13. štev. V Novem meatn 1. jnlija. 1885. » ' Dolenjske NovicC Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v^jDolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopiae tisniti dati, plača za vsako vrato z navadnimi črkami sprejema j. Krajec v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Za poduk vsem Doleajcem. Dandenea se jako veliko govori, pa le malo uboga — stori. Ljudje s svojimi jeziki le preradi prazno slamo mlatijo. To bi me skoraj opla-šilo, da bom tudi jaz govoril gluhim usesom ali pisal slepim očem. Pa vendar hočem poskusiti, da si nepoklican. Žene me ljubezen do drazih Dolenjcev. Govoril bom navadnim poslušalcem, poljedelcem in sadjerejcem. Nič novega ne bom povedal, vendar staro robo dobro poslusajte, ako vas je dobra volja. O sadjereji se res veliko govori, ge manj pa stori. Tako je bilo brati v „Slovanu" v prvem listu 1. 1. Ees pametno, toda nič veselo ni go-Toril „o proapehu nase aadjereje, ker izvzemai .Gorenjca in Ipavca, Dolenjec in Notranjec „kljuko" zaslužita v tem imenitnem in za kmeta potrebnem predmetu. Na Gorenjskem se sadjereja ëe dosti dobro goji, na Dolenjskem in Notranjskem se z malo izjemo Čisto zanemarja! Za poljedelstvom, s kterim je živinoreja sklenjena, je gotovo najvažnejša stroka kmetijstva sadjereja sploh, saj veste da vinoreja ni po celem Kranjskem. Za to stroko se v resnici vse premalo stori. Kako visoko stopinjo bi bili v sadjereji že lahko dosegli do sedanjega Časa, ko bi se bili ljudje količkaj zanjo potrudili, ako se pomisli, da so že nekteri naših prednikov {in le nekteri) vneti sadjerejei bili, to nam flpričujejo velikanska zdaj že umirajoča drevesa po vrfcih in druzih krajih. Glej to so znali že stari Rimljani. Praho delati je polovico gnoja; počivati pa tudi zemlja mora, sicer ji vso moČ vzameŠ, ako iz nje le vlečeš, ne dodajaš pa gnoja. ^ Ako se njive spočijejo, rodovitne so zopet. Opešane njive z mastnim gnojem pognoji, potem ti bodo rodile ae tisto leto; — „če bo pa zajec gnojil, zajec bo tudi Žel" — tako pravijo pametni ljudje. Ali bodi Bogu potoženo! kako zanikerni BO nekteri, kar se pripravljanja gnoja tiče. Suhega kakor poper vozijo na njivo, če še ni zadosti suh, pusté ga še po več tednov v malih kupih na njivi. — Zdaj naj pa čudež dela! Boš počakal malo, dragi kmetič ! Kadar kaj bereš ali slišiš o pripravljanji gnoja, že so ti pred očmi drage cementne jame — gnojnice — gotovo 30 prav dobre. Za malega poljedelca so dobra in koristna gnojišča z ilom pripravljena — kar mogoče v senci in gnoj dobro potlačen, da se ti ne vname ; to je velika Škoda, „ako ti gnoj tobak kadi" v malih kupih, kakor si že večkrat videl, kaj ne? — T hlevih gnoj puščati, je nezdravo za živino ; taki kupi y hlevih 80 Imentiino čudna lekarna za živino — slab zrak še za gada ni dober. Koder imate mastno vlečljivo zemljo z batom pobijajte kepe, kodar pa rahlo, z valom potlačite jo k tlam, pospbno če jo je sren po zimi ali spomladi vzdignil; s tem se koreninice k zemlji pritisnejo in ložje primejo. Treba je sejati, in sejalec nima Čistega semena. Res zanikeren je večkrat marsikateri sejalec, treba je sejati in semena čistega nima; bo že, to je preklicani izgovor, plod pa mešanica mnoga. Saj menda veš, da zemlja že tako reda trnje in osat rodi, odkar jo je Bog preklel zaradi nepokorščine naših prvih starišev. 'Skrbi za čisto seme, sicer boš svojo popustljivost s slabim pridelkom obžaloval. Mašina (stroj) za čiščenje Žita je dobra iznajdba, Še bolje pa je roka za to. Pri delu bodi spreten, ne kakor sem leta 1870 vidil na Kočevskem, kako je možak z dolgo suknjo in s cilindrom na glavi ondi oral ter na koncu razbora si tlačil večkrat priljubljeno lulo (fajfo). „Slečen oraj, sej slečen; orač praznuje po zimi." Kako neokreten je nekteri kmetič. Kako slaba je zanj, ako trte uviti, ročice pripraviti ne zna, njega vsak že od daleč za nespretnega ima. D»lje prihodnjič. O važnosti gozdov, (Koh«.) (Spisuje Anton Eupljon.) Gozdi pa so tudi v zdravstvenem obíáru zelo pomenljivi in važni; cele pokrajine so se namreč pogozdile, da so se tako obvarovale nesrečne 102. strga. DOLENJSKE NOVICE. mrzlice, ktero so popred vetrovi prinašali. Rumena mrzlica se je v Ameriki še le tedaj vgnezdila, ko so gozde uničili. Dokazano je, da morejo veli-i kanski gozdi še celo strašno kolero ustaviti. Znano pa je tudi, đa se bolniki pošiljajo v kraje, kteri BO blizo gozdov, da tam zamorejo bolj čisti in zdrav zrak vživati : v dotiki z velikansko, prijetno naravo popravijo si namreč dosti laglje du-šeTno in telesno zdravje, utrujeni duh in onemoglo telo najde v dotiki z prijazno naravo dosti zdravil. V pogozdenih krajih se nahaja sploh krepek narod z bistrim naravnim umom in čvrstim telesom, v kterem veselo in krepko žile ljudskega življenja bijejo, dočim meščani od nezdrave izpa-rice in praznih mestnih homatij oslabijo. Razun vsega tega, kar smo omenili, da nam ljubi gozdi đavajo, ne smemo pozabiti, da so taisti tudi v lepoznanskem pomenu velevažni : gotovo ni stvari, ktera bi bila bolj sposobna v nas buditi velikost in krasoto stvarjenja in nas na iskreno, preuzvišeno v nebo pod oblake dvigajočo se misel navdušiti, kakor ravno zeleni gaj božje narave. Kje je skrivnosti polna moč božja večja, kakor ravno v gozdu, gde iz majhenih zmic postanejo velikanska, krasna drevesa, pri kterih pogledu pač moramo spoznati, da smo mi proti velikanski božji naravi samo črv in prah! Gotovo pa tudi umetnik hiti v gozdne kraje, ker tukaj ima najkrasnejše podobe, ktere naslikati zamore: velika modra jela, tužna vrba, mila in prijazna slovanska lipa gotovo dajejo umetniku in slikaiju dovolj pripravnega blaga za njegovo umetnost, s katero naše srce navdušuje in blaženost človeštva povišuje. Pa tudi zgodovina nas spominja, kakošne velevažne stvari so se ravno v gozdih dogodile: na sinajski šumnati gori so bile dane postave bo^e; oljska gora ima za nas preimenitne spomine; od Kavkaza so se narodi selili v nove kraje itd. S pomočjo lesa, kteri v gozdih zraste, nare-jajo se tudi barke, ktere odpeljujejo naŠe blago v tuje dežele in privažajo tuje pridelke v naŠe kraje. Pomislimo dalje, koliko lesa se potrebuje za napravo železnic, ktere se v vse kraje napeljujejo; za napravo toliko važnega brzojava ali telegrafa, kteri nam don^a sporočila hitro kakor blisk, je tudi les potreben; kupčije in obrtnije se pospešujejo s pomočjo lesa, tesarji, kolarji, mizarji, strugarji itd. poslužujejo se lesa ; zanimljive so tudi tovarne (fabrike), v kterih se delajo žveple-nice, zaboji, okviri za table, škatle itd. Ko smo že važnost gozdov tolikokrat povdar-jaJi in njih korist vsestransko naštevali, naj nam bo še dovoljeno spregovoriti ktero besedo o gozdih naše domovine Belokrajine. Reči moramo, da metliški sodnijski okraj ima nekoliko gozdov, namreč : mestni hrastov gaj pri Kolpi ; nekoliko šum okoli Gradaca in po semički gori, v kterih še se najde dovelj lepega mladega lesa. V tem okraju so namrei večinoma vmogradi, njive in travniki. Nekoliko več in večih bost pa že najdemo v čmomeljskem sodnijskem okraju namreč ; krupski gozd ima prav dosti in debelih hrastov, kteri so zavoljo svoje starosti že za posekanje;' čmomeljska mestna, grajščinska in komenska loza imate mnogo lepih mladih hrastov in jelk; od Dragatuša proti Ma-rindolu je več gozdov z lepimi hostnimi drevesi; sedanja Javomikova loza je kaj lepa in mlada; v Poljanah ima loza kneza Auersperga premnogo lepih debelih bukev, izvrstnih za kurjavo. Če se praSamo, kako se pri nas z gozdi ravna, moramo reči, da na dostih mestih tako slabo, da Človek ne bi verjel, Če ne bi sam gledat hodil. Rekli smo že, da gozde smemo varčno rabiti ali jih moramo kot dragocenost našim potomcem zapustiti. Če bomo pa z njimi tako slabo ravnali, tedaj naši potomci pač ne bodo zamogli reči, da smo hoste varčno rabili, kjer smo vse lahkomišljeno pokončali in njim malo ali ničesar prihranili. Hvalevredna je tedaj najnovejša naredba e. kn okrajnega glavarstva v Čmomlji, ktera zapoveduje, da vsaki posestnik gozda mora popred ko gre v taistega dreves sekat, glavarstvu načrt predložiti, po kterem sme gozdne drevesa podirati. Sicer so zoper ono naredbo čudne misli nastale in ne.temeljne besede se slišale rekoč; „Kaj komu mar, s svojim premoženjem smem storiti kar hočem! Nikakor ne. Vsald sicer sme s svojim blagom storiti, kakor mu ljubo samo ne sme s svojim ravnanjem soseda poškodovati. Kaj pa bi storil, kakor smo že rekli, če bi nepremišljeno gozde pokončaval, kteri niso samo enemu ampak celemu kranju in ceh deželi od prevelike važnosti in potrebe. Kdor ne varuje samega sebe, ne varuje ni bližnjega in narobe! Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Po dokončanih volitvah bode imela v državnem zboru naša poštena stranka nekoliko veČ glasov kakor poprej. Vendar pa je Še zmeraj veliko preveč hberalnih nemcev. Ti pa med seboj niso edini, kar bode nam le v korist. Pred kratkem se jih je zbralo 128 na Dunaji, pa se Še o tem ne morejo zediniti, kako bi naj se imenovali. Eaih misli so le v tem, da Slovan ne sme dobiti svojih pravic. Tržaški lahoni na vrle okoličane kar pihajo, ker so ti izvolih vrlega g. Nabergoja za poslanca, ne pa lahona. Lahi so se zakleli, da ne bodo od okoličank nič več kupovali ne mleka in ne zele- jijnYe -— in da jim todi perila ne bodo Teč dajali prati. No, menda se bodo kmalu spametorali. y Brnu so delalci po fabrikah delo odpovedali. Zahtevali so manj ar dela na dan, kakor fabrikantje hožejo. Kujali so se dolgo ali slednič so se s svojimi gospodi vendar pobotali. Sedaj delajo. V Prago so prišli Cehi iz daljne Amerike gledat prekrasno narodno gledišče. Toliko premore ljubezen do domovine — tudi široko moije je ne topi. Čehi jih povsod sprejemajo neizrečeno slovesno. Naša pomorska eskadra, to je — naáe voj-skine barke imajo pomorske vaje po adrijanskem morju ob Dalmacji Istiji. To je jako koristno in potrebno — kdor se ne vadi, ne zna. Kdo vé, mogoče, da bode kmalu treba pokazati, da tudi na morju Avstrija nekaj premore. Kaj je novega po širokem svetu? Na Angleškem je moral odstopiti minister Gladstone, ki je toliko neumnosti zakrivil v Egiptu in niže v srednji Afriki, Na Spanjskem razsaja grozna kolera po pokrajinah Murcija, Valencija, Toledo, Alicante, Baragova. Tudi v poglavitnem mestu Madridu uže gospodari. Navadno umre v 7 do 48 urah od 100 zbolelih 501 Podavila jih je uže nekaj stotin, èpanija je sicer od nas daleč — ali vendar, kdo Té, ne pride-U ta grozna šiba božja tudi k nam ! Pide se nam: Od Višnje gore 21. jun. (Nesreča nikoli ne miruje. Občinska volitev.) Redko dobite, drage nam „Dolenjske Novicoj" kako poro> čilo iz nale okolice, ko vendar imate v tem kraji obilo prijateljem in marljivih Čitateljev, kterih število naj bi se Tzlasti pri nas Še vsaj podvojilo, ker nam podajete v lahki in mirni oMiki toliko razvedrilnega in podučilnega berila, med tem ko nekteri listi — škoda, da jim mnogi tudi pri nas preveč verjamejo — Že delj časa sejejo nemir in sovraštvo. Da bi pač mogli kmaJo klicati; Mir je po Dolenjskem! V nasi okolici 80 se pripetile v kratkem dve nesreči. Ni še dolgo tega, da je bila neka stara ženica, doma iz Velike Loke, na potu proti Žalini po krivdi opijanjenih fantov povožena ter neTarno ranjena. Vendar je, hvala Bogu, okreval». Kedo je bil kriv tej nesreči? „Soops". Bodite toraj, dragi dolenjski rojaki, pametni, ter dajte bIoto tej strupeni pijači ! Ko bi se dalo kako prenarediti, đa bi tudi gospodaiji, ki imajo ptuje delavce, namesto snopsa skrbeli za drugo, zdravo, a ne strupeno pijačo. Pogovorite se o tem obziru možje, gospodarji! Do vas se obračam! V torek zjutraj pa je na paŠi vol prebodel nad 70 let staro Ano Pajek z Vrha, da jej je izstopilo drobovje. Prihitela sta bila hitro duhovnik in zdravnik, a nesrečna starka je sinoči umrla. Ranjka je^bilamati gospodarja, kijsTola malo poprej kupil. Včeraj so imeli v Dedinem dolu volitev novega župana. Izvoljen je enoglasno posestnik Jožef Skubic, za svetovalce pa so mu izbrali z večino g. barona Taufiferer-ja, tukajšnjega rojaka in veleposestnika in kmetovalca Franca Križmaaa pa Jožefa Kokelja. Naj vspeŠno, mirno, sploh krščansko delujejo ! Iz Veselegore pri 5t. Rupertu, 15. jun. Velika nesreča, ki je zadela 8. rožnika Veaelo-goro, je gotovo Že mnogim znana. Zatorej jo jaz ne bodem obširno popisoval, ampak si le t dolžnost štejem, se občno zahvaliti vsem, kateri so oteli moje stanovanje. Od treh strani je bila obdana hiša in drugo gospodarsko poslopje z ognjem, a najhujši je bil na višavi, kjer se je a treh zvonikov vsipal na vse strani. Ko je bil pa ogenj najhujši, ko so ga nekteri pravi junaki, ki so bili na strehah, z na kole privezanimi mokrimi cunjami dušiii pa od strašne vročine že obnemagali, pokliče božja previdnost kakor rešitelja mladega junaka, milostnega gospoda grofa Barbota iz Rakovnika z njegovo prav dobro gasilnico. Hiša, katera se je že kadila in slamnata streha vžigala, je bila spet rešena. Ko se je pa užgal kozolec in je bila nevarnost še hujša, pride na pomoč vrla požarna bramba z Mokronoga in udušili so strašen ogenj. Toraj vsem tem dobrotnikom srečo želim in se jim z vso vdanostjo srčno zahvaljujem Ivan Odlasek, cerixentk in posistnik. Iz Vač 17. jun. Napravili smo novo šolsko zastavo. S tem smo povzdignili našo novo dvo-razredno šolo zopet za stopinjo višje. Kdo bi pri nas mislil, da se duh mladine tudi s tem kaj razvedri. Na dan presv. reš. telesa pri procesiji razvila se je prvikrat zastava. Kako ponosno in v naj lepšem redu približa se mladina iz šolskega poslopja za zastavo pod načelatvom g. učiteljice. Ljudje čakajoči službe boŽje zunaj cerkve vsi slšrmeči in ganjeni nad to lepo procesijo, ki se je počasi pomikala v cerkev, marsikomu bilo je zapaziti solze v očeh, kajti kaj tacega pri nas še nikoU ni bilo, do sedaj se šolska mladina že nekaj let procesije o sv. Res. telesu ni udeleževala. Zato je bila letos pri nas veliko bolj veličastna, kakor do sedaj. Za res težavno je bilo pri nas z napravo šolske zastave, ker kmet je vbog, z mnogimi stroški preobložen, vendar se je posrečilo z velikim trudom našemu duhovnemu pomočniku g. kredita. Potem velja na dalje, áa mora vsak, kteri bode v zadrugo sprejet, plačati en goldinar, ki se mu pa već ne povrne. Potlej mora pa le vsak ud posojilnice plačati najmanj en delež (ps lahko tudi već) v dveh letih, to je 12 gld. v 2 letih, toraj najmanj 50 kr. na mesec. Ta denarje pa njegov, dobi ga nazaj z obrestmi (interesom) vred, kedar noće več pri zadrugi biti. Odstopi pa se lahko vsako leto od posojilnice. Tudi se mora vsak družabnik podpisati, da pristopi k temu društvu aii zadrugi. Kako se bode denar, kdaj in na kako dolgo posojeval, o tem bodo ljudje veČ izvedeli od gg. načelnikov pri posojilnici, ki so prvo, da postanejo olikani Avstrijci in pravi gg.; Knavs, Lapajne, Jugovic, Jurćec Jo8. Poklukarju in pa g. ućiteljici nabrati zadostno fivoto denarjev za lepo drago solsko zastavo. Za ta trud naj jima bode vsa hvala izrečena. Jaz vem, da bodeta valed tega pri nas marsikomu v spominu ostala. Zahvaliti se je pa tuđi posebno g. Kolbe-tu gospej Heltíni Grilc, ker sta z precejšno svoto denarjev pripomogla k lopej reči. Sicer pa dobro vem, da nikomur ni zdaj žal, kterikoli je kake novce žrtvoval za napravo šolske zastave. Videti je, da sedaj veliko bolj in v obilnejši meri obiskuje mladina šolo Menda se le s tem sprevidijo starši, da je flkrb za vzgojo mladine katolićani. Iz Mokronoga, 15, junija. Znano je vže, 8 koliko marljivostjo preiskuje g. PeÈnik tla nad vasjo Kibjak, kako četrt ure od tu, da bi zasledil kaj starinskih spomenikov, iň v istini trud njegov ni bil zastonj. Naletel je na marsikatere zeló zanimljive starine, katere bodo gotovo v čast muzeju. Kopal je namreč na tamošnjem pašniku j začetkom imel je malo upanja do vgodnega vspeha, kajti koj pod prsťjo bila so tla popolnem peščena in nikjer ni bilo najmanjšega sledu, da je tu notri kaj zakopanega; toda on ni odjenjal, kopal je dalje in kmalu je naletel na jame, izkopane v trdem pesku, v njih pa so bile shranjene kosti sežganih mrličev. V Tečini takih jam bile ao same take kosti, v nekaterih pa so bili hranjeni tuđi meči, vender razen jednega vsi brez ostrine. Najbrže taki meči niso bili namenjeni za vojsko, marveč nosili so jih samo za kinč. Razen mečev pa je našel tudi veČ sulic, nož, čudno sestavljeno verigo, več igel, zapestnice in jeden šČit. Vse te najdene reči so Se prav dobro ohranjene Tako se je poročalo „Ljublj. listu." Pa tudi po dragih krajih je našel Pečnik zeM imenitne starine in stare stavbe ter trdnjave, ceste i. t .d. Tako n. pr. v Gradiščih v dobrniški fari in drugod Še. Iz Krákega. Nismo še začeli z našo posojilnico, pa se že oglašajo ljudje, ki bi imeli radi denarna posodo. Ni jim zameriti. Posojilnica, si mislijo, bode pač za to, da bode posojevala. To tudi bode s časoma. A prej mora denar imeti. Denar mora pa dobiti od takih ljudi v okraju, ki ga imajo toliko čez potrebo, da ga lahko shranijo in na obresti dajo. Posojilnica je namreč tudi hranilnica. Kakor bodo ljudje kaj denaija prinesli hranit, tako ga bode posojilnica posojevala. Komu pa? Samo svojim udom ali zadružnikom. Kako pa kdo postane ud? Vsak, ki k društvu pristopi, mora z vsem svojim premoženjem dober stati. Če bi bila sila. Zavoljo tega pa ima taka posojilnica prav veliko zaupanja ali in Pfeifer (v Leskovici). Iz Šent-Jerneja 22. junija 1885. V zadnjih „Dolenjskih Novicah^' iz Mokronoga smo čitali strašne nesreče, ki so se v ondašnjem kraju godile; Bog daj, da ne bi bilo več kaj tako grozovitnega citati. Brali smo tudi mnogo drugih veselih reči; kako se je ljudstvo vdeležilo procesije sv. Rešnjega Telesa. Tudi pri nas je bila po stari navadi lepa procesija v sv. Rešnjera Telesu, ktere se je vdeležilo obilo ljudstva. Posebno lepo je bilo pa videti letos novega bandera dekliškega, ki so si ga dekleta iz družbe poâteuja, ki jih je okoli 800, omislile. Stane neki do 120 gld. Narejeno je lepo in ima podobo kakor šolsko baiidero. Pri procesiji ga js nosila dekle Ana Majzelj iz Št. Jerneja, za njo BO Šle pa druge dekleta lepo sparoma, ki so svetile s svečami. Bilo jih je tudi mnogo videti 2 lepimi belimi peČami na glavi, po stari kranjski navadi; katera šega se je še skoraj popolnoma opustiti hotla, pa upam da bode zopet se obnovila. Bil je zelo krasen dan, kajti še vreme je bilo tako vgodno milo, da ne pomnim tako lepega sprevoda. V nedeljo popoldne, t. j. 14. junija 1885 80 pa v Št. Jernej drdrale kočije za kočijo, voz za vozom polni raznih odličnih gospodov in go-apej iz Krškega, Rudolfovega, Mokronoga in bližnih in daljših krajev, k napovedani veselici v gostilno k gospodu Jožefu Zagorcu v Št. Jerneji, kjer je bil vrt in hiša z zastavami narodnimi in cesarskimi okinčana. Napovedano je bilo, da pevci iz Krškega in Rudolfovega pridejo. Proti pol Štirih popoldne se vse na vrtu in keglišču maje in gnječe raznih odličnih dostojanstvenikov, pevcev i. t. d. i. t. d. Kar začno izurjeni pevci prepevati milodoneče, krasne slovenske pesmi, da so bili kar očarani v mno-gobrojnem Številu izbrani poslušalci in poslušalke. Na daleč okoli so se razlegali mili glasovi v raznih pesmih vrlih pevcev iz Krškega in Rudolfovega, ki so se vrstili v pe^u, včasih pa so v skupnem koru prepevali, da je bilo veselje. Kako človeka gine, in tudi pretrese tako iz-verstno petje! Ni pa tudi Suds, ker imajo tako izvežbane pevovodje, kakor je ris. Čast, c. kr. okrajni sodnik gosp, Yencajs v Krškem; ia pa že mladi gospod pevovodja v Rudolfovem. Pokazali eo pri vsakemu nastopu, kako znajo peti, kar so pa tudi jim burno odobravali, tako, da so morali ponavljati več pesem. Bili so dobre volje v pozno noč; že bolj proti jutru so se zadnji gostje odslavljali, ter zapustili prijazni Št Jernej, ki bo ostal njim m nam gotovo v dobrem spominu. Le še večkrat pridite nas s Bvojim izvrstnim petjem razveseljevat. Slava! Sporočiti hočem le Še, da je pri nas po stari navadi, že od leta 1869. kar je bil sv. misijon, vsako leto ponavljanje po stanovih, NaŠ visoko častiti gospod župnik Janez Ev. Vovk, ves vnet za olepšavo hiŠe božje, in posebno za izveličanje njim izročenih duš, bi na vso moč prizadevajo, da bi se vse storilo za večnost in izveličanje faranov. Zaradi tega nadaljujejo ponavljanje sv. misijona. Kedar imajo ponavljanie možje (o sv. Jožefu) žene (o Velikem šmarnu) dekleta (o sv. Petru,) pridejo vselej eden vis. íast. gg. patrov iz Rudolfovega pomagat ; dečkov, ki jih ni toliko, imajo pa v sv. Alojziji, takrat pa sami domači trije gospodje ponavljajo. Na sv. Alojzija dan t. 1. so imeli ravno fantje ponavljanje. Vdeležilo se jih je mnogo. Zjutraj v nedeljo je bil primeren govor (pridiga) in so gosp. župnik v navadnem izvrstnem govoru predstavljali Bv. Alojzija dečkom v izgled ia po-snemo, ter jih primerjali lepemu cvetočemu drevesu, ki na božji zemlji raste, ter zori za večnost. Povedali ao od sv. Alojzija iz mladosti, in poznejih let zelo na drobno, ter vsako priliko porabili, da bi tudi fantje tako Živeli in bili kinč, dika fare, potem vsi srečni in veseli T nebesih. Naj bi popustili slabe lastnosti, ter si le narboljši čednosti pridobili, i. t. d. i. t, d. Res mislil sem si o sklepu govora, blagor čedi, ki ima tako vnetega dužnega pastirja, da tako lepo vodi in pase svoje verue ovčice, ter jih vodi proti sv. nebesom. Drugi dan je pa šolska mladina praznovala, tudi po svoji stari navadi njen šolski praznik in poveličevala svojega patrona sv. Alojzija. K sklepu le še želim, da nam iz drugih krajev drage „Dolj. Novice" veselih sporočil za Dolenjce naznanite, Bog! Domače vesti. (Za pridobitev vojakov na Dolenjskem) poslala je Novomeška občina tri gospođe do vojaških oblastnij v Ljubljano in Gradec s prošnjo, da bi zopet vojake dobili. (lOletnica blagoslovljenja zaatavc Novomeške meščanske straže) Tukaj t Novem mestu je bila zadnjo nedeljo prelepa slovesnost: obhajal se je spomin, da ao pred 10, leti presvitli cesar podarili meŠčaoakej straži prekrasno zastavo. Zato so imeli mil. g. prost ob 9. uri sveto mašo na trga pred mestno hišo. Po do-končanej sv. maši spregovorili so nekaj prelepih besedi. Opomnili so, kako draga je vsacema vojaku zastava na ktero priseže zvestobo cesaija; kako draga mora biti pa meščanom še le ta, ki je prišla iz rok presvitlega cesaija in cesarice! Koliko hvaležnost smo jim zato dolžni — pa tndi ljubezen, zvestobo ! — Ali, so djali dalje, mi smo tudi udje svete cerkve. Tudi tu imamo zastavo — križ, kteremu ostanimo vedno zvesti spolno-vaje zapovedi sv. evangelija — zlasti zapoved ljubezni! Prelepe so besede g. prošta proti koncu jedrnatega govora: „Kakor naš presvitli cesar vse razne narode svojega prelepega cesarstva z enako ljubeznijo ljubijo, tako ljubimo tudi mi slehernega naj bode Slovenec ali Nemec, Oger ali Lah, Ćeh ali Poljak, Romun ali Rusin, Hrvat ali Srb. Proč zatorej z ono nestrpljivostjo, pikanjem, sovražtvoiD, z vsem zaničevanjem in žaljivim besedovanjem. Sloga jači, nesloga tlači. Podajmo si toraj t kr-ščanskej ljubezni roke in po geslu našega presvitlega cesarja, delajmo „z združenimi močmi" v korist našega mesta, v korist naše vrle mešČMi-ske straže in godbe! Potem smem upati, da bode naše mesto vplivalo na celo Dolenjsko stran ter dobremu dolenjskemu naroda pomagalo ne samo k večej izobraženosti, temuč tudi k boljšemu stana, kar se bode pa toliko gotovše spolnUo, ako se bodemo za naprej zvesto držali starega gesla : „Vse za vero, dom in cesaija!" Opoldan je bilo slavnostno kosilo v dobro znanej gostilnici pri Bnmerji, kterega se je vdeležilo dokaj odlične gospođe. Tudi tu so se vrstili izvrstni govori, v kterih se pa vsaj eden gospod baje ni popolnoma držal od g. prosta priporočenih besedi. Proti večeru je bila pa veselica na prostem v Smoletovem gozdu nasproti Zabjej vasi. Ta je bilo res prijetno — ljubeznjiva kmet kakor gospod — židane volje. Omeniti moramo tudi, d& se je te slavnosti vdeležila tudi vrla prost, požarna bramba iz Trebnjega v velikem številu. (lOletnica blagoslovljenja zastave.) Požarna bramba v MeUiki imela je v nedeljo 28. t. m. lepo slovesnost desetletnice blagoslovljenja svoje zastave. Udeležilo se je te slovesnosti tudi več udov drugih požarnih hramb, (Umrl) je čast. gosp. Janez Sular, župnik na Trebelnem pri Mokronogu. Umrl je na svojega godu dan 24. junija ob pol 6. uri v 66. letu svoje starosti. Pogreb je bil v petek zjutraj 106. stTan. DOLENJSKE NOVICE. štev. 13. .1 It: ■i":- : M f " I- h II i j j Kdor je Tankega gospoda poznat, ga bo britko 2adeïa ta žalostna Test. — Naj poSiva t miru. (Šestdesetletnico) svojega delovanja ob-bajal je minulo nedeljo g. M. Kadržabek, tiskar Blaznikov tiskarne v Ljubljani. („Dolenjske Novice") so prinašale v prvem poUetu svojega obstanka raznovrstno berilo. Pri izbiranji tega se je gledalo na to, kaj bi Dolenjcem najbolj koristilo, pa tudi, kaj bi jih več ali manj mikalo: Po teh mislih hočemo list tudi v prihodnje uredovati. Pazljivi bralci pa so vtegnili opazovati, da nekterih oddelkov nismo v zadnjem času veČ prinašali. Opustili smo na pr. razglas o ekaekutivnih dražbah, včasih tudi cenik raznega blaga in sejme. — Sejme, mislimo še prinašati, ^ko včasih tudi tržne cene. — Eksekutivne dražbe smo pa nalašč opustili, ker se je reklo, da bode tistim, katerim se prodaja, to neljubo. Če pa več naših bralcev Želi, da tudi to prinašamo, gotovo radi Tstrežemo. Torej naj se naši prijatelji le oglasijo, kako naj v tej reči vkrenemo. Pa tudi v druzih zadevah našega lista vsak svèt hvaležno sprejmemo. (Praznik sv, Cirila in Metoda) v nedeljo, 5. julija bode bralno druŽtvo v Krškem prav slovesno praznovalo s sv. mašo, godbo in petjem zvečer. Več o tem bomo prihodnjič povedali. (Pozor!) V petek 19. m, m. je umrl v črešnjeviei, fare semičke, okraja aetliškega, lest letni fantiček, Alojzij Skrinjar; kakor se je 21. m. m. pri njegovem raztelesenji po dveh zdravnikih in izpovedbi njegove matere dokazalo — valed pasje bolezni, stekline. Omenjenega fantička je bil namreč 20. majnika v sredo pred letošnjimi binkošti baje sosedov — pes, koga je hotel božati, na lici do krvi ugriznil. Rana se je sicer na videz kaj brž celila, — a hudi nasledM so se pa pokazali že le 15. junija — in 19. junija je pa v grozno hudih mukah umrl. Čuvajmo in varujmo se! (V Toplice na Dolenjskem) prišlo je od 1. maja do 15. junija 1.1. 16 gospodov in 21 goepá in gospodičin ; 36 moških, 69 žensk in 4 otroci kmetskega prebivalstva, 41 vojakov in 167 obiskovalcev, vkup 384 oseb. Pričakuje pa se še mnogo gostov, kateri so si uže naročili sobe v ko-pelišči. (V Škafu utonil.) Iz Mokronoga se piše „Ljublj. Listu^' : Dné 6. junija pustili so stariši Franc in Marija DolenŠek iz Japerjeka svoje otroke same doma. Poldrugo leto stara hčerka Marija pade v tem, ko sta se druga dva otroka nekoliko odstranila, v škaf, kije z vođo napolnjen stal na tleh, in utone. Za Narodni Dom! v Ljabjani osnovalo je veé rodoljubov „Kraj-carsko podružnico Narodnega Doma" z na. sledním poslovnim redom: § 1. Podružnica si prizadeva, pridobiti vsaceg« Slovenca za svojega čiana. % 2. Vsak Ëlan plača na mesec 1 krajear ali na leto 12 krajcarjev. § 3. Podružnica ima v vsaki fari svoje poverjenike, ki pobirajo krajcarske doneske in jib pošiljajo blagajnikn „Narodnega Doma", gospoda dr, Starëta v Ljubljani. § 4, Blagajnik vodi podružnične račune v posebni knjigi, ter jih objavlja v vseh slovenskih časopisih. R O J akfl Pomen „Narodnega Doma" Vam je znan. Narod slovenski si hoče zgraditi v beli Ljubljani ponosen bram, ki bode središče njegovemu javnemu življenju in dom narodne slovenske navesti. Pokloniti ga hoče v last prvemu našemu literarnemu zavodu, „Matici Slovenski." Njej bode „Narodni Dom" donalal neposredne koristi ; ona ga bode čuvala in hranila poznlia rodom kot najlepši spomin slovenskega domoljubja! Da se nam prej uresničijo te srčne nade, osnovali smo „Krajcarsko podružnico". Skoraj nepoznate doneske bode pobirala od svojih udov, a vendar upa njen odbor, da nabere z malimi darovi izdatne svote. Zrno do zrna pogača, Kamen do kamna palača! Ko bi žrtovat vsak Slovenec na mesec le jeden krajcar, pomnožilo bi ae v teku leta imetje „Narodnega Doma*^ skoraj za dve sto tisoč goldinarjev! Tako ugodnega vspeba pač ne pričakujemo; velik del teb denarjev pa se vendar lahko nabere, ako naa bodete blagovoljno podpirali, mili rojaki. Zato se danes obrača odbor na vse domoljubo slovenske, vabeč jib, da postanejo udje in delavci „Krajcarske podružnice". Posebno proai rojake po deželi, uaj podpirajo njegov nameu. Poživlja jih^ da stopijo z odborom v ožjo zvezo in mu kot poverjeniki pomagajo nabirati doneske. Oni rodoljubi, ki bi hoteli prevzeti po-verjenistvo — lahek in neodgovoren posel — naj blagovolijo naznaniti svoja imena. Odbor se bode potem pismeno ž njimi d»-tančneje dogovoril. Napis je: Erajcarska podružnica „Narodnega Doma" (Dr. Jos. Staré) v Ljubljani. Rojaki! Podpirajte nas v obili meri; narod slovenski se bode vedno hvaležno spominjal onih, ki so bili zvesti sini njegovi I Odbor Krajcarske podružnice „Narodnega Doma«. Razne vesti. * (Gotov pomoček proti trtni uši) baba se, da je iznaáel nek bnrgundsk kmet, imenom Dod-viile. Tidel^je namreč na svojem potovanji, vzlastins otoka Réunion, da koloni in Čruei na onih otokih ne f prizanašajo le krilatcem, ki obiio mrĆeBa pokončajo, temveč goné na polja tadi domačo perjad, kokoši. Od teJaj, prari Dodville, gonil sem tadi jaz t rino^ad« dom^ perjad, ki je trtnih uši iskala. Dražega ni treba, nego od junija do septembra t vinograde zagnati toliko perjadi, kolikor se mèni, da je bode zadostovalo J ona polagoma pokonča od trsa do trsa leteče osi. On sam kakor trdi, reiil je stem dva lepa vinograda. (Težko vrjeti, vredništvo.) * (Pomoč zoper krvotok iz nosa.) Francoski časniki trdé, da se krvotok iz nosa hitro ustavi, »ko se v nosnice vtakne kos zelenega petersilja. Vendar mi ne svetujemo enacih posknšenj. * (Lastariea kot pismonoša.) K.o so se lansko jesen poslavljale lastavice tz naših mrzlih krajev, vjel je knjigovez M. v Ronneburga lastavico, ki je gnezdila v njegovi hiši, ter jI je z oljem namočen papirček prisil na repek z napisom: „O lastavica, o lastavica, kje si pač čez zimo ? Ko se je vrnila gorka spomlad, prišla je tudi stara znanka iz dolzega potovanja T knjigovezovo hišo nazaj. Imela je zopet v olji namočen papirček na repkti z napisom : „V Florenci, T hiši Castellarija. Najlepše pozdrave prinašam vam od tam!" * (O frankovanji pisem.) Ker se v slednjem iasu večkrat ponavlja, da se pismene znamke prilep-Ijajo na zadnjo stran pisem, mestu v desni gorenji kot na prvi strani, izdalo je avstrijsko trgovinsko mini-«tei-stvo opomin, da tako frankovanje pisem ni dovoljeno, ker ne ovira samo manipulacije, marveč se znamka na slednji strani večkrat pregleda ter se ravna 1 dotičnimi pismi potem tako, kakor bi ne bili frankovaní, kar se vé da ni prijetno za prejemalca, ker mora plaëatt kazen. Opravki malega srpana ali julija. Tega meseca se prične žetev. Žeti se mora za-ieti o pravem časa, ne prezgodaj, ne prepozno. 9no-povje naj se varno sklada in obvaža, da se preveč ne osnje. Ko mine žetev, začne se ajdova in repna setev. Druga dela v tem mesecn so še: lan puliti, krompir, turšico, fižol osipati, košnja se nadaljnje, ćresenj, visenj si za zimo nasnši. Kumare se v jesihn za zimo shranijo. Za živinske pašnike so zdaj planine najboljše. Semena vrtnih zelišč se spravljajo. Bnčele se vozijo na ajdovo pašo. — Posli aood težkega dela trudni, daj jim boljše jesti in piti, vsaj jesih jim med vodo zmešaj, da ne bodo preveč same vode žlempali. ^lej da dekle ne zaspé, kedar molzejo, in da hlapci tudi po noči konjem klaje vržejo. — V vinogradih se začne tretja kop. Ako bi mladike preveč gnale, in to grojzdju na škodo, naj se nekoliko odsčipnejo. Kleti se morejo zračiti in hladiti, T drevesnicah se pleve in še okulira z mrtvim očesom. Divje mladike in pregoste veje na cepljenem drevji se obrezujejo. O letini na Dolenjskem, kakor je kazala letos spomladi, so došla e. kr. kmetijski družbi v Ljubljani iz raznih dolenjskih krajev Bledeča poročila: Št. Vid pri Zatičini: Ozimno žito je slabo, jaro Žito pa boljše kaže. Lan je lep, obeta veliko semena in prediva. Detelja je sploh prav lepa. Sadja jemalo pričakovati. Rjibnica: Ozimna žito jealabo, detelja in trava pa precej obetati. Kočevje: Ozimno žito izvao rži prav lepa kaže. Detelje in mrve bode obilo- Sadje je srednja, le orehi kažejo prav dobro. Trta nastavila je malo zaroda. Boš t an j: Ozimna rž je prav slaba, drago ozimno žito je pa srednje. Jaro žito in okopovine so dobre, sadje slabo in trta nastavila je malo zaroda. Trebnje: Ozimno žito je sploh prav slabo, detelja ravno tako, sadja bode prav malo, trsje je pa te dni dobro pokazalo. Rudolfovo: Ozimna rž je slaba, drago žit» srednje. Detelja obeta dobro. Cešpelj zna biti precej, dmzega sadja pa malo. Trta kaže v dobro gnojenih novih vinogradih dobro, drugod pa manj kot srednje. Krško: Rž slabo kaže, ječmen in pšenica oIhi-tata srednji pridelek. Detelja je lepa, mrva se bode pa srednje obnesla. Od trte je pri ugodnem vremena srednja trgatev pričakovati. Metlika: Žito je prav dobro, ravno tako tudi detelja in mrva. Sadja ne bode skoro nič. Viua na^ dejati se je treq'ino več kot lansko leto. („Nov.") Meseca junija je bilo v vsakem obziru ugodno vreme; o toči, hvala Bogu, ni bilo se veliko slisati* Bog daj, da bodemo te sibe božje obvarovani. Sejmi na Dolenjskem, 4. julija v Velikem gabru in v Krikem; — poa-detjek po sv. Urhu v Polšnjeku, v SlanČjem vrhu io na Travi; — 12. julija v Trebnjem; — 13. julija t Starem trgu na Koč; — 14. julija v Žužemberku. Loterijske srečke. Trst 20. junija 26 22 36 82 19 Gradec 13. junija 15 44 85 54 70 „ 27. junija 39 31 59 47 62 Posestvo na malim Kal hiš. št. 2, fara Mirnapeíf, okraj, glav. Rndolfovo, Zidana hiša, novi skedea, kašča, zidani hlev in štiri novi svinjaki, zemlisča, njive, travnike, boste ali gojzde i. t. d. se proda iz prostih rok. Natanko se izve pri lastnici [47-1] Urša Stil p ar. Mali Kal. F. XI. Uljudno naznanjam, da sira v najem Tzel gosp. Bergmanovo lekarno pri kroni v Novem mestu. Priporočaje se slavnemu obŽinstvu za zaupanje, obljubujem vedno dobro postrežbo z vedno dobrimi in frišnitni zdravili, kakor tudi največo pozornost in natančnost. Novomesto, 6, junija 1885. Ferdinand Haiha, [43-2] lekar. I lil. m jr m 'lèl hi' il- r I ^ - 150 centov lepih ježic in sicer 100 kil po 10 gtd. prodaja [41-2} Anton Papež, iz Vel. Lipja, posta Žužemperk. EAZPBODAJ Slavnim bralcem „Dolenjskih Novic" si do-Toljujem naznanjati, da sem namenil prodajo blaga za veriine obleke za možke in ženske v moji štacími popolnoma opustiti in bodem vse to blago, kolikor ga zdaj imam pO izdatno znižani ceni b: pcenši z ^m dnem mm julija začel razprođajaii. Po znižani ceni bodem razprodaja! prav lepe in uove kambrike, plavo kotonino, volneno blago za ženske in otročje obleke, križaste porhante, cajg za možke obleke, vebercajg, volnene robce za na glavo, cajgaste facaneteljne i. t. d. Vse to blago bodem po znižani, 9vo]i lastni kupni ceni, ali pa se pod lo ceno prodajal. Posebno priporočam naknp prav lepih kambrikov in cajgov za otročje možke in ženske obleke tistim starisem; kateri bodejo v kratkem času svoje otroke k birmi peljali, ker se jim ne bode pozneje nikjer več taka prilika ponndila, lepo in dobro blago po tako nizki ceni kupiti. Kdor tedaj od prviga julija nadalje v Novomosto pride, naj nihče to mesto ne zapusti, brez da bi na razprodaji pri Oblaku kaj ne kupil. Kdor hoče tedaj lepo in dobro blago za možke in ženske obleke kupiti, naj se poda naravnost v Oblakovo razprodajo. Vsako za razprodajo pripravljeno blago ima z številkami znižano ceno zapisano, in se ne bode nobeno blago pod to ceno prodajalo. Pri tej priliki si pa tudi dovoljujem naznanjati, d» bodem mojo stacuno odslej nadalje izključljivo z drobnim blagom in blagom za perilo zalagal, katero bodem imel na tukajšnem trgu. v največji izberi, najboljšem blagu in stavljal najnižje cene. Priporočam ae tedaj slavnim kupcem v Novem mestu in njegovi okolici k obilnemu kupovanju vsakoverstnega drobnega blaga za perilo z zagotovilom, da se bodem, kakor Tsetej dozdaj , tudi nadalje potrudil z dobrim blagom, veliko izbero, primemo najnižjimi cenami in hitro in pošteno postrežbo zaupanje mojih dosedanjih častitib kopcer ohraniti in drugih pridobiti. [^gj Z odličnim spoštovanjem Novomeato dne 30. junija 1885. Yal. Oblak. Cíííií^íff Staro, vsaeemu dobro znano gostilno v Rudolfovem, ležečo na prijaznim kraji ter ob-sezajočo dve jedna tik druge stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, z lepim vrtom, z romantičnim razgledom, z amerikansko ledenico, z obzidanim in s šipami ob-danim kegljiščem, tndi z dvema lepima sobama za prenočišče tujeev, namerava podpisana iz proste roke zaradi bolehnosti prodati. Pogoji zvedó se natančnejši pri lastnici ustno ali pismeno, čas za kupce je odločen do I, septembra 1885. [48-11 Rozalija Bruner, lastnica. Izvrstno kostanjevo oglje priporoča se veimspoštovanim kovačem kljn-čarjem i. dr. na drobno kubik meter poSgld, če se pa kupi nad 10 kub. met. pa po 2 gid. 50 kr. Natančneje izve se pri g. gozdnemu vodji Novaku v Novomestu. Oskrbništvo graščine Hmelnik. [39-2] A. Meinhold. iesle lamee A lepo obdelane in kovane ima na prodaj [45-2] Franc Žafran, v Gotni vasi št, 18. m nitM vzamem dečka, kateri je spolnil 15. leto in je od dobre, priproste hiše, ter vajen in pripraven pri delo. [38-3] Fran Knaflič, Šmartno pri Litiji. Podpisana knjigarna je ravnokar izdala jeté nove slovenske knjige i [is-1] Mladini, m Spisal Miljenko Devojan. — Cena 25 kr. — Is ^Vrtea" dobro znani pisatelj podaje kopo prav mičnih pripovedek za mladino, ktera jih bode gotovo radostno čitala. Knjiga priporoča se kot dar za pridne učenee. KRANJSKA MESTA. Po raznih virih sestavil P, Florentin Hrovat. — S petero kamenopisnih podob. Cena 60 kr. — Spretno pero pisateljevo riŠe nam prav zanimivo zgodovino Kranjskih mest in ni dvomiti, da se bode knjiga či-tajočemu občinstvu prikupila in domoznanstvo, ktero se pri nas preveč zanemarja, znatno pospešila. J. KroQeCf knjigama in tiskarna v Novomesta. Odgovjmi nrednik, ùdajatèlj in laloznik J. Krajec. Kovomesto. — Natisnil J. £xaJeo