Vreže (Mestna občina Ptuj) 693, 9. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 690, 10. Monika Kolarič (Radio-Tednik Ptuj) 685.
stili kar trije igralci Saške, četrti je ostal tik za njo. Na vrhu je z dobrim rezultatom 779 pristal Gregor Miložič.
Rezultati 2. kroga: Gostišče Iršič - Radio-Tednik Ptuj 7:1, Elektro Maribor - Talum 4:4, DaMoSS - Boxmark Team 7:1, Mestna občina Ptuj - MP Ptuj 1:7, Tames - SKEI Ptuj 5:3, Saška bar - VGP Drava 7:1.
1. DAMOSS	2	2398	12	157,1
2. TALUM	2	2619	11	164,4
3. MP PTUJ	2	2671	11	163,1
4. GOSTIŠČE IRŠIČ	2	2553	11	158,5
5. VGP DRAVA	2	2518	9	161,8
6. TAMES	2	2513	9	158,6
7. SAŠKA BAR	1	2907	7	181,7
8. ELEKTRO MARIBOR 2		2552	7	155,2
9. RADIO-TEDNIK	2	2526	5	160,3
10. SKEI PTUJ	2	2321	4	146,1
11. MO PTUJ	1	2371	1	148,2
12. BOXMARK TEAM 2 2235 1 135,8
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1 Črtomir Goznik (Radio-Tednik), povprečje 195,9, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 194,8, 3. Marko Šamperl (Saška bar) 189,5, 4. Silvo Strauss (DaMoSS) 189,5, 5. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 178,1, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 177,1, 7. Tadej Starčič (Saška bar) 175, 8. Stanko Jus (Talum) 174,3, 9. Tadej Vreže (MO Ptuj) 173,3, 10. Miran Buran (Elektro Maribor) 169,3.
Pari 3. kroga (ponedeljek, 11. 3.): ob 17.30: Gostišče Iršič - Saška bar, Tames - MP Ptuj d. o. o.; ob 20.00: Boxmark Team - Mestna občina Ptuj, VGP Drava - Elektro Maribor, DaMoSS - Talum, SKEI Ptuj - Radio-Tednik Ptuj.
JM
Pikado
Nogomet
Turnir izenačen vse do konca
V petek, 1. 3., je bil v Baru Baza v Gomili veliki turnir v pikadu. Udeležba je bila zelo dobra, saj je pri moških nastopilo 20 parov, pri dekletih pa šest posameznic, od tega kar nekaj najboljših slovenskih igralcev. Turnir je bil zanimiv in izenačen vse do konca, saj so bile vse ekipe zelo močne. Pri moških je slavila dvojica Damjan Pilinger - Gorazd Kukovica, pri dekletih pa so prva tri mesta zasedle Marjetka Krajnc, Maja Ozmec in Karmen Vidovič.
UR
Foto: Osebni arhiv
Gorazd Kukovica, Marjetka Krajnc in Damjan Pilinger
Brda - Avto Rajh Ljutomer 1:0 (0:0)
AVTO RAJH LJUTOMER: Fajfar, Žinko, Kuzmanovski, Bertala-nič, Majerič, Munda, Kardinar, Šnajder, Jelen, Panič, Leben. Igrali so še: Kristl, Smolkovič, Oletič. Trener: Boštjan Zemljič.
Ljutomerčani so zaradi še vedno neprimernega igrišča v ŠRC Ljutomer ob koncu minulega tedna opravili priprave v Renčah. Tam so odigrali prijateljsko tekmo z domačo vrsto Brd, ki po jesenskem delu prvenstva v 3. SNL - zahod zaseda 3. mesto, ter izgubili z 0:1.
NŠ
Cilj Dornave je uvrstitev do 5. mesta
Nogometaši Dornave so v jesenskem delu prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj osvojili 10 točk, s čimer so zasedli 8. mesto. To je vsekakor manj, kot so pred prvenstvom pričakovali. So v nevarnih vodah izpada, saj jih od zadnjega mesta ločita samo dve točki. Na drugi strani so razlike majhne tudi do moštev pred njimi in jih do 4. mesta deli šest točk.
Drugi del prvenstva bo tako za njih zagotovo razburljiv. Trener Viktor Kokol je v sredo popeljal igralce na prvi trening, ob tem pa dejal: »Na razpolago imamo 16 nogometašev, naša želja pa je, da se najprej dobro pripravimo in potem temu primerno zaigramo. Na koncu bi si želeli uvrstitev do 5. mesta. Trenirali bomo štirikrat tedensko, do prvenstva po bomo odigrali pet pripravljalnih srečanj. Prvo bo že drugi teden, ko se bomo pomerili z Lovrencem.«
Danilo Klajnšek
Nogomet
Prlek Kramar odslej na Poljskem
Ljutomerčan Denis Kramar je iz slovenskega prvoligaša ND Mura 05 prestopil k štirikratnemu poljskemu prvaku Widzev Lodž. Pred podpisom pogodbe je prleški nogometaš mesec dni prebil na Poljskem in najprej opravil preizkušnjo pri ekipi Gornika, kjer pa se ni dogovoril za sodelovanje. Potem je srečo poizkusil še pri Widzev Lodzu, kjer mu je trener Radoslaw Mroczkowski dal priložnost na dveh pripravljalnih tekmah. »Obakrat smo zmagali, in kot kaže, sem igral po njihovem okusu, saj so mi ponudili podpis pogodbe,« je med kratkim obiskom svojih domačih v Ljutomeru pove-
dal Denis. Dejal je še, da so ga soigralci zelo dobro sprejeli, v ekipi so tudi trije igralci iz republik bivše skupne države - Hrvat in dva Črnogorca. Zelo zadovoljen je z izjemno vzorno organizacijo kluba, ki ni primerljiva z razmerami v slovenskem nogometu, liga pa je po njegovem prepričanju močnejša in kakovostnejša od 1. SNL. Na Poljskem nastopa veliko tujih igralcev, v prvoliga-ških klubih tudi Slovenci - Andraž Struna, Marko Šuler, Dalibor Stevanovič in Rok Elsner. In kakšno pogodbo je dobil v podpis? »Ponudili so mi polletno sodelovanje, ki se lahko podaljša še za eno leto. Upam,
da bom priložnost znal izkoristiti in delodajalce z dobro igro prepričati v dolgoročnejšo sklenitev pogodbe.«
Minulo soboto je bil odigran prvi krog spomladanskega dela poljskega prvoligaškega prvenstva. Kramarjev novi klub je proti lanskoletnim državnim prvakom, Slasku Wroclaw, izgubil (1:2), Denisa pa ni bilo v ekipi. Kot je dejal v telefonskem pogovoru, so bile minuli ponedeljek urejene vse papirnate formalnosti okrog njegovega prestopa, zato pričakuje svoj »krstni« nastop na poljski nogometni zelenici v naslednjem krogu.
NŠ
Foto: NŠ
Denis Kramar v opravi svojega novega kluba Widzev Lodz
16 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam
torek • 12. marca 2013
Ormož • Mladinski center že kmalu v novih prostorih
Delo počasi rodi sadove
Direktorica Mladinskega centra Ormož (MCO) Marijana Korotaj je povedala, da se je začelo vloženo delo MCO v zadnjih letih počasi obrestovati v odzivnosti in aktivnosti mladih. Na center so se tako začeli obračati mladi, ki im^jo ideje za delo in bi jih želeli realizirati v okviru MCO.
Ena izmed njih je Danica Job, ki je sestavila sklop delavnic za zaključne razrede osnovnih šol. Poimenovala jih je Delavnice za boljše otroštvo in jih preko MCO ponudila osnovnim šolam, dve šoli na širšem ormoškem območju pa sta se za njih tudi odločili. Delavnice Danica Job sama pripravi in tudi izvede, MCO pokrije le materialne stroške, ki pri tem nastanejo. Poleg nje se za sodelovanje trenutno dogovarjajo še z več absolventkami, je povedala Marijana Korotaj, ki opaža, da se na center precej obračajo tudi mladi iz občin Sv. Tomaž in Središče ob Dravi: „To je razvidno tudi iz podatkov o udeležencih na listah prisotnosti na različnih dejavnostih. Obe občini sta se odrekli soustanoviteljstva MCO, ker sta menili, da ga ne potrebujeta. Mladi pa očitno menijo drugače in v MCO njihove želje po ustvarjanju in sodelovanju ne zavračamo samo zaradi formalnih dejstev, presegli
smo lokalno zamejenost in jim dajemo enake možnosti kot Ormožanom, saj doma nimajo možnosti za delovanje."
Mladinska točka na Kogu
V MCO so ponosni tudi na odprtje mladinske točke na Kogu, kjer mladi z njihovo pomočjo naredijo nekaj sami zase. Na njih se je namreč obrnila neformalna skupina mladih iz Koga, ki nimajo veliko možnosti, da bi se družili v prostoru, ki ni gostilna. Po posredovanju krajevne skupnosti so v MCO ocenili, da je skupina primerna, da se oblikuje v mladinsko točko, ki bo oblikovala svoj program in ga zapolnila s filmskimi večeri, predavanji, delavnicami. Krajevna skupnost je imela prav tako veliko posluha za svoje mlade krajane in jim je odstopila kletni prostor, ki so si ga mladi z veliko prostovoljnega dela že počistili, zabetonira-li tlake, očistili in premazali
Foto: Viki Ivanuša
Marijana Korotaj je trenutno edina zaposlena na MCO, zato si želi zlasti od odprtja novih prostorov v maju pomoč v obliki javnih del, saj bi tako lahko mladim nudili usluge pravega dnevnega centra.
oboke, uredili gretje ter opremili. Skupina pobudnikov je štela kakšnih 15 članov, sedaj pa jih je že 40. Marijani Koro-taj se zdi pomembno tudi to, da so na dveh sestankih sprejeli pravila obnašanja, pravice in dolžnosti ter predebatirali vse pomisleke. Imenovali so vodjo skupine, skrbijo pa tudi za evidenco prisotnosti
in vsebino dogajanja. Direktorica upa, da bo mladinska točka na Kogu lahko služila kot primer dobre prakse, ki bi ga lahko uvedli v bolj oddaljenih krajih občine.
Sicer pa se v MCO že pripravljajo na selitev v nove prostore v gradu, kjer bodo povsem drugačni pogoji za delovanje. Na voljo bodo ime-
li tri prostore, tudi prostor, v katerem se bodo mladi lahko družili in se zadrževali, kar bo gotovo pripomoglo k temu, da se bodo bolj identificirali z MCO. Po letih delovanja bodo končno imeli tudi svoj prostor za številne prireditve in ne bodo več gostovali povsod po Ormožu. Kot je povedala Marijana Korotaj, je želela, da bi nove prostore odprli kot dnevi prostor za ves dan, vendar bi za to potrebovali dva zaposlena. Letos so sredstva za javna dela pošla zelo hitro in tako je ostala sama in vsaj na začetku dnevnega centra ne bo mogoče organizirati.
Bili pa so uspešni na razpisu za Usposabljanje na delovnem mestu, v okviru katerega bodo za dva meseca dobili pomoč ene osebe. V tem času načrtujejo narediti analizo oziroma evalvacijo dejavnosti MCO v okolju. Zanimala jih bo prepoznavnost, zadovoljstvo ciljnih skupin in želje, ki jih imajo mladi, da bi se jim v prihodnosti s svojo dejavnostjo še bolj približali.
Programsko še bogatejši
Programski del delovanja centra je zelo obsežen, večino denarja zanj pa si pridobijo iz razpisov, saj občina financira le denar za plačo zaposlene in del materialnih stroškov. Oko-
lje jih pozna kot soorganizator-je priljubljenega OFAK-festiva-la in gledališkega abonmaja. Sami pa organizirajo sklopa zelo kakovostnih in zanimivih predavanj Pravljično starševstvo in Brez dlake na jeziku. Pri potopisnih predavanjih se v zadnjem času opirajo zlasti na domače popotnike, ki po navadi pritegnejo še več obiskovalcev. Mladim nudijo skozi vse leto različna brezplačna izobraževanja in delavnice. Vsako leto pridobijo tudi sredstva za mladinske pobude, iz katerih so doslej financirali ureditev skate parka in izdajo brošure Ne morem - zmorem. Letos so uspešno speljali skozi razpisne pogoje projekt Poezija nas druži in dobili sredstva za druženje različnih generacij, ki jim je skupno konzumiranje ali ustvarjanje poezije. Trenutno poteka tudi literarna šola, s prostovoljci pa se vključujejo v institucije, ki jih razveselijo s prebiranjem literature, največkrat pravljic na OŠ Stanka Vraza, pa tudi v VDC-ju in CSO-ju. Letošnje evropsko leto državljanov bodo obeležili z ozavešča-njem možnosti, ki jih mladim to državljanstvo nudi. V načrtu pa imajo tudi zelo koristne delavnice, v katerih bodo mladi pridobili kompetence za organiziranje prireditev in za izvedbo projektov.
Viki Ivanuša
Ptuj • Zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark
Skrb za izobraževanje in ohranjanje pozitivizma
V sejni sobi Šolskega centra Ptuj je bil 1. marca zbor članov Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice. Na njem so pregledali delo in finančno poslovanje v letu 2012 ter sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos.
Klub ima 42 članic in enega člana, v letu 2012 so pridobili eno članico, zaradi neplačane članarine, ta ostaja 20 evrov za člana in 10 evrov za upokojence, pa bodo morali izključiti dva člana. Petkovega zbora so se ob članih udeležile tudi predstavnice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. V poročilu o delu v letu 2012 je predsednica Martina Jako-mini izpostavila glavne aktivnosti kluba na področju uveljavljanja poklica tajnice, poslovne sekretarke in poslovne asistentke ter izobraževanja in izpopolnjevanja na različnih področjih, ki je potekalo na delavnicah in seminarjih.
Testiranja za poslovno asistentko/tajnico leta se je prijavil Aleš Lešnik, ki je ponovno pridobil certifikat preizkušeni tajnik. Na delavnici Sprostitveni ples so pridobili uporabna znanja za vsakodnevno soočanje s stresom na področju dela, doma, izobraževanja, osebne rasti in medsebojnih odnosov. Spoznali smo, da lahko življenje postane eno veliko igrišče, ki prinaša zadovoljstvo, osebno rast in nas navdihuje, je povedala Martina Jakomini. Delavnico je vodila članica Kluba
Suzana Petek. Nekaj članov kluba se je udeležilo seminarja v Portorožu, novembra pa seminarja o tem, kaj mora vedeti dobra tajnica. Novembra so izvedli tudi seminar na temo Sanjski odnosi v resničnem svetu, ki je bil namenjen vzpostavljanju kakovostnejših
razmerij z drugimi, doma, na delovnem mestu, v šoli, med prijatelji. Že ustaljena oblika dela so mesečni sestanki ob kavici, kjer teče tudi beseda o sprotnem delu v klubu. Na enem od lanskih srečanj ob kavici so se seznanili z osnovami ličenja. Kot je povedala
predsednica, pa v Klubu veliko pozornost posvečajo tudi humanitarnemu delu, lani so zbirali zamaške za Roka, brez tajnic pa ne gre tudi na Poli maratonu. Na 10. jubilejnem Poli maratonu so slovenske tajnice in poslovne sekretarke sestavile tretjo najštevilčnejšo
ekipo. To je že njihov peti pokal za številčno udeležbo na tem največjem rekreativnem kolesarskem dogodku v Sloveniji. Pozitivno vzdušje pri delu pa ohranjajo tudi z izleti, družabnimi dogodki, obiski kulturnih in drugih prireditev, druženju s člani drugih
klubov, zadnji konec tedna v maju pa je posvečen srečanju vseh članov kluba, na katerem nazdravijo vsem tistim, ki so v preteklem letu praznovali okroglo obletnico in tistemu, ki je zbral pogum za udeležbo na testiranju za tajnico leta. Letošnji program dela obsega 15 temeljnih točk, ki jih bodo po potrebi dopolnjevale. Tudi letos bodo največ časa namenili izobraževanju, je povedala predsednica Martina Jakomini. Seznanili se bodo z novostmi zakonov o delovnih razmerjih ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, organizirali predavanje o zdravi prehrani, se udeleževali seminarjev, ki jih bodo organizirale nevladne organizacije Podravja in podobno. Nadaljevali bodo s srečanji ob kavici in se udeleževali vseh akcij, ki bodo organizirane v sklopu Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije. Skušali bodo pridobiti nove člane, predvsem mlajše, kot tudi kakšnega donatorja, da bodo lažje izpeljali zastavljeni program dela, s članarino pridobljena sredstva so premalo. Udeleževali pa se bodo tudi krvodajalskih akcij.
MG
torek • 12. marca 2013
Zanimivosti, kronika
ŠtajerskiTEBHlK 17
Piše: Uroš Žajdela • Madeira - svojstven svet (1.)
Spoznajmo Madeiro
Le 400 kilometrov od afriške obale,1000 kilometrov od Lizbone ter 3100 kilometrov od Ptuja sta Joao Zarco in Te-ixeire pod pokroviteljstvom in mentorstvom ter ustreznimi usmeritvami famoznega portugalskega osvajalca Henrija Navigatorja odkrila Madeiro.
Piše se leto 1418. V močni nevihti portugalsko ladjevje, sicer na poti ob zahodni afriški obali, izgubi sposobnost navigacije in atlantski tok omogoči odkritje Porta Santa. Čudovita peščena plaža. Veselje, da so preživeli, iz dneva v dan bolj omejuje pogled na grozeče temne oblake, izza katerih se bohoti pogled na mogočne in našpičene vulkanske vrhove. Beseda o peklenskem požiralniku podtalnega sveta znamenitega Luciferja se nezadržno širi. Strah se je umestil v kosti pomorščakov.
Portugalci se vrnejo v Lizbono. Beseda o odkritju pekla se hitro širi po Portugalski. Vendar Henri Navigator ponovno opogumi Zarca in Teixeira za izplutje v smeri »pekla«. Piše se leto 1419. Portugalsko ladjevje se zasidra na Porto San-tu. Pomorščaki, vsekakor pod vplivom ideje o obstoju pekla, ki bo pogoltnil celotno ladjevje in pogubil vsakega izmed njih, preživljajo težke dneve in ure do izplutja v smeri grozovitih oblakov. Le nekaj pomorščakov se opogumi. Ladja z Zarcom od-
pluje. Kar predstavljati si je mogoče njihov strah. Nenazadnje, kdo pa želi pluti v pekel?
Vendarle se je Madeira kmalu predstavila kot izjemen otok presežkov, ki že od trenutka Zarcovih prvih korakov na madeirski zemlji predstavlja svojstven svet, vsekakor prej nebesa kot pekel. Sprva zaradi ogromnih količin vodne zaloge in izredno prijetnih temperatur za gojenje vseh vrst sadja in zelenjave, zlasti sladkornega trsa in vinske trte, danes pa je Madeira z več kot 3 milijoni turistov na letni ravni fantastičen celoletni oddih. Edina težava otoka je v pomanjkanju prvovrstnih in drugovrstnih plaž, tudi tretjevrstnih je le za odtenek. Zanje je treba na sosednji, 45 kilometrov oddajen in geološko precej starejši otok Porto Santo. Razen plaž pa Madeira ponuja vse, kar ti srce poželi. Pa še mnogo več.
Po štirih urah prijetnega letalskega spanca me nenadoma zbudijo vzdihujoči glasovi s sosednjih sedežev. Vsi se sklanjajo k bližnjim letalskim oknom. Ali nas napadajo teroristi? Še sam se zagrebem za tistih nekaj centimetrov vidnega polja. Presunljivo. Letimo le nekaj deset metrov nad fantastičnimi klifi, ki se bohotijo v nepregledni množici barv. Kje za vraga je fotoaparat, bentim, medtem ko vsi veselo pritiskajo na spro-
Foto: Uroš Zajdela
Tržnica v Funchalu ponuja ribje specialitete, pri čemer prednjačijo espade (globokomorski meči), kar je sicer ena izmed kulinaričnih specialitet na Madeiri.
Foto: Uroš Zajdela
Mednarodno letališče na Madeiri je res svojstveno, saj je dobršen del vzletno-pristajalne steze na podpornih stebrih.
Foto: Uroš Zajdela
Najrazličnejše sadje na tržnici v Funchalu. Vse menda izvira z Madeire.
žilce. Razpoloženje se kmalu spremeni ob sunku vetra tik pred pristankom, ki nas malo ponese v območje turbulence. Le nekaj metrov nad pristajalno stezo se začne letalo precej nagibati. Malo adrenalina. Mnogi se že križajo in molijo. Pristanemo skorajda z lahkoto. Gromko ploskanje premaga neprijetno tišino. Čas je za avanturo.
Madeira presune že zaradi samega letališča, saj je del pri-
Pogled na mogočen naravni amfiteater funchalskega zaliva
Foto: Uroš Zajdelas
stajalno-vzletne steze na nekaj desetmetrskih stebrih. Med pristajanjem se nehote pojavi občutek pretirane bližine morja. Tovrstno letališče najdemo le še na peščici destinacij po svetu.
Funchal
Če želiš biti na Madeiri vsaj delno v "dogajanju", je optimalna rešitev dobrih 18 kilometrov od letališča oddaljena prestolnica Funchal, edino »živo« mesto na otoku, saj so preostala mesta precej zaspana in le še bled odsev nekdanje več kot očitne veličine. Mladi se selijo s trebuhom za kruhom v bližino Funchala, kjer so osrednje turistične kapacitete in posledično tudi možnost zaposlitve.
Funchal je ime dobil po koro-maču (portugalski izraz), saj je bil v času prve večje naselitve, okrog leta 1421, zaliv v dobršni meri ogromen pašnik koroma-ča. Danes je podoba precej drugačna, saj namesto koromača funchalski amfiteater zasedajo stanovanjska naselja, namesto prečudovitega vulkanskega zaliva se bohoti mogočno pristanišče. Nekaj pa se vendarle ni spremenilo, in sicer dih je-majoči pogledi na bližnje otoke Desertas, vulkanske hribe in mogočen naravni amfiteater, ki vertikalno presega nadmorsko višino 1000 metrov.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 12. marec
Danes goduje Gregor.
1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino dunajske univerze.
1912 je ameriški kapitan Albert Berry opravil prvi skok s padalom iz letala.
1930 je odšel indijski bojevnik za neodvisnost Mahatma Gandhi s skupino najzvestejših privržencev na solni pohod. 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo.
1945 je v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen umrla Ana Frank, deklica, ki seje med okupacijo Nizozemske z družino skrivala na podstrešju in med tem pisala dnevnik. 2001 so princ Aleksander Karadordevič in člani njegove družine dobili listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva. 2003 sta ostrostrelca iz vladne palače na Nemanjevi ulici ubila 51-letnega srbskega premiera Zorana Bindiča. Sreda, 13. marec Danes goduje Kristina.
1781 je nemški opazovalec zvezd William Herschel odkril planet Uran.
1928 je pri Los Angelesu v ZDA popustil velikanski jez. Umrlo je 400 ljudi.
1969 je začela veljati konvencija o odpravi vseh razlik rasnega razlikovanja.
1979 so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku, ki je sčasoma postala današnji evro. 1990 so vSZ odpravili z ustavo določeno vodilno vlogo Komunistične partije.
2001 so potrdili v Franciji prvi primer slinavke in parkljevke v celinski Evropi.
Četrtek, 14. marec
Danes goduje Matilda.
1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši, ki je
skladal predvsem polke in koračnice.
1823 seje rodil francoski pesnik Theodore Banville.
1835 se je rodil italijanski astronom in senator Giovanni Virginio
Schiaparelli, ki je s poročili o skupinah ravnih črt na Marsu povzročil
ugibanje o morebitnem obstoju življenja na tem planetu.
1847 seje rodil brazilski romantični pesnik Antonio de Castro Alves,
ki so mu zaradi naklonjenosti abolicionizmu nadeli vzdevek Pesnik
sužnjev.
1854 se je rodil nemški bakteriolog, utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Erlich.
1879 se je rodil v Ulmu židovskim staršem nemško-ameriški fizik Albert Einstein, ki velja za največjega fizika po Isaacu Newtonu. Petek, 15. marec Danes goduje Klemen.
Danes je svetovni dan potrošnikov.
587 pr. n. š. je babilonski kralj Nebukadnezar zavzel Jeruzalem. Ba-bilonci so do temeljev porušili Salamonov tempelj, okoli 120.000 prebivalcev pa odpeljali v suženjstvo.
44 pr. n. š. so ubili rimskega vojskovodjo in diktatorja Gaja Julija Cezarja.
1856 Hara Takaši, japonski politik, ministrski predsednik v letih 1918 in 1921, ki je v politično življenje na Japonskem kot temeljno institucijo uvedel politično stranko.
1867 je nova ogrska vlada pod vodstvom grofa Gyule Andrassyja prisegla zvestobo cesarju Francu Jožefu I. S tem so se končala pogajanja o poravnavi med Avstrijo in Ogrsko. 1895 je v gledališču v Neaplju prvič javno nastopil devetnajstletni Enrico Caruso.
1930 so vSZ so uradno prepovedali zapiranje cerkva. Tako je Stalin začasno popustil s preganjanjem ruske pravoslavne cerkve. 1936 je človek prvič poletel na smučeh čez 100 m. To je dosegel v Planici avstrijski skakalec Sepp Bradi s 101 metrom. Sobota, 16. marec Danes goduje Hilarij.
1521 je portugalski pomorščak Magellan odkril Filipinsko otočje. 1750 se je rodila nemška astronomka Lukretia Karolina Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic. Bila je sestra prav tako slavnega Fredericka Herschla.
1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros, znan po svojem ciklu o Napoleonovih junaštvih.
1789 se je rodil se je nemški fizik Georg Ohm. Njegovo največje odkritje je zakon, po katerem je jakost toka skozi prevodnik sorazmerna z razliko napetosti in obratno sorazmerna z upornostjo. 1878 se je rodil šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Leta 1925 je postal iranski šah in prenovil Iran. Nedelja, 17. marec Danes goduje Jerica.
180 je nekje ob Donavi med svojimi vojaki po enem tednu bolezni za kugo umrl rimski cesar Mark Avrelij. Bil je na enem izmed svojih pohodov proti barbarom.
1782je umrl švicarski matematik Daniel Bernoulli. Rodil seje 9. februarja 1700. Raziskoval je zvezo med tlakom in hitrostjo gibajočih se tekočin.
1785	seje rodil italijanski romantični pesnik in pisatelj Alessandro Manzoni.
1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler.
1894 se je rodil sovjetski državnik Nikita Sergejevič Hruščov. Umrl je 11. septembra 1971. Ponedeljek, 18. marec Danes goduje Edvard.
1786	se je rodil angleški amaterski optik Joseph Jackson Uster, kije izpopolnil leče v objektivu mikroskopa in ta instrument povzdignil v resno znanstveno orodje.
1798 se je rodil ameriški politični filozof in pravnik Francis Lieber, najbolj znan po »vojnih zakonih«, na podlagi katerih so pozneje nastale konvencije o bojevanju.
1844 seje rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. 1858 seje rodil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel. 1903 je francoska vlada razpustila vse cerkvene redove.
18 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 12. marca 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Zima še miga z repom, a ne za dolgo
Sončne in topel teden nas je zvabil na prosto, žal mu je sledil še en mrzel val. Upamo, da je res zadnji in da tako moker začetek leta ni predhodnica mokrega poletja. Čeprav vročina lanskega poletja ni bila prijetna in je suša naredila veliko škode, pa je vendarle veliko lažje zelenjavo pridelovati v suhem poletju kakor pa takrat, ko je vlage preveč.
Foto: Miša Pušenjak
Pisane navadne primule Primula vulgaris so zavzele naša srca.
Vendar bomo danes več govorili o cvetlicah kakor o zelenjavi, saj je zemlja na vrtu žal še mokra, in če bo vremenska napoved za teden pred nami držala, bo dež še dodatno omočil napito zemljo.
Spomladanski prazniki -veliko darilo za vrtnarje
Valentinovo, 8. marec, sledi pa še materinski dan so dobrodošli prazniki, ko se naše police obogatijo s cvetočimi lepoticami. Vse smo jih vesele, žal pa potem včasih sledi razočaranje, saj vedno vseh ne moremo ohraniti za naprej.
To je tudi res, saj mnoge res zahtevajo predvsem rastišče na prostem, zato jih v blokih ne boste obdržali. Lahko pa jim podaljšate življenjsko dobo, če jih postavite na prosto.
Primule ali trobentice
Med najpriljubljenejša cvetoča darila sodijo trobentice ali primule. V preteklih letih smo se srečevali predvsem z navadno Primulo vulgaris. Ta bogato cvetoča lončnica različnih barv je v bistvu samo žlahtnejša različica naše travniške trobentice. Zato cveti v kratkem dnevu pomladi in pogosto, če ji damo ugodne razmere, tudi v jeseni.
Zelo težko jo je obdržati cvetočo v stanovanju. Zato vse, ki imate to možnost, te pisano cvetoče lepotice presadite ali samo postavite kar takoj ven, na prosto. Ne bodo pomrznile, samo njihovo cvetenje boste precej podaljšale. Zelo lepo z njimi prinesete pomlad v jesenska korita in posode, ki trenutno zaradi zime niso
najbolj žive in pisane. Boste videli, ena sama trobentica poživi celotno zasaditev.
Večina vas sicer že ve, mogoče pa bo komu le prišlo še prav, če povemo, da so te trobentice trajnice. Presajene na vrt lahko cvetijo kar veliko pomladi. Potrebujejo prostor, kjer je spomladi sonce, poleti pa senca. V takih razmerah rastejo tudi njihove divje sorodnice. Če bo prostor zračen in jih čez poletje ne bodo prerasle druge rastline, pogosto v jeseni po-
novno zacvetijo. Vsekakor pa so zelo lepe spet pomladi. Še nekaj je pomembno: trobentice so rastline suhih rastišč, zato je treba paziti, da jih ne posadimo tja, kjer je veliko vlage.
Če jih vendarle želite postaviti v stanovanje, vedite, da pri temperaturah, pri katerih ste mnogi navajeni živeti, to je nad 20 oC, ne bodo dolgo cvetele. Idealen prostor je tak, ki ni toplejši od 15 oC, je zelo svetel, vendar ne sončen. Pripekanje sončnih žarkov namreč skrajša cvetenje. Ne smejo se izsušiti, vendar jih zalivamo zelo zmerno. Ravno letos opažam, da so jih nekateri vrtnarji sadili v substrate, ki se izredno hitro izsušujejo. Zato bodite še pozor-nejši: zalivamo večkrat z manjšimi količinami vode. Ko odcvetijo, jih pa podarite komu, ki ima vrt, in mu bodo cvetele tudi več let.
Vračajo se trobentice naših babic
Še nekaj me letos zelo veseli. Tudi sama sem za darilo dobila dve lepi stari trobentici Primula obconica ali sobni trobentici. Te so krasile že okna naših babic. Še enostavnejše so in bolje uspejo v notranjih prostorih. So manj občutljive od pisanih sorodnic. Vendar kljub temu ne marajo direktnih sončnih žarkov, zelo toplih prostorov in preveč zalivanja.
Zahtevajo veliko svetlobe, vendar jih lahko postavite tudi v senčnejše kotičke svojega stanovanja. Najbolje uspevajo na vzhodnih in severnih oknih, na južnih ali povsem zahodnih pa bodo hitro prenehale cveteti. Tudi na prostem bodo lepe, žal pa niso trajnice kakor njihove prej opisane sorodnice. Zima jih vzame. Vendar jih brez težav ohranimo v stanovanjih. Najbolje se počutijo v kopalnici, če je v njej dovolj svetlobe. Ko ne cvetijo, je ne potrebujejo veliko.
Foto: Miša Pušenjak
Stara sobna primula (Primula obconica) se vrača.
Foto: Miša Pušenjak
Tako lahko trobentice popestrijo spomladanska korita.
V času cvetenja jih lahko dognojujete, uporabite gnojila za cvetoče rastline. Po cvetenju jih presadimo v samo za eno številko večji lonček, v naslednjih letih pa samo dodamo ali zamenjamo zemljo. Zanje so najprimernejši kupljeni substrati, saj bolje uspevajo v zemlji z veliko šote in organske snovi.
Žal te trobentice niso močnih in pisanih barv. Vendar jih je veliko lažje obdržati in cvetijo več let tudi v stanovanjih. Zato so primernejše za tiste, ki nimate vrta, kamor bi poleti presadile pisane navadne trobentice.
Orhideje še vedno najpriljubljenejše
Že nekaj let so najpriljubljenejša cvetoča darila orhideje. Nekako se jih ne naveličamo, predvsem verjetno zato, ker zelo rade ponovno zacvetijo.
Ko dobimo novo članico svoje družine, jo obvezno za mesec ali dva postavite ločeno od ostalih sobnih lepotic. Zelo pogosto namreč z njimi pridejo k nam tudi slepi potniki - škodljivci. To so kaparji in ščitaste uši. Kapar je majhna žuželka, ki se obda s trdim, rjavim pokrovom. Najdemo ga na vseh rastlinah, predvsem na listnih žilah. Najprej opazimo mastne, svetleče madeže na listih. V tem primeru preglejte spodnje strani listov, saj jih tam najprej najdemo. Sprva so rumenkasti in dokaj ploščati. Zlahka jih odstranimo z nohtom. Vendar to ne zadošča. Mesta, kjer smo jih našli, je treba očistiti z alkoholom. Vendar je to treba ponoviti večkrat. Običajno je takšno odstranjevanje dolgotrajno, zamudno in tečno. Zato poskrbite, da bo nova rastlina nekaj časa ločena od drugih.
Drugi pogost škodljivec na orhidejah je šči-tasta, vatasta uš. Tudi ta je mojster skrivanja in jo opazimo zelo pozno. Pojavi se v obliki majhnih, vatastih kosmov na listih, steblih in celo koreninah rastlin. Ko te bele kupčke stisnemo, se iz njih pocedi. Tudi njih lahko zatiramo z vaticami, namočenimi v alkohol; postopek ponavljamo v tedenskih razmakih.
Žal izmed domačih pripravkov, ki jih lahko naredimo sami, nobeden ne bo deloval na ta dva škodljivca, saj sta se oba obdala z zelo močnim ščitom. Treba bo iti v trgovino. Tam dobimo oljne pripravke, narejeni iz olja oljne ogrščice ali parafinskega olja. Več različnih imen imajo. S temi pripravki je treba dobro omočiti celo rastlino, spodnje strani listov, steblo in celo korenino. Žal se pogosto zgodi, da se zaradi teh pripravkov posušijo cvetovi in popki. Ponovimo vsaj trikrat v tedenskem razmaku, tudi če ne vidimo več škodljivca. Ti pripravki niso strupeni, nevarni in jih lahko uporabimo tudi v zaprtih prostorih. Insektici-de pa uporabite šele takrat, ko boste orhideje lahko prestavili na prosto.
Orhideje zahtevajo veliko svetlobe, ne marajo pa direktnih sončnih žarkov. Zahtevajo visoko zračno vlago, zato so v posebnih okrasnih lončkih. So višji in imajo poseben rob, na katerem se ustavijo ločki z rastlinami, zato je lahko na dnu posode voda, ki ustvarja lokalno visoko vlago v zraku. Izkoristite to, a pazite, da ne bo vode preveč. Lonček z rastlino in koreninami ne sme stati v vodi.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Homeopatija in sezonske bolezni (3)
Boleče žrelo in angina
Pri bolečem žrelu je treba vedeti, kakšne barve je žrelo (živo rdeče, roza), ali so prisotne gnojne obloge, ali ima oseba zadah iz ust, ali je žrelo vlažno ali suho, kakšni napitki izboljšajo občutek v žrelu, ali je oseba žejna, kakšna je bolečina (zbadajoča ali pekoča), dobro je tudi, če lahko lokaliziramo bolečino (desna ali leva stran).
Prvo zdravilo izbire je Mercu-rius - grlo je rdeče in vlažno, prisotno je slinjenje, bele obloge in zadah iz ust. Beladona - pekoča bolečina, rdeče grlo, oseba je zelo žejna. Če je grlo roza barve, uporabimo Apis - bolečina je žgoča, vroča, skeleča, osebi paše pitje hladnih pijač, čeprav ni žejna. Za t. i. rdečo angino imamo na voljo še Lachesis, Lycopo-dium (razlikujeta se predvsem na lokalizacijo bolečine; leva ali desna stran).
Pri že prisotnih belih oblogah pa imamo poleg Mercuriusa na voljo še Hepar sulfur - občutek kepe v grlu. Če so prisotni še znaki sinusitisa, pa Kalii bicro-micum (zdravilo izbire pri sinu-sitisu). Arniko uporabimo, ko je boleče žrelo posledica »kričanja« oz. posledica »veliko govorjenja« (preobremenjenost glasilk).
Mišičnoskeletne bolečine
Pri veliki večini respiratornih bolezni je prisotna vročina. Vročina je običajno prvi odziv na okužbo, zato ne pove veliko, za katero
bolezen gre. Pri vročini gledamo, kako je nastala (nenadoma, kot posledica mrzlega in suhega vremena) Aconitum - običajno ga uporabljamo na samem začetku bolezni, ko zaznamo, da se bo nekaj »zgodilo« ali se je zgodilo zelo nenadoma. Če je temperatura zelo povišana in je prisotno že znojenje ter rdeč obraz, je zdravilo prve izbire Beladona. Pri srednje povišani temperaturi, ki se razvija počasi (razlika od preostalih dveh), kjer se izmenjujeta rdečica in bledica obraza, je zdravilo izbora Ferrum phospo-ricum. Chamomilo uporabimo pri vročini, ki je posledica rasti zob. Taki otroci so zelo nemirni, razdražljivi, pravimo, da jim gre vse na »živce«. Tak bolnik je zelo žejen in se zelo poti v glavo. Gel-semium je primeren pri vročini, ki se razvija počasi kot npr. posledica virusnega obolenja (zdravilo za drugo fazo gripe). Vročina narašča počasi, a vztrajno, prisotne so močne bolečine. Če je vročina posledica zastrupitve s hrano in je prisotno bruhanje z drisko, uporabimo Arsenicum album. Pri vročini, kjer so prisotne sočasno še mišičnoskeletne bolečine, oseba je zelo žejna in se zelo znoji, gibanje pa stanje še poslabša, lahko uporabimo Bryonio. Če pa gibanje stanje izboljša in se oseba po razgibavanju in jutranji okorelosti počuti boljše, pa uporabimo Rhus tox. Apis se lahko uporablja pri vročini, ki nastane zelo hitro kot posledica vnetja ali
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
če je bila oseba predolgo na soncu (npr. sončarica).
Kaj pa sinusitis?
Nahod se pogosto razvije v vnetja obnosnih votlin. Simptomi so zamašen nos, povečano izločanje rumeno-zelenega gnoja, občutek pritiska v predelu sinusov. Značilna bolečina, lahko je prisotna tudi vročina. Zdravila so Kalii bichromicum (zdravilo prvega izbora, izcedek iz nosu je zelen, vlečljiv in ponoči zateka po notranji strani žrela navzdol), Pulsatilla (izcedek iz nosu je spremenljiv, ponoči se nos zamaši, skozi dan pa se voden izcedek izmenjuje z rahlo belim izcedkom; Hepar sulfur (gnojen rumen izcedek, zelo smrdeč, z vonjem po siru), Mercurius (poleg gnojnega izcedka so prisotne še bele obloge na jeziku, smrdeč zadah iz ust, slinjenje, potenje v glavo predvsem ponoči; Arseni-cum album (voden nosni izcedek, kihanje), Belladonna ...
Smiljana Markež, mag. farm.
torek • 12. marca 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
L
http://www.bonnietyler.com/
S svetovne
glasbene
scene
Britanski BBC je pred dnevi tudi uradno potrdil, da bo Veliko Britanijo na letošnjem Eurosongu zastopala Bonnie Tyler. Skladbo z naslovom Believe In Me so napisali Desmond Child, Lauren Christy in Christopher Braide, pod produkcijo pa se je podpisal David Huff. Bonnie Tyler se je med velika svetovna glasbena imena vpisala z nekaterimi velikimi uspešnicami, kot so Holding Out For A Hero, Total Eclipse Of The Heart in It's a Heartache. Gostiteljica letošnjega Eurosonga je
Bonnie Tyler
lanskoletna zmagovalka Švedska. Veliki finale bo potekal 18. maja, Slovenija pa se bo s svojo predstavnico Hannah Mancini za vstop v finalni večer potegovala 14. maja v družbi; Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Danske, Nizozemske, Avstrije, Estonije, Rusije, Litve, Belorusije, Cipra, Belgije in Moldavije.
Legendarna britanska hard rock zasedba Deep Purple je
pred dnevi izdala, da se v oktobru podaja na veliko glasbeno turnejo po Veliki Britaniji. V okviru turneje, na kateri bodo promovirali prihajajoči novi studijski album, bodo nastopili v Manchestru, Glasgowu, Bir-minghamu in Londonu. Album, na katerem bo 11 skladb, bo nosil ime Now What?! Producent novega izdelka je bil slavni Bob Ezrin. Skupina Deep Purple je svoj zadnji studijski album Rapture Of The Deep objavila leta 2005.
Legendarni pevec in eden izmed najboljših svetovnih kitaristov Eric Clapton je v intervjuju za revijo Rolling Stone napovedal, da obstaja velika verjetnost, da bo leta 2015 končal s svojimi nastopi na velikih koncertnih turnejah. Ob tem je še dejal, da nima težav s samimi nastopi, največ energije mu vzamejo dolga naporna potovanja. Eric Clapton naj bi ravno danes na trgovske police poslal svoj novi studijski album Old Sock, na katerem sodeluje
tudi Paul McCartney.
Ameriška rock skupina Iggy and The Stooges je pred dnevi predstavila novo skladbo z naslovom Burn, ki bo utirala pot njihovemu novemu albumu Ready To Die. Zadnji studijski album omenjene zasedbe je nosil ime The Weirdnes in je izšel leta 2007- Skupina Iggy and The Stooges je v dolgih letih svojega delovanja igrala v različnih zasedbah, danes pa skupina igra v naslednji sestavi Iggy Pop (vokal), James Williamson (kitara), Scott Asheton (bobni) in basist Mike Watt, ki je v letu 2009 zamenjal preminulega Rona Ashetona.
®@®
Popularni 32-letni ameriški pevec Justin Timberlake se je
prejšnji teden s svojim aktualnim singlom Mirrors zavihtel na prvo mesto uradne britanske glasbene lestvice. Omenjena skladba prihaja z njegovega tretjega studijskega albuma 20/20 Experience, ki naj bi izšel konec tega meseca. Skladba Mirrors je njegova druga skladba po skladbi SexyBack iz leta 2006, ki se je uspela prebiti na prvo mesto glasbene lestvice v Veliki Britaniji. V poletnih mesecih pa se bo Justin Timberlake skupaj z Jay-Z odpravil na turnejo po ZDA in Kanadi, v okviru katere bosta obiskala 12 mest.
®®®
Na svetovno glasbeno sceno se po šestih letih premora z novim samostojnim studijskim albumom vrača britanska pop pevka Alison Moyet. Prvi singel novega albuma, ki naj bi izšel v naslednjih mesecih, bo nosil naslov When I Was Your Girl. Producent njenega novega studijskega izdelka je znani Guy Siggworth, ki je v preteklosti že sodeloval s številnimi popularnimi pevkami, kot so Madonna, Bjork in Robyn. Alison Moyet je svoj zadnji album The Turn izdala leta 2007, ljubitelji glasbe pa se je gotovo spomnite iz znanega electro pop dueta Yazoo, ki je bil na vrhu popularnosti v zlatih osemdesetih prejšnjega stoletja.
®®®
V glasbenih prodajalnah je že na voljo novi studijski album Girl Who Got Away priljubljene britanske pevke Dido. Producent novega albuma je bil tudi tokrat njen brat Rollo Armstrong. Dido je novo zgoščenko napovedala že v januarju, ko je objavila prvi singel z naslovom No Freedom, za katerega je posnela tudi že videospot. Zadnji studijski album Safe Trip Home je Dido izdala pred štirimi leti, glasbeno občinstvo, pa je doslej najbolj navdušila z albumom No Angel. Pohvali pa se lahko tudi s podatkom, da je v svoji dosedanji karieri po celem svetu prodala že več kot 29 milijonov albumov.
Janko Bezjak
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	HARLEM SHAKE - BAAUER
2.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS ft. WANZ
3.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MIRRORS - JUSTIN TIMBERLAKE
2.	POMPEII - BASTILLE
3.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
NEMČIJA
1.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM ft. BRITNEY SPEARS
2.	STAY - RIHANNA ft. MIKKY EKKO
3.	THRIFT SHOP - MACKLEMORE & RYAN LEWIS feat. WANZ
triglav
Vse bo v redu.
www.triglav.si
To je to
Znanje 3. del
Učenje se vedno začne pri otrocih. In kar starši nauče Janezka, to Janez tudi ve. In ravno obdobje otroštva je za in-dividuuma posebej pomembno, saj so možgani takrat kot goba, ki samo pivna in pivna, vendar stranski učinek tega je tudi velika ranljivost na neumnosti.
Ta goba namreč popivna vse, kar odrasli povedo in otrok nima prirojenega nobenega mehanizma, po katerem bi lahko ločil resnico od laži ali zablode. To v najboljšem primeru pride šele kasneje in je priučeno. Torej zakaj je to obdobje tako pomembno? Posameznika namreč lahko zaznamuje za celotno življenje. Vsak otrok se rodi majhen znanstvenik, vsak otrok je radoveden in hoče vedeti. Običajno vse ... Kako deluje to, kako ono, zakaj to in čemu tisto. In na starših je, da jim ponudijo odgovore. Od njih je odvisno, kakšne odgovore jim bodo ponudili in s čim jim bodo napolnili glave.
Človeški možgani so narejeni tako, da verjamejo avtoriteti, kar je predvsem v času otroštva nujno potrebno za preživetje. Vendar kot sem že omenil, otroci ne razlikujejo med resnico in lažjo. Tako bodo namreč verjeli, da je človeško telo sestavljeno iz celic, a hkrati bodo enako iskreno verjeli v neumnosti, kot je recimo odrešenik na križu, ki jih neskončno ljubi, ali pa velikonočni zajček. Tega otroci (pa tudi nekateri odrasli) ne razlikujejo in prav zato je tako pomembno, da pazimo, s čim otrokom polnimo glave.
Zakaj jim stvari pojasnjujemo s lažmi, ki naj bi resničnost predstavile bolj čarobno, ko pa je ta že sama po sebi neverjetna in izjemna? Mar ni dejstvo, da se naš planet vrti okoli sonca, ki je le ena izmed neštetih zvezd, vznemirljivo? Ali pa to, kako se sončnice in druge rože obračajo za soncem? Morda pa podatek, da smo ljudje le ena izmed mnogih, mnogih neverjetno kompleksnih vrst na tem planetu, ki si jih niti najbolj divja človeška domišljija ne bi bila sposobna zamisliti? So res potrebne zobne vile, božički, po možnosti celo kak bog?
Ravno slednji je za otroški um sila nevaren. Kot smrtonosna okužba povzroči degradacijo razuma in v najhujšem primeru njegovo popolno odpoved ter kronično naivnost. Kajti če se otroci še nekako uspejo otresti namišljenih prijateljev ter zobnih mišk brez posebnih težav, se zdi, da so razna božanstva na odraščanje še posebej odporna in večino tako vsaj do neke mere v takšni ali drugačni obliki spremljajo skozi celo življenje. Sicer pa je tako z namenom in vsaka ideologija prav dobro ve, kje in kako je potrebno začeti z indoktrinacijo. Nobenemu odraslemu in zdravemu razumu namreč več ni mogoče oprati možganov do te mere, da bi verjel v absurde, če ni bil žrtev le-teh že v rani dobi.
Torej, treba se je vprašati, kako želimo, da bodoče generacije razmišljajo, če naj sploh razmišljajo. Mar ne bi bil svet lepši, ko bi se enkrat končno bili znebili avtoritete same po sebi ter se naučili spraševati, in kar je še pomembneje, se ne zadovoljili z nezadovoljivimi odgovori? Ko bi to naučili otroke? Jim dopo-vedali, da je vsaka "resnica" ali mnenje lahko predmet razumskega seciranja ter da argument brez logičnega argumenta kratkomalo ni argument? Samo to, znanje, razum in kritičen dvom je pot naprej. Pot iz bede, strahu, klečeplazenja in neumnosti. Ali res hočemo, da svet prihodnosti sloni na neznanju, nevednosti ter slepi veri? Ali bi raje videli svet znanja, razuma in napredka?
Matic Hriberšek
t V
ECAUSE WE CAN - BON JOVI T GIVE ME A REASON - PINK
3.	SCREAM & SHOUT - WILL I AM FT BRITNEY SPEARS
4.	MIRACLE - HURTS
5.	WHEN I WAS YOUR MAN - BRUNO MARS
6.	IF I LOSE MYSELF - ONEREPUBLICK
7.	STAY - RIHANNA& MIKKY EKKO
8.	STRAY HEART - GREEN DAY
9.	CLOWN - EMELI SANDE
10.	IT'S TIME - IMAGINE DRAGONS
11.	ONE WAY OR ANOTHER - ONE DIRECTION
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 8918°98120I0473 bo Janko Bezjak
20 Štajerski1TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 12. marca 2013
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
goveji ragu, testenine, čokoladne rezine s kislo smetano* SREDA
rižota s piščancem, motovilec, kompot ČETRTEK
kuhano meso iz razsola, krompirjeva solata PETEK
zelenjavni narastek, zelena solata SOBOTA
kisla repa, kašnate klobase, sadna kupa NEDELJA
francoska čebulna juha**, pečeni piščančji kosi, široki
rezanci, solata
PONEDELJEK
lazanja, vložena mešana solata, sladica
*Čokoladne rezine s kislo smetano
Sestavine: biskvit: 200 g sladkorja,4 jajca, 250 g moke, 1 vanilijin sladkor, 1 pecilni prašek, 1 dl mineralne vode, 1 dl vode, 4 žlice kakava; nadev: 2 kisli smetani, 100 g sladkorja, 100 g mletih orehovih jedrc, 1 žlica ruma; preliv: 150 g margarine, 70 g čokolade v prahu.
Vse sestavine za biskvit zmešamo in maso vlijemo v pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 190 stopinjah približno 25 minut. Ko se ohladi, zvrnemo iz pekača ter prerežemo na dva dela (vzdolžno ali prečno, odvisno od velikosti pekača oziroma debeline biskvita). Spodnji del namažemo z nadevom, nanj položimo zgornji del in ga prelijemo s prelivom. Za nadev v kislo smetano vsujemo sladkor v prahu, orehe in rum ter dobro premešamo. Za preliv margarino in čokolado v prahu stalimo nad soparo in mešamo tako dolgo, da dobimo gosto, tekočo kremo.
**Francoska čebulna juha
Sestavine: 80 dag rumene čebule, 15 dag naribanega sira grojerja, 4 rezine kruha, 5 dag masla, kavna žlička sladkorja, 1 l goveje ali kokošje jušne osnove, sol in poper.
V pečici pri nižji temperaturi posušimo rezine kruha, ne da bi jih zapekli. V veliki posodi raztalimo maslo in dodamo naseklja-no čebulo. Solimo in popramo. Pokrijemo in dušimo četrt ure pri manjši vročini. Odkrijemo in kuhamo še 30 minut; občasno premešamo. Dodamo sladkor in ga karameliziramo 2 do 3 minute. Na koncu prilijemo jušno osnovo, zavremo in pustimo vreti četrt ure. Juha je skuhana in jo lahko postrežemo. A če jo želimo postreči gratinirano na lyonski način, jo 5 minut, preden jo postrežemo, prelijemo v štiri ognjeodporne keramične posodice. V vsako položimo rezino kruha, narezano na dva ali tri kose, in potresemo s sirom. Zapečemo - gratiniramo v pečici četrt ure.
Pripravila: Alenka Smigoc Vinko
m
MATEMATIČNO NEMOGOČE Ministrstvo za znanost je raziskovalo logično mišljenje. V enem prostoru so zbrali najboljše in priznane mednarodne znanstvenike z vseh področij, v drug prostor pa skupino osmošolcev. Obe skupini sta dobili enako nalogo: »Kako geometrijsko telo z eno ravno ploskvijo postaviti na glavo?« Skupina mednarodno priznanih znanstvenikov je problem preučevala ure in ure, končno pa je nekdo vzkliknil: »Uspeh! Matematično lahko dokažem, da je kaj takega nemogoče!«
Vodja raziskave je znanstvenikom pojasnil: »Otroci so problem rešili v treh minutah! Geometrijska telesa so si postavili na glavo!«
»Kje pa imaš očeta in mamo?« ga je vprašala gospa Kosigin. »Očka bo kmalu prišel! Je na vesoljski postaji MIR in še dvakrat mora obkrožiti Zemljo, pa bo tu. Z mamo bo pa malo hujše, saj bo verjetno še nekaj dni čakala v vrsti za kruh!«
KAR BO, PA BO
Devetdesetletnik obišče doktorja in mu pove:
»Spet se bom poročil, doktor!« »Lepo! Koliko je pa stara nevesta?« »Dvajset let!«
»Ljubi bog, to bo pa nevarno! Vsaka pretirana aktivnost v postelji je lahko smrtno nevarna!« »Če bo umrla, bo pač umrla!« je rekel starček.
RAZLIKA
Mlada prijatelja se sprehajata po cesti, in ko zagledata policista, ki se jima približuje, eden glasno vpraša drugega:
»Ali veš, kakšna je razlika med policistom in oslom?« V tem trenutku pride do njiju policist in reče:
»No, da slišim, kakšna je razlika!« Mladenič se prestraši in zajeclja: »Saj ni nobene razlike!« »Toliko bolje zate!« mu odgovori policist.
OBISK
Družina Kosigin iz Moskve pričakuje obisk prijateljev izza Urala. No, končno pozvoni in pred vrati se pojavi mali Ivanček.
BOLAN PETELIN
Uroš je bil med šolskimi počitnicami na deželi pri starih starših. Ob pričetku šolskega leta ga je učiteljica vprašala:
»No, Uroš, kako je bilo poleti na deželi?«
»Lepo je bilo. Videl sem goske, race, kokoši in težko bolnega petelina.«
»Kako pa veš, da je bil bolan?« »Vedno ga je kakšna kokoš nosila na hrbtu!«
Štajerski TEDNIK
ELEMENT SRBŠČINE, SRBIZEM
PISEC SHOLIJ
RADIALNA GUMA
JADRNICA S 3-5 JAMBORI
RIMSKA BOGINJA JEZE
SKOPUH, STISKAČ
STANKO LEPEJ
SESTAVIL
EDI KLASINC
NAS NARODNI HEROJ (BOJAN)
RAZMERJE, ODNOS (STAR.)
UČITELJ RETORIKE
SVILENA PREJA
ČASOVNI ODDIH
STEBRISČNO PREDDVERJE
NAS SLIKAR (NIKOLAJ)
REKLAMNI LISTEK
PRIJETNA DRŽAVA
STANOVANJSKA PRIKOLICA
SLABSA MOKA ZA SVINJE
ZDRAVNIK ZA STAROSTNE BOLEZNI
ZNAMKA ORANŽADE
NADA VIDMAR
NEBESNO MODER MINERAL
POSVOJITELJ
ČUFAR TONE
OŠABNOST
IT. SKLADATELJ (GIOACCHINO)
NIZOZEMSKO MESTO
NAJMANJSE LADIJSKO SIDRO
MEDVED BARI BAL
URUGVAJSKA IGR. (NATALIA)
REKA NA POLJSKEM
AFRIŠKA DRŽAVA (GL. MESTO MASERU)
ČEBELJA PAŠA
FR. SLIKAR (CLAUDE)
LOZNICA
NEMSKI FILOZOF (PAUL)
KIP, PODOBA
STOT
REKA V FRANCIJI
JEZERO (ANGLESKO)
ODPADNE SNOVI, ODPADKI
SKROBNO LEPILO
BIATLONKA DRČAR
IVO ANDRIČ
SKLADATELJ DEBUSSY
PRIPADNIKI SOCIALIZMA
AVTOBUS (KRAJSE)
REŽISER ASHBY
MODEL FIATA
ČREVESNI ZAJEDAVEC
ČRNILO
IRIDIJ
BRANE OBLAK
AMERISKA DRUŽINA
KUN, SMRDUHI
AMERIŠKI PISATELJ (STEPHEN)
TRADICIONALNA SLOVENSKA JED
STIKALO S TIPKO
NAJSTAREJSA KAMENA DOBA
DEŽELE BLIŽNJEGA VZHODA, JUTROVO
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALBEA = model fiata, BARK = jadrnica s 3-5 jadri, BELKIN = tradicionalna slovenska jed, BUS = avtobus (krajše), CELESTIN = nebesno moder mineral, CRANE = ameriški pisatelj (Stephen, 1871-1900, Maggie), HAARLEM = mesto na Nizozemskem, LINKE = nemški filozof (Paul, 1876-1955), POLAK = slovenski narodni heroj (Bojan, 1919-2004, vzdevek: Stjenka), SHOLIAST = pisec sholij.
■}ueuo 'moa 'jajsej 'u^|aq
'auejo '^un^s 'ejuu 'emum 'eaq|e 'isppos 'apneio 'vi 'da| 'uaius 'jpi '>m 'o~| 'ejaq 'o}osa~| 'oipo 'paApaiu ¡ujg 'luapeen 'eoueSoje 'e^sjqjs 'yve^sus 'eiuoi} 'jojai 'ejaiuo '^eiod :ouAejopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Foto: ASV
Foto: ASV
torek • 12. marca 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se...
... da bi kar precej županov s širšega območja Spodnjega Podravja moralo nositi krino-line ali celo obleke z vlečkami, če sklepamo po izjavi padlega premiera, da bo dolžina vladanja nove prve dame parlamenta premo sorazmerna z njenim krilom.
... da imajo pri svetem Vidu podobno hecno in zapleteno situacijo kot v prestolnici. Anonimen pisec opozarja svetnike na koruptivno dejavnost zaradi poslov med občino in sorodniki, nadzorna hči podžupana pa ugotavlja, da za taka sumničenja ni nobene osnove.
... da naj bi v taisti haloški občini resno razmišljali o preselitvi občinskega centra bliže pokopališču, saj naj bi bilo tam kmalu vse super modernizirano in zaokroženo, kot še ni bilo nikjer.
... da je baje med načrtovanimi novimi izdelki šterntalske fabrike tudi nova embalaža iz kovine bodočnosti za špricarje. Skoraj polovica te proizvodnje
je že vnaprej razprodana v spo-dnještajerski Špricerlandiji.
... da so svetniki neke zelo bogate občine niže Poetovione tokrat potolkli rekord, saj so izredno sejo končali v pičlih sedmih minutah in s tem premagali celo zelo pridne in hitre Majšperčane.
... da v poetovionskem gobarskem društvu resno razmišljajo o uvedbi novih disciplin: nabiranju gob s pomočjo mikroskopa in satelitske navigacije.
... da so baje imeli šterntalski žogobrcarji v nedeljo veliko srečo, da je bilo vreme slabo in mokro, če ne, bi bila izguba s Primorci, ki niso vajeni takega vremena, še večja.
Vidi se...
. da se je prvi mož poetovi-onskega mestnega gledališča odločil vzeti stvari dobesedno v svoje roke. Če ne bo gradbenih napak popravil lastnik, se bo pač sam šel zidarja.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 18.3.pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika. Nagrado podarja Založba Oka. Nagrado prejme Majda Ovčar, Podlehnik.
Foto: Branko Gajšt
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik. si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Danes objavljamo fotografijo, ki jo je posnel Branko Gajšt. Ja, pomlad prihaja ...
Iskrice
www. ra d i o-ptu ¡. si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
6		2		3		9		8
5	7			9	8			6
			4				2	
9	1	8			2	7		
		4				3		
		7	1			2	9	5
	8				5			
1			7	2			4	3
7		6		4		1		9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€	O
Bit	V	©©	€€€	OOO
Dvojčka	vvv	©©	€	OOO
Rk	VV	©	€€€	OO
Lev	VVV	©©	€	OOO
Devica	VV	©©©	€€	O
Tehtnica	VVV	©	€€€	OO
Škorpijon	V	©©	€€	OOO
Strelec	VVV	©©©	€	OO
Kozorog	VV	©	€€€	O
Vodnar	VVV	©©©	€	OO
Rbi	VV	©©©	€€€	O
(Vir: www.pregovor.com)
»Korupcija je najbolj nezmotljivo znamenje ustavne svobode.« Edward Gibbon
•k**
»V politiki je vir napak misliti samo nase in sedanji trenutek.« Jean de La Bruyere
»Egoizem, izvor socializma, in ljubosumnost, izvor demokracije, bosta vedno ustvarjala slabotno družbo, ki se ne bo zmožna upirati mogočnim sosedom.« Ernest Renan
»Vsa umetnost politike je, da uporablja domneve.« Ludvik XIV.
»V dobri politiki so našli skrivnost kako ravnati, da bodo od lakote umirali tisti, ki z obdelovanjem zemlje živijo druge.« Voltaire
»Država, ki nima sredstev za spremembe, je brez sredstev za svoje obstajanje.« Edmund Burke
Rebus • Rebus • Rebus
Rešitev rebusa iz prejšnje številke: PROSTOVODIK
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 12. do 18. marca 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski TEDNIK
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
torek • 12. marca 2013
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 27. festival Turizmu pomaga lastna glava
Mladi za več podjetništva in inovativnosti v turizmu
V šolskem letu 2012/2013 poteka že 27. festival Turizmu pomaga lastna glava. Letošnji, katerega izvajalca sta Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo, pokrovitelj pa ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, poteka pod naslovom Potuj z jezikom.
Osnovnošolci iz 121 šol so v svojih turističnih nalogah opisali tipične lokalne jedi, na turističnih tržnicah v marcu in aprilu, ki potekajo v Merca-torjevih trgovskih centrih, pa jih predstavljajo v pristnem lokalnem narečju in najstniškem slengu. Njihove turistične naloge, v katerih so raziskovali Turizem v domačem kraju, ugotavljali možnosti za hitrejši razvoj in oblikovanje takšne ponudbe, ki bo spodbudila podjetništvo, trženje naravnih danosti ter druge ponudbe v vseh možnih oblikah, so preplet tradicije s sodobnostjo. Tudi letos so mladi turistični zanesenjaki presenetili s svojo inovativnostjo in domiselnostjo. Upati je, da bodo po kakšnem od njihovih namigov posegli tudi turistični profesionalci, saj je marsikateri njihov predlog prava rešitev za doživljajski turizem, ki postaja osrednji magnet sodobne turistične ponudbe.
Na ptujski turistični tržnici, ki je bila odprta 5. marca v Mer-catorjevem trgovskem centru Super mesto, so se predstavili mladi turistični delavci oziroma podmladek iz OŠ Ljudski vrt Ptuj (srebrno priznanje), JVIZ Destrnik-Trnovska vas (zlato priznanje) in posebno zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo in najboljšo turistično tržnico po oceni komisije mladih, OŠ Miklavž pri Ormožu (srebrno priznanje), OŠ Haj-dina (srebrno priznanje), OŠ Gustava Šiliha Laporje (srebrno priznanje), OŠ Anice Černe-jeve Makole (zlato priznanje) in posebno zlato za najboljšo turistično tržnico po oceni strokovne komisije, OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Podružnica Pragersko (srebrno
Mladi turistični delavci iz OS Destrnik-Trnovska vas nadaljujejo z odličnimi rezultati v projektu TZ Slovenije in Zavoda za šolstvo Turizmu pomaga lastna glava. Prejeli zlato priznanje in tudi posebno zlato priznanje za najboljšo turistično nalogo in najboljšo turistično tržnico po poceni komisije mladih.
priznanje) in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, Podružnica Zgornja Polskava (bronasto priznanje). Največ točk je na ptujski turistični tržnici prejela JVIZ Destrnik-Trnovska vas in sicer 286, 260 točk pa druga zlata ekipa mladih turističnih navdušencev iz OŠ Anice Čer-nejeve iz Makol. Mladi so se v svojih nalogah in predstavitvah na sami tržnici, kjer so predstavili tudi posamezne jedi in propagandno gradivo, izjemno potrudili. Grozdni talar učencev JVIZ Destrnik-Trnovska vas je zastavljen kot enodnevna ku-linarično-etnološka prireditev, ki poteka na izletno vinogradniški kmetiji Lovrec v Jiršov-cih, na kateri so gostje družine z otroki, aktivni sodelavci, in ne le pasivni opazovalci trgatve in z njo povezanih opravil. Gre za eksplozijo okusov iz grozdja, morje gastronomskega razvaja-nja iz grozdja, prepleteno s tradicijo in značilnostmi območja, ki ga predstavljajo, so povedali
mladi, ki gostom Grozdnega talarja ponujajo grozdovec, marmelado iz jurke, grozdno župo, grozdne knedle, grozdni zos, grozdni sladoled, grozdni štrudl, grozdni sok, grozdni čaj in grozdno zloženko. Pri pripravi propagandnega oziroma promocijskega gradiva so se še posebej potrudili učenci OŠ Hajdina, ki so oblikovali knjižico tradicionalnih hajdinskih
receptov Z žlico po Hajdini v dveh jezikih, slovenskem in angleškem. Mladi Hajdinčani so prepričani, da gre za turistični produkt, ki ga bodo veseli tako domači kot tuji turisti, želijo pa si, da bi po njihovi knjižici receptov čim pogosteje posegali tudi domači gostinci, s tem pa dodali svoj kamenček v ohranjanje tradicije na področju slovenske kulinarike in identitete.
Čfc^Jj AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Hg^g Industrijska 9, MARIBOR	|
02 2283020,031 658 679	|
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD 2 KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
Vabilo na predavanje
Ozdravitve po duhovni poti
V petek, 15. marca, ob 19. uri bo v Narodnem domu v Mariboru, Ulica kneza Koclja 9, predavanje na temo ozdravitve po duhovni poti - medicinsko dokazljivo.
Vabljeni vsi, ki iščejo pomoč in ozdravitev, prav tako zdravniki, zdravilci in vsi, ki se ukvarjajo z zdravljenjem. Prireditev je del sklopa mednarodnih predavanj zdravnikov in zdravilcev medicinsko-znanstvene strokovne skupine, ki potekajo v več kot 70 državah sveta.
Številni ljudje so kritični do nenavadnih ozdravitev, ki so se zgodile izključno po duhovni poti. Vendar vedno več ljudi s sprejemanjem ozdravitvene moči prejema pomoč in doživlja ozdravitve tudi od bolezni, ki so jih zdravniki označili kot neozdravljive. Številne takšne ozdravitve so se zgodile po tem, ko so zdravniki dolgo časa poskušali paciente zdraviti na najrazličnejše načine, a na žalost brez uspeha. Na predavanju v Mariboru bosta dva zdravnika iz Avstrije, dr. med. E. Doggendorf in dr. med. M. Kolanowitsch, predstavila, da so ozdravitve po duhovni poti na podlagi učenja Bruna Gröninga zdravniško dokazljive. Uspešne ozdravitve, ki so bile dokumentirane, bodo predstavljene in pojasnjene. Osebe, ki so ozdravele na ta način, bodo poročale o svoji ozdravitvi. Obiskovalci se bodo seznanili z načinom, kako lahko ozdravitveno moč zavestno sprejmejo v svoje telo in jo bodo lahko v času predavanja na lastnem telesu tudi občutili.
Zdravniki v okviru medicinsko-znanstvene strokovne skupine sistematsko zbirajo in dokumentirajo uspešne ozdravitve na podlagi zdravniških ugotovitev neodvisnih zdravnikov. Pri tem je bilo nedvomno ugotovljeno, da se lahko po duhovni poti ozdravi tudi najtežje organske bolezni kakor tudi ozdravitve anksioznosti, alergij, depresij vse do odvisnosti od drog.
Vstop je prost.
FORD FIESTA M,SVRAT FORD FIESTAMND 1,28, STO,SIO FORD FIESTA TREND 141,5 VRAT, SLO FORD FOCUS 1.B KARAVAN FORD FUSION 11 COMFORT FDRD FUSION 1 j BONY FORD GALAXY 2.0 TIICI TREH, SLO
FORO MOMEO 1.1,4VRATA HONDA ACCORD 2415 VRAT MTSOBISHI1200 2A D 4X4, SLO OPEL ASIRA M16V, S VRAT RENAULT FIDENCE 1.6 IGV, 4 VRATA EXPRESS RENAULT MODUS 1 j OCI, SLO
LETNIK CENA		OPR.	BARVA
2001	MW	SBWOV0UN,IEUJ06lgii	SV. MODRA
2006	43HJN	PARKSENZ, POTOV. RAIAOS	TANGO ORANGE KOV.
2011	1.1)0,110	KOMUNIK. PAKET,GARANCIJA	VISMIODRAKOV.
2009	1990,10	BUIETOOm, AVTJQNA	SV. MODRA KOV.
2001	(»jo	1.1AST,+4 ZM.GUME NA PUT.	SRBHRAKDV.
2000	6J90J»	AUIPlAT,P0T0V.RAČl*.	UMNO SIVA KOV.
2011	JiMJ»	L£ G.44Í km, AVT.KLJHA, EL PAKET ČRNAKOV.	
2010	Mjn	7 SED., STREŠK SANL ALU PLAT. SRSRIÍKM.	
2010	m,vi	AUIPIAT, IWGU AVT.KUHA	ČRKA KOV. Z RDEČO
2001	mm	KIMA,KtL, EL POiK STEKEL	1BW0 SIVA KOV.
1919	2.190,10	NAVIGACIJA, USNJE, ALU PLAT.	ČRNA
1999/12	Í.700JN	VlECNAKKJUKA,HUMA,ROLUAR SRMNAKDV.	
2007	SJM.00	1.KAST, P0IRSERV.KMJJU1I PLAT. SV.MODHA KOV.	
iS. 2010	10.490,00	lEII>.,PflRKSEK,AUJPIAI.	SRBUAKOV.
2009	6330,00	1.IASTJ«ERV.KNJ,K1IMA	SIMONIA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr
I71I7Q A M0J 2013
V -L V CIl ■ ZDRAVNIK
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:
Mojo ginekologinjo ali ginekologa: _
Mojo pediatrinjo ali pediatra:
ime in priimek: _
naslov: _
ZLATI POKROVITELJ AKCIJE:
AdriaticSlovenka P
kraj in poštna številka: telefon: _
; podatkov, raziskave trga, obveščanja o ponudbah, i namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo razLičr pošta, mobitel in drugo. Navedene podatke lahko Studio Mod posameznika oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojen vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov, ter lahke
36, 1410
podatkov
'ostih in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska na Storitve d.o.o. obdeluje za lastne potrebe do preklica pisne privolitve namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost d upravljalca zahteva trajno ali začasno prenehanje uporabe njego»
ia Storit
a Kidriča
a Storit 15, 1410 :

Podpis:
Glasovnice pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva ul. 6, 2250 Ptuj.
Med vsemi prispelimi glasovnicami, ki smo jih prejeli do 28.2. smo izžrebali glasovalko, ki je prejela tri mesečno naročnino na revijoVIVA.
Nagrado je prejela ga. Žnidarič Katarina, Bratislavci 32, 2257 Polenšak.
Čestitamo.
Razpis za delovno mesto ravnatelja/ravnateljice OŠ Juršinci Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI Juršinci 19 2256 Juršinci
Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91 in 8/96), 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11), Zakona o uravnoteženju javnih financ - ZUJF (Ur. l. RS 40/12) in sklepa Sveta zavoda Osnovne šole Juršinci z dne 28. 2. 2013
razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice Osnovne šole Juršinci, Juršinci 19, 2256 Juršinci, izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja -ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno in prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11) ter Zakona o uravnoteženju javnih financ - ZUJF (Ur. l. RS, št. 40/12), in sicer:
•	ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oz. raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
•	izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca na šoli,
•	ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
•	ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor,
•	ima opravljen ravnateljski izpit.
Kandidat/-ka mora biti usposobljen/-a za delo z računalnikom in imeti pedagoške, vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Začetek mandata je 1. 9. 2013.
Kandidati/-ke pošljejo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev oziroma overovljene fotokopije dokazil o:
1.	izobrazbi,
2.	nazivu,
3.	strokovnem izpitu,
4.	ravnateljskem izpitu (oz. pisno izjavo, da bo ravnateljski izpit opravil/-a v roku enega leta od pričetka mandata),
5.	delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju,
6.	potrdilo oz. izpis iz kazenske evidence (izda ga ministrstvo za pravosodje in javno upravo),
7.	potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku (izda ga krajevno pristojno okrajno sodišče),
8.	potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (potrdila pod 6., 7. in 8. točko ne smejo biti starejša od enega meseca),
9.	pisna izjava, da pri katerem koli drugem sodišču zoper kandidata/-ko ni uveden kazenski postopek za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost.
Priložiti je treba tudi kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter vizijo in program vodenja šole.
Prijavo pošljite po navadni pošti v zaprti ovojnici na naslov Svet zavoda Osnovne šole Juršinci, Juršinci 19, 2256 Juršinci, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo priporočena pošiljka oddana na pošto zadnji dan roka.
Kandidati/-ke bodo prejeli/-e pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku.
PTUJSKA TELEVIZIJA
\ PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 12,3,
9:00 Dnevnik IV Marihor-pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 9:50 Info kanal 0:00 Ptujska kronika - pon, 0:20 Info kanal 1:00 Modro * 102, oddaja 11:30 Info kanal 2i00 Ptujska kronika 2:20 Info kanal 3:05 Pomurski tednik-pon. 13:30 Info kanal 5:35 Kuhinjica 0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 17:00 Spo
.....„-_J-15. oddaja
17:35 Motoscena-13. oddaja 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:20 Info kanal 13:40 Dobrodelni koncert kluba Saroptimist Ptuj
ort(no)'15.odSäjä-pon. [qtoscena-19. oddaja -pon.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Sport(no)-15. oddaja -20:50 Moto scena -19, oddaja -21:15 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Sreda 13.3.
9:00 DnevniklV Marihor-pon. 9:25 Kuhinjica - pen. 9:50 Info jianal 10:00 Ptujska kronika-pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modre - pon. '1:30 Info kanal
4:35 Gostilna pr Francet - 20. oddaja -5:35 Kuhinjica 0:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 info kanal
7:00 Cista umetnost -17. oddaja 7:20 S poti po Mehiki 13:00 Povabilo na kava
13:30 Info kanal
10:30 Pogovor i Zofijo Mazej Kukovič - po 20:00 tujska kronilta-ion. 20:20 Cista umetnost -17. oddaja - pun. 20:40 Motoscena -19. oddaja - pon. 21:05 Dobrodelni koncert kluba Soroptimist Ptuj -pon. 22:25 RegiTVOorišnica 23:25 Info kanal
Četrtek 14.3.
9:00 Dnevnik TY Maribor-pon.
9:25 Kuhinjica-pon.
9:50 nfo kanal
0:20 Modro - pon.
0:50 Info kanal
2,00 Ptujsta knrika
2:20 Povahilo na kavo-pon.
2:50 Info kanal
15:30 Kuhinjica
16:33 P:.:jsta kronika - pon.
10:20 Info kanal
3:00 Ptujska kronika - pon.
B:20Sport(no)-15. oddaja-pon.
3:50 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Dobrodelni koncert kluba
Soroptimist Ptuj-pon. 21:40 Cista umetnost -17. oddaja -22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
pon.
pon.

PTUJSKA TELEVIZIJA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI
DO PONIDILJKA ZJUTRAJ DO 9. URI
rojstva
Datum:
torek • 12. marca 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
RAZPIS ZA RAVNATELJA/RAVNATELJICO OS OLGE MEGLIC Svet zavoda Osnovne šole Olge Meglič Prešernova 31, 2250 PTUJ
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/kandidatka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/2011) in Zakonom o uravnoteženju javnih financ - ZUJF (Ur. 1. RS, št. 40/12). Kandidati/kandidatke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Za ravnatelja/ravnateljico je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
•	ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
•	izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri kandidira za ravnatelja,
•	ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
•	ima opravljen strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom,
•	ima pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo,
•	ima naziv svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor,
•	ima opravljen ravnateljski izpit oziroma si ga bo pridobil najkasneje v enem (1) letu po začetku mandata,
•	ni v kazenskem postopku,
•	ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
•	ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
•	ni bil zoper njega uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Izbrani kandidat/kandidatka bo imenovan/a za dobo 5 let. Začetek dela bo 1. 9. 2013.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, programom vodenja in vizijo razvoja zavoda ter kratek življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE Olge Meglič, Prešernova 31, 2250 Ptuj, s pripisom Prijava na razpis za ravnatelja. O izboru bodo kandidati/kandidatke obveščeni/-e v zakonitem roku.
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj, št. 5/2000 in Ur. l. RS št. 26/2004, Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2008) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih priznanj v letu 2013
•	plaketa občine Markovci (največ 2 plaketi)
•	listina občine Markovci (največ 2 listini)
•	pohvala občine Markovci
I.	Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
2.	Listina občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
3.	Pohvala občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica).
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.	Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno petka, 5. aprila 2013, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali preko pošte.
Vloge - predloge je treba nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.
Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan občine Markovci, s. r.
Mali oglasi
STORITVE
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
DRAGI STARŠI! Obveščamo vas, da bo z aprilom na voljo prosto mesto v reg. varstvo otrok Ježki. Prisrčno dobrodošli otroci, stari od enega do pet let. Smiljana Č. Kokot, s. p. Tel. 040 802 038.
Na Ptuju prodamo zazidljivo
zemljišče v Obrtni coni Rogoznica v izmeri 5590 m2. Možen je tudi odkup polovico parcele v izmeri cca. 2200 m2. Zainteresirani pokličite na tel. št.: 031-689 218.
Milan Murko s.p., Špindlerjeva ulica 27, 2250 Ptuj
Jože Cafuta
18. 3. 1936 t 14. 1. 1999
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
V SPOMIN
IZ PTUJA, NA TRATAH 11
r\
BL/-
il ifc
Ivanka Cafuta
4. 5. 1929 t 13. 3. 2012 Zelo vaju pogrešam - Marjana
POTREBUJETE POMOČ pri gospodinjskih opravilih, čiščenju ali varstvu vaših najmlajših? Ali zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ne morete sami poskrbeti zase? Kontakt: BEAT-RIS: 041 853 883, beatris.pomoc@ gmail.com.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, cepljene v začetku nesnosti, rjave, po 15. 3., tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667
170._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
NA FARMI V SOBETINCI pri Mar-kovcih nudimo brezplačno visokoka-kovostno gnojevko večje količine za gnojenje njivskih površin. Informacije: mobitel 051 601 154, tel. 02 713
70 17._
PRODAM LADIJSKI POD, opaž brune, kamen škriljavec, možna dostava.
Tel. 051 890 761._
BIKCE simentalce in teličke kupim.
Tel. 041 825 057._
PRODAM lesene letvice za balkonske in vrtne ograje. Tel. 031 671 754. PRODAM tri prašiče, težke 45 kg, Gorišnica. Tel. 051 245 811. PRODAM šest prašičev, težke 150 kg. Tel. 041 517 059.
NEPREMIČNINE
PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otok Murter - Tis-no, 30 metrov od morja. Cena cca. 2.500 €/m2. Tel. 00385 98 33 61 40.
PRODAM apartman otok Murter -Tisno, 60,5 m2. Cena 2000 €/m2.
Telefon 0038641 604 301._
PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2, ali menjam za hišo ali vikend v okolici Vidma. Tel. 031 669 145.
IŠČEMO najugodnejšega izvajalca obnove dovozne poti in podstaj okrog^_
NUDIMO VAM žaganje hlodovine, sekanje drv in zlaganje. Tel. 031 237 142, Andrej.
S P	Televizija
Skupnih Internih Programov
HDMEH9
00:00 Video strani 8:00 Koncert Okteta Destmik 9:15 Polka in Majolka 10:15 Utrip iz Ormoža 11:10 Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Video strani 18:00 Ujemi sanje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Predavanje - Zakaj zbolimo v življenju 21:20 Gostilna pri Francetu 22:20 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Hajdina - Ob kulturnem dnevu 9:30 Hajdina - Koncert vokalne skupine Sonus 10:30 Ob vaškem perišču - Vinska gora 1. del 11:40 Oddaja ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Kronika iz občine Starše 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Veseloigra - Vroča ljubezen 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:10 Gostilna pri Francetu 23:10 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Ob kulturnem prazniku na Polenšaku
9:00 Orfejčkova parada 2011 2. del 10:10 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani _ 18:00 Veseloigra-Ženske stvari 20:00 Oddaja Iz občine Domava 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Orfejčkova parada 2011 2. del 23:00 Video strani
Uredništvo: tel.:02 754 00 30
Marketing tel.: 02 780 69 90 www.siptv.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za veCje objave predhodno pokličite.
Ùâjwka,
budilka
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
Po težki bolezni je v 63. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot
Franc Junger - mlajši
Od njega smo se poslovili 11. 3. 2013 v ožjem krogu.
Hči Petra
Prireditvenik
Torek, 12. marec
1B:00
1B:00
19:00
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: koncert Policijskega orkestra Republike Slovenije, ob dnevu žena, SVIZ
Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje biologa Dušana Klenov-ška, prepoznavanje ptic in ptičjega petja
Slovenska Bistrica, grad: akademija, praznik občine Slovenska Bistrica
Sreda, 13. marec
18:00 Lenart, knjižnica: Drugi literarni dan, bosanskohercegovska poezija Admirja
Mahica in Željka Perovica 19:00 Podgorci, Kulturni dom: dramski večer, Vaške zgodbe in fantovsko petje, KD Podgorci
Četrtek, 14. marec
15:00 Hajdina, gostilna Kozel, Selska c. 37: občni zbor ZB za vrednote NOB 17:00 Ptuj, Gimnazija: predavanje Slavka Šeroda o mikroskopiranju gob, Gobarsko društvo Ptuj
17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Janka Isteniča,
Poetovio - lončarsko središče 18:00 Maribor, Vetrinjski dvor: odprtje razstave Zavoda Maribor 2012 EPK, retrospektiva tiskovin in promocijskega materiala
Petek, 15. marec
18:00 Polenšak, gasilsko kulturni dom: redna letna skupščina Domoljubnega
slovenjegoriškega društva General Maister 18:00 Ptuj, dvorana doma krajanov Budina-Brstje: Zdravo življenje, predavanje
Olge Popov, Vrednote, skriti zaklad v družini 18:00 Skorba, Dom krajanov: tradicionalna prireditev Športnik leta občine Hajdina 2012
19:00 Cirkulane, gostišče Krona: redni letni OZ Društva za oživitev gradu Borl 19:00 Gerečja vas, gasilski dom: občni zbor ŠD Gerečja vas 19:00 Hajdina, dvorana DU: predstava KPD Staneta Petroviča Hajdina - Tripče de utolče
19:00 Lenart, Dom kulture: predavanje Kaj storiti, ko pozablja in več ne zmore in ne zna, dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja UKC Ljubljana, o demenci
19:00 Maribor, Narodni dom: predavanje Pomoči in izcelitve po duhovni poti,
medicinsko dokazljivo, dr. E. Doggendorf in dr. M. Kolanowitsch iz Avstrije 19:00 Ptuj, CID: odprtje razstave del fotografskega natečaja Prebudi mistično v
sebi, prenos etnografske tradicije na mlade 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: 2. pomladni abonmajski koncert, Klapa Kampanel
19:00 Središče ob Dravi, gasilski dom: skupščina gasilske zveze Središče ob Dravi 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: odprtje razstave KUD Jaga baba Ptuj, Srednjeveški stavbar, za izven
19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert, Virtuozni klavir Irene Veneziano
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 14. marec: 19:00 Nemogoče
Petek, 15., sobota., 16., in nedelja, 17. marec: 16:00 Brez nadzora staršev; 18:00 Zadnji obhod; 20:00 Nemogoče
DELA
Ormož • Komunala pridobila želeno dovoljenje
Odlagališče spet deluje s polno paro
Na ormoški komunali si bodo začetek marca 2013 gotovo zapomnili, saj se ne zgodi pogosto, da podjetje v manj kot tednu dni razveselita dve tako dobri novici - podpisali so pogodbo za izgradnjo vodovoda v višini čez 10 milijonov evrov in pridobili razširjeno okoljevarstveno dovoljenje, za katero so si začeli prizadevati že leta 2006.
Odlagališče nenevarnih odpadkov na Dobravi je bilo od 15. 5. 2012 zaprto, saj ni imelo za obratovanje potrebnega razširjenega okolje-varstvenega dovoljenja. Ker je odvoz odpadkov potekal normalno, uporabniki tega niso posebno občutili, od 6. marca 2013 pa dobravsko odlagališče spet obratuje z vsemi potrebnimi dovoljenji. Postopek pridobivanja razširjenega dovoljenja (IPPC) je bil zelo zahteven, je povedal Ludvik Hriberšek in nam pokazal štiri polne registre materialov, ki so se nabrali na tej poti: „Odločili smo se prilagoditi vsem smernicam in zahtevam, ki so nam jih nalagali. Uredili smo pre-krivko do profila 14, naredili pralnico vozil, uredili vse zahtevano v zvezi izcednih vod. Dovoljenje velja do 31. 12. 2015, po tem datumu pa bomo odlagališče zaprli in ga v skladu s predpisi nadzorovali še naslednjih 30 let. Odložimo lahko 50.000 ton odpadkov. Dovoljenje nam nalaga številne zahteve v zvezi z obratovanjem odlaga-
Foto: Viki Ivanuša
Ludvik Hriberšek je pokazal dokumentacijo, ki so jo morali zbrati, da so končno dobili razširjeno okoljevarstveno dovoljenje.
lišča. Natančno je določeno, kaj se lahko tukaj odlaga in česa ne. Zato smo naredili podroben načrt ravnanja z odpadki za prihodnja tri leta pri čemer smo vključevali številne zunanje institucije, ki so opravile meritve plinov, izcednih voda, podzemnih voda in drugo."
Glavni motiv za pridobitev dovoljenja je bil predvsem zagotoviti odlaganje odpadkov za občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi
za prihodnja tri leta. To bodo uredili z obdelavo odpadkov na licu mesta, kar jim zakonodaja tudi omogoča. Odlagali bodo tudi odpadke od drugod, ker želijo na odlagališču letno odložiti okoli 15.000 ton odpadkov. V preteklem letu so jih le 5.175 ton, kar je bistveno premalo, da bi odlagališče lahko poslovalo pozitivno. Na odlagališču se odlagajo le obdelani mešani odpadki. Ločene frakcije, kot so steklo, papir, plastika, se
že sedaj vozijo drugam. „V dovoljenju je država predpisala tudi precej visoka denarna jamstva za naslednjih 30 let. Za prvo leto jih je pridobila Občina Ormož. Država se s tem zavaruje, da odlagališče ne bi ostalo brez sredstev in bi bili vplivi na okolje čezmerni, oziroma da ne bi opuščali potrebnih postopkov. Nadzor nad odlagališči, ki imajo dovoljenje, postaja vedno zahtevnejši. Imeli smo tudi inšpekcijski nadzor, in če bi kršili dovoljenje, bi tvegali globo tudi v višini 75.000 evrov," je povedal Ludvik Hriberšek.
V lanskem letu so na komunali spoznali, da so lahko stroški ravnanja z odpadki pri odlaganju izven Ormoža bistveno drugačni kot v primeru, ko obratuje odlagališče Dobrava. Pri tem so namreč nastali veliki stroški in negativni rezultat obratovanja, zato uporabnike v prihodnje čaka podražitev storitve za ravnanje z odpadki. Hriberšek predvideva, da se bo cena za odlaganje tone odpadkov s sedanjih 79,6
evra povzpela na 82,9 evra, k temu pa je treba prišteti še okoljsko dajatev 11 evrov, ki bo ostala enaka. O tem, kakšna bo končna spremenjena cena za uporabnike, še ne more govoriti, vendar bodo spremembe cene gotovo potrebne, predvidoma že v enem ali dveh mesecih.
Na komunali so si za dovoljenje prizadevali sedem leta in tri leta, za katera so ga pridobili, bodo hitro mimo. Seveda že razmišljajo, kako naprej po letu 2015. Prepričani so, da bo rešitev treba iskati v regijskem povezovanju. „Gotovo bo količina odpadkov na prebivalca vedno manjša, ker se morajo vsi odpadki najprej snovno predelati, energetsko izrabiti in le tisto, s čimer ne morejo narediti nič več, se lahko odloži. Zaenkrat je prehitro govoriti o tem, kje in kako bodo po zaprtju odlagališča Dobrava končali odpadki," je povedal Hriberšek in dodal, da še vedno obstaja tudi možnost nadgraditve zgodbe z glinokopom.
Viki Ivanuša
Slovenj Gradec • Sedma licitacija lesa
Za slovenski javor 12.000 evrov, za violino iz njega pa 150.000 evrov
Letošnja sedma licitacija lesa, ki je februarja potekala v Slovenj Gradcu, ni presegla lanske rekordne, vseeno pa so organizatorji licitacije s prodajo in doseženimi cenami zadovoljni.
Najvišjo ceno za kubični meter je tako kot lani dosegel gorski javor. Kupec, ki prihaja s portugalskega otoka Madeira, je ponudil ceno 6.181 evrov za kubični meter, za celoten hlod pa bo prodajalcu z območja Borovnice odštel 11.867,52 evra. Drugo mesto je dosegel hlod oreha s ceno 6.140,00 evrov in je bil odpeljan avstrijskemu kupcu. Hlod smreke je dosegel ceno 2.662,72 evrov.
Dva druga najdražja hloda gorskega javorja je kupila ameriška družba Carl Becker and Son iz Chicaga, ki je ena vodilnih proizvajalk violin na svetu. Njena glasbila dosegajo ceno 150 000 evrov, najdražja pa celo pol milijona evrov.
Dobro so se prodajale tudi sadne vrste, za skoraj četrtino višjo ceno kot lani je dosegla jablana, sicer pa so sadne vrste večinoma romale v Nem-
čijo za pipe. Hlod smreke, posekane na Pohorju, je dosegel najvišjo ceno med smrekami, in sicer 2.662,72 evra.
V letošnjo licitacijo je bilo vključenih 1597 hlodov, ki jih je na licitiranje poslalo 354 lastnikov, večinoma iz Slovenije, nekaj tudi iz Avstrije. Ponudbe je oddalo 25 kupcev,
od tega po osem Slovencev in Avstrijcev, trije Nemci, dva Italijana ter po en kupec iz Hrvaške, Švice, Portugalske in ZDA. Licitacija lesa namreč poteka nekoliko drugače kot klasične; najprej je bil na vrsti ogled razstavljenega lesa, ki je trajal do 28. januarja. Interesenti oziroma kupci so nato
oddali ponudbo s ceno, ki je naknadno ni mogoče zvišati. Dosežene cene so bile letos sicer nekoliko nižje kot lani, v povprečju za četrtino, kar je posledica tako krize kot nekoliko nižje kakovosti. Na okrogli mizi o trženju lesa, ki je bila organizirana po licitaciji, pa so zbrani ugotavljali, da v Sloveniji znamo les vzgojiti, ne pa tudi predelati in tako zanj iztržiti veliko višjo ceno.
Licitacijo lesa oziroma vrednejših sortimentov so tudi letos organizirali društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije (ZZGS).
SiM
Osebna kronika
Rojstva: Ines Vičič, Ptujska Gora 94 a, Ptujska Gora
-	deček Nik; Smiljana Hebar, Hranjigovci 10, Sv. Tomaž
-	deklica Lorena; Martina Harambašič Murko, Panonska ul. 5, Ptuj - deček Gregor; Simona Ulamec, Mariborska c. 34, Rače - deček Anže; Sabina Kozel, Tržec 47 a, Videm pri Ptuju - deček Lionel; Natalija Fajfar, Lahonci 17, Ivanjkovci - deklica Teja; Petra Škorjanc, Volkmerjeva c. 29, Ptuj - deček Matic in deklica Lara; Silva Svenšek, Vrazov trg 2, Ptuj - deklica Lora; Natalija Šalamun, Andrenci 63, Cerkvenjak - deček Tanaj; Zala Strnad, Ul. 25. maja 4, Ptuj - deklica Zoja; Nataša Brumen, Bukovci 156, Mark-ovci - deček; Olga Malek, Rjavci 22, Vitomarci - deček Gal; Polonca Muraj, Prerad 14, Polenšak - deklica Tjaša.
Umrli so: Frančišek Horvat, Dobrava 1, Ormož, roj. 1938 - umrl 27. februarja 2013; Ivan Maltar, Zgornja Hajdina 162, roj. 1929 - umrl 28. februarja 2013; Edvard Rodošek, Kozminci 13, roj. 1936 - umrl 2. marca 2013; Ferdinand Potrč, Zgornja Hajdina 101/b, roj. 1925 - umrl 1. marca 2013; Zvonko Zem-ljak, Mihovci pri Veliki Nedelji 55, roj. 1950 - umrl 4. marca 2013; Ludvik Vidovič, Videm pri Ptuju 58, roj. 1932 - umrl 28. februarja 2013; Štefanija Žmauc, roj. Kostanjevec, Gr-linci 22, roj. 1934 - umrla 27. februarja 2013; Jožef Orlač, Gradišča 40, roj. 1938 - umrl 27. februarja 2013; Friderik Kopše, Planjsko 19, roj. 1943
-	umrl 2. marca 2013; Janez Milošič, Mala Varnica 20, roj. 1971 - umrl 1. marca 2013; Mirko Gril, Bodkovci 14, roj. 1951 - umrl 1. marca 2013; Franc Hojnik, Brezovci 10, roj. 1925 - umrl 4. marca 2013; Ivana Bezjak, roj. Emeržič, Bukovci 37, roj. 1922 - umrla 2. marca 2013; Marija Kelc, Veliki Vrh 63, roj. 1926 - umrla 3. marca 2013.
ÍJ^Oííuíajtz naí na íustounsm ijilztul
RADIOPTUJ
tut ¿jUetcc
www.radio-ptuj.si
Napoved vremena za Slovenijo
Če breskve pred Gregorjem (12.) cveto, 4/7 trije eno pojedo.
Foto: zgs.gov.si
„Zmagovalec" letošnje licitacije, gorski javor, bo šel na Portugalsko, druga dva najdražja gorska javorja pa v Chicago za izdelavo violin.
Danes bo večinoma oblačno, občasno bo deževalo. Več dežja bo v zahodni in južni Sloveniji. Meja sneženja bo med 800 in 1200 m nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 7, ob morju do 9, najvišje dnevne od 3 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C.
V sredo bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodnih, južnih in osrednjih krajih bo občasno deževalo. Meja sneženja bo na okoli 1000 m nadmorske višine. Popoldne in v noči na četrtek se bodo padavine razširile nad vso Slovenijo. Ohladilo se bo, meja sneženja se bo spuščala. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V četrtek bo oblačno s padavinami, ki bodo popoldne večinoma ponehale. Ponekod v notranjosti Slovenije bo lahko snežilo do nižin.