1 JitfK?7' JunM°3< v<^^^H is I .I jNmmAV/I II II 8—1 A. SPEEDWAY GRAND ¦ /jB^^^ Ian /¦ ^fll^ SlmrmmlfJlG KRŠKO, sobota, 12. julijO3, ob 19. uri 1IJL v/iyA raCunovodsio seiivis ¦ffntmuipii FtftVfMi MLSdlfAl kw» Colo« Dol rkdbafw 51, KottaMtwka no NAl Mb 49 «7 306. «CMc Ml 773 456 KdPRas (glps ploiče, profill, prrtrdilni material, vijaki .) -SISTEMI Amnlrang ^TTTL - PERLITE (suhi estrihl) - ALUMINIJASTE STROPNE OBLOGE - INTI-.RVAI - ALUMINIJASTE FIKSNE ŽALUZIJE - DEKORATIVNI DODATKI Clrje 6, 8274 Raka Tel .07/81 464 10 GSM: 041/ 60 68 16 oglasi Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujinf Potujete vtujino? Pravočasno si uredite zdravstve- no zavarovanje! Tudi Hrvaška je tujina! Kakšna je razlika med zdravstvenim žavaro- vanjem z medicinsko asistenco v tujini in konvencijskim potrdilom? Vse dodatne informacije: Sedež poslovne enote v Krškem, Bohoričeva 9 telefon: 488-0-580,488-0-570 Izpostava Brežice,Trdinova 1 telefon: 499-4-690,499-4-696 Izpostava Sevnica,Trg svobode 12 telefon: 814-1-248,814-1-570 VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.vx Poslovna enota Krško ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z MEDI- CINSKO ASISTENCO V TUJINI - ELVIA Zavarovanje sklenete na VZAJEMNI. Uveljavljanje nujnih zdravstvenih storitev v vseh dr- žavah sveta, pri zdravnikih in zdravstvenih ustano- vah, tako zasebnih kot tudi javnih (državnih). Zavarovanje krije stroške: - nujnih zdravstvenih storitev, - zdravljenja v bolnišnici, - prevozov do bolnišnice, - nujnih zobozdravstvenih storitev, - prevozov obolelega, poškodovanega ali umrlega zavarovanca v Slovenijo, - spremstva zdravstvene ekipe na poti v Slovenijo, - prevoza v Slovenijo za zavarovane družinske člane, ki obolelega zavarovanca spremljajo na potovanju, - hotelske sobe za zavarovanega družinskega člana, ki potuje skupaj z zavarovancem in je ta hospitali- ziran v tujini, - in številnih drugih oblik pomoči v tujini. Morebitne plačane zdravstvene storitve v tujini vam na Vzajemni povrnemo v višini predložene- ga računa. Odločite sepravilno ...za zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v Wjinil KONVENCIJSKO POTRDILO ZATUJINO ali »Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi« Potrdilo dobite na Zavodu za zdravstveno zavarovanje - ZZZS. Na osnovi potrdila uveljav- Ijate pravice le v državah podpisnicah meddržav- nih pogodb. S potrdilom uveljavljate pravico do nujnega zdrav- ljenja le pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. S potrdilom uveljavljate pravico do tistih zdravstvenih storitev, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe. Stroške prevoza zavarovane osebe iz tujine v Slo- venijo krijete sami! Plačane zdravstvene storitve v tujini vam na ZZZS povrnejo največ v višini, kot bi jih priznala tuja za- varovalnica, kar je lahko tudi manj od samega zneska računa! m VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. BfMNiCA«Ö OBVESTILO RD BRESTANICA-Krško je na podlagi sporazuma s Krajevno skupnostjo Krško dobila v ponovno upravljanje ribnik v Resi v Krškem. Na podlagi tega sporazuma skrbi ribiška družina za nabavo in vlaganje rib ter spremljanje njihovega zdravstvenega stanja, prodajo dnevnih ribolovnic, opravlja kontrolo s svojo Čuvajsko službo in vodi ustrezno evidenco. Glede na zgornja dejstva je Upravni odbor RD v okviru svojih pristojnosti sprejel naslednje pogoje za športni ribolov na ribniku v Resi: - ribolov je možen ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7.00-19.00 (poleti do 20.00) na osnovi dnevne ribolovne dovolilnice - dnevne ribolovne karte je mozno kupiti na prodajnih mestih in sicer v Gostilni Murko, Hotelu Sremič, pri čuvaju na ribniku Resa - cena dnevne karte je enota in znaša 1000 SIT skupaj z DDV - odkup ulova se obračuna po ceni 600 SIT/kg in plača čuvaju, DDV je vštet , - dovoljen je lov na športni način, bodisi na plovček ali talni ribolov in to na eno palico z uporabo poljubnih vab - dnevna karta ni prenosljiva na drugo osebo oziroma na drug revir - člani RD Brestanica-Krško imajo pravico do 15 dni lova na ribnikih vključno z ribniki v Brestanici, nato pa velja za njih enak režim. V letno prilogo mo- rajo vpisati poleg datuma še oznako "Resa". Izvajanje zgornjih pogojev bo kontroliral pooblaščeni čuvaj ribiške družine, ki bo prisoten na ribniku navedene dni. V primeru ugotovljenih kršitev lahko prepove nadaljnji lov in predlaga uvedbo postopka. Vsi, ki lovijo ribe, so dolžni čuvaju pokazati dovolilnico oziroma osebni dokument in ulov. Za ureditev in vzdrževanje okolice skrbi KS Krško. Pogoji lova na ribniku v Resi začnejo veljati 10.06.2003 in veljajo do preklica. UO RD Brestanica- Krško, predsednik: E. Žveglič 2 junij2003 ObžorniK tretja Na naslovnid: Slavko Cerjak Foto: Silvester Mavsar Posavski obzornik izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Direktorica zavoda Katarina Požun Sotošek Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 780 Faks: 07 49 05 781 www.zavod-neviodunum.si, obzornik@volja.net, TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Novinarka Bojana Mavsar Tehnični urednik Boštjan Colarič Vodja trženja Katarina Požun Sotošek Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 kot mesecnik za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica, ki iz- haja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispev- kov pa 15. v mesecu. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilo- gah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk: Delo TČR Ljubljana. • Naklada: 12.000 izvodov. www. Kje si občinska uprava?. si Internet je nepogrešljiv del delovnega dne marsikatere- ga posameznika, če ne zavoljo službe, pa morda zavoljo »nekajminutne« sprostitve in nabiranja novih moči. Večina pa vendarle na spletu išče različne informacije. Pri vsak- danjem delu in iskanju dodatnih informacij pa večkrat na spletu ni kaj najti. Tudi nekatere posavske organizacije, društva in podjetja v času hitrega razvoja in možnosti upo- rabe najbolj razširjenega medija še vedno nimajo svojih spletnih strani!? Primer. Pod drobnogled sem pred kratkim vzela vse tri po- savske občinske uprave. Vsaj od takih institucij bi pričako- vali kakšen www.si naslov. Ker sem bila prepričana, da jih vse gotovo imajo, me je zanimalo, kaj vse ponujajo na svo- jih spletnih straneh in ali so na teh straneh vzpostavili kon- taktne naslove za občane. Začela sempri Občini Brežice. Po- trebovala sem kar nekaj časa, a spletnih strani brežiške občinske uprave, žal, nisem našla. Pod ges- lom občina Brežice je sicer zani- miva in informativno bogata stran brežiškega zavoda za turizem, po- datkov o občinski upravi, njenih oddelkih, dejavnostih, aktualnih dogodkih ali celo o kon- taktnih elektronskih naslovih zaposlenih pa nikjer. Posku- sila sem večkrat, pa mi ni uspelo najti ničesar. Če se mor- da motim in jih je morda kdo našel, bom vesela, če me bo opozoril. Sicer pa upam, da se na brežiški Občini vsaj od zadnjih volitev dalje kaj dogaja v tej smeri. Krška občinska uprava sicer svoje spletne strani ima, pri- čakovala pa sem, da so morda nekoliko bolj aktualne kot pred meseci. Morda je kakšna povezava več, še vedno pa marsikatera informacija ni več tako aktualna, lahko pa najdemo kontaktne naslove zaposlenih. Zaposleni obeh občinskih uprav oziroma tisti, ki jim je bila naložena naloga zbiranja vsebin za spletne strani, bi lahko obiskali strani sevniške občinske uprave, ki v tern segmen- tu daleč prednjači pred obema sosedama in ima vse in tudi še kaj več, kar bi pričakovali, kar je toliko bolje. Marsikdo bi rekel, da večina ljudi pri nas tako ali tako ni- ma dostopa do interneta, zato je tako vseeno, če imajo uprave svoje spletne strani. Vsi Posavci dostopa do inter- neta res nimajo doma, ga pa imajo v službah, na fakulte- tah in v knjižnicah. In ne glede na to. V času informacij- ske tehnologije, ki se vedno bolj razvija, je občinska upra- va brez spletne strani z informacijami za dm širši krog lju- di naredila korak nazaj. Saj gre konec koncev za institucije za ljudi. In ti ljudje uporabljajo tudi internet pa elektron- sko pošto. Je problem morda v sredstvih? Ali so preprosto pozabili? Ali pa se bojijo, da bi jih na spletnih straneh na- šel kakšen občan, ki že nekaj časa vrti telefonsko številko, pa se nihče ne oglasi? Kakorkoli. Upam, da bomo vsaj po počitnicah na spletu lahko našli kaj več informacij o tern, kaj se dogaja na po- savskih občinskih upravah. Lidija Petrišič IZ VSEBINE 4 Trideset dni 4 Suša prepolovila pridelek 8 IntBPVJU: Slavko Cerjak 11 Dežela praznikov 12 Pogovorz direktorjem HSE - IIP Vojkom Soteikom 16 Šribarjeva etnološka zbirka v Kobilah 18 Informacije Občine Krško 18 Podelili najvišja prlznanja Občlne Krško 18 Odprll krožlšči Križaj 20 Prazniki krajevnil) skupnosti 28 Družabna kronika Obz'ö'rniK jun>j2oo3 3 trfdaset dni Suša razpolovila posavski pridelek Slabe vremenske razmere za pridelovanje kmetijskih rastlin se po- javljajo že več let zapred, a za razliko od prejšnjih let je suša letos nastopila že spomladi in prizadela rastline, predvsem žitarice.V me- secu juniju so se temperature povzpele celo nad 35 stopinj Celzija in obdobje visokih temperatur je trajalo nepretrgoma več kot 14 dni. V treh mesecih je padlo skupno le toliko ali manj dežja, kot ga pade v povprečnih letih v enem mesecu, v tem mesecu se je dežja nabralo le za dobra 2 centimetra, po nekaterih predelih pa celo nič. Posledi- ce suše so najbolj vidne na lažjih tleh Krško-brežiškega polja, priza- deta so tudi hribovita območja. Koruza, ki bi v tem času morala biti visoka že dober meter, je zaostala na manj kot polovici te višine, krompir slabo nastavlja gomolje in pone- kod se suši že cima. Jara žita so še bolj prizadeta kot ozimna, še pose- bej tarn, kjer je čas setve zamujal. Vrtnine, kot so zelje, čebula, kore- nje, so prizadeta do 40 odstotkov, še posebej na Krškem polju, kjer je nastala škoda tudi zaradi toče. V rasti so zaostale tudi namakalne vrt- nine, kjer prihaja tudi do ožigov, ki so posledica visokih temperatur in povečanih napadov škodljivcev. Tako rekoč nenadomesttjiva škoda pa se odraža na travi, saj je bila že prva košnja prizadeta do 50 odstotkov, druge košnje pa skoraj ni, zaradi Cesar se predvsem živinorejci soočajo s pomanjkanjem krmne baze. V sadjarstvu se sušno obdobje odraža pri koščičarjih, denimo plodovi češnje so bili vidneje drobnejši, prav tako breskev. Nepopravljiva škoda je nastala v mladih nasadih, predvsem v letošnjem letu sajenih trajnih nasadov, saj so v njih v veliki meri sadike propadle. Zaradi pripeke sad- jarji pričakujejo negativen vpliv na nastanek cvetnih brstov za nasled- nje leto, zaradi slabše rasti pa tudi manj kakovosten rodni les. V vino- gradništvu je suša na nekaterih območjih povzročila nadpovprečen osip takoj po cvetenju, zaradi Cesar je nastavek grozdja pod povprečjem. Kmalu po cvetenju je zaradi suše prišlo tudi do popolne zaustavitve po- rasta poganjkov. Sicer pa na terenu že poteka ocenjevanje škode, pri Kmetijsko gozdarski zbornici pa opozarjajo, da je potrebno v programe prestrukturiranja kmetijstva vgraditi in ustrezno finančno podpreti dol- goročne ukrepe za zmanjšanje škode in njenih posledic po naravnih ne- srečah v kmetijstvu in v najkrajšem možnem roku sprejeti ustrezen in- terventni zakon. B.M. Novo žarišče hruševega ožiga tudi v Sevnici Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo je tik pred zaključkom re- dakcije, 23. junija, na podlagi ugotovitev sistematičnih pregledov in prijav dolodla nova žarišča hruševega ožiga, med katerimi je tudi po- dročje Sevnice. Na okuženih območjih intenzivno ugotavljajo meje raz- širjenosti in saniranjo žarišča s posekom in sežigom okuženih rastlin. Na uradno določenem okuženem območju so občani sami dolžni odstraniti vir okužbe in o tem obvestiti uradno službo. Vir okužbe v novih žariščih so pogosto okrasne gostiteljske rastline, kot sta ognjeni trn in panešplja ter drevesa kutine. Uprava opozarja, da morajo občani v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin pre- gledovati gostiteljske rastline (jablane hruške, kutine, nešplje, pa- nešplje, ognjeni trn, glog, jerebike, šmarne hrušice idr.) in ob sumlji- vih znamenjih o tem obvestiti na telefon 041 354 405. Glede na prija- ve imetnikov rastlin so bili odvzeti vzorci rastlin s sumljivimi znamenji predvsem na Primorskem, Dolenjskem in Štajerskem. Slike bolezenskih znamenj, navodila za ukrepanje, karta razširjenosti, diskusijski forum in druge informacije o tej rastlinski bolezni so na spletni strani FITO-IN- FO na naslovu http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito/ L.P. Prodaja mokriškeoa grado nična? Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani oziroma dr.Rajko Pirnat in dr. Peter Grilc sta podala pravno mnenje o prodaji komplek- sa grad Mokrice. V ugotovitvah navajata, da je bil pri prodaju mokriške- »i^fr k/U*tfco Vinu Brežlce zlato odltčje za vina in 80k Na letošnjem 49.mednarodnem oce- njevanju vin v začetku meseca junija v Ljubljani je Vino Brežice prejelo dve veliki zlati medalji, in sicer za char- donnay, letnik 1998, in modro frankf- njo, tetnik 2001. Sicer pa je družba Vino Brežice sode- lovala tudi pa letošnjem mednarod- nem ocenjevanju sokov in brezalkohol- nih pijač v Gornji Radgoni, kjer je pre- jela zlato medaljo za pijačo Vitafit ja- bolko + kalcij ter srebrne medal je za Roza grenivka z jagodo, Jaboko - ko- renček, Čaj mediteranska zelišča, Ze- leni čaj jasmin, Vitas it ananas + kalcij, Active - voda z minerali in aromo bez- ga in limone, priznanje pa so prejeli za Fit bitter lemon in Active, voda z mine- rali in aromo Guave in Limete. »PravauratBčevsB življenjB« V razstavnih prostorih Valvasorjeve knjižnice v Krškem so odprli razsta- vo stenskih, žepnih in ročnih u^ ki jo je uredil urarski mojster Samuel Ku- kovfčič. Pravzaprav nas ura spremlja ob vsakem koraku, tako posameznika kot družbo kot celoto in vse prepogo- sto kroji naša življenja. Pa vendarle je razstava pod naslovom »Prava ura te- če vse živtjenje« oziroma razstavlje- ne ure od umetniško izdelanih do so- dobno oblikovanih ur - zanimiva, saj ponazarja razvoj urarske obrti na Slo- venskem. PolBtjB prihaja Varstveno delovni center Krško Lesko- vec je v sodelovanju z osnovnimi sola- mi Senovo, Brežice, Krško in Leskovec, z leskovškim vrtcem in drugimi šolami v Kulturnem domu Krško pripravil pri- reditev z naslovom Polet je prihaja, na kateri so se predstavili varovanci cen- tra z mentorji in gosti iz osnovnih šol in vrtcev, na prireditev pa so povabili tudi varovance iz Varstveno delovnega cen- tra iz Kranja. Ob tem so pripravili raz- stavo izdelkov udeležencev ter zbirali prostovoljne prispevke za ureditev bi- valne skupnosti ter izdali drugo števil- ko glasila Posavsko listje, v katerem so zbrane zgodbe otrok in staršev z raz- ličnih srečanj. 3. Fašjenkov piknik Turistično društvo Dobova - sekcija Faš- jenk je na vzletišču v Mihalovcu pri Do- bovi organizirala že tretji tradicional- ni poletni fašjenkov piknik. Tudi tokrat ga je popestril bogat letalski program s preleti ultralahkih letal in motornih zmajev, nastopom prvega slovenskega reaktivnega šolskega letala Galeb G-2 ter predstavitvijo helikopterja in to- plozračnega balona. V zgodnjih večer- nih urah pa se je pet ekip, in sicer eki- pa Kurentov iz Hajdine, ekipa z Malenc pri Kostanjevici, ekipa pionirjev Faš- jenkove žlahte, ekipa iz Kostanjevice in ekipa dobovskega Fašjenka pomerilo v Fašjenkovih igrah. V poznih večernih urah so razglasili še FaŠjenkovo kraljico 2003 in piknik zaključili z ognjemetom v počastitev dneva državnosti in praz- nika krajevne skupnosti Dobova. POPRAVEK V rubriki »Na kratko« smo v prejšnji številki zapisali, da je vajeti vodenja UE Sevnica po odhodu Joška Kovača na KZ Sevrvica prevzet Tine Zupančič, svetnik občinskega sveta, kar ne drži. Občinski svetnik je bit res dva manda- ta, v tretje pa ni kandidiral. Bralcem in g. Zupančiču se opraviČujemo. 4 junij 2003 ObžorhiK trideset dni ga gradu s strani Občine Brežice kupcu Termam Čatež opravljen le na- videzen pravni posel, saj pomeni izogibanje prisilnim predpisom o last- ninskem preoblikovanju družbene lastnine. Hkrati gre za zadolžitev Ob- cine Brežice, ki pa jo ni odobril minister za finance. Pirnat in Grilc sta mnenja, da je prodaja nična vsaj iz dveh razlogov, in sicer zaradi tega, ker je bila pogodba o prodaji sklenjena brez soglasja brežiškega občin- skega sveta in ker niso bita spoštovana pravila o prometu s kmetijskimi zemljišči, niti niso bila upoštevana pravila o prometu z nepremičninami na zavarovanem območju naravne vrednote. S pravnega vidika sta tudi mnenja, da zaradi ničnosti sklenjene pogodbe Terme Čatež ne morejo terjati odškodnino od Občine, še manj pa, da bi prišla v upoštev določ- ba prodajne pogodbe, v kateri je zapisano, da je v primeru razdrtja po- godbe Občina dolžna vrniti celotno kupnino, ki naj bi znašala protivred- nost nekdanjih 10 milijonov nemških mark. B.M. Intel Turistični vodnik po občH Krško Podjetniški center Krško je s Turistično informacijskim centrom Krško pred kratkim izdal Turistični vodnik po občini Krško. Predstavili so ga na mesečnem srečanju župana z gospodar- stveniki. Na 140 straneh so avtorji zdru- žili predstavitve občine kot celote, po- samezne krajevne skupnosti ter naravne znamenitosti, posebnosti in turistične toč- ke v občini, seznam tradicionalnih priredi- tev, gostinsko ponudbo ter na koncu še do- dali prilogo s pomembnejšimi telefonskimi številkami. Glavnino gradiva in besedila je pripravil Turistično informacijski center oziroma Lea Marija Colarič v sodelovanju s turističnimi društvi krške občine, v ured- niškem odboru pa so sodelovali Franc Čer- nelič, Slavko Šribar in Živko Šebek v so- delovanju z Občinsko turistično zvezo Kr- ško. Projekt sta sofinancirala ministrstvo za gospodarstvo in Občina Krško. Vodnik je izšel v nakladi 4500 izvodov, jeseni pa naj bi izšla še angleška verzija. L.P. ' Turistiini vodnik po krški obeiui SrečanjB veteranov Posavja Na Velikih Malencah pri Krški vasi je potekalo drugo srečanje veteranov Posav- ja, tako članov ZWS iz Brežic, Krškega in Sevnice kot tudi člani PVD Sever Po- savje. Pomerili so se v različnih družabnih igrah, od šaha, streljanja z zračno puško, spretnosti z vrečo in hoduljami do vlečenja vrvi. ObnoiriH cerkev sv. Katarine V hribovski vasici Frluga so s slovesnostjo obeležili konec dveletnih ob- novitvenih del na zunanjosti tamkajšnje cerkvice sv. Katarine (na foto- grafiji), ki nosi letnico 1648, njen del pa je verjetno še precej starejši. ------------------------------------------------ Po sveti maši in blagoslovitvi se je gonilna sila obnove Martin Kodrič zahvalil vsem investitorjem in do- natorjem, ki so pomagali domači- nom pri kar zahtevni obnovi. Že pregovorno gostoljubni domačini so z obilno pogostitvijo poskrbeli, da nihče ni odšel domov s praznim trebuhom ali s suhim grlom, čudo- vito vreme in prekrasna okolica pa sta pripomogla k dobremu počutju kar številnih obiskovalcev. P.P. V GZS OZ Posavja izvoli novo vodstvo Na Gospodarski zbornici Slovenije - Območni zbomici Posavje Krško so v mesecu maju izvedli volitve novih organov Zbornice, v mesecu juniju pa sta se na konstitutivni seji sestala novooizvoljeni Upravni odbor GZS OZ Posavje in Upravni odbor Združenja podejtnikov. Za predsednika GZS OZ Posavje je bil izvoljen Mihael Kežman - IGM Sava Leskovec, za pod- predsednike pa Jože Baškovič - Integral Brebus Brežice, Miran Stanko - Hermes Krško in Rudi Bee Inkos Krmelj. Za predsednico Združenja podjetnikov je bila izvoljena Andreja Jamšek - Sava avto Sevnica, za podpredsednico Greta Pirc - samostojna podjetnica iz Brežic in za pod- predsednika Borut Mlakar Intenta Krško. B.M. ^ijF^»fo J U L I J NOVI PROQTORI NOVZAČETEK 9 pridobitvijo novih proetorov in obnovo le-teh, ki je v teku, se nekotiko spreminja tudi delovanje Mc-ja. Ker se moramo programsko pripraviti na delovanje centra v novih prostorih, vmes pa se moramo se preseliti, smo se odloöili omejrfi delovanje centra v mesecu juliju in avgustu. Tako se od vas za dva meseca poslavlja napovednik Milka info, sam center pa bo zaprt od 20.7. 2003 do 6.9. 2003. V času ko bo center zaprt nas boste nasli na nasi info toöki v Agenciji za mlade Punkt, kjer pa vam bomo na voljo vse poletje. Vidimo se septembra v novih prostorih. Robert Ostrelic MLADIN9KAIZMENJAVA .»MLADO8T 9KAČE ČEZ MOQT« 13.-20. julija 2003 V ČS6U od 13. do 20.7. 2003 bomov okviru izobraževalnega seminarja gostili 14 mladih iz pobratene občine Bajina Basta (Qrbija). Gkupina 24-ih mladih bo v tednu dni poleg izobraževanj doživela tudi veliko zanimivega. Teme seminarja so: vzpostavitev in delovanje mladinskih organizacij, spoznavanje evropskih programov in skladov, mediji, 8poznavanje drustev in organizacij ter kul+ure med pobratenima občinama. Vse, ki bi radi spoznali mlade iz Bajine Baste in navezali stike vljudno vabimo da se nam pridružijo. Dodatne informacije na tel. 07/49-05-825. POLETNE P0ČITNI9KE AKTIVNOSTI 30.6.2003 - 04.07.2003 v MC Krško, na Bazenu Brestanica in Krško Dručtvo Izvir in Mladinski center Krsko vab'rfa vee male nadobudneže na poletne počitničke aktivnosti, ki se bodo odvijale v Mladinskem centru Krško, na Bazenu Brestanica in na Bazenu Krsko. Za vas pripravljamo ustvarjalne delavnice, sportne igre in seveda obilo plavanja in lepega vremena. Dobimo se v prostorih Mladinskega centra Kreko v ponedeljek, 3O.junija ob 9.00 uri. Vabljeni! Ueposabljanje prostovoljcev za vodenje delavnic v okviru preventivnega programs »Nam se role brez drog in alkohola« 8. in 10. julij, Mladinski center Krško V Mladinskem centru Krsko v sodelovanju Centrom za sooialno delo Krško v mesecu juliju pripravljamo usposabljanje prostovoljcev in mentorjev za voditelje delavnic v okviru zgoraj navedenega programa. Pogoj: studentje psihologije, sociologije, veeh ,JLŽžtLŽE^ inforrnaoije na tel. 6t.: 07/49-06-825. ^^mm^mmmšmij. www.me-knko.st ObžorniK junij 2003 5 trideset dni Mladinski kulturni festival Mladinski center Krško je v starem mestnem jedru Krškega organizi- ral večdnevni Mladinski kulturni festival, na katerem so sodelovale različne glasbene skupine in zasedbe, gledališke skupine, na oder pa je stopil tudi Zoran Predin. V okviru festivala je dopoldne pote- kala tudi športna prireditev z naslovom Veter v laseh, na kateri so se udeleženci pomerili v košarki, nogometu, odbojki in rolanju. Za- dnji dan je potekal še big band fest, v okviru katerega je med dru- gim zaigral tudi Big band Krško. L.P. "Hočem, da sans Društvo za cerebralno paralizo Posavje "Sonček" je v kulturni dvora- ni gasilskega doma Sevnica organiziralo že šesti kulturni večer z naslo- vom "Hočem, da sem", na katerem so se predstavili zavodi iz Posavja, ki vzgajajo, izobražujejo, usposabljajo otroke in mladostnike s posebni- mi potrebami, ter zavodi, ki nudijo varstvo in zaposlitev odraslim ose- bam s posebnimi potrebami: Dom upokojencev in oskrbovancev Impolj- ca, oddelek OŠ Brežice, Vrtec Mavrica Brežice, VDC Krško z enotami, OŠ Ane Gale Sevnica in OS Savo Kladnik Sevnica. V gasilskem domu so bile ob tern na ogled razstave otrok Vrtca Krško, društva Sonček Posavje ter Sončkova stojnica Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. L.P. Peter in Džo Frejzer Društvo zaveznikov mehkega pri- stanka Krško je v okviru občinske- ga praznika v starem mestnem je- Peter Dirnbek dru organiziralo glasbeno -dramski večer, v okviru katerega sta obis- kovalce zabavala brežiški kantav- tor Peter Dirnbek (na fotografiji) in Džo Frejzer. L.P. 10 let skupin za samopomoč V Posavju že deseto leto deluje- jo skupine starih ljudi za samopo- moč. V ta namen je Center za so- cialno delo Krško na Velikem Kam- nu organiziral družabno srečanje. Prva skupina starih ljudi za samo- pomoč v Posavju je bila ustanov- Ijena maja 1993. Danes jih v Po- savju deluje že enajst. Pet v obči- ni Krško, od tega dve v domu sta- rejših občanov, ena v društvu upo- kojencev, ena v društvu invali- dov, lani pa je bila ustanovljena še medgeneracijska skupina. Dve skupini delujeta v Brežicah, ena v domu starejših občanov in ena v domačem okolju, ter štiri skupine v sevniški občini, ena v Trubarje- vem domu v Loki, dve v domu sta- rejših in ena v domačem okolju. Skupine se srečujejo enkrat te- densko, vsako srečanje pa ima po- govorno temo. L.P. Vidmarjeva plakota TEB Na Elektroinštitutu Milan Vidmar so letos že desetič organizirali Vidmarjev dan, v okviru katerega so tradicionalno podelili Vidmar- jeve plakete. Vidmarjeve plakete je med drugim prejela tudi Termo- elektrarna Brestanica za uspešno zaključeno dograditev elektrame z novima plinskima blokoma.L.P. Odkruha do notice Članice Društva kmetic Krško so se v sodelovanju s Kmetijsko svetoval- no službo Krško predstavile z razstavo pod naslovom Od kruha do potice. Na. ogled je trideset žena postavilo različ- ne vrste kruha, od pšeničnega, ržene- ga, zmesnega, krompirjevega, do čes- novega, čebulnega, pirovega, mešane- ga, sadnega ter prav tako celo paleto razUčnih potic, orehovo, ajdovo, me- šano, sirovo, pehtranovo... Uspeh Cerjakovih mladih gledališčmkov Brežiški gimnazijci in ekonomci: Ana Veselič, Polona Golobič, Maja Križ- nik, UrŠka Kotar, Urška Pavlenč, Špe- la Pfeifer, Kiemen Slakonja, Tina To- mažin in Simon Šubic, ki igrajo v Sati- ričnem gledališču Cerjak, so se na 42. Linhartovem srečanju z odrsko pred- stavo Srednjeveške pridige in balade uvrstili med deset najboljših amater- skih odrskih del. UstanovHi Občinsko turistično zvezo Sevnice Na pobudo turističnega društva TržiŠče in društva Zagon Tržišče so sredi mese- ca v Sevnici ustanovili Občinsko turi- stično zvezo, ki bo združevala delo tu- rističnih in sorodnih društev ter deto občinske uprave na sevniškem podro- čju v celoto. Kot ustanovitelji so v no- vo zvezo pristopiti TD Loka, TD Šent- janž, KŠD Lukovec in KŠD Telče. Srečanje harmonikarjev Turistično društvo Koprivnica je na Iz- letniški kmetiji Vertovšek na Velikem Kamnu organiziralo srečanje harmoni- karjev Posavja. SM panterji v Krškem Člani Seniorske organizacije LDS - Si- vi panterji - so se v Krškem sestali na petem kongresu. Zavzeli so se za ures- ničevanje gospodarske politike s po- sebnim poudarkom na omejevanju ra- sti plač na vseh ravneh državne upra- ve, za zmanjševanje števita zaposlenih v državni upravi in za odločno zmanj- ševanje državnih institucij. Razprav- Ijali so tudi o regionalizaciji in spreje- li sklep o formiranju dvanajstih regij. Pozdravil jih je tudi predsednik LDS Anton Rop, ki je dejal, da so Sivi pan- terji pomemben del stranke, predvsem ker vanjo prinašajo svoje izkušnje. Po volitvah na kongresu predsednik' še vedno ostaja Jože Kastelic, pred- sednik Sveta Sivih panterjev pa Krčan Niko Žibret. Izmed posavskih članov organizacije so bili v svet izvoljeni dr. Tatjana Andrejaševič Hvata, Ivan Pet- rišič in Anton Zorko. 6 junij2oo3 ObžorhiK ObžorriiK tridaset dni Podeffl priznanja ob dnevu poHcije V počastitev praznika Dneva policije je Policijska uprava Krško 20.junija v Sevnici organizirala svečanost s podelitvijo priznanj organov za notra- nje zadeve. Zlati znak sta prejela Zmagoslav Grabrijan in Anton Žbul iz OKC PU Krško. Srebrni znak so prejeli Marjan Petan - PP Krško, Vla- dimir Busar - OKC PU Krško, Zdravko Radanovič - OL PU Krško, Anton Režonja PP Sevnica in Alojz Planinc - PP Krško. Bronasti znak so pre- jeli Ivan Kostrevc - PP Sevnica, Stanislav Zupančič PP Brežice, Sreč- ko Budič - UKP PU Krško, Safet Halkič - PMP Obrežje, Drago Kovač, Ma- rija Vogrinc in Marjanca Senica vsi trije PPP Krško ter Jože Bežan iz UKP PU Krško. Pisno pohvalo so prejeli Tomaž Grmšek, Damjan Očko in Daniel Žniderič vsi iz PPP Krško, Nataša Žarn OL PU Krško, Boris Sin- tier - PP Sevnica, Martin Špiler in Darinka Žarn - PP Brežice, iz PP Krško Franc Škvarč, Leon Novak, Andrej Lisec in Damjan Škoda ter iz PMP Obrežje - Blaž Zagmajster, Jože Zorko in Damir Horvat. B.M. Dan odprth vrat PGE Krško V tednu praznovanj praznika občine Krško so v Poklicni gasilski enoti Krško organizirali dan odprtih vrat. Poklicna gasilska enota Krško pred- stavlja udarno silo v občini Krško že 23 let, od ustanovitve dalje.V po- klicni gasilski enoti je zaposlenih 48 operativnih gasilcev, v zadnjem obdobju pa so veliko sredstev na- menili v posodobitev tako opre- me kot voznega parka. Najnovej- še pridobitve so manjše delovno vozilo Kangoo, hitro tehnično re- ševalno vozilo Land Rover Defen- der, gasilska avtocisterna s 5000 litri vode za gašenje ter kombi- nirano gasilsko vozilo Unimog 400, ki omogoča nitre in učinkovite intervencije tudi v najtežje dostopne hri- bovite predele. Kot je na slovesnosti poudaril direktor in poveljnik Ga- silske enote Krško Anton Žigante, je takšno posodabljanje mogoče re- alizirati samo ob sodelovanju lokalne skupnosti in gopodarstva. Zato so se ob tej priložnosti s priznanji zahvalili tako posameznikom kot pred- stavnikom podjetij, ki s svojim delom in prispevkom omogočajo učinko- vito, uspešno in opremljeno Poklicno gasilsko enoto Krško. B.M. Rastlinski svet Bohorja Turistično društvo Senovo je v juniju iz- dalo knjižico z naslovom rastlinski svet Bohorja. Avtorji Dušan Klenovšek, So- nja Budna, Tadeja in Marina Brinovec so v knjiži- ci zbrali fo- tografije in podatke za lažje prepo- znavanje po- gostih pa tu- di redkih vrst rastlin Bo- horja. Naj- večjo pozor- nost so na- menili orhi- deji, ker so, kot so dejali, vsi še poseb- no navezani nanje. Zakliiča akcfo ZanašelgrličB Z zaključno prireditvijo v leskovški šoli so malčki in kolektiv tamkajš- njega vrtca zaključili večmesečno akcijo, s katero so s skupnimi moč- mi zbrali sredstva za novo igrišče. Prireditev z naslom Zaključek ma- lo drugače ni bila le predstavitev celoletnega dela varovancev Vrt- ca pri osnovni soli Leskovec, tem- več je bila hkrati kot zahvala na- menjena vsem, kf so podprli več mesecev trajajočo akcijo »Za na- še igrišče«, v kateri so s skupnimi močmi v leskovškem vrtcu z različ- nimi akcijami sami zbrali več kot milijon tolarjev od skupno več treh milijonov tolarjev potrebnih sred- stev za obnovo igralnih površin, ki v so po novem deloma ograjene tu- di z ograjo. , //? TERMOELEKTRARNA I BRESTANI C Ado Cesta prvih borcev 18,8280 Brestanica telefon: 07 48-16-000, telefaks: 07 49-22-262 obja vl ja JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja št F v stanovanjskem bloku na Elektrarniiki cesti 15 v Brestanici v skupni izmeri 49.05 m2 in kleti v izmeri 5.65 m2 , parc.št. 209/17, zemljiškoknjižni podvložek 297/9, k.o. Stolovnik, Obcina Krško. Izklicnacenaje: 14.018,00 EUR Ogled nepremičnine je mogoč po predhodnem telefonskem dogovo- ru in najavi v recepcijiTermoelektrarne Brestanica d.o.o. Javna dražba bo v sredo, 16.7.2003, ob 10. uri vprostorih Termoelektrarne Brestanica d.o.o.. POGOJI ZA PRISTOP KJAVNIDRAŽBI: 1. Varščina: Dražitelji morajo najkasneje do začetka javne dražbe vplačati varščino v višini 10% izklicne cene (v tolarski protivredno- sti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila varščine) na blagajni TEB. Neuspeli dražitelji bodo dobili vrnjeno vplačano var- ščino brez obresti po zaključku postopka javne dražbe, prav tako na blagajni TEB. 2. Plačilni pogoji: gotovina v tolarski protivrednosti po srednjem te- čaju Banke Slovenije na dan javne dražbe. 3. Pogodbo mora kupec skleniti najkasneje v 10. dneh po končani javni dražbi, celotno kupnino pa poravnati najkasneje v 15. dneh po sklenitvi pogodbe. Kupec postane lastnik nepremičnine takoj, ko predloži dokazilo o plačilu kupnine. 4. Ce kupec ne bo sklenil pogodbe v 10. dneh po končani javni draž- bi in plačal kupnine v 15. dneh po sklenitvi pogodbe, se šteje, kot da je odstopil od dražbe oziroma nakupa, zato plačano varščino obdrži prodajalec. 5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo pri vplačilu varščine in pred pričetkom javne dražbe predložiti originalno potrdilo o državljan- stvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 6. Dražitelji, ki bodo sodelovali na javni dražbi za pravno osebo, mo- rajo predložiti pooblastilo in izpisek iz sodnega registra (star naj- več tri mesece), iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 7. Davek na promet nepremičnin plača prodajalec v skladu z Zakö- nom o davku na promet nepremičnin, zemljiškoknjižni vpis in dru- ge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnin pa plača kupec. 8. Prodaja bo potekala po sistemu"VIDENO-KUPLJENO", kasnejših re- klamacij glede stvarnih napak se ne upošteva. 9. Vse informacije o nepremičnini so na voljo na tel.št.: 07-48-16-129, kjer se lahko dogovorite tudi za datum in čas ogleda. TERMOELEKTRARNA BRESTANICA d.o.o. junij 2003 7 intervju Slavko Corjak Komedga ni slaba stvar. Hvala bogu, da obstaja! Bilo je kot v kakšnem slovenskem filmu sedemdesetih let. Pogovor sredi poznojunijske opoldanske pripeke v prijetni senci velike lipe na nekdanji domačiji sogovornikovih staršev, zdaj obnovljeni, a ne za počitek, ne samo za sprostitev ob koncu tedna, pač pa za uresničitev sanj in obljube, ki si jo je zadal že pred tremi desetletji. Na dvorišču za veliko mizo, oborožena s polovičko poliča hladne rdeče tekočine razpredava o četrtini stoletja, ki jo je narnenil odrskim de- skam. Med pogovorom večkrat zazvoni telefon in prekine pogovor, v enem izmed njih izve novico, da se nedavno po- sneta TV reklama za mobi velikana že vrti. Videti je, kot da mu to ni najbolj prav. Brž pojasni, da je zdaj prvič »prodal tudi svojo faco«. Češ, tudi igralcem denar prav pride. Pričakoval je, da bo reklama na sporedu šele jeseni... Igralstvo ga je žeod malega zanimalo, privlačilo. Že v prvem razredu v Artičah je bil na odru. A po prihodu v Krško je imel neko sla- bo izkušnjo, ko zaradi tega, ker ni imel modre trenirke, ni mogel nastopiti kot palček v spremstvu znamenitega dedka Mraza. Včasih se mu zdi, da je še od takrat na odru nekoliko negotov. Zato vlaga v vsak svoj nastop veliko dela in pri- prav. Zdaj na nekdanji domačiji začenja znova. Od tu bodo prav gotovo krenili novi gledališki zaljubljenci, začarani z odrskimi deskami v nekdanjem hlevu, na pot aplavzov in slave, a tudi praznih sedežev in borbe za vsakdanji kruh. Laž- je jim bo, kot je bilo njemu, ko je s kupom sposojenih knjig pod pazduho in z nekaj med počitnicami zasluženega de- narja sredi sedemdesetih let poskusil srečo na sprejemnih izpitih in tisto leto uspel s samo še dvema (Zvone Hribar in Maja Boh) iz celotne Slovenije. Kolikor se spomnim, domači v za- četku niso bili najbolj navdu- šeni nad tvojo izbiro? Seveda ne, saj si lahko misliš, kako L jim je bilo, ko je večina izbra- la normalne štu- dije in poklice. A k sreči se je vse kma- lu spremenilo. Bil sem v letniku Igorja Pretnar- ja, ki je ravno takrat snemal Idealists. Takrat sem prvič vi- del, kaj je to film. Bilo je ne- poza- bno, kako j e Rac (Radko Polič, op.p.) delal vlogo. Po- poln užitek. Saj je potem tudi dobil berlinskega medveda. Pretnar je hotel, da vidimo, kako poteka snemanje in nas je zato dal med statiste. Čisto slučajno je tisti dan Manca Košir pripravljala članek o snemanju filma za Delo in je po- tem napisala pod sliko: »Ob velikih imenih stovenskega filma Radku Po- liču in Mileni Zupančič nas veseli vi- deti tudi nove obraze...« In tarn je s polnim imenom in priimkom pisa- lo tudi moje ime. To so doma videli in od takrat so bili mimejši, sčasoma pa je prišlo pravo navdušenje... Igrati pa si začel v eksperimental- nem gledališču Glej? Ja, najprej sem delal v Gleju. Prva stvar je bila Vitomila Zupana Zapiski o sistemu. To je bila moja prva ve- lika vloga. Ta predstava je bila tako zelo razprodana, kot se mi pozneje še ni zgodilo. Pred blagajno so bile dolge vrste in kar nekaj časa je v ča- sopisih pisalo: razprodano. V tej vlo- gi sem imel pet težkih songov, jazz rock. S tern smo pozneje nastopali v mali Drami, ker so nam Glej zažgali. Še zdaj sem spomnim nekaj verzov (glasno zapoje, op.p.): »Starci so vsi zlobni, ker so starci, streljali bi, če bi si upali, posranci... Kako te je potem za- neslo v Mestno gleda- lišče Ijubljansko, ki je vendar vedno ve- Ijalo za bolj komercialno? MGL je bilo takrat profilirano gleda- lišče, kar ne pomeni, da je bilo sa- mo komercialno, ampak je gojilo tu- di žanr. Znano je bilo po tern, da je izvajalo dela, ki jih drugje niso igra- li, v njem so prihajale na oder sveže stvari iz Evrope. V času, ko so v SNG igrali Krležo, Raztrgance in podobne zadeve, je MGL prinesel v ta prostor lonesca in še marsikaj. »Imamo državo in politike, ki po- čno neumnosti. Niso vredni toliko nase jeze kot na- šega smeha.« Potem ko sem v drugem letniku za- radi spremenjene štipendijske poli- tike izgubil občinsko štipendijo, sem zanjo zaprosil v Mladinskem gleda- lišču. Tarn me je videl Dušan Jova- novič in me povabil v MGL za vlogo v Schillerju. Iz MGL je takrat odhajal Rac in so potrebovali igralca. Dela- li so predstave, ki so navduševale po vsej Jugoslaviji. Umetniški vodja je bil Marko Slodnjak, pa Mojca Kreft, to niso bili komercialisti, kar bi lah- ko rekli kasneje kvečjemu za Partlji- ča in Kobala. ObzorniK intervju S tern sem mislil, da je bilo na re- pertoarju MGL več komedij kot drugje. To pa ja. Komedija ni slaba stvar. Hvala bogu, da obstaja. Smeh je ob- vezna sestavina. Smeh, glasba, gle- dališče, to je za mene kompleks za- dev. Zato me eni ne marajo, češ, da to ni čista umetnost. Saj verjet- no res ni, ampak vsak kos zase, ki je noter, pa je. In je ustvarjalnost. Dolgo časa nisem bil prepričan, ali sem ustvarjatec ali zgolj poustvar- jalec. Nikakor. Sem ustvarjalec. Ne vem, če sem umetnik, to se bo vede- to potem, ko bo moje delo odzvene- lo, ampak ustvarjalec pa sem. MGL-ju si zvest že nenavadno dol- go. Ja, seveda. Mislim, da bo kmalu že petindvajset let. Dandanes se igralci pogosto selijo iz gledališča v gledatišče. To je res značilnost novega časa, ko naj bi razbili ansamble in naj bi šli vsi-na trg. Jaz ostajam in še kljub temu imam dovolj energije, da de- lam tudi drugje in tudi dovolj me vabijo. Ati si kdaj vendarle pomislil, da bi šel drugam? Ja, enkrat samkrat sem imel tako krizo. Sredi študija predstave v letu 1990, ko se je menjal sistem in je bi- lo vse pomešano. Takrat sem bil tu- di predsednik delavskega sveta, me- njala se je direktorska gamitura... Koliko je pravzaprav politika priso- tna v gledališču? Včasih je bila gotovo bolj, ker se je zavedala njegovega pomena, ker ga je zaradi tega tudi podpirala. Takrat smo imeli status posebnega druž- benega pomena. V tern sistemu pa smo, jasno, družbeno zlo, ki naj bi delovalo samo kot »štacuna«.. Ali se zdaj politika vmešava v re- pertoar? Mislim, da ne. Sicer pa sem šel ven iz teh sfer. Ne hodim na sestanke, ne pristajam na funkcije. No, nekateri igralci pa so politično zelo aktivni, eni so čisto fanatični... Mladostne izkušnje na lokalnem ra- diu si kasneje s pridom izkoristil... Ja, radio je moja posebna ljubezen. Eno je, da sem imel željo delati na radiu, drugo pa, da me ima ta me- dij nekako rad. To delo je namreč v precejšnji meri odvisno tudi od gla- su. Imam bariton, ki ga mikrofon do- bro »prime«. In ljudje lepo zaspijo, če mene poslušajo, ko jim ob enaj- stih zvečer govorim pesmice. Ali so bili tisti prvi stiki s filmomv času Pretnarja tako pomembni za tvojo razmeroma veliko angažira- nost v slovenskem filmu? Neverjetno, kako so prve izkušnje pomembne. Recimo, kadar mi nekaj ne gre pri študiju vloge, se še ved- no vračam k osnovam, ki sem jih do- bil v prvem letniku. Tako močan vtis je bil takrat oz. ga je naredil name Pretnar. Žal je umrl, ko sem bil v drugem letniku. Sodobni, predvsem mlajši filmski režiserji bolj kot profesionalce angažirajo naturščike. Mislim, da ima naša filmska sola pre- malo stika z glediščem, pa čeprav je v isti zgradbi. Poleg tega imajo re- žiserji netočno informacijo, da slo- venski gledališki igralec na filmu ig- ra gledališko in da je zato boljši na- turščik. Potem kombinirajo in dela- »Tu na Obrežu imamo možnost narediti profesionalno gledališče.« jo najslabše - dajo igralca skupaj z naturščikom. To se tepe in to se vi- di. Ampak mislim, da so ti mladi re- žiserji spet začeli delati z nami. Sam veliko delam kratke filme za akade- mijo, tudi za televizijo. Sedaj sem dobil dobro vlogo v novi nadaljevan- ki po knjigah Bogdana Novaka Zve- sti prijatelji, pravzaprav tri nadalje- vanke in celovečerni film. Prav gotovo bo dobro sprejeta med mladimi. Kako pa se spominjaš Čis- to pravega gusarja? V bistvu mi je dal »Gusar« osebno izkaznico (smeh, op.p.), da me ka- morkoli pridem, poznajo. To so bi- li lepi časi, ko se je še dalo skupaj spraviti kaj denarja. Snemali smo več kot dva meseca na Cresu. No, v resnici sem bil znan prej v tuji- ni kot doma. Na morju so me Nem- ci ustavljali, da sem jim deli I avto- grame, moji pa so začudeno gleda- li. V Nemčiji je bila namreč popu- larna neka serija, ki sem jo snemal za Avstrijce. In zdaj si se končno vrnil v doma- če kraje. Eh, tisto, da se lastovka vrača v do- mači kraj, ne drži več, nima več pra- ve veljave. Slovenija je postala tako majhna. Ta občutek, da se vračaš iz Ljubljane, ni nič posebnega, saj je, kot bi sei na Rožnik. No, lahko bil šel v kak drug sloven- Slavko Cerjak je eden najbolj aktivnih in uspešnih sodo- bnih slovenskih gledoliških igralcev. Dva razreda OS je kon- čal v Artičah, ko pa seje družina preselila z Zgornjega Obreža v Krškoje tarn nadaljeval osnovno solo. V Brežicah je končal gimnazijo in se leta 7 974 vpisal na AGRFT v Ljubljani. V Mest- nem gledališču ljubljanskem, v katerem igra že vse od študij- skih let, je doslej odigral že več kot 50 velikih vlog, med kateri- mije npr. v vlogi Higginsa (Pig mal ion) doživel več kot 130 po- novitev. Ves čas sodeluje v kulturno-umetniškem, dokumen- tarnem in otroškem programu slovenskega radio in televizije, posebno bogatpaje tudi njegov filmski opus. Med drugimje igral v filmih: Razseljena oseba, Dediščina, Leta odločitve, Lju- bezen, Doktor, Primož Trubar, Čistio pravi gusar, Zakajjih ni- sem vse postrelil, Peta hiša na levi, Jogurt, Obletnica, itd. Lani je na domaäji na Zgornjem Obrežu začelo delovati Satirično gledališče Slavka Cerjaka, v okviru kateregaje Cerjak s skupi- no izbranih brežiških srednješolcev najprej izvedel gledališko delavnico, katerije sledila uprizoritev Srednjeveških pridig in balad Janeza Menarta. junij 2003 9 ski kraj namesto na Zgornji Obrež? Res je. Tukaj sem doma in tega ob- čutka nisem nikoli izgubil. V bistvu se mi sedaj izpolnjuje tisto, kar sem govoril, ko sem sei na akademijo. Na sprejemnem sem namreč dejal: »Ve- ste kaj, jaz imam ambicijo in željo to reč narediti, dobiti strokovno iz- obrazbo. Vem, da sem talent, volje imam dovolj. Zato me samo vzemi- te, da sem bom naučil in potem bom šel nazaj v Krško, ker imam tarn svoj teater. In to se (šele) sedaj uresničuje? Ja, ampak tudi če bi sedaj prišel sem in pustil vse drugo, vem, da bi bilo veliko dela, a prav gotovo bi bil v nekaj dneh berač. Ker me ne bi ni- hče več povohal, ker bi mi vsak re- kel: čuj, nimam časa. Tako pa je drugače. Lani se je na primer zgodilo, da sem igral glavno vlogo in po nekem sluča- ju sva bila z Bernardo Oman na sli- ki v Delu. In so se me spet spomni- li, spet so me začeli drugače gleda- ti. Veš, za take projekte, kot jih de- lam tukaj, seveda potrebujem spon- zorje. Tu ni zaslužka, še nekaj let ga ne bo, a potrebno je precej denar- ja. Skratka, mislim, da je bolje, da se tega lotevam sedaj, ko imam iz- kušnje, ko imam konec koncev neko blagovno znamko. To je zdaj v modi, imeti svoje gle- dališče... Jaz sem se zadeve precej druga- če lotil. Vsa gledališča ustanavlja- jo zaradi denarja. Nameravajo na hitro veliko zaslužiti in to jim tudi dobro uspeva. Tudi mene vabijo zra- ven. Cafe teater je edini, ki ima svoj nivo in svojo podobo, ki je primerna tudi imenu. Drugo je pa komercia- la, da se bodo ljudje smejali do kon- ca, to drago plačali in da jih bo spet čimveč prišlo. A tudi mi nismo imeli nikoli proble- ma s publiko, zaradi tega, ker nismo načrtovali, da bomo imeli masoven obisk, ampak smo delali dobro in so najbolj preprosti ljudje lahko gleda- li in poslušali visoko slovensko bese- do in se celo zabavali. Kako pa so to sprejeli tvoji mla- di učenci? Najprej jih je bilo strah, češ, kaj na Obrežu bomo igrali, za kmete, saj ne bodo nič razumeli. Potem smo tu imeli med od 250 do 300 ljudi, mno- gi so me klicali, ali lahko še pride kdo zraven. Zato smo naredili pred- stavo kar zunaj na dvorišču in doži- veli aplavze na odprti sceni. Ljud- je so se iskreno smejali zraven, ti- sta bolj fina publika pa se smeji po- tiho ali pa misli, da je dolžna gledat. Vmes mislijo na druge stvari. Danes smo tukaj videli tudi gosto- vanje lutkarjev iz Ljubljane, ali to pomeni, da bodo lahko tudi drugi tu igrali? Absolutno. Tu bodo gostovali vsi, lahko tudi glasbeniki, likovniki, hi- ša bo odprta, nikakor ne mislim ime- ti vikenda. To sem ugotovil, ko sem končal obnovo domačije. Tu šibajo traktorji, ljudje delajo in tako na- prej, to ni morje ali zidanica! Odzivi na lansko predstavo? Z velikim trudom sem ohranjal pred- stavo preko celega leta. Zdaj, po fe- stivalu, je vse drugače. Po Linhar- tovem srečanju, ki je celoletni pre- gled ljubiteljske dejavnosti iz cele države, kjer so izmed 150 prijavlje- nih v dveh kategorijah, ljudski odri in nova iskanja, izbrali po pet naj- boljših. Mi smo prišli v to zadnjo ka- tegorijo med pet. Zadeve so pone- kod na vrhunski ravni, da dol padeš, koliko se ljudje temu posvečajo. Kmalu pa bo na Obrežu tudi nova premiera. Premiera novega dela bo 3. juli- ja, s skupino, ki sta se ji pridružili dve novi članici iz Srednje ekonom- ske sole, delata mlada profesionalna igralca Boris Kos in Dunja Zupanec. Pripravljajo nekoliko lahkotnejšo zadevo, s koreografijo in glasbo, to je Improvizacija o Sinjebradcu, ne- koliko odštekana zadevščina, da lah- ko poleg gledalcev uživajo tudi mla- di igralci.. Kaj pa naprej? Tu na Obrežu imamo možnost na- rediti profesionalno gledališče. Kot sem že dejal, zdaj nimam slabega imena, sem lahko pripeljem kogar- koli. Vsak bo z veseljem prišel sem delat. In kot vidiš, že delajo, saj ne zmorem več vsega sam. Kar nekaj zadev imam v načrtu. Sno- vi ne manjka, saj imamo državo, ki počne neumnosti, politike, ki niso vredni toliko naše jeze kot pa na- šega smeha. Ker je to bolj zdravo za nas. Tako mi posavski rojak, no- vinar in kolumnist pri Dnevniku Zo- ran Senkovič piše satiro na temo slo- vensko-hrvaških odnosov. Gre za ne- koliko predrzno trijezično zadevo, ki se dogaja leta 2022 na Grenlandiji, kjer se srečata Drnovšek in Račan... Imam tudi fantastičen tekst, ki ga je na mojo iniciativo napisal Zdravko Duša (urednik pri Cankarjevi zalo- žbi, op.p.), in sicer na podlagi zna- menitih Trdinovih zapiskov. To je ze- lo dober projekt, za katerega pa bo- mo potrebovali vsaj ducat profesio- nalcev in seveda precej denarja, če- prav mi bodo šli vsi še tako na rokb. A priložnost je takšna, da je pre- prosto ne smemo izpustiti. Nima vsak te sreče, znanja in mož- nosti, da lahko toliko dela. Ne, kje pa. Moram red, da imam izredno srečo. In vsaka stvar pose- bej mi veliko pomeni. Zato se ji tu- di posvetim. Vzemiva, na primer, ra- dio. Imaš samo zvok. Zdaj pa naj- di tisto mejo, da pride ven litera- tura. Literatura je to, kar sem jaz tern mojim mladim tu govoril. Rekel sem jim, da v bistvu delamo prekr- šek. Pesem je v knjigi spravljena in ko jo vzameš s knjižne police in jo odpreš, jo prebereš do konca. Temu je namenjena. V tisti tišini ima vse zvoke, vsa obzorja in vse naj bi se tarn zgodilo. S tern se pa zelo strinjam... Čim pa pesem daš v svoja neumita usta, v svoje neoprane možgane, je pa to že nekaj drugega. Se pravi, da je treba zelo odgovorno vzpostavi- ti odnos z avtorjem. S tern se ni za hecat. V glavnem pa se ljudje heca- jo, ker je to delo slabo plačano. Ma- lo preletijo, niti naglas ne ponovijo. Jaz delam drugače, zaradi tega pa delam že petindvajset let. Ker vem, kaj to pomeni. Ker sem gojil odnos do tega. Če pa gojiš odnos do pogod- be, če samo gledaš, kaj boš dobil, je pa druga reč. Besedilo in fotografije: Silvester Mavsar »Imam bariton, ki ga mikrofon dobro »prime«. In ljudje lepo zaspijo, ce me- ne poslušajo, kojim ob enajstih zve- cer govorim pesmice.« »dm pa pesem daš v svoja neu- mita usta, v svoje neoprane možga- ne, je pa to že ne- kaj drugega...« ObzörhiK gospodarstvo Piše: Silvester Mavsar DEŽELA PRAZNIKOV Vročina je v deželi in medtem ko ljudje na jugu ob takih temperaturah običajno samo posedajo pred hišami ali se hladijo s kozarčkom pijače ter namakanjem v vodi, pri nas ne mirujejo. Ce že z vso močjo ne dela- jo, vsaj pridno praznujejo. Saj ne morejo drugače. V deželije čas prazni- kov. Na vsakem koraku plakati, transparent!, kar naprej obvestila in va- bila na radiu, ki vabijo na prireditve ob krajevnem, občinskem in držav- nem prazniku, to je čas valet, obletnic matur, letnih koncertov in otvori- tev. Čas praznikov. In kdaj pri nas ni praznovanj? Komaj kdaj. Januar je res bolj miren in posvečen počivanju od napornih dogodkov ob koncu leta, v februarju pa se ie zvrstijo kulturne prireditve, vse bolj popularno valentinovo inpreko pustnih zabav in povork grepraznovanje v marec, v katerem nipozabljen dan žena in je vse bolj cenjen materinski dan. Spet nekoliko zatišni april z velikim verskim praznikom in s prvimi prireditvami na prostem najav- Ija najdaljše obdobje številnih dogodkov v maju in juniju, ki je še pose- bej pestro v naših krajih. Tudi poletno počitniško mrtvilo znamo po vzo- ru razvitejših deiel ie dobro zapolniti s kulturnimi prireditvami na trgih in gradovih. Morda sta v tern pogledu še najbolj pusta meseca v letu Sep- tember in oktober, ko pa imajo ljudje dovolj drugih skrbi in opravil, da praznovanj najbrž niti ne pogrešajo. Potem pa že tako ali tako pride no- vember z martinovanji in po vzoru zahoda vse zgodnejše nadevanje praz- nične oprave za številna obdarovanja in slovo od starega leta. Zvoki pihalnih godb zdaj odmevajo ie od prvega maja, eno samo praz- novanjeje v tej deieli. Cas, kopostane vse nekako liritno, zapesem dov- zetno. Pojejo otroški in mladinski zbori, moški in ienski, pa mešani in cerkveni, lovski... Pevci še komaj utegnejo priti na kratke vaje, glasbe- niki komaj ohladijo in zloščijo svoje instrumente od nastopa do nastopa. Pred nami se odvija parada športa, glas be, plesa in besed. Malokomu je še do resnih vprašanj, zdaj so na sporedu lahkotnejše feme. Niti najbolj zagretim politikom se ne ljubi prerekati, za kaj takega bo cas spetjese- ni, ko bo spet hladneje. Da bi govorili o resnih rečeh, o problemih? Ja, seveda. Naredili, bo- mo, kar je v naši moči. Za vse ne bo dovolj denarja, letos prav go- tovo ne, drugo leto pa bo že nekako šlo. Država tudi še ni odgovo- rila, država se ne briga kaj dosti... Ampak, oprostite, zdaj res ni- mamo časa, pripravljamo slavnostno sejo, saj veste, priznanja, ro- ie, govori, kulturni program... Veste, vročina je tako huda, da je še praznovati ležko, odpirati usta, pihati v instrument, imeti govore. Res, ti so si vse bolj podobni. Kot da smojih že slišali pred mnogimi le- ti: skupaj bomo zmoglil Obnovili bomo to in ono cesto, pločnik, veži- co, igrišče, skupaj bomo pridobili nove investicije in zgradili pokrajino! Praznične obljube? Nekaj tega bo uresničeno, nekaj ne. Toliko že, da bo- mo ob letu spet praznovali in imeli veliko prireditev. Preveč? Ne, mor- da kakšno več kot prejšnja leta, a komu lahko naj branimo, da bi sode- loval, da bi praznoval? Za letos se praznični čas izteka. Sedaj bomo odšli na zasluie- ne počitnice. Eni malo prej, drugi kasneje, eni nekoliko dlje, dru- gi mnogo bliije, tretji bodo kar doma. Precej naporno je bi- lo to praznovanje! Pa saj - iivljenje je menda en sam praznik... Krške družbe okrepile poslovanje, brežiške z razpotovljenim dobičkom, v Sevnici povečanje plač Po ukinitvi Agencije za plačilni promet je z letošnjim letom pre- vzela obdelavo vseh statističnih in informativrrih podatkov, zbir letnih poročil poslovnih subjektov, v lanskem letu ustanovljena Agencija RS za javnopravne evidence in storitve ali na kratko - AJPES. Kakor ugotavljajo na Agenciji, so posavske družbe kot ce- lota poslovno leto 2002 zaključile pozitivno. Na Agenciji so za leto 2002 obra- vnavali 876 letnih poročil. V druž- bah je bilo v minulem letu zapo- slenih 10.813 delavcev, ali 73 manj kot v letu 2001. Skoraj 37 odstot- kov družb ni imelo nobenega zapo- slenega, dobrih 16 % ali 141 družb pa je zaposlovalo po enega delav- ca. Lani so družbe v Posavju ustva- rile 5.546 tisoč SIT neto dodane vrednosti na zaposlenega, 11,7 % več kakor v letu 2001 in hkrati 4,4% več kakor družbe v RS. Kot celote so posavske družbe ugotovile neto čisti dobiček v znesku 8.081 mili- jonov SIT (za 3,5 krat višji kot le- ta 2001). Ugotovile so 13.680 mi- lijonov SIT čistega dobička, in si- cer je čisti dobiček ugotovilo 477 družb, od tega so 39 % ustvarile družbe s področja oskrbe z elektri- ko, plinom in vodo. Sicer pa je či- sti dobiček, večji od 100 milijonov SIT, ustvarilo trinajst družb, od te- ga deset iz krške občine, dve iz ob- čine Brežice in ena iz občine Sev- nica. Čisto izgubo v skupni višini 5.599 milijonov SIT je pridelalo 311 družb, kar 33 % s področja predelo- valne dejavnosti. V družbah z izgu- bo je bilo lani zaposlenih 2.957 de- lavcev. Izgubo, večjo od 100 milijo- nov SIT je izkazalo 10 družb (v letu 2001 - 5 družb), in sicer šest iz ob- čine Brežice ter po dve iz občin Kr- ško in Sevnica. Največ, 33 % čiste izgube, so ugotovile družbe prede- lovalne dejavnosti, tesno za njimi iz področja trgovine, popravil mo- tornih vozil in izdelkov široke pora- be ter v gradbeništvu. 88 družb ni izkazalo ne dobičke ne izgube, pre- težno zato, ker niso poslovale. Kot celota so družbe Posavja minu- lo leto zaključile s pozitivnim po- slovnim izzidom. V letu 2002 so ob- računale za 218.651 milijonov SIT prihodkov, slabi dve tretjini pri- hodkov so ustvarile družbe z dveh področij, in sicer s področja pre- delovalne dejavnosti 25 % in s po- dročja oskrbe z elektriko, plinom in vodo 28,7 %. Večinoma so druž- be, dobrih 88 % prihodkov, ustvari- le z rednim poslovanjem. Obraču- nale so 193.033 milijonov SIT po- slovnih prihodkov. Čistih prihodkov od prodaje blaga, materiala in sto- ritev na tujem trgu so dosegle v vi- šini 53.357 milijonov SIT. 75 od- stotkov družb od skupno 211, ki so ustvarile prihodke na tujem trgu, so ustvarile družbe s področja pre- delovalne dejavnosti. Povprečna bruto plača v posav- skih gospodarskih družbaj je zna- šala 197.404 SIT, z upoštevanjem rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2002 pa so se place na nivo- ju Posavja realno povečale za 3 % in še vedno za dobrih 6 % zaostaja- le za slovenskim povprečjem. Naj- več delavcev so zaposlovale druž- be v občini Krško, kjer je bilo v 359 družbah zaposlenih povprečno 5.102 delavcev, sicer pa so ustvari- le največ prihodkov in najvišji čisti dobiček v Posavju. Povprečna pla- ča v občini Krško se je povečala za 2,3 %. Občina Brežice pa je v Po- savju še vedno na prvem mestu ta- ko po številu družb kot tudi po vi- šini äste izgube. V 364 družbah je bilo lani 2.563 delavcev, kar je naj- manj med obänami v Posavju. V občini Brežice je ostala povpre- čna plača zaposlenih na ravni le- ta 2001. Najpomembnejše breži- ške dejavnosti - trgovina, popravi- la motomih vozil in izdelkov širo- ke porabe so lani nazadovale, zni- žalo se je število družb in zaposle- nih. Dobiček v obäni se je glede na leto prej skoraj razpolovil (za 44,8 % manj), izguba pa se je poveča- la za več kot 260 odstotkov. Ugod- no so poslovali le v gostinski dejav- nosti. V sevniški občini je bilo v 153 družbah 3.147 zaposlenih. Go- spodarstvo občine je delovno naj- bolj intenzivno oziroma na enoto prihodkov zaposluje največ delav- cev v Posavju, kljub temu pa je bil delež zaposlenih v primerjavi z le- tom 2001 nižji za 0,9 %. Realno se je povprečna plača v občini Sevni- ca dvignila za 6,2 %. Bojana Mavsar 11 gospodarstvo Pogovor z mag. Vojkom Sotoškom, direktorjem družbe HSE - HP Elektrarna v Boštanju bo zelo spremenila okolje - na bolje Prva v verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi bo boštanjska. In čeprav se je gradnja jame za vodno zajetje ob tej elektrarni šele dobro začela in je do zaključka gradbenih del, jeseni 2005, še daleč, je že moč napovedati, kaj vse bo z gradnjo tega objekta pridobila sevniška občina. Gradnja celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi je razdeljena na dva obsežna dela: na izgradnjo energetskih objektov, torej samih elektrarn, in na izgradnjo infrastrukture, tistih komunalnih objektov in naprav, ki bodo na eni strani zagotavljali nemoteno obratovanje elek- trarn in na drugi posegli v ureditev okolja ob njih. Prav o izgradnji infrastrukture na območju prihodnjih petih hidroelektrarn na spodnji Sa- vi smo se pogovarjali z mag. Vojkom Sotoškom, sveže imenovanim direktorjem družbe HSE - IIP, hčerinskega podjetja v lasti Holdinga Slo- venske elektrarne, ki bo bdela nad tern delom tega najzahtevnejšega energetskega projekta v Sloveniji. Posavci ga poznajo kot dolgoletne- ga inšpektorja za okolje in prostor za območje občin Sevnica, Brežice in Krško, zadnjih nekaj let pa je delal kot vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja v občini Krško. Z razsežnostmi projekta, pri katerem bo sodeloval odslej, je vsekakor dobro seznanjen, zahtevne- ga zalogaja pa se je, kot pravi, lotil tudi zato, »ker globoko verjamem v to, da bodo tukajšnji kraji in ljudje z izgradnjo elektrarn dobili več, kot bi se lahko nadejali v najboljših okolišcinah, če do gradnje elektrarn sploh ne bi prišlo«. Podjetje je novo. Nekateh načrti. ki jlh bomo urasni cevall pa imajo že brado. »Novo sluibo sem nastopil 2. junija, pa je za mono ie obilo dela, ki sem se $a lotil zavzeto tudi zato, ker mi je blizu iskanje sožitja v okolju. Ne- nazadnje sem iz tega magisthral«, pove Sotošek, ki v dejstvu, da bo iz- gradnjo infrastrukturnega dela pri- hodnjih hidroelektrarn vodil doma- čin, ne vidi posebne prednosti, ver- jame pa, da se bo zato lažje vklju- čeval v dogovore lokalnih in krajev- nih skupnosti. Z večino teh ljudi se dobro pozna, poleg tega pa kot do- mačin zelo dobro razume skrbi in pomisleke, ki se porajajo ob začet- ku gradnje prve od petih elektrarn na spodnji Savi. Sedež podjetja HSE - IIP je v Sevnici (Trg svobode 9, op. p.) in v teh nekaj dneh, kar smo odprli vrata naše pi- same, se je v njej zvrstilo že precej domačinov, ki jih je zanimalo marsi- kaj. »Tak pristop k delu mi je všeč, ker pomeni, da lahko hitreje in bolj učinkovito razrešujemo dileme ter usklajujemo stališča z ljudmi, ki jih razumljivo zanima, kaj jih čaka.« In kaj ljudi najbolj zanima? »Izsto- pajo vprašanja in pomisleki v zve- zi z varnostjo ljudi in njihovega pre- moženja ob reki Savi in v zvezi s po- sameznimi rešitvami ob gradnji in- frastrukturnih objektov. In pa vpra- šanja v zvezi z reko. Za koliko se bo zvišala njena gladina, ko bodo zaii- vele elektrarne«, pojasni Sotošek, ki ob tern pohvalno oceni tudi sode- lovanje z družbo HSE Invest (ta bo skrbela ža izgradnjo elektrarn, op. p.). Skupaj so javnosti predstavlja- li predvidene pogoje bivanja na ob- močjih, na katerih bodo stale pri- hodnje elektrarne. »Imam obču- tek, da ljudje povečini verjamejo v projekt in v to, da bodo z njimi do- končno urejena tudi nekatera davna vprašanja, kot je denimo boštanjska obvoznica. Mislim, da traja ie ne- kaj desetletij, kar tečejo pogovoh o njeni ureditvi. Zdaj je izgradnja obvoznice v programu infrastruktu- re hidroelektrarne Boštanj. Zgradi- la jo bo driava." To pa so že nekate- ri konkretni argumenti v prid izgrad- nje spodnjesavske verige elektrarn, kot jih vidi Sotošek. Sicer pa je osnova za delovanje družbe, ki jo vodi, program infra- strukture, ki ga bo na predlog resor- nega ministrstva za vsako elektrarno posebej sprejela vlada. Gradnja hldroelektrarne Boštanj Je stekla Z njo pa tudi priqrava na uresniči tavprogramabifrastruk- tur8 na spodnji Savi Program infrastrukture ob izgrad- nji HE Boštanj je v fazi usklajeva- nja oziroma v postopku sprejema- nja, v kratkem pričakujemo potrdi- tev s strani vlade. S tern pa bo pri- žgana zelena luč za začetek števil- nih del. Ko bo vlada potrdila program infra- strukture, bo to pomenilo, da se bo- do začela vlaganja v prostor občine Sevnice v skupni vrednosti dobrih 8 milijard tolarjev. Toliko bo torej ve- Ijala izgradnja cest, komunalne in- frastrukture, rečnih brežin in števil- nih drugih del. »Zdaj imamo res največ pisarniške- ga dela, stekli so postopki za prido- bivanje dovoljenj za omenjene po- sege, ie drugo leto pa bo povsem drugače. Največji delei gradbenih del na teh objektih se bo odvijal od začetka prihodnjega do jeseni le- ta 2005«, pove Sotošek. Zdaj tako potekata dva večja projekta, razši- ritev ceste pri Vrhovem in začetek priprav na prestavitev cestnega od- seka na trasi Breg - Sevnica. Med večjimi projekti, ki na svojo uresničitev še čakajo, so tudi pro- metna ureditev v Boštanju z obvoz- nico in ureditvijo krožišča in mosta na cesti G1-5, ureditev nivojske- ga križanja z železnico' in sinhro- nizirano semaforizacijo. Med večje projekte sodi tudi razširitev in pre- stavitev ceste Sevnica-Breg z grad- njo nadvoza na Orehovem. Seveda pa ne smemo zanemariti gradnje številnih drugih objektov komunal- ne infrastrukture, ki bodo izboljšali kvaliteto življenja občanov in zava- rovali njihovo premoženje pred po- plavnostjo. Je možno oceniti, v kolikšni meri bo izgradnja elektrarne v Boštanju vpli- vala na kakovost okolja, na bivanj- ske pogoje? »Je«, pritrdi Sotošek in nadaljuje: »Kot je pokazala tudi presoja vpli- vov na okolje, ki je bila izvedena, predvsem ne bo negativnih vplivov na naravno okolje. Ravno obratno: z izgradnjo energetskih objektov se bo poplavna varnost obmoäj ob spodnji Savi bistveno zvišala. Odpr- le se bodo moinosti tudi za dejavno- sti, ki sedaj na nekatehh območjih niso uresničljive. To bo veljalo v to- liko večji meri, le se bodo uresnia- le napovedi države o izgradnji neka- tehh čistilnih naprav na reki Savi in Savinji. Seveda pa ne gre zanemariti tudi dejstva, da se bodo z elektrar- nami odprla tudi nova delovna me- sta. te zdaj pri projektu sodeluje nekaj domačih podjetjih in ielim si, da bi tudi druga v njem videla svojo priloinost ter se uspešno soočila s konkurenco, ki bo na prihodnjih jav- nih razpisih gotovo ostra.« Nove povrstne za kmetlj ska dejavnosti. Obogatftav rBkreacijskepomidöB »Kmetijska zemljišča na območju ob phhodnji elektrarni Boštanj bo- do po njeni izgradnji poplavno var- na. Na nekatehh delih jih bomo za- ščitili z nasipi, ponekod, to velja predvsem za zemljišča v okolici Ore- hovega in Mrtovca, pa jih bomo ne- koliko zvišali. Sicer nisem strokov- njak za kmetijstvo«, poudari Soto- šek, »toda iz pogovorov z ljudmi, ki se na to spoznajo, sklepam, da npj bi se v sevniški občini s tern močno izboljšali pogoji za intenzivno kme- tovanje, saj bodo kmetijska zemljis- ča bolj varna pred poplavami, moi- no pa bo tudi namakanje. To bi bi- la nedvomno konkretna spodbuda, 12 junij 2003 ObzorniK gospodarstvo da bi se kmetje tudi v naši občini lahko uspešneje pojavili na sloven- skem trgu.« Dobre obete kaže idejni projekt za ureditev okolice hidroelektrarne Bo- štanj tudi za razvoj rekreacijskih dejavnosti. Načrt predvideva ure- ditev kopališč, privezov za čolne, ribiških lovišč pa sprehajalnih ko- lesarskih stez. »Kopališče in privez za čolne bosta urejena v Orehovem, Kompoljah in Šmarčni, medtem ko obstaja možnost ureditve priveza tudi v Mrtovcu«, razlaga sogovor- nik. Zgrajen bo tudi most, ki bo na- menjen pešcem in kolesarjem, po- vezoval pa bo Šmarčno z Bregom. Ta del Slovenije poslej torej rie bo po- znan zgolj po enem največjih vodnih središč, Čatežu, pač pa bodo ta na- ravna rekreacijska zatočišča dobro- došla dopolnitev tamkajšnje turi- stične ponudbe. Jo bodo ljudje zna- li izkoristiti? Sodetovanjejepogoj za uspeh. Tudi za gradnji 8tektram. Sotošek je optimist, ko odgovarja na pomisleke, da je izgradnja veri- ge hidroelektram zahteven in dol- gotrajen projekt, pri katerem se ni moč izogniti večjim zapletom. »Ta- ko lokalne skupnosti, kot krajevne skupnosti s svojim odborom in komi- sijami pozorno in aktivno spremlja- jo uresničevanja tega projekta, so- delujejo pri pogovorih o tern, ka- ko najbolje zadovoljiti vsem inter- esom, ves čas in zelo konstruktiv- no. Sam se zelo dobro zavedam, da bo od tega, kako bomo znali uskla- diti stališča na tej, če rečem, lokal- ni ravni, odvisen izkupiček naših po- gajanj z državo. Sodelovanje je tudi tu edina formula za uspeh. Če bomo vedeli, kaj ielimo doseä, bomo to tudi dosegli,« sklene Sotošek, ki si želi, da bi ljudje gradnjo elektrarn na spodnji Savi spremljali intenziv- no in se na ta način čim bolje sezna- nili z vsem, kar jih čaka. Zato pod- pira skorajšnjo postavitev posebnih info točk, ki jih bo Holding Soven- ske elektrarne postavil v vseh obči- nah, kjer naj bi stalo pet elektrarn in kjer bodo na voljo vse informacije v zvezi z gradnjo. Fotograf ski in vi- deo material pa gradiva, ki bodo za- dostila radovednežem. »Delamo na dobrem projektu. Do- brem za tukajšnje ljudi. Zato ni raz- toga, da jim ne bi predstavili vseh podrobnosti gradnje elektrarn!« za- ključi Vojko Sotošek in odhiti. V pi- sarno. Novim izzivom naproti. PodatJavKpšKBinini^otraiiitnodovrtjdala Občinska uprava je v maju 51 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov iz občine Krško povabila na neformalen razgovor v zve- zi z njihovo proizvodno all storitveno dejavnostjo. Do konca meseca se jih je odzvalo 19, pri 14 so razgovor že opravili. Po splošni oceni ta podjetja dobro postujejo in se pri poslovanju ne zanašajo na jav- ne institucije. Trenutno imajo dovolj dela, poslovanje jim otežujejo ie problemi s finančno nedisciplino in davčne regulative. Kot je razvidno iz analize občinske uprave, se več podjetij srečuje s po- manjkanjem pravega strokovnega kadra. Primanjkuje predvsem univ. dipl. strojnih inženirjev, ključavničarjev, varilcev, energetikov. S tržni- mi razmerami so v posavskih podjetjih zadovoljni, dela imajo dovolj, vecina jih dobro posluje. Večina pa ima za opravljanje svoje dejavnosti urejene tehnološke razmere. Podjetja se neformalno povezujejo z dru- gimi sorodnimi podjetji in se medsebojno partnersko dopolnjujejo. Pri vprašanju o problemih, za katere menijo, da jih lahko rešuje Obči- na, je večina odgovorita, da probleme rešujejo sami in ne pričakujejo njenega posredovanja. Pri problemih, ki jih želijo preko Občine izpo- staviti na državo, pa so izpostaviti finančno nedisciplino, češ da ni pra- vih ukrepov in sankcij za neplačnike, zaradi katerih ima veliko podjetij likvidnostne težave ter probleme z davčno službo in njihovimi inšpek- torji, ki, kot pravijo v podjetjih, s svojimi prepogostimi revizijami mo- tijo normalno poslovanje podjetij.L.P. Račani pridobili ass altirano castno povazavo V sklopu prireditev praznika občine Krško so krajanke in krajani Rake doča- kali otvoritev dobrih dveh kilometrov asfaltirane cestne povezave Jelenik - Jelenski Vrh. 22 milijonov tolarjev vredno investicijo je simbolično predal v uporabo krški župan Bogovič. Še v tern letu nameravajo na Raki dokončati postajališče pri šoli in vodovod na odseku Raka - Planina, s katerim bo pokri- ta kakovostna vodooskrba na območju cele krajevne skupnosti. B.M. Boljša prometna varnost Na prometno zelo obremenje- ni glavni cesti skozi Log v ob- čini Sevnica so zgradili pločni- ke, s čimer se je bistveno po- večala prometna varnost ude- ležencev v prometu. V začet- ku meseca je novo pridobi- tev v uporabo simbolično pre- dal minister za promet Jakob Presečnik. Izgradnjo pločnikov ob 1160- metrskem odseku ceste sko- zi naselje, ki se je začela ok- tobra lani, in ureditev odvod- njavanja sta financirala Mi- nistrstvo za promet - Direk- cija RS za ceste in Občina Sevnica. Občina je financira- la gradnjo in prestavitev av- tobusnega postajališča, grad- njo opornega zidu, prestavi- tev komunalnih vodov in ure- ditev javne razsvetljave. In- vesticijska vrednost del zna- ša skoraj 109,9 milijona tolar- jev, od tega je direkcija zago- tovila 58,5 milijona, Občina pa v skladu s sofinancerskim sporazumom 51,4 milijona to- larjev. L.P. I B R E STAN ICA hse Holding SlovtnskB »toktrarm d.o.o. PROIZVODNJA- MAJ 2003 VIR PROIZVODNJA PORABA GORIVA ZEMELJSKI PLIN KURILNO OLJE EL PLINSKIBLOK1 0 kWh 0 Sm3 0 kg PLINSKIBLOK2 78.506 kWh 26.017 Srn3 7.825 kg PLINSKI BLOK 3 68.380 KWh 48.257 Sm3 8.411 kg PLINSKI BLOK 4 1.567.000 kWh 514.344 Sm3 0 kg PLINSKI BLOK 5 741.000 kWh 101.306 Sm3 119.200 kg MERITVE EMISIJ - MAJ 2003 VIR GORIVO S°*, N°« C° mg/m3 mg/m3 mg/m3 izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PLINSKI BLOK 4 ZP 2 76 100 3 100 PLINSKI BLOK 5 ZP 4 94 100 4 100 ZP - zemeljski plin ObzorhiK iunii 20°3 13 gospodarstvo Vse večji obseg proizvc Podjetje Alufinal, Dušan Peterkovič s.p. iz Krškega je na slovenskem in tujem trgu prisotno že vrsto let. Osnovni program podjetja je izdelava, dobava in montaža atuminijskih kontrukcij v gradbeništvu s poudarkom na obešenih fasa- dah, oknih in vratih. Vodilni moto strategije podjetja Alufinal je izdelati kvali- tetne, po evropskih normativih zasnovane konstrukcije ter zaključiti projekte v roku. Vsako leto ekipa Alufinala Krško sodeluje pri obnovi ali izgradnji nekaj manjših in večjih pomembnih objektov. V letu 2000/20001 je podjetje Alufinal zaključilo dela steklene polstrukturne fasade na najbolj dominant- ni zgradbi, 65 metrov visoki stolpnici BTC v Ljubljani, s katerim se podjetje referenčno postavlja v Sloveniji. V nadaljevanju sö za istega iovestitorja prenovili 300 metrov dolg objekt Hala A v BTC in spremenili njegov zu- nanji izgled. V domačem okolju so izvedli dela stekle- ne fasade na objektu Zdravstvenega doma Krško, pred tern pa tudi dela na objektih, kot so Dom starejših občanov, Numip Krško, vhod in simulator v Nuklearni elektrami Kr- ško in Srednja sola Krško. Tudi investitor Kr- ka Zdravilišča jim je zaupal izvedbo zelo za- htevne fasade na objektu Balnea wellness centra, ki so ga pred kratkim odprli. Trenutno izvajajo dela na objektih Špar No- vo mesto, Trgovski center Primskovo Kranj, Portoval Novo mesto in na poslovni zgradbi Mobitela Ljubljana. V tujini so v preteklem letu izvajali dela na zelo pomembnih projektih za investitorja JUB v Zagrebu in Mercator, in sicer centre v Zagrebu, Splitu, Puli in Beogradu v skup- ni količini 15 000 m2 fasade. V podjetju so hvaležni najboljšemu sosedu - Mercatorju Ljubljana, ki je v sklopu njihovih velikih in- vesticij Alufinal s sodelovanjem popeljal na trg bivših republik Jugoslavije. Njihovo delo v Beogradu so spremljali tudi lokalni arhitekti in bodoči investitorji, kar je gotovo zagotovilo, da bodo na prostoru biv- še Jugoslavije še izvajali dela. Prvi rezulta- ti so se že pokazali, saj so podjetje Alufinal iz Krškega povabili k mednarodnemu razpisu pri prenovi zgradbe bivšega centralnega ko- miteja USCE v Beogradu, ki so ga bombardi- rale sile zveze NATO. Gre za sto metrov viso- ko stolpnico s 25 nadstropji. Med ponudniki, kot so Nemci, Italijani, Kanadčani, Avstrij- ci, Turki in lokalna podjetja, je bilo podjet- je Alufinal izbrano v ožji izbor med tri izva- jalce. Predvidoma sredi julija bo izbor kon- čan. "Borimo se in upamo, da bomo izbra- ni," pravi direktor Dušan Peterkovič. Prisotni so tudi na zahodnem trgu, kjer tre- nutno izvajajo dela na prodajno-razstavnem 14 junij 2003 ObžorniK gospodarstvo idnje doma in izven meja salonu v Frankfurtu, katerega lastnica je Steffi Graff, kot tudi na ruskem področju, kjer so pred kratkim podpisali pogodbo za trgovsko-poslovni center v St. Petersburgu. Vedno novi projekti pri istih investitorjih ka- žejo na to, da so investitorji z delom Alufinala zadovoljni, kar je med drugim predvsem rezultat dela strokovnega kadra, ki je s svojo angažiranostjo velikokrat pri- pravtjen delati izven delovnega časa in stoji ob strani vse zahtevnejših investitorjev. So tisti, kot pravi njihov direktor, ki dajo vsakemu objektu končno obtiko, nekakšno obleko in, če je še posebno zahteven, tu- di kravato. Po tem je objekt prepoznaven. Povpraševanje, sklepanje dolgoročnih po- godb in vse večji obseg proizvodnje pa potr- juje pravilno zastavljeno pot razvoja in od- nosa do načina trženja v podjetju Alufinal. Balnea wellness center v izvedbeni fazi Izveden projekt JUB Zagreb naročeni članek Alufinal Krško je prišet v ozji izbor treh iz- vajalcev pri prenovi zgradbe bivšega cen- tralnega komiteja USCE v Beo$radu (na fo- tografiji zgoraj). Izbor bo končan sredi ju- lija. ObžorhiK junij2oo3 15 kultura! Šribarjeva etnološka zbirka v Kobilah Na stari domačiji v Kobilah pri Le- skovcu sta zakonca Ljudmila in Lojze Šribar uredila etnološko zbirko. Veliko razstavljenih eks- ponatov tako kot stara domačija izvira iz konca 19. stoletja: raz- na posoda, jedilni pribor, skled- niki, petrolejke, svečniki, kolo- vrat, zibel, razno delovno orod- je, likalniki, konjska vprega, po- hištvo, orožje, slike in podobno. Pravzaprav pa etnološka razstava preko različnih predmetov, ki sta jih zbrala in uredila zakonca Sri- bar, ponazarja ne le življenje tu- kajšnjega kmeta v 19. in začetku 20. stoletja, temveč deloma tudi tedanji meščanski utrip, z razni- mi uradniškimi zapiski, pisalnimi stroji, štampiljkami, zbirko pa do- polnje tudi stara rudniška oprema. Materialno in duhovno kulturno dediščino odraža tudi sama doma- čija. Kakor je na otvoritvi povedal Del etnološke zbirke Šhbarjevih Boris Mravlje z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana, je sam objekt po arhitekturni zasno- vi posebnost na tern naselitvenem območju, saj je bil ta tip doma- čij nekdaj tipičen za Belo Kraji- no, za predel ob reki Kolpi. A sled- nje Šribarjevi domačiji ne zmanj- šuje vred- nosti, rav- no naspro- tno, saj je Mrav- lje mne- nja, da bi lahko za- njo prido- bili status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Še pred tern pa bi jo bilo potrebno temeljito obnoviti. Upajmo, da s posluhom in tudi finančno pomoč- jo lokalne skupnosti, ki bo s tern na najboljši način dala priznanje večletnemu zbirateljskemu delu Šribarjevih. B.M. Lojze Šribar Po 20 letih so vedno v istih [premajhnih] prostorih 15. junija (eta 1983 so ob prazniku krajevne skupnosti Krško na Cesti 4. julija uradno odprli izposojevališče na Vidmu, pri čemer je sodelovalo celo mesto. Knjižnica v Krškem je btla v tistem ča- su v zelo slabem finančnem stanju. Po desetih letih so našli pri- meren prostor za izposojevališče na Vidmu, ki meri le 40 m2, vendar knjižnica sama ni mogla odpreti izposojevališča, zato so na pomoč priskočila pod jet ja, ki so financirala tako najemnino, elekthko, kurjavo, nabavila opremo, prispevala pa so tudi na- ročnino za nakup knjižničnega gradiva. Danes ima Valvasorjeva knjižnica več kot tri knjige na prebivalca, preselili so se v večje prostore, vendar, kot pravi direktorica Val- vasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar, je knjižnična dejavnost ta- ko napredovala, da je tako v starem mestnem jedru kot tudi v sa- mem izsposojevališču prostora premalo, saj ni prostora za računal- nike, ni časopisne čitalnice, ni študijskega prostora. Videmsko iz- posojevališče redno obiskujejo le še predšolski otroci in osnovno- šolci ter upokojenci, medtem ko morajo bolj zahtevni bralci v ma- tično knjižnico. Kot pravi direktorica so s prostorsko stisko seznani- li vse pristojne, vendar še vedno čakajo. Po standardih naj bi najmanjše izposojevališče merilo najmanj 150 kvadratnih metrov, čemur videmsko izposojevališče ne ustreza. Prav tako standardom ne ustreza matična knjižnica, predvsem za- radi pomanjkanja računalniške opreme. V teku so priprave za iska- nje nove lokacije za novo stavbo. Že v tern letu pa naj bi po načrtih odprli tudi izposojevališče na Se- novem, za katerega so že pridobili ustrezne prostore v zgradbi Rud- nika Senovo v zapiranju.L.P. 30. srecanja lovskih povskNizborov hi rogistov Lovski pevski zbor Globoko je le- tos organiziral 30. srečanje slo- venskih pevskih zborov in rogi- stov. Na predvečer glavne prire- ditve so v Posavskem muzeju Bre- žice pripravili jubilejni koncert, na katerem so se predstavili zbo- ri in skupine lovskih rogistov, ki od vsega začetka sodelujejo na srečanjih, sodijo med najbolj kvalitetne tovrstne skupine in so vzomiki mnogih kasneje ustanov- Ijenih skupin. Naslednji dan pa je sledilo pra- vio druženje, v okviru katerega so vse goste popeljali na ogled nekaterih turističnih in kultur- nih znamenitostih brežiške ob- čine. Vrhunec srečanja je bil skupni nastop vseh pevskih zbo- rov in skupin lovskih rogistov, ki so se predstavili s štirimi sklad- bami združenega pevskega zbora 275 pevk in pevcev ob spremlja- vi pihalnega orkestra, ter skup- ne skladbe združenih 190 rogi- stov. L.P. NOVICE ob robu Dve osebi iščeta Erika Satija V okviru Sevniškega grajskega pole- tja so Glasbena sola Brežice, Zveza kulturnih društev Sevnica in sevni- ška izpostava javnega sklada za kul- turne dejavnosti na gradu Sevnica organizirali prireditev Dve osebi iš- četa Erika Satija s pianistom Boja- nom Goriškom in dramskim igral- cem Janezom Škofom. Izžato V Galeriji Krško se z razstavo slik predstavlja slikarka Martina Korit- nik Fajt, ki kot svobodna umetnica živi in ustvarja v Krškem. Na ogled je postavila svoja novejša dela olja na platnu, nastala od leta 1999 do 2003. Martina Koritnik Fajt ustvarja predvsem v tehniki olja in akvarela, pri čemer motivne navdihe najde predvsem v svoji neposredni okoli- ci in naravi. Posavski ustvarjalci v Brestanici V okviru praznika KS Brestanica so na gradu Rajhenburg v Fabjančiče- vi galeriji v organizaciji kulturne- ga društva Svoboda Brestanica od- prli likovno razstavo štirinajstih po- savskih ustvarjalcev. Na razstavi so se predstavili ustvarjalci iz celotne- ga Posavja: Rafael Andlovic, Vla- do Cedilnik, Andrej Čebular, Rajko Čuber, Simona Dular, Guni in Stane Fabjančič, Slavica Jesenko, Vlado Kopinč, Jože Marinč, Cvetka Mi- los, Vladka Stoviček, Rudi Stopar in Vesna Zakonjšek. Razstavo sta uredila Stane in Guni Fabjančič. Večer slovensklh popevk Plesni orkester Krško je na Trgu Ma- tije Gubca v sodelovanju z godal- nim orkestrom Glasbene sole Kr- ško in vokalnimi solisti Tjašo Fab- jančič, Matjažem Ašičem in Duša- nom Topolovcem priredil večer slo- venskih popevk. kultura PB^lJvasorjeva liSfiknjižnica Krško * KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000, Izposojevališče VIDEM,C. 4. julija 59; Tel: 07/490 30 70, Izposojevališče KOSTANJEVICA, Ljubljanska 7; Tel: 07/49 86 210 Uporabniki naših storitev na začetku poletja večkrat iščejo knjige za poletno branje. Naloga za knjižničarja je precej težka, saj le- poslovje ponavadi ne ločimo po letnih časih kot sezonsko zelenja- vo, pač pa po oblikah, vrstah, tematikah, vrstah ipd. Glede na to, da je poletje čas oddiha, si mnogi izposojajo »lažjo« literaturo, da si poleg telesa odpočijejo tudt duha. Sicer pa je »poletno« bra- nje popularno tudi v najhujši zimi, kar niti ne čudi. Če vzamemo pod drobnogled branost slovenskih dnevrrikov, vidimo, da Sloven- ske novice z naskokom premagujejo tekmece iz Ljubljane in Mari- bora. Marsikdo rad pomoralizira, da so Novice rumeni tisk, zanič in branje za manj izobraženo množico. Kritizerjev takega odnosa do bralnih navad je veliko, kot knjižniČar pa nisem opazil, da bi si • isti Ijudje Ijudje množično izposojali »težjo« literaturo. Kakorkoli že, poletje je v sodobni družbi dotočeno kot čas počitka in v vročini, ki je neznosno pritisnila že sredi junija, je bilo težko početi kaj drugega kot dihati. Če se med poletjem odpravljate v Benetke na ogled razstav v okvi- ru bienala, si preberite še esej Predraga Matvejeviča o drugačnih Benetkah. Zgodbe o tem, kdo je bil zadnji, ki je konec 18. stoletja branil mesto pred Napoleonom in Avstrijci, in druge zanimivosti. Turistični vodniki, ki jih hrani in izposoja naša knjižnica, pokriva- jo skoraj ves svet, pa tudi nekaj potopisov je, ki jih je res vred- no prebrati, še posebej, če imamo lastno izkušnjo z deželo, ki jo opisuje avtor. V Grčijo peljejo mnogi absolventski izleti, kjer upravljalci naše prihodnosti na Kreti ali na Rodosu razmišljajo o začetkih zahodne civilizacije. Henry Miller je svoje vtise o Grkih in Grčiji popisal v Kolosu iz Maroussija. Ker smo Slovenci zaljubljeni v Jadran in njegove otoke, nemara ne bo odveč brati Mateta Dolenca ali pa Brione Draga Jančarja. Vse, ki prisegate na slovenske avtorje, bo morda pritegnila Lev- stikova klasika Popotovanje od Litije do Čateža. Željko Kozinc pa v tretji knjigi Lep dan kliče vabi tudi na Dunaj. Odhodi iz Krške- ga vsak dan! Od osamosvojitve naprej je konec junija Čas za vlečenje črt pod romaneskno produkcijo minulega leta in podelitev nagrade kres- nik. Letos so se v konkurenci 70 romanov lanskega leta med naj- boljših pet uvrstili: Miloš Mtketn (Poročnik z Vipote), Štefan Kardoš, Norma Bale, Ro- bert Titan Felix (Sekstant), Vladimir P. Štefanec (Viktor Jelen, sanjač), Ted Kramolc (Tango v svilenih coklah) in Rudi Šeligo (Iz- gubljeni sveženj). Razglasitev zmagovalca bo znana pred zaključ- kom redakcije. Po napovedih poznavalcev je glavni favorit Rudi Šeligo, nekateri naši bralci pa navijajo za Miloša Mikelna. 6LASBENA SOLA KRŠKO Uspešen zaključek šolskega leta Spoštovane brake bi radi seznanili z uspehi naših harmonikarjev na mednarodnem tekmovanju v Puli (Hrvaška). Harmonikarski örkester pod vodstvom Stanislava Cetina je prejel bronasto plaketo. V izredno močni konkurenci so bili zelo uspešni tudi naši solisti. Saša Žičkar - 2. nagrada in Maja Zorič - 3. nagrada (učitelj Josip Hotko), Primož Ci- gler 2. nagrado (učitelj Stanislav Cetin), Košir Aljaž 3. nagrado (učitelji- ca Martina Horvat). Množico javnih nastopov, okrog sedemdeset jih je bilo, smo zakljudli že s tradicionalnim nastopom »Slovo od glasbene sole«, kjer so se učen- ci 6. a razreda pod mentorstvom Natalije Mustar in Elizabete Križanič poslovili od učiteljev in sole na izviren, svež in ustvarjalen način, tak, kot so učenci sami. Ravnatelj, Drago Gradišek je vsem učencem čestital in se zahvalil za prispevek, ki so ga v teh letih dajali glasbeni soli ter jim za- želel veliko lepega v življenju ob druženju z glasbo. Elizabeta Križonič GLASBENA SOLA KRŠKO VABI K VPISU V GLASBENO SOLO ZA ŠOLSKO LETO 2003/04 IN PREIZKUS GLASBENIH SPOSOBNO- STI NA DODATNI ROK V PONEDELJEK, 25. AVGUSTA 2003 OB9.URIVGŠKRŠKO. SPOŠTOVANI STARŠI! DOVOLITE VAŠIM OTROKOM SPOZNATI GLASBO, ZVESTO ŽIVLJENJ- SKO SPREMLJEVALKO. NAJ NA ZANIMIV IN SPROŠČEN NAČIN NA NAŠI SOLI ODKRIVAJO ZVOČNE LEPOTE IN GLASBENE POSEBNOSTI. NAJMLAJŠI, 5 IN 6 LETNI, NIMAJO PREIZKUSA ZNANJA, PO KRAT- Kl PREDSTAVITVI POUKA Z NAJMLAJŠIMI JIH BOSTE LAHKOTAKOJ VPISAUVTAJNISTVUŠOLE. VPIS JE ŽAL OMEJEN. VPISNINA ZNAŠA 5.000,00 SIT. ZA VSE STAREJŠE OD 7 LET VELJA PREIZKUS GLASBENIH SPOSO- BNOSTI. ZA PETJE JE POGOJ KONČANA MUTACIJA. PO USPEŠNO OPRAVLJENEM PREIZKUSU JE MOŽEN VPIS NA INSTRUMENT ALI PETJE GLEDE NA PROSTA MESTA. VSI, KI BODO IMELI MOŽNOST VPISA, BODO OBJAVLJENI NA SEZ- NAMU NA VHODNIH VRATIH SOLE V ČETRTEK, 28. AVGUSTA 2003, OD14. UREDAUE. ŠE ISTI DAN, DO 16. URE, BOSTE OPRAVILI FORMALNOSTI GLEDE VPISA. V PRIMERU, DA BOMO DOBILI SOGLASJE MINISTRSTVA ZA ŠOL- STVO, ZNANOST IN SPORT, BOMO LAHKO SPREJELI ŠE NEKAJ UČENCEV NA DIATONIČNO HARMONIKO, CITRE IN TAMBURICE. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO NA NAŠI SOLI , NA DALMATINO- VI6VKRSKEM. Ravnatelj Drago Gradišek, profj.r. ObzöfhiK • junij2oo3 i7 iz občine Krško Najvišji priznanji prejela TE Brestanioa in ZPM Krško Občina Krško obeležuje občinski praznik v spomin na prelomne zgodovinske dogodke druge svetovne vojne, ko je bi- lo na tisoče Ijudi s tega območja izseljenih v delovna taborišča. Nekateri se niso nikoli vrnili, drugi pa so vrnitvi začeli znova graditi svoje domove. In kakor je na svečani seji Občinskega sveta KrŠko, ki je potekala na OŠ Podbočje, dejal kr- ški župan Franci Bogovič, vsako obdobje pušča sledi v pesku časa in te sledi zarišejo pot naslednjim rodovom. Slavnostni govornik letošnje seje direktor Direkcije Republike Slo- venije za ceste Vi(1 Žavrlan je po- udaril, da med Direkcijo za ceste in občino Krško poteka dobro so- delovanje, v tem okviru pa tudi uspešna realizacija vrste projek- tov na področju izgradnje cestne infrastrukture. V okviru seje, ki so jo s kulturnim programom obogatili člani Leskov- škega okteta in Harmonikarskega orkestra iz Podbočja, so podelili priznanja občine Krško posamez- nikom in organizacijam, ki so vid- neje prispevati k razvoju občine. Najvišji priznanji, veliki znak ob- čine Krško, sta po sklepu krškega občinskega sveta prejela Termoe- lektrarna Brestanica in Zveza pri- jateljev mladine. Znak občine Kr- ško sta prejela Prostovoljno gasil- sko društvo Brestanica in Klub po- savskih študentov. Priznanje ob- čine Krško pa so prejeli Ana Nu- ša Somrak, doktor medicine Jože Pirc ter Janez Žaren. B.M. Nagrajenci z (eve proti desni: Boštjan Železnik - PCD Brestanica, Maja Molan - Klub posavskih študentov, Bogdan Barbič - direktor TE Brestanica, Ana Nuša Somrak, doktor medicine Jože Pirc, Vida Ban - ZPM Kr- ško ter Janez Žaren. Obrazložitve: Termoelektrarna Brestanica d.o.o. je energetski objekt s 60-letno zgo- dovino. Prvi agregat z močjo 12,5 MW je začel z rednim obratovanjem leta 1943, drugi z močjo 13,5 MW pa leta 1961. V začetku sedemde- setih let so zaradi energetske kri- ze pričeli elektrarno preurejati in leta 1975 so bile zgrajene tri plin- ske turbine, ki so bile z obstoječimi napravami povezane v kombirora- ni plinsko-parni proces z močjo 23 MW. V devetdesetih letih so razvi- li novo razvojno strategijo, s kate- ro bodo lahko uspešno odgovorili na prihajajoče izzive. Pomembni del gospodarske in raz- vojne strategije v TE Brestanica je njihova okoljevarstvena politika, ki vključuje tako varstvo okolja kot gospodarjenje z naravnimi dobrina- mi in vrednotami. Termoelektrarna Brestanica ures- ničuje svoje cilje, vizijo in poslan- stvo. Pripravljenih imajo že vrsto novih projektov, ki pomenijo nove izzive za jutrišnji dan. Zveza Prtjateljev Mladine Krško praznuje letos 50-letnico delova- nja v dobro otrok in mladine. Je ne- strankarska društvena organizacija, ki danes združuje 11 društev prija- teljev mladine, kj delujejo v kra- jevnih skupnostih. ZPM je v svojem 50-letnem delovanju opravila veli- ko delo. Začeli so z organizacijo ta- borjenj, nato se je dejavnost raz- širila na sodelovanje pri delu pio- nirskih organizacij na vseh Solan in pri razvoju dejavnosti za predšolske otroke. Med prvimi se je ZPM Krško vključila v akcijo razširjanja bralnih navad, organizirala je množična pu- stovanja, prireditve ob tednu otro- ka in za dan mladosti ter novolet- na praznovanja s programom in ob- daritvijo predšolskih otrok. Vsa le- ta organizira tudi letovanje otrok: najprej v različnih krajih, kasne- je pa v lastnih počitniških naseljih v Poreču in Nerezinah. Pomemb- na dejavnost so še vedno letovanja otrok v Nerezinah, socialna dejav- nost in humanitami programi, akci- ja Pomežik soncu, različni počitni- ški programi, TOM telefon za otroke in mladostnike, program Sožitje ge- neracij, razvijanje ustvarjalnosti v okviru natečaja Evropa v soli in raz- iskovalnih nalogah Mladi za razvoj domačega kraja. Prostovolj- no gasitsko društvo Bre- stanica le- tos praznuje že HOrlet- nico aktiv- nega delo- vanja. Pred 10 leti soob- novili in po- večali gasil- Bogdan Barbie Vida Ban Boštjan Železnik 811 informacije občine krško ObždrhiK iz občine Krško ski dom in ga ob svoji 100-letni- ci slovesno odprli.Nadaljevali so z delom in v svojem domu instali- rali centralno ogrevanje, pridobi- li gasilsko avtocisterno in kar pre- cej opreme. V poletnih sušnih me- secih oskrbujejo višje ležeče vasi s pitno vodo in sploh pomagajo Iju- dem na njihovem območju. Društvo je ves čas svojega delovanja skrbe- lo za vzgojo gasilcev od najmlajših do najstarejše generacije. PGD Bre- stanica je v 110 letih izjemno veliko prispevalo k požarni varnosti v kra- ju, prav tako pa je pomembno nji- hovo sodelovanje in pomoč pri dru- gih nesrečah. Klub posavskih študentov je nastal v letu 1953. Student je so se že ta- krat zavedali pomembnosti enotne- ga in povezanega Posavja. Za eno najaktivnejših obdobij v zgodovi- ni kluba štejemo obdobje med leti 1961 in 1975, saj je dalo klubu ime, položaj in pomen v zavesti Posav- cev. Skozi vsa leta tega obdobja je klub prirejal kulturne večere, orga- niziral bru- covanja, iz- vajal šport- ne aktivno- sti, organi- ziral planin- ske pohode ter piknike in sestanke. Danes v Klu- bu posavskih študentov preštevajo svoje članstvo že v trimestnih šte- vilkah, člani pa so dijaki, študen- ti in ostali mladi. Klub si je s svo- jim delovanjem ustvaril pomemb- no ime na področju študentskega, kultumega in športnega življenja v Posavju. Ana Nuška Somrak je gasilka že od mladosti. S preprostim načinom na- vezovanja stikov v skupini in v oko- Iju je vnesla vedrino v to živahno, raz- gibano de- javnost. Dol- ga leta je uspešno de- lovala v ko- misiji za de- lo gasilk, že dolgo je predsedni- ca te komisi- je. Uvedla je svojstven uspešen na- čin dela tako komisije kot gasilk v društvih, skrbi tudi za izobraževa- nje in usposabljanje gasilk.V pred- sedstvu gasilske zveze je natančna in dosledna. Kot svetnica v občin- skem svetu je aktivna in uspešna. Že drugi mandat vodi odbor za za- ščito in reševanje. Jože Pirc, dr. med., spec, splošne medicine, je bil rojen leta 1930 na Ravneh 8, pošta Leskovec. Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu in Kr- škem, se leta 1948 vpisal v gimna- zijo v Brežice in leta 1951 na me- dicinsko fakulteto v Ljubljani. Leta 1960 je dr. Pirc nastopil delo v sta- ri bolnišnici v Krškem. V letih 1963 do 1966 je bil direktor Zdravstve- nega doma Krško, v letih 1960 do 1969 je opravljal delo v ambulanti na Raki, kamor se je kot priljubljen zdravnik vračal tudi še po upokojit- vi. Leta 1970 se je vrnil v Krško in se zaposlil v Zdravstenem domu Krško, kar 18 let pa je kot zdrav- nik skrbel za oskrbovance Doma starej- ših občanov v Krškem. Dr. Pirc je zdravil Iju- di ne le na osnovi svoje- ga izredno širokega znanja s podro- čja medicine, ki ga je vedno zno- va dopolnjeval, ampak tudi s toplo besedo in prijazno skrbjo za vsake- ga pacienta, ki se je zatekel k nje- mu po pomoč. Zato si je med ljudmi pridobil sloves dobrega zdravnika in dobrega človeka. Zaupali so mu in ga imeli radi. Janez Žarn se je že v zgodnji mla- dosti srečal z življenjem na kmeti- ji v majhni hribovski vasi in kaj hi- tro spoznal, da je tu življenje pre- cej drugačno; trše in bolj naporno kot drugod. Kljub temu se je odlo- čil, da bo vztrajal in delal zemlji. S problematiko kmetijstva se je ak- tivno ukvarjal od leta 1968, ko se je vključil v samoupravne organe ta- kratnega Agrokombinata za podro- čje privatnega kmetijstva. Tarn je vztrajal - z občasnimi presledki - do njegovega razpada. Po tern obdobju je intenzivno pristopil k formiranju nove oblike organizacije kmetov. Bil je eden od pobudnikov in ustanovi- teljev obsto- ječe Kmečke zadruge Kr- ško. Kot so- ustanovitelj je sodeloval tudi pri for- miranju in ustanavljanju Slovenske kmečke zveze. Njegovo aktivno sodelovanje je trajalo vse do leta 1998. Za boljše življenje ljudi v krajevni skupnosti je bil g. Janez Žarn vedno pripravljen žrtvovati svoj prosti čas in znanje, ki so mu ga prinesla leta trdega dela in bogatih izkušenj. Maja Molan Ana Nuša Somrak Jože Pirc, dr. med. Janez Žaren Uradno odprli krožišče Križaj pri Podboöju V sklopu prireditev ob prazniku občine Krško so 4. junija uradno odprli krožno križišče Križaj pri Podbočju. Z novozgrajenim kro- žiščem na območju prvotnega šti- rikrakega nivojskega križišča re- gionalne ceste Novo mesto - Ča- tež ob Savi in ceste Drnovo - Kri- žaj so se bistveno izboljšale voz- ne razmere in zagotovljena večja varnost tako za voznike kot za vse ostale udeležence v prometu. In- vesticijska vrednost del, ki so ob izgradnji krožnega križišča Križaj obsegala še gradnjo pločnikov, ko- lesarskih stez in avtobusnih posta- jališč ter ureditev javne razsvet- Ijave, je znašala okoli 89 milijo- nov tolarjev. Od tega je dve tretji- ni sredstev ali nekaj preko 59 mi- lijonov tolarjev kril glavni investi- tor - Ministrstvo za promet, Direk- cija Republike Slovenije za ceste, Občina Krško pa je po sofinancer- $kem sporazumu prispevala preo- stalo tretjino potrebnih sredstev, in sicer dobrih 29 milijonov tolar- jev. Krožišče Križaj so simbolično predali v uporabo predstavniki mi- nistrstva za promet, izvajalca del, direktor Direkcije RS za ceste Vi- li Žavrlan, krški župan Franci Bo- govič in poslanec v Državnem zbo- ru Brane Janc, po novi pridobitvi pa so se ob tej priložnosti s kolesi popeljali učenci podboške osnov- ne šole. B.M. ObzörniK junij 2003 19 iz občine Krško Sedem nagrajencev KS mesta Krsko V krškem Kulturnem domu je 14.junija potekala slavnostna prireditev v počastitev krajevnega praznika mesta Krško. Krajevna skupnost me- sta Krško obeležuje svoj krajevni praznik v spomin na prve krške bor- ce, ki veljajo za prve žrtve v boju in uporu proti okupatorju na sloven- skem, in med prvimi v Evropi in v počastitev njihovega spomina je de- legacija KS Krškd pred slovesnostjo položila venec k spomeniku pred kr- sko osnovno šolo. Sicer pa sta kultumi program na prireditvi prispeva- la Simfonični orkester Glasbene šole Krško z reprizo slavnostnega kon- certa ob nedavni 10-obletnici delovanja orkestra in igralec Slavko Cer- jak z odlomki iz dela Kontrabas, predsednik Sveta KS mesta Krško Jože Habinc pa je podelil tetošnja priznanja za prispevke in delo v krajev- ni skupnosti, ter za njen razvoj. Nagrado za uspešno delo na področju športa in novinarstva ter izdaji publikacij je prejel Živko Šebek. Prizna- nja KS so prejeli Simfonični orkester Glasbene sole Krško ob 10 letnici uspešnega in kvalitetnega detovanja ter v odsotnosti Tadej Buršič, di- rektor podjetja i.H.S., za razvoj visoke tehnologije industrijske, trans- portne opreme in robotike, in Ivan Čolak za prispevek k razvoju športa, predvsem pa pri aktivnem delovanju krškega nogometnega kluba. Naj- višje priznanje, plaketo KS mesta Krško pa so prejeli Anton Planinc za tehnološko posodobitev proizvodnje, stekleničenja in prodajo vina, Ma* rinka Preskar za dolgoletno aktivno delo v družbenem in društvenem življenju in Janez Uršič za izreden prispevek na področju dolgoletnega delovanja v gasilstvu. B.M. Nasrajend po podelitvi priznanj Praznik KS Leskovec V zadnjem tednu meseca maja so krajanke in krajani Krajevne skupno- sti Leskovec pri Krskem z vrsto prireditev obeležili svoj krajevni praz- nik. Sicer pa je Leskovec kot središče krajevne skupnosti s svojimi nase- Iji eno najstarejših slovenskih naselbin na Krškem polju in nekakšen de- dič antičnega Neviodunuma. Danes krajevna skupnost šteje preko 2000 občank in občanov. V Krajevni skupnosti Leskovec obeležujejo krajevni praznik v spomin na drugo svetovno vojno, ko je bila večina prebivalcev izseljena v nemška taborišca. In kakor je na svečani seji poudaril predsednik Sveta Krajev- ne skupnosti Vojko Sotošek, so se tisti, ki so preživeli izgnanstvo, po vojnsvrnili na uničene domove in neobdelano zemljo. In začeli znova. Danes je v krajevni skupnosti še 800 živečih krajank in krajanov, ki so jim preživeti vojni dogodki in spomini na njih še vedno boleči, kasne- je rojenim in prihodnjim generacijam pa naj to obdobje, kakor je pou- daril Sotošek, služi kot opomin, kot obdobje, ki se ne sme ponoviti. Na svečani seji pa sta predsednik Vojko Sotošek in podpredsednica krajev- ne skupnosti Nuša Somrak podelila priznanja Krajevne skupnosti posa- meznikom, ki so s svojim delom vidneje prispevali k razvoju kraja. Za dolgoletno in požrtvovalno delo v krajevni skupnosti sta priznanji pre- jela Verica Rep in Niko Somrak, v odsotnosti pa tudi Jože Arh mlajši za vzgojo mladih na športnem področju. Sicer pa so v Leskovcu v tednu dni svoj praznik obeležili kar z deveti- mi prireditvami.Po nogometnem turnirju veteranov v Veliki vasi so maj- ski večer obiskovalcem s koncertom popestrili ljudski pevci Roženkravt. Dan -kasneje so osnovnosolci pod vodstvom plesne udteljice Anike za- plesali v počitnice, zadnji majski dan pa je potekal od jutra do večera v znamenju Dneva sole, katerega so osnovnosolci s svojimi učitelji izko- ristili za različne aktivnosti po razredih in delo v kreativnih delavnicah, od strelstva do ročnih spretnosti. B.M. S svečane seje Sveta KS Leskovec BrestanioajBpela Ob krajevnem prazniku, sedmem juniju, so v Brestanici kot vedno v zadnjih letih organizirali prire- ditev Brestanica poje, na kateri se je predstavilo pet brestaniških pevskih zborov Mladinski pevski zbor OS Brestanica pod vodstvom Stanke Macur, Ženski kvartet Svobode» Brestanica pod umetni- škim vodstvom Stanke Macur, Mo- ski pevski zbor Svoboda pod vod- stvom Janka Avsenaka, Cerkveni pevski zbor pod vodstvom Moni- ke Habinc Rostohar ter Posavski oktet, v duetu pa sta zapela tudi brat in sestra Andreja Bračun in Marko Železnik. Ob letošnjem prazniku, ki se ga je med drugim udetežil tudi čast- ni krajan Brestanice dr. Tone Fe- renc, so v Brestanici za izstopa- joče dosežke in prispevek k raz- voju kraja podelili dve priznanji ter dve bronasti in srebrno plake- to krajevne skupnosti. Priznanji sta prejela člana Prosto- voljnega gasilskega društva Bre- stanica poveljnik Jože Čuber in gasilec Lado Rola, brönasto pla- keto sta prejeli Fanika Krejan za delo v krajevnem odboru Rdeče- ga križa ter Bernarda Vidali, uči- teljica na osnovni soli, ki je v ok- viru raziskovalnih nalog skupaj z učenci pripomogla k prepoznavno- sti kraja v širšem okolju. Srebrno plaketo pa so podelili Min- ki Zalokar za njeno aktivno delo, predvsem v brestaniŠkem društvu upokojencev, v katerem skrbi za informiranost članstva in aktivno- sti ter srečanja v društvu. V Brestanici so po besedaft pred- sednika krajevne skupnosti Miros- lava Mikelna v letu dni kar nekaj postorili, največja pridobitev pa je gotovo nakup kulturnega do- ma Svoboda v starem trškem je- dru. Obnove sta potrebna tudi še dvorana in oder doma ter central- na kurjava. Sicer pa so cilji kra- jevne skupnosti tudi ureditev db- jekta krajevne skupnosti, ureditev šolske ceste s križiščem pri Dular- ju, križišče pri Kuneju z ureditvijo mostu preko senovskega potoka in pokopaliŠče. Janko Avsenak (desno) je za MPZ Svoboda uglasbil pesem častnega krajana dr. Toneta Ferenca (levo). 20 junij 2003 ObzöriiiK iz občine Krško Praznik KS Podbočjo Krajevna skupnost Podbočje ima svoj praznik 26. junija, posvečen pa je tistim prednikom, ki so po začetku vojne vihre leta 1941 na svoje domo- ve sprejeli begunce z druge strani Krke. Osrednje praznovanje je že ne- kaj let združeno s slovesnostjo v osnovni šoli ob koncu šotskega leta in tako se je letošnja prireditev odvijata v petek, 20. junija. Po kratki sol- ski proslavi s podelitvijo bralnih značk (prejeli so jih kar 104 učenci od 172) se je v popoldanskih urah na šolskem igrišču začel koncert za mla- de. Najprej so se s premiernim nastopom predstavili lokalni rokerski na- debudneži Red fuel in kar navdušili vrstnike, za njimi pa so oder zasedli že uveljavljeni ljubljanski rokerji Billy's private parking. Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Urbane je na osrednji sloves- nosti v otvoritvenem nagovoru poudaril, da je krajevna skupnost Pod- bočje s svojimi dosežki in nenehnimi novimi pridobitvami na dobri poti, da postane zgled sosedom. Nato je podelil priznanja letošnjim nagra- jencem krajevne skupnosti. Najvišje priznanje, naziv častni krajan, je prejel v Ljubljani živeči rojak prof. dr. Janez Banič. Po izobrazbi vete- rinar, sicer pa tudi pisatelj, se vedno znova vrača v rojstno okolje in iz njega črpa navdih za svoje ustvar- janje. Znak KS Podbočje je preje- lo Kulturno društvo Stane Kerin Podbočje, ki je že od leta 1952 nosilec kulturne dejavnosti v kra- ju, posebej amaterskega gledalis- ča, recitatorstva in glasbe. Prizna- nja KS so dobili Marija Vrhovšek st. za vse veselje in radosti, ki jih podarja okolici z vezenjem prtov in pregrinjal; Franc Grozdina za vodilno vlogo pri prenovi vasi Ve- liko Mraševo; ter Avgust Hosta za dolgoletno požrtvovalno delo za napredek svojega kraja. Posebno priznanje mladi up je letos prejel osmošolec Uroš Jeke za svoj pozi- tiven odnos do dela in učenja ter pridnost in zagnanost na mnogih področjih. Priznanja za urejenost dvo- rišč je podelilo Turistično društvo Podbočje. Za najlepše urejene hiše in okolico so bill nagrajeni Vrhovškovi z Broda, Kuharjevi iz Velikega Mra- ševega in Božičevi iz Podbočja, najlepši kmetiji pa sta Flajšmanova iz Kalce-Nakla in Kerinova z Broda. Na natečaju na temo čistilne akcije pa sta zmagala spisa sedmošolke Katarine Krasevec in tretješolke Maje Urbane. Prireditev so popestrili nastopi Mladih harmonikarjev in šolske- ga pevskega zbora, še posebej pa šolarji v zelo zanimivih oblačilih v slo- gu iz 30-ih let s prikazom iger, ki so se jih v tistih časih igrali otroci na paši. Kmečke ženske so na stojnici ponujale domače dobrote, Turistično društvo pa je predstavilo zloženko Pešpoti Podbočja, ki bo dobrodošla tako za sprehodov željne domačine kot obiskovalce od drugod. Že četr- to leto je izšlo krajevno glasilo Krževski zvon, nekakšen zbornik s pred- stavitvijo dela tako sveta KS Podbočje kot vseh ostalih aktivnosti in do- gajanj v kraju v preteklem letu. P.P. Častni krajan prof. dr. Janez Ba- nič in predsednik sveta KS Pod- bočje Ivan Urbane Nuša Somrak podžupanja Občine Krško V četrtek, 29. maja, je na predlog župana Občinski svet občine Krško na 7. redni seji, s šestnajstimi glasovi za in trinajstimi proti, za nepo- klicno opravljanje funkeije podžupanje potrdil Ano Nušo Somrak (na fotografiji), ki je bila v občinski svet izvo- Ijena na listi Slovenske ljudske stranke. Ana Nuša Somrak, ki je hkrati tudi podpredsed- nica sveta KS Leskovec, je bila svetnica ob- činskega sveta že v prejšnjem mandatu. Za- poslena je v podjetju Savaprojekt, dalj časa pa že aktivno sodeluje v Prostovoljnem ga- silskem društvu Leskovec in v Gasilski zvezi Krško. Njeno podžupansko delo bo predvsem na področjih okolja in prostora, civilne za- ščite ter dela z mladi mi. Predstavnika združenja EM J. v Krškem Od ponedeljka, 16. junija do srede, 18. junija sta bila na obisku v občini Krško predstavnika Združenja evropskih občin z jedrskim objektom. Ge- neralni sekretar združenja Mariano Vila d'Abadal y Serra in Anna Paixa Matas sta se skupaj z županom Francijem Bogovičem v ponedeljek sre- čala.s predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke, ki so predstavili dosedanje aktivnosti pri iskanju odlagališča za nizko in srednje radioak- tivne odpadke. V torek sta si gosta ogledala NEK in se seznanila z delo- vanjem Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioak- tivnih odpadkov iz HE\ 'rečala sta se tudi z vodji svetniških skupin ob- činskega sveta občine I xo in z vodji oddelkov občinske uprave. Združenje evropskih občin z jedrskim objektom - G.M.F. (Group of Eu- ropean Municipalities with Nuclear Facilities) je bilo ustanovljeno z na- menom, da zastopa lokalne interese območij z jedrskim objektom, s poudarkom na varnosti, transparentnosti, sodelovanju, kot tudi skrbi za ekonomski razvoj. Združenje podpira tudi Evropska komisija, z željo po direktnem sodelovanju s temi občinami, kajti zavedajo se, da je naci- onalni interes vlad - predvsem zaradi političnih situacij - večkrat razli- čen od lokalnega interesa območja, v katerem deluje nuklearni objekt. Članice združenja so lahko vse občine in zveze občin, ki imajo nuklear- ne objekte. Trenutno je v to združenje včlanjenih veČ kot 90 občin iz desetih evropskih držav. Zupän sprejftl odlicnjake Župan Občine Krško Franci Bogovič je 18. junija v sejni sobi A občinske stavbe sprejel 78 odličnjakov iz osnovnih šol krške občine. Med njimi so tri- je učenci z OŠ Koprivnica, deset z OŠ XIV. Divizije Senovo, osem z OŠ Adama Bohoriča Brestanica, 23 z OŠ Jurija Dalmatina Krško, trinajst z OŠ Le- skovec pri Krškem, dva z OŠ Raka, sedem z OŠ Podbočje ter dvanajst z OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki. ObžorhiK junij2oo3 21 iz občine Krško Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za progra- me kmetijstva v občini Krško, Pravilnika o namenu, načinu in virih finan- ciranja kmetijstva v občini Krško ( Ur. list RS št. 48/03), sprejetega Odio- ka o proračunu Občine Krško (Ur. list RS, št. 28/03), objavlja Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško javni razpis o dodelitvi sredstev za finančne intervencije ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Krško v tetu 2003 Neposredni proračunski uporabnik: Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško I. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev za finančne intervencije ohranjanja in razvoja kmetijstva v občini Krško, od zaključka lanskoletnih razpisov, do zaključka letošnjega razpisa za namene: 1. Razvojno investicijski programs v višini 57.000.000 sit A. Sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč na kmetijah. B. Sofinanciranje naprave pašnikov na kmetijah. C. Nadomestilo stroškov za nakup ali zamenjavo kmetijskih zemljišč. D. Sofinanciranje analize zemlje in krme. E. Sofinanciranje zdravljenja čebeljih družin proti kužni bolezni -varoja. F. Sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, telic svinj; naravni pri pust kobil iz kmečke reje in zavarovanje plemenskih žrebcev. G. Preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin. H. Sofinanciranje programov integriranega in ekološkega kmetovanja. 1. Sofinanciranje investicijskih vlaganj v rastlinsko in živinorejsko pride- lavo in predelavo. J. Sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. K. Sofinanciranje prevoza mleka. 2. Izobraževalni programi, v višini 5.500.000 sit A. Sofinanciranje programov društev na področju kmetijstva, v višini 2.000.000 sit. B. Sofinanciranje programov izobraževanja kmetov in kmetic ter podpora mladim prevzemnikom kmetij, v višini 3.500.000 sit. II. Upravičenci do sredstev po tern razpisu Za programe 1.: Upravičenci do sredstev po tern razpisu so fizične osebe, oz. kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na kmetiji v občini Krško, imajo v lasti naj- manj 1,0 ha primerljivih kmetijskih površin, imajo stalno prebivališče v ob- čini Krško in investirajo na območju občine Krško. Zahtevek za sredstva vlagajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu ali njihovi pooblaščenci za njihov račun.' Sredstva se dodeljujejo kot subvencije, pomoči le enkrat za posamezne na- mene v skladu z javnim razpisom. Za programe 2: A. vlagatelji za sredstva po tern razpisu so društva, ki združujejo kmetijske pridelovalce na območju občine Krško in s sedežem v občini Krško. B. Vlagatelji za sredstva po tern razpisu so lahko fizične osebe, s stalnim prebivališČem v občini Krško: - (kmetje ali kmetice), ki z dokazili dokazujejo plačila honorarjev predavateljem predavanj ali izobraževalnih tečajev. - podpora mladim prevzemnikom kmetij, ki se izobražujejo po programu poklicnega, srednješolskega, višješolskega, visoko strokovnega ali univerzitetnega programa kmetijske srneri. Upravičenec mora v skladu z javnim razpisom podati izjavo, da za določen namen ni prejel nobene finančne pomoči iz državnega proračuna ali medna- rodnih virov, oziroma v primeru, da je za isti namen pridobil sredstva, to iz- kazuje o višini že prejetih sredstev. III. Vsebina zahtevka Zahtevek je sestavljen iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi. 1. Način vlaganja zahtevkov: • Upravičenci vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško ali na sedežih Zadrug ali pri območni Kmetijski svetovalni službi. • Upravičenci vlagajo zahtevke direktno na Občino Krško. Opomba: Obänska uprava bo po odpiranju vlog vzorčno preverila resnič- nost podatkov na terenu. V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov, upravičencu ne bodo za določen namen odobrena sredstva in iz$ubi pravico do uveljavljanja proračunskih sredstev za naslednjih pet let. Vlagatelj mora ob vlogi obvezno priložiti št. svojega bančnega računa, potr- jenega s strani banke, kamor bo Občina Krško nakazala odobrena sredstva. IV. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan. Vse pravočasne vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasne in popolne vlo- ge. Upravičencu bodo sredstva dodeljena v roku 30 dni po podpisu pogodbe o vi- šini dodeljenih sredstev. Prepozne in nepopolne vloge bodo zavržene. V. Rok za vložitve vlog Vloge s predpisano dokumentaciio moraio prispeti Za namene 1.2A, 1.2B, E do 25. julija 2003 in Za namene C, D, F, G, H, I, J, K do 26. septembra 2003 na naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Krško. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako po posameznih namenih. Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila: Za namene: 1,2A, 1,2B in E v torek 29. julija 2003 Za namene: C, D, F,G,H, I, J, K v torek 30. septembra 2003 in 1. oktobra 2003 Odpiranje vlog ne bo javno. VI. Obveščanje o izidu razpisa Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan Občine Krško v roku 30 dni po izteku razpisnega roka s sklepom. Istočasno bodo upravičen- ci pozvani tudi k podpisu pogodb. Če upravičenci v roku osmih dni od pre- jema sklepa ne vrnejo podpisane pogodbe se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo od dneva vročitve sklepa vlagatelju na župana Občine Krško. Prepozno vložene pritož- be se zavržejo. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti na Občino Krško. O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna. VII. Informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka do- segljiva na spletni strani občine Krško www.KRSKO.SI ali jo v tern roku zain- teresirani lahko dvignejo v času uradnih dni na Oddelku za gospodarske de- javnosti Občine Krško, GKŽ 14, 8270 Krško. Dodatne informacije posreduje Magda Krošelj, tel. 07/498 13 19, e-mail: magdalena.kroselj@krsko.si, v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure. Številka: 320-01-15/2003 Datum: 06.06.2003 Občina Krško 22 junij 2OO3 ObžoriiiK mladi Plavalni tačaj V aprilu in maju smo v vrtcu organizirali pla- valni tečaj za najstarejše otroke našega vrtca. Prijavilo se je 64 otrok, trajal je 10 ur, vodil pa ga je plavalni učitelj g. Fabijan Hrvatin. Otro- ke je spremljala tudi njihova vzgojiteljica, ki je poskrbela za sproščeno igro v vodi, med na- porno vadbo. Naše delo je bilo zelo uspešno, kajti splavali so skoraj vsi otroci. Na koncu so prejeli diplomo za svoj trud in uspešno oprav- Ijen plavalni tečaj. V naši skupini Medvedkov smo se polni pričako- vanja podali na pot do šolskega bazena. »Ali rabimo rokavčke ? Jaz na znam plavati, ali bom lahko stal v vodi?«, in še mnogo vprašanj in misli se je podilo po otroških glavicah, ko smo prvič odšli proti bazenu. Pričakala nas je gar- deroba, za vrati pa velik, privlačen bazen. Čis- to tiho smo se preoblekli, kajti pogled na ba- zen je vse prevzel. Pričakal nas je prijazen uči- telj plavanja. Vlil nam je zaupanje in pogumno smo se podali v vodo. Hitro smo spoznali, da je strah odveč, da je voda prav prijetna in zabav- na. Kar prehitro je minila ura. Utrujeni a srečni in polni novih doživetij smo se poslovili in vese- lo obljubili, da pridemo spet. Vsakič je bilo le- po, vedno nekaj novega a najbolj všeč so nam bili »špageti«, pa ne tisti italijanski za pojest. S špagetom lahko plavaš, lahko narediš tunel, lahko pa samo lenariš in voda te drži. Ko je pri- šel še zadnji dan, nam je bilo hudo, a ponosni, z diplomo v roki, smo pritekli k mamici v ob- jem: »Mami, plavam!« Vzgojiteljica: Darja Les Nagradni izlet v PPBkmupje hi Geričko Osnovne sole na območju Kozjanskega par- ka so sodelovale na literamem natečaju "Pit- ne vode", ki ga je razpisal Kozjanski park ob dnevu Zemlje. Iz naše sole je bilo nagraje- nih devet učencev. Za nagrado so nas pope- Ijali na ekskurzijo v nastajajod krajinski park Goričko. Z avtobusom smo se odpeljali iz Podsrede. Med vožnjo so se nam pridružili še učenci ostalih šol z območja Kozjanskega parka. Ob prihodu v mursko Soboto smo si najprej potešili lako- to. Nato smo si ogledali sedež krajinskega par- ka, grad pri Gradu na Goričkem. Posebnost te- ga gradu je, da ima 365 sob, kolikor je dni v le- tu. Ustavili smo se pri romanski rotundi v Selu. Krasijo jo prečudovite freske. Po kosilu smo si ogledali evangeličansko cerkev v Bogojini. Po- seben pečat tej cerkvi je vtisnil mednarodno priznani arhitekt Jože Plečnik. Očarala nas je prelepa narava Prekmurja. Pol- ni zanimivhj doživetij smo se ob 20. uri vrni- li v Podsredo. AnjaPečnik, 8.r. OS Koprivnica »Hura, kako visoko nas nesBk Takole se otroci iz vrtca Senovo veselijo na no- vi gugalnici, ki jo je podarila NK - nogometna rekreacija Senovo. Na pobudo Mateja Strnada so že drugič organizirali dobrodelni nogomet- ni turnir, katerega izkupiček so namenili za no- vo igralo. Hvala vsem udeležencem nogomet- nega turnirja. Cicibanove urice V krškem vrtcu smo organizirali Cicibanove uri- ce, ki so namenjene otrokom, ki ne poznajo živ- Ijenja v vrtcu. Zanimanje za Cicibanove urice je bilo veliko, zato smo se iz prvotne ene sku- pine razširili v dve. Igralni kotički so otrokom omogočili prosto izbiro pri igri, nudili pa so ve- liko mero ustvarjalnosti in domišljije. Otroci so se zelo radi igrali zdravnika, prodajalca. V li- kovnem kotičku je otroke pritegnilo ustvarja- nje z barvo, čopiči, dlanmi; postali so pravi ma- li slikarji. Gnetenje in oblikovanje voska, gli- ne je bilo za otroke še posebej zanimivo. Otro- ški prstki so pridobivali nove izkušnje na podro- čju otipa. Razgibavali so se v dobro opremlje- ni telovadnici. Zelo so uživali na velikih skakal- nih žogah in pri različnih igrah z žogo. Preizku- sili so se tudi v metanju na koš. Tudi plezanje na visoko lestev je bil pravi užitek. Na prosto- rnem travniškem igrišču v okviru vrtca so spro- stili svojo energijo s tekom, plezanjem na raz- lična lesena igrala, najraje pa so se igrali v pe- skovniku. Otroci so iz mivke oblikovali potičke, sladoled,... Veliko zabave so lahko užili tudi na toboganih in gugalnicah. V vsem tern času so imeli možnost spoznati vrstnike in začutili utrip velike skupine. Med otroki so se preko igre stka- le prijateljske vezi, ki smo jih vsakodnevno po- glabljali še s skupnim petjem pesmic, rajalni- mi igricami, igranjem na različne Instrumente in poslušanjem pravljic. Malčki in delavci WE Senovo Vzgojiteljica: Bojana Volčanjšek ---- —-^^—— Člani lutkovnega gledališča Miniteater iz Ljubljane so za otroke dolenjevaškega vrtca na doma- čiji Slavka Cerjaka na Zgornjem Obrežu priredili predstavo Volk in sedem kozličkov. Otroci so bili nad predstavo navdušeni, zato ta predstava najbrž na Obrežu ne bo zadnja. ObzorhiK junij2oo3 23 okolje in prostor Komunaliada 2003 V prestolnici Dolenjske, v Novem mestu, se je v petek in soboto, 06.06. in 07.06.2003, odvijalo 19. srečanje delavcev komunalnega go- spodarstva ali na kratko Komuna- liada 2003. Delovno - športno tek- movanje delavcev ima svoj osnovni cilj v dvigu kakovosti dela, razvija- nju delavno-ustvarjalnih sposobno- sti in aktivnosti na področju komu- nalnih dejavnosti, izmenjavi izku- šenj med delavci in utrditvi delo- vnih navad, prijateljstva in medse- bojnih odnosov. Srečanja komunalnih delavcev ali kratko Komunaliade, ki je poteka- la že 19. zapovrstjo, se je udeleži- lo tudi podjetje KOSTAK d.d. Tokrat- ni organizator je bila Komunala No- vo mestö v sodelovanju s Komunal- no zbornico Slovenije, Gospodarsko zbornico in Sindikatom komunale, varovanja in poslovanja z nepremič- ninami Slovenije. V petek oziroma prvi dan srečanja je potekal strokovni seminar, na kate- rem so vodilni delavci poslušali pre- davanja in si izmenjevali izkušnje na področju komunalnih dejavnosti. V biltenu Komunaliade 2003 je di- rektor Komunalne zbornice Sloveni- je, Florjan Bulovec, zapisal: »Le sla- bo leto nas še loči do vstopa v Evrop- sko unijo. To bo za komunalna pod- jetja težka preizkušnja, ki jo bomo uspešno prestali le z dobro opremo in kadri, če bomo dobro organizirani in medsebojno povezani.« Lahko rečemo, da smo v podjetju Kostak dobro pripravljeni. Izkazalo se je, da je prav naša družba ena iz- med uspešnejših pri uvajanju novih tehnologij in prilagajanju zahtevam, ki jih pred vsa komunalna podjetja postavlja nova zakonodaja. Na strokovnem posvetu smo bi- li predstavljeni kot dober primer uvajanja novih tehnologij in siste- mov, predvsem na področju daljin- skega nadzora vodovodnih sistemov in ravnanja z odpadki. Na podro- čju ravnanja z odpadki sodelujemo s komunalnima podjetjema iz Bre- žic in Sevnice. Velika večina komu- nal je tako še v fazi načrtovanja si- stema ločenega zbiranja odpadkov, ki je pri nas že v zaključni fazi. Pro- jekt je s subvencioniranjem podprlo Ministrstvo za okolje in prostor. Ob- čina Krško in Občina Sevnica pa so- delujeta pri izgradnji zbirnega cen- tra na odlagališču odpadkov Spodnji Stari Grad. Drugi dan se je 90 zaposlenih pod- jetja Kostak udeležilo športnih in delovnih tekmovanj, ki so poteka- la v zabavnem vzdušju, vendar niso bil zato nič manj pomembna. Preko 2500 udeležencev, ki so prišli na igre kot tekmovalci ali navijači, zaposle- ni v podjetjih, ki opravljajo komu- nalne dejavnosti širom po Sloveni- ji, je v športnem duhu izmenjavalo znanje in izkušnje. Delovna tekmo- vanja obsegajo najpogostejše dejav- nosti v panogi, kot so vodovod, ka- nalizacija, odvoz odpadkov in aran- žiranje cvetja. Kostak Krško se je s prvim mestom najbolje izkazal pri spretnostni vožnji odvoza odpadkov, skupno pa je v delovnih disciplinah dosegel drugo mesto. Izjemno so se potrudile tudi sport - ne ekipe in dokazale, da je v zapo- slenih delavcih podjetja Kostak čuti- ti ogromno športnega duha. Udeleži- li smo se vseh disciplin: malega no- gometa, ulične košarke, vlečenja vr- vi, keglanja, pikada, tenisa, namiz- nega tenisa, odbojke, šaha, strelja- nja in metanja trojk za direktorje in vodilne delavce. Odlično smo se odrezali v igrah z žogo, saj so no- gometaši in košarkarji premagali vse komunalce Slovenije. Najbolj veseli pa smo bili zmage v vlečenju vrvi, ki je na prireditvi vsa leta deležna naj- več pozornosti. Po napomih delovnih in športnih tek- movanjih smo imeli še vedno dovolj mod za zabavo. Ovenčani s pokali, pohvalami in polnih src, smo se ta- kole s pesmijo in harmoniko, kot se za prave Slovence spodobi, odpravili proti domu, ne pa še domov. Vendar tudi to je pomemben del življenja in našega dela. Komunalni delavci so v stalnem stiku z ljudmi, tudi tistimi, ki, kot pravi Kreslinova pesem: »Od- pirajo vrata le še tistim, ki prinaša- jo sveža jajca in odnašajo smeti«. Z vedrino, sočutjem in prijaznim na- smehom, lahko nekomu vsaj za hip vnesemo v življenje toplino in po- trkamo na njegovo srce. Kajti od tu izvira vse. Ljudje, ki so v stiku s svo- jim srcem, širijo okoli sebe ljubezen in se zavedajo povezanosti in sood- visnosti z materjo Zemljo. Z drugimi besedami, skrbijo za okolje, notra- nje in zunanje. Tako pri strokovnem delu, delovnih in športnih tekmovanjih smo doka- zali, da sodimo med vodilna komu- nalna podjetja v Sloveniji. Med 69 sodelujočimi podjetji smo, z dose- ženim tretjim mestom v skupni raz- vrstitvi, uspešno promovirali podjet- je Kostak, kot občino Krško. Vodstvo se ob tej priložnosti zahva- Ijuje svojim sodelavcem, ki so pri- spevali k uspehu na Komunaliadi, še bolj pa za delo, ki ga vsak dan opravljajo. Eden od ciljev podjetja je dvigniti ugled in povrniti spošto- vanje dejavnosti komunale in komu- nalnih delavcev. Čas je, da se komu- nalni delavec zaveda svoje vloge in pomembnosti, sam sebe spoštuje in je potrpežljiv s tistimi, ki so trenut- no zaslepljeni z lažno pomembnostjo. Nekako tako kot mati, ki skrbi za otroke, čisti.za njimi, jih hrani, oni pa v svoji vnemi pozabijo biti hvaležni in drvijo v živ- Ijenje, nato pa bi dali vse, da spet najdejo nesebično ljubezen in ma- mino toplino. Vodja ekipe Vladimir Vizlar prejema pokal za doseženo 1. mesto v dejavno- sti odvoz odpadkov. Moči naših fantov ni bilo para v vsej deieli slovenski in Koprčani so nam mo- rali po 18 letih zma^ovanja priznati premoč! Skupno smo zasedli tretje mesto. Prehiteli sta nas le Komunalno Podjetje Velenje d.o.o. in Komunala Novo mesto. V Krško smo prinesli kar 7 pokalov. okolje in prostop Mednarodna lestvlca jodrakh dogodkov ageanri3l Pripravila Irena Mele Možnost, da bi se v jedrski elek- trarni zgodila nesreča, skrbi mno- go ljudi. Običajno je strah pred nesrečo in možnimi posledicami še bolj prisoten v okoljih, ki živi- jo z jedrskim objektom. Strah pa ni najboljši zaveznik treznega od- ziva in učinkovitih ukrepov, kadar so potrebni. Prav nasprotno, strah lahko vzbudi nerazumne reakcije in napačne odzive ob zaznani ne- varnosti, kar lahko povzroči bi- stveno hujše posledice, kot bi si- cer bile. Kadar se v jedrski elektrami ali drugem jedrskem objektu zgodi kaj nepredvidenega, nenormal- nega, je za javnost in nestrokov- njake, ki ne poznajo jedrske teh- nologije, zelo pomembno, da lah- ko na podlagi informacij o dogod- ku, ki jih posredujejo upravljal- ci teh objektov in upravni organi, dobijo pravi občutek, kaj navede- ni dogodek pomeni. Kako, na pri- mer, si kot nestrokovnjak razloži- ti sporočila o dogodkih v jedrskih elektrarnah, ki sem jih naključno pobrala iz svetovnega spleta: "Za- znali puščanje vodika iz hladilne- ga sistema generatorja; Puščanje goriva v sistemu za čiščenje; Med rednimi vzdrževalnimi deli zaznali puščanje radioaktivnih plinov; Od- povedale črpalke na hladilnem si- stemu; Odpoved hladilnega siste- ma za 2 uri; Zlom cevi uparjalni- ka; Okvara sistema za avtomatsko zaustavitev...." Se je zgodilo nekaj zares nevarne- ga, kar lahko ogrozi tudi okolico objekta in ljudi, ki živijo v sosed- ščini? Je dogodek zanemarljiv? Je potrebno ostati buden in sprem- Ijati, kaj se bo dogajalo in kakšna navodila pristojnih bodo sledila? Prav za to, da bi ob različnih je- drskih dogodkih sporazumeva- nje potekalo lažje, sta Medna- rodna agencija za atomsko ener- gijo (IAEA) in Agencija za jedr- sko energijo (NEA) Organizacije za za ekonomsko sodelovanje in raz- voj (OECD) izdali posebno lestvi- co, ki razvršča dogodke v jedrskih objektih glede na njihov varnost- ni pomen. Lestvica je bolj znana pod kratico INES (The /nternatio- nal Nuclear Event Scale). INES je praktično in učinkovito orodje za hitro in pravilno obveščanje jav- nosti o varnostnem pomenu po- sameznega jedrskega dogodka. Z razvrščanjem dogodkov po nave- deni lestvici lahko posamezen do- godek enako razumemo strokov- njaki, mediji in javnost. INES lestvica, prikazana na sli- ki, razvršča jedrske dogodke gle- de na vamostni pomen v 7 razre- dov. Kam uvrstiti posamezen do- godek, oceni na podlagi treh kri- terijev: kakšen je vpliv na okoli- co, kakšen je vpliv na lokacijo in kakšen je vpliv na obrambo oziro- ma varnostni sistem. Dogodke, ki niso povezani z var- nostjo, ki torej ne vplivajo ne na jedrsko ne na radiološko varnost, razvrstimo izven lestvice in jim pripišemo razred 0. Dogodki, ki se uvrstijo v razrede od 1 do 3, ne so- dijo med nesreče, ampak med ne- zgode. Vpliv nezgode ne seže iz- ven jedrskega objekta. Šele do- godki, ki so razvrščeni v razrede od 4 do 7, sodijo med jedrske ne- sreče. Kaj pomeni posamezen raz- red, je v telegrafskem slogu opisa- no v tabeli, več podrobnosti o tern pa je na spletnih straneh IAEA. Poznati INES le^tvico in razumeti pomen posameznih izrazov je ko- ristno in pomembno. Navsezadnje v Sloveniji živimo z jedrsko elek- trarno, zato je prav, da vemo, kaj posamezen dogodek pomeni. Da razumemo, kdaj je nevarnost res- na in kdaj ne. Da nas ni strah in ne širimo panike, kadar za to ni no- bene osnove. Še bolj pomembno je, da v primeru izrednih dogod- kov navodila in ukrepe pristojnih za zaščito in reševanje jemljemo resno in jim dosledno sledimo. Za- to se obnašajmo odgovorno in ne uporabljajmo izraza "nesreča" za vsak najmanjši dogodek v elektra- ni. Bodimo dosledni in nezgode, ki nimajo nikakršnih posledic izven jedrskega objekta, ne imenujmo nesreča. Prevelika "poplava" ne- sreč, ki to niso, zmanjšuje občut- Ijivost ljudi, kar lahko navsezad- nje povzroči, da se v primeru ne- sreče ne bomo pravočasno ali pra- vilno odzvali. Razred 0 - Odstopanja Nima vpliva na varnost. Dogodek izven INES lestvice. Razred 1 - Nepravilnost Nepravilnost, ki ni skladna z odobrenim obratovalnim režimom. Razred 2 Nezaoda Znatno radiološko onesnaženje znotraj elektrarne in/ali 9 prekomerno obsevanje delavca. Razred 3 - Resna nezaoda Hudo radiološko onesnaženje znotraj jedrskega objekta in/ali ** hudo obsevanje delavca s takojšnjimi zdravstvenimi posledicafljfpsj Razred 4 - Nesreča brez pomembnejšega Refa P°škodba '»a"*«*? srfjcf in/ali radioloških preprek ali tveaania za okolico močno obsevanje enega ali več delavcev z vehko verjetnostjo smrti. Resna poškodba reaktorske sredice in/ali radioloških preprek. Razred 5 - Nesreča s tveganjem za okolico Sprostitev radioaktivnih snovi v okolje v omejenem obsegu, ki pa že lahko terja omejeno aktiviranje ukrepov v sili. Razred 6 - Resna nesreča Z,natni izpusti v okolje' ki bi verjetno že zahtevali aktiviranJe ukrepov v sili v polnem obsegu. Obsežni izpusti radioaktivnosti v okolje z verjetnimi akutnimi in Razred 7 - Velika nesreča zapoznelimi zdravstvenimi posledicami; dolgotrajne posledice na okolju. Kratek opis posameznih razredov v lestvici INES.a 'ObzÖrhiK junij2003 25 in rekrsacija 5 medal za Rajhenburg V začetku meseca je v športni dvorani na Kodeljevem v Ljubljani pote- kalo 2. kolo državnega prvenstva v taekwondo borbah. Rajhenburčani so nastopili v petčlanski zasedbi in se domov vrnili s tremi zlatimi in dvema bronastima odličjema. V borbah pionirk nad 50 kg se je na zmagovalno stopničko povzpela Sara Jeler, pri mladinkah do 67 kg je zmagala Jas- mina Grilc, pri članicah do 59 kg pa je ztato medaljo osvojila Danijela Grilc. Pri članih je nastopil še Damjan Fila, kateremu je finale ušlo za las. V polfinalu je izgubil proti dolgoletnemu reprezentantu iz Maribora in se zadovoljil z bronasto medaljo. Marija Jeler pa si je v polfinalu zvila roko in tekmovanje končala pri zdravniku. Vseeno pa je kljub poškodbi končala kot tretja. Rajhenburčani so na prvih dveh kolih zaenkrat osvo- jili že 12 medalj. Končne odločitve o državnih prvakih pa bodo padle me- seca oktobra, ko bo zadnje - tretje kolo. Za naslov državnega prvaka se bodo potegovali: Martin Hriberšek, Sara Jeler, Danijela Grilc in Jasmina Grilc. Damjanu Fili in Mariji Jeler pa je še vedno odprta pot do srebra. Zlati znak Obcme Krško V okviru obdnskega praznika se je na krško speedway stezo podalo 16 speedwayistov, med katerimi se je znašel tudi petkratni državni prvak Matej Ferjan, ki pa je vozil z av- stralsko licenco. Po manjših pro- ceduralnih zapletih se je dirka za- čela in končala s samohodom Fer- jana, ki ni svojim nasprotnikom niti enkrat dovolil, da bi ga pre- magali. V preteklih letih značilna zelo znana štartna vrsta se je v le- tošnji sezoni zelo spremenila, kar kaže že sama razvrstitev dirkačev po velikem finalu za pokal Zava- rovalnice Triglav, v katerem se je pomerilo šest najboljših voznikov Zla- tega znaka, kjer je bilo kar pet oziroma vsi slovenski dirkad. Mednje se je uspelo vriniti le Poljaku Ulameku. Zlati znak Občine Krško je tako vnovič dobil Matej Ferjan pred Matejem Žagarjem in domadnom Iza- kom Šantejem, prvič v Ferjanovi karieri pa je zmagal tudi v Pokalu Za- varovalnice Triglav, drugo mesto je zasedel Poljak Ulamek, tretje pa ak- tualni državni prvak Žagar. Dvakrat popravi rakord steza Na hipodromu Brege so v organizaciji Konjeniškega kluba Posavje Krško potekale že tradicionalne velike kasaške dirke za nagrado obdne Kr- ško. Na tisočmetrski stezi, ki velja za najboljšo v Sloveniji, se je zvrsti- lo 8 kasaških dirk v dolžini 1600 metrov, dirka kmečkih dvo- vpreg in kot prvič tudi predsta- vitev preskakovanja ovir. Na- . stopilo je okoli sto konj in voz- nikov, kar je največ v zgodovini prirejanja kasaških dirk na hi- podromu Brege. Rekord steze, ki je do dirke znašal 1:15:05, je najprej za 3 stotinke popra- vil Šved Dahlen Magnus s kobi- lo Rose Marie Vito, kasneje pa je rekord, ki sedaj znaša 1:15: 00, še za dodatni dve Stotinki porušil član šentjemejskega konjeniške- ga kluba Simon Bele z žrebcem Pascal Lobellom. Sicer pa so barve po- savskega konjeniškega kluba branili vozniki Martin Mars, Uroš Bernar- dič (na fotosrafiji) in Tadeja Cetin. Katja Krejan v super finalu Šporfni plezalci Posavskega alpinističnega kluba so se v Trbovljah ude- ležili prve tekme v težavnosti. Tekmovali so v mlajših in srednjih kate- gorijah in dosegli zelo dobre rezultate. Predvsem je s svojim plezanjem navdušila Katja Krejan, saj se je uvrstila v super finale in zasedla od- lično 4. mesto. Pri cicibanih je Ambrož Novak v konkurenci kar 37 so- vrstnikov zasedel 13. mesto. Pri mlajših dečkih je Matic Trebušak zase- del 15. mesto, pri starejših pa Izak Kelek 7. Za Izaka je to najboljša do- sedanja uvrstitev. Pri starejših deklicah je bila Eva Tovornik 13., kar pa je glede na to, da je bila to njena prva tekma, zelo vzpodbuden rezul- tat. V kategoriji kadetov je Nejc Pozvek zasedel 11. mesto, Jaka Ber- nardič pa je oil 17. V Slovenj Gradcu pa so se udeležili prve tekme v "bolderju". Pri tej zvrsti plezanja se tekmovalci pomerijo v petih krat- kih, toda zelo težkih smereh. Posavce sta na tekmi s stotimi tekmoval- ci zastopala Katja Krejan in Izak Kelek. Katja je zasedla odlično 4. me- sto, Izak pa je bit 9. gq^ k/lčCttio Marjan Kastelte ppvi V Pivnici Apolon je potekal tradicional- ni hitropotezni turnir v šahu. Najbolj- ši med 48 tekmovalci iz Slovenije, Hr- vaške in BiH je bil Marjan Kastelic iz Novega mesta, član ŠK Triglav Krško, pred predstavnikom BiH Zlatkom Basa- gičem. Tretje mesto je osvojil Andrej Cerjak, Četrto Samo Štajner, oba čla- na ŠK Triglav Krško, peto pa Jože Pu- celj iz NM. Najboljši mladinec je bil Gorazd No- vak, najbolje uvrščena ženska Mirela Ahmatovič, oba iz Krškega. Med mlaj- šimi dečkj je bil najboljši Josip Iveko- vrč iz Zagreba, najbotjša med mlajšimi deklicami pa Nataša Bučar iz Krskega. Jemej drugi hi akipno tpstji Člani Karate kluba Termotehnika Roc- co Sušac, Jernej Poljšak in Špeta Polj- šak so se udeležili tekmovanja v Bra- tislavi. Špela Poljšak je (v katah) med deklicami 12-15 let modri, rjavi in črni pas osvojila zelo dobro 5. mesto, Jer- nej PoljšaJ< je med dečki (kata-posa- mezno) 12-15 let modri, rjavi in črni pas osvojil odlično 2. mesto, bil pa je tudi clan Kata tima karate unije Slo- venije in v ekipi še z dvema članoma Karate kluba Sevnica osvojil 3. mesto. Rocco Sušac se y kategoriji dečki od 6 do 11 let (katej ni uspel uvrstiti med osem najboljših. Rožle slavil v svoji kategoriji V krski športni dvorani je poteka- 10 drugo odprto prvenstvo Slovenije v tajskem boksu, ki so se ga udeleži- 11 tekmovalci iz Hrvaške, Češke, Srbi- je in Črne Gore ter Slovenije. V fina- le se je uvrstilo šest slovenskih borcev, med njimi tudi dva Krčana. V kategori- ji do 75 kilogramov je slavil Rožle Jaz- binšek iz krškega kluba Škorpijon, saj je premagal Hrvata Špirka, petnajs- tletni Kuštrim Krasniči pa se je v ju- niorski kategoriji do 60 kilogramov po- meril s tekmovalcem iz Mengša, ven- dar je moral svojo prvo uradno borbo Nejc Pozvek uspešen zoceno8A+ Specialist za življenje je najtežja smer, ki jo je Nejc Pozvek do sedaj preplezal. Smer je ena težjih v pleza- lišču Kotečnik pri Libojah in je ocenje- na z oceno 8a+, kar pomeni po lestvi- ci UIAA 10 -. Nejc se je v zadnjem ča- su posvetil predvsem plezanju v skali in malo zanemaril treninge na umet- ni steni. Za cilj si je zadal, da bo do konca šolskega leta splezal to zelo tež- ko smer, ki je znana predvsem po ve- liki previsnosti in zelo majnih oprim- kih. Seveda je za tako plezanje potre- ben zelo trd trening. Nejc je svoje do- bro in načrtovano delo potrdil s tem, da je za uspešno plezanje potreboval v letošnjem letu le štiri poizkuse. Smer pa je spoznal v lanskem letu, ko je v njej poskusil dvakrat. Da gre za res ve- lik uspeh pove tudi dejstvo, da si je s 26 junij2003 ObzöriiiK* sport in rekreaciji Matej na stopntäkah Plavalni Klub Celulozar Krško je v soboto pripravil tradicionalni miting za kategorije ptavalcev mlajši dečki in deklice ter dečki in deklice. Tek- movanja se je udeležilo 517 plavalcev iz 22 klubov iz Slovenije, Hrva- ške ter Bosne in Hercegovine. Med domačimi plavalci so bili najboljši: tern vzponom Nejc že zagotovil status kategoriziranega športnika Slovenije, in sicer "perspektivni razred". EkipnazmaoaDUKrško Društvo upokojencev Sevnica je orga- niziralo regijsko ekipno in posamično šahovsko prvenstvo 2003, ki so se ga udeležile eki- pe DU iz Brežic, Krškega, Senovega in Sevnice ter 12 posameznikov iz Po- krajinske zveze društev upokojencev Posavja. Ekipno je zmagala eki- pa DU Krško (Ivan Levi- čar, Jože Volčanšek, Ru- di Zupanc in Tone Kos), druga je bila ekipa Sevni- ce (Ludvfk Cvirn, Janez Blas, Franc Derstvenšek in Martin Mirt), tretja ekipa DU Senovo (Janko Keše, Franc Špiler, Albert urek in Ivo Abram) in četrta ekipa DU Brežice (Vladimir Hostnik, Karel Žagmajster, Roman Vertovšek in Roman Kokalj). Med posamezniki pa so prva tri mesta zasedli Ivan Levičar, Jože Volčanšek in Franc Derstvenšek. Z /eve: Tone Kos, Jože Volčanšek, Rudi Zupanc in Ivan Levičar. Matej Fuerst, ki je v kategoriji dečki na 100 m hrbtno dosegel 2. me- sto; Jaka Kramaršič je v kategoriji mlajši dečki osvojil 8. mesto v dis- ciplini 50 m delfin in 10. mesto na 50 m prosto. Prav tako med mlajši- mi dečki je Žan Tkalec zasedel 11. mesto na 50 m prsno. Ob tej pri- ložnosti se je Plavalni klub poslovil od treh plavalcev, saj so se Rok Ke- nn, Jaka Marušič in Mitja Fuerst zaradi študijskih obveznosti preseli- li v druga središča. Narpel31,Krško tel.: 07/ 490 20 80 fax: 07/ 49 22 974 www.agencija-za-varnost.si AGENCIJA f ZA VARNOST K R Š K O PROJEKTIRANJE, MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE > protivfomnih, protipožarnih in video nadzornih sistemov > registracije delovnega časa in vstopne kontrole (> avtomatičnih drsnih vrat FIZIČNO VAROVANJE OSEB IN JAVNIH PRIREDITEV PREVOZ GOTOVINE IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV PRIKLOP NA NADZORNI CENTER ZINTERVENCO Tekmovanje Pri tekih na dolge steze je najpomembneje pravilno in racionalno razporediti mod po vsej dolžini proge. To je najpomembnejši del taktike, vendar je zaradi tega potrebno dobro poznati svoje spo- sobnosti. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da je največ zmag bilo doseženih z enakomernim tempom. Vendar, če vas med tekmo po- skuša kdo prehiteti, poskusite vrniti s »protinapadom«, saj je bil to morda samo njegov poskus preverjanja vašega stanja. Če piha močan veter in mu tečete nasproti, boste prihranili sedem odstot- kov energije, če boste tekli za nekom drugim, poleg tega pa teka- ča spravljate v slab psihološki položaj. Teden dni pred tekmovanjem morate precej zmanjšati količino tre- ninga. Na cestnih tekih je na ovinkih treba sekati zavoje, saj na dolgih tekih vsak prihranjeni meter veliko pomeni. Ko krenete nav- kreber, se malo nagnite naprej, skrajšajte korak, roke pa nekoliko spustite in jih intenzivneje premikajte vzporedno v smeri gibanja. Pesti naj ne bodo stisnjene, pač pa sproščene, korak bo krajši in hi- trejši. Če nameravate koga prehiteti, je to pravi trenutek. Napadi- te ga agresivno, avendar ne vratolomno, mnogi tekad najbolj str- me dele proge premagujejo s hitro hojo, saj tako najbolje izkori- stijo svojo energijo. Ko tečete navzdol, se nagnite nekoliko nazaj, roke naj prosto nihajo, vendar ne mahajte z njimi. Če imate do- bro koordinadjo gibov, se enostavno spustite navzdol. Korak naj bo svoboden, a nekoliko krajši. Naj vas nosi gravitacija. Če niste blizu cilja, ne tecite navzdol z vso močjo, saj je tek navzdol precejšnje tveganje in obremenitev za nožne mišice. (Prihodnjič: Tehnike teka) ii|y*P?;'¦¦-:: ¦¦'¦¦ ¦¦ ^: :^-^&i: CKli35,Krško tel ,:07/49-p2-540 fax;0iH#H[)9i||S:,,., - ,,,,....:.J QAMA .. ._......______________________________'-_;-.__________J> ObzöfhiK junij 2003 27 družabna kronika I—'—v—\ I—""^""M—II—n ^i ""At PODBOČJE, 4. junija 2003 (POD)ŽUPANSK! PAR - Tako- le zadovoljno sta na slavnost- ni bal v šolski dvorani prišla še »frišna« podžupanja (Nuša So- mrak) in zdaj že županski vete- ran (Franci Bogovič), ki je svo- jo podžupansko izvoljenko tiste dni vzel odločno v bran pred po- misleki političnih kolegov in še zlasti nemilostjo njenega (služ- benega) šefa. DVOJNi DVOJEC - Lahko bi ugibali, kaj novega so si imeli povedati svetokriška vinoljubca Darko Kodrič in Ivan Urbanč na levi strani ter Silvo Go- renc in Edo Komočar na drugi strani. Na hitro bi rekli, da je prvi par govoril o cvičku in vinu, drugi pa najbrž o novih podvigih posavskih seniorjev. STISK - Čeprav je krožišče pri Križaju dobilo ne- uradno ime Glinškova ploščad, so se nove prido- bitve razveselili tudi v tretji politični sili krške ob- čine (NSi), ki jo predstavlja Martin Kodrič, moder- nizirani prometni objekt pa je očitno močno raz- veselil tudi predstavnico podboškega podmladka in občinsko svetnico Katarino Kodrič. ZAUPNO - Poslanec Branko Jane je imel tokrat izredno veli- ko dela pri zastopanju barv do- mačega LDS. saj sta sloves- ni dogodek »prešpricala« oba prva moža občinskega odbo- ra, član sveta LDS Božič pa si je slavnostni program ogledal samo na eno oko. ker je imel drugo poškodovano. Oko naše kamere pa je ujelo zaupni po- svet poslanca z novopečeno in ne čisto po volji LDS imenova- no Simono Lubšina, ki je na od- delku za prostor nasledila Vojka Sotoška. TRiGLAV TV - Rubrike, kot je pričujoča, seveda doživljajo različne odzive. tako pohvale kot kriti- ke - tistih, ki se v njej pojavijo in še bolj tistih, ki se v njej (še vedno) pogrešajo. Vsekakor pa dr- ži, da je vedno bolj brana (beri: gledana) in zato nas veseli. da sta triglavski veteran Zoran Šoln in televizijska zvezda Bernarda Žarn iz naših logov pozirala posebej za našo družabno stran. DOBE, 20. junija 2003 MARINČEVI NAVUAČI - Mojca Štih, hčerka zna- nega krškega kulturnika Lojzeta Štiha, je bila ob- iskovanja kulturnih dogodkov vajena že od male- ga, njen trenutni službeni šef Milan Venek pa je že dolgo občudovalec in podpornik slikarja Marin- ča, katerega slike krasijo tudi Skladove službene prostore. DEBATERJA - Dvomimo, da sta na Marinčevi ot- voritvi pariških slik pre(zgodaj) upokojeni knjižni (po)popotnik Zdravko Petrič in znani zobozdravni- ški zasebnik Milan Tatalovič govori- la o knjigah ali o puljenju zob, vse- kakor pa sta oba navdušena obču- dovalca slikarskih Marinčevih stvari- tev in zvesta ob- iskovalca kultur- no-družabnih do- PRED TEKMO - Občinski svetniki in občinski uslužbenci z nogometnim znanjem so zadnje dni zelo iskani. saj se kar vrstijo praznična prijatelj- ska merjenja moči po domači občini. Tega je mor- da lahko vesel prvi mož kr- škega nogo- meta Ivan Čo- lak. ki sku- ša prav s po- močjo lokalne politike opo- zoriti na pro- bleme uspeš- nega športne- ga kolektiva. Na sliki: takole sta stisnila in objela kolena svetnika Jože Slivšek (SLS) in Franc Žibert (LDS) pred tekmo v Leskovcu. IHHpBHBIiRIH ; niski svetnik i Rostohar je na svoji čr- palki v Bre- stanici tako- le očistil ve- trobransko steklo svo- ^^^^^^^^^^^¦da bi na poti v Sevnico bo- JHMPMHHRSPotrebno še vložiti proračun- SKsredstva. 28 junij 2003 ObzorniK nagradna križanka Poletna osvežitev! «[KfilSj ) veljaod26.6. do 10.7.2003. % AVT0R: Jftgg 2 MATJAŽ ! PREDSTAVE Sladoled Carte D'Or 719,oosit | hudnik \ "Ä 1000 ml, večokusov, Vieros 1.355,71 SIT J katra irsko-am. _. „ ...... 5 ZAJC «äRALEC River oranza 125,oo sit i peter jggp 1,5 1, Dana 196,00SIT |L PAN.. __ DENAR Sladoled na paličici 439,oosit l|\ ! Cobana 10 kosX 70 ml, PSM ---------574,00 SIT ž\l -^^_ BOLJŠA i i SREDNJE i SL0VENSKI ' KRAJŠE ^•"""H \ ^^^^^ PLAST ŠVERCANJE OUVER AMERIŠKA R°RE^|™' °oElS ro»*"* ^61" ^^^^^^k DRUŽBENE- SVERCANJE HARDY ORŽAVAS 1?™." Jcnnr^ O*68* ^*^0 fjr7|T!li gasloja prekopom ä SSK MlJlÄ'r" ' STANE ««« ZAGREB \^^^^^^ ) 8EVER ! (THOMAS) _ ^^^r / MUr 1 «« 13 ~~] SiOVENSKI VULKAN KRAJNAD CfTRAR NASICILUI PORTORO- ------ ------------------- 2EM:ARZE VZOREC, MUSLIMAN. KALUP ŽENSKOIME I POLNILO IZDELOVA-OSREDNJI JEDI LECJADER DEL --------------------- ----------------------1 HARMONIKE 4. IN 22. SP. PESNIK ČRKA ! (GARCIA) TRGOVINA PREBI- S KOVINSKI- ! VALEC MMZDELKI | OTOKA DEJAVNOST FAKIRJEV ZASTAVA BULOOZER . ' PODATEK 75° JUMAK 0DNEVU NAČIN S OBLAČENJA VANDOTA ^JOF' ALEKSANDAR ,| UICA (KRAJJE) SLOVENSKE DUr SMUCl I .....-------------------------------------------------------------——__,--------.-------------------------------------.------1--------1-------- vi«F|tc KnnouoTi SLOVENSKI ZWALSKE MAJHN0 GLASBOV ROKOMETNM URADNI ZIVAL5KE OKNQ LINA ' GLASBOV TBFNFB SPIS USTNICE OKNO.LINA DISOTEKI ™~jj* S LADO NEUCNAN ODPRTINA deIghton0 n*SPR0TJE LESK0VAR neS' NA0BRAZU LEN ÖOVORJENJA '^„^ Z.RAN j " „^ DELAVEC CL0VEK • ŠIOROG KRAJNAD UUBEZEN-ČEBELICA PORTOROŽEM om resNIR KRBAMKE JAHANJE ^REBWAL. •)AHANJE KAIRSKE SLAVKO K^rt JADRAN-POJAVPRI AVSENIK TELICA SKIOTOK GORENJU --------------------- nriPFTMI --------------------- SANJE OGORÖ? KARENINA 4. IN 18. 2g UMRU ' AM.PISEC E8TONEC CRKA LUTKARIN | OSNOVNA DEIGHTON IGRALEC . I SOU IRIDU NADA aiunuAl^ VIDMAR 5IMONCIC KLADAZA LITERAT - SEKANJE DRV VELIKIMI, TEMNO MOORIMI ÄS2J. "A!!? GROZDI.REFOŠK AWERC SK0F Geslo križanke pošljite do 15. julija 2003 na naslov: Posavski obzomik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike na- slednjih nagrad, ki jih podarja Mercator: 1. majica Mercator in bonboniera 2. kapa Mercator in bonboniera 3. bonboniera Nagrajenci 66. številke: 1. Jože Zajc, Cesta 4. julija 60a, 8270 Krško 2. Klara Moškon, Pot na Armes 5a, 8281 Senovo 3. Zlatka Moljk, Mali Podlog 17, 8273 Leskovec Rešitev 66. številke: PLAST, BORILKA, ADEKVAT, BREZ, ANA, DEKRET, DR, NEKRIVDA, BORI, GLADIATOR, GARANT, RADOST, MOTO, IKAR, AVE, LIGA, ENKLAVA, DAVNINA, KOLORIT, ANGLEŽ, KE, JA, STAJA, ENI, OČALAR, KOZE, PRETIKALO, LL, AAARIJAN, LAVOR, OKO, KEJ, RADENSKA, PARTIZANI, OC, TRN, ELEATI, OCET, SVAT, KOL, AR, ŽAGA, KOSA. ObzörhiK junij2oo3 29 oglasi BIG BflOli izbirci ßton whip v Posavf?; televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov, HI-FI komponent, antenskih sistemov, fotoopreme, telefonije, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in CD-jev NC Intermarket, Tmatniška 10, teL:49 9Q74Q kupovati drugje bi bilo potratno Kriko, PC JOB, CHŽ1BSC, tel: 49 83 38ß >-w-v DPTIKA V. J \. ^J Stojan Bautin s.p. • GKULISTIČNI PREGLEDI • KDNTAKTNE LEČE • SDNČNA DČALA KR5KD Dalmatindva 1 Tel.: O7 4-9 22 S 1 2 SEVNICA TRG SVDBDOE 1 4 A Tel.: G7 a 1 62 62D tiM w\JL IVI IVQ . onnn\IP.n franši2naWvinallllIlfllie - kmetijski material - gradbeni material - VSe Za VrtiČkarStVO (okrasno grmicevje. loncmce sadne sadike] - gospodinjski plin IVAN IN MARTA d.n.o.. Ob potoku 3.8270 Krsko Tel.: 07 49016 05 Tel fax 07 492 66 06. el. posta tprrunovec@car.si htmmtd Trgovina in servis biro opreme * % % Gostinci pozor! računalniški prosrami za SOStinCC (v windows okolju) Gfikin VULKANIZERSTVO, AVTDMARKET, , BAR, RODNAAVTDPRALNICA CKŽ 132 B, B270 KRŠKD fctEL.: G7/49D 34 7D, Fax: 07/490 34 71, gsm: 041/697 B39 POSLOVNE STORITVE IN SVETOVANJE , -kadrovsko-pravno področje (delovna razmerja, akti,...) -vodenje poslovnih knjig -podjetništvo Anica Koprivnik s.p. ^ Cesta krških žrtev 132/b ^8270 Krško a Tel.:07 490 48 00, GSM: 041 481 698, DGLAŠUJTE NA VIDEDSTRANEH TV KRŠKO INFDRMACIJE D7/49 D5 VSD VSAK DAN DD 9. DO 13. URE 30 junij 2003 OtiŽOfhiK oglasi N A J NAT AI ARO / NA J N ATAKAR 2003 Delovni čas: \ pen • 6«t, mMb 5 - 23. mm pst, »ob: 24 ur TAKSI \ ANGELO \ CCIIi Mi5i1646 wOlfli 040 349 678 I NAGRAJENCI * Med bralci, ki ste sodelova- li pri izboru naj natakar in naj natakarica, smo izbra- li dobitnike naslednjih na- grad, ki jih podarja Taxi An- gelo,s.p.: I.nagrada: 3 brezplačne mestne vožnje Jože ŽvegliČ, Rudarska 9, 8281 Senovo 2. nagrada: 2 brezplačni mestni vožnji Miran Grahek, Bizeljska 1, 8250 Brežice 3. nagrada: brezplačna mestna vožnja Janez Cerjak, Pesje 7,8270 Krško NAJ NATAKARICA/NATAKAR - gteaieffl za natAanco/Ratakaia: i taki: km. ! imetopiaek§l»iväci/ki: • fSSŠBt. Glasovnice pošljite na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško Stil Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si Pravi trenutek za nakup digitalnega fotoaparata. Ugodne cene in možnost nakupa na obroke. Ohranjamo vaše spomine Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica Občina Krško KRAJEVNA SKUPNOST LESKOVEC PRI KRŠKEM Ulica 11. novembra 24,8273 Leskovec pri Krškem Telefon 07/490 51 30, e-mail: ks.leskovec@siol.net Pokopališče v Leskovcu pri Krškem Z namenom, da bi bilo pokopaližče urejeno in vzdrževano, je bil objavljen javni razpis za "Urejanje in vzdrževanje pokopališča v Leskovcu". Kot naj- ugodnejši ponudnik je bil izbran Kostak Krško. Z njim je bila 11.06. 2003 sklenjena pogodba, ki je stopila v veljavo s tem datumom. Izbrano podjetje je izvajalec potrebnih opravil za vzdrževanje in urejanje pokopališča ter uporabo poslovilne vežice. Za uporabo poslovilne vežice se je potrebno dogovoriti s pokopališko-pogrebno službo Kostaka Krško, smrt in pogreb pa je potrebno osebno prijaviti Krajevni skupnosti Lesko- vec. Upravljalec pokopališča ostaja še naprej Krajevna skupnost Leskovec pri Krškem. Stroške uporabe poslovilne vežice zaračunava KS Leskovec, pogrebne stroške pa izvajalec pokopa. Od tega je potrebno ločiti opravljanje pogrebne dejavnosti - pokopov, ki jih na leskovškem pokopališču lahko opravlja tisti, ki je za to registriran pri pristojnem organu in ga izberejo svojci pokojnika ali skrbnik pogreba. KS Leskovec pri Krškem predsednik sveta mag. Vojko Sotošek ObžorniK junij2oo3 31 fanfare izbor novejših del avtorjev iz Krškega in Posavja Izbor, ureditev in spremna beseda: Silvester Mavsar Oblikovanje: Boštjan Colarič Format knjige: 160 mm x 230 mm Obseg knjige: 152 strani Vezava: italijanska (trda) Vabimo Vas k nakupu knjige Fanfare po ceni 3.906,00 tolarjev za izvod na sedežu Zavoda Neviodunum ,Trg Matije Gubca 3 ali v knjigarni Mladinske knjige na tržnici v Krškem. NEVIODVNVM NEVIODUNUM'ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE ZJAVNOSTMI