Letnik VIII.
V Gorici, dne ‘2G. julija 1900.
Številka 31.
I
Poučljiv list za slovensko' ljudstvo na Primorskem.
l'si’ aa vero, dom, cesarja!
Izhaja vsaki četrtek ulj 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma s.; ne sprejemajo.
Cena za celo leto G kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto.	_
--------------------------------------------7
Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT.
'I isk. »Narodna tiskarna« v Gorici.
N a I’ o 6 n i n o i u oznanila sprejema upravniitvo v Gorici na riacuti it. 12.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišču sv. llilarija št. /.
Poročilo
o	govoru drž. posl. dr. Jan. Ev. Kreka na shodu „del. izobr. društva v Bovcu", dne 15. ji
Vžitek, ki nam ga je priskrbel g. poslanec dr. Krek na shodu v nedeljo dne 15. t. rA<Je bil res izreden. Žal nam je le to, da nje moremo objaviti občinstvu govora, .ki je trajal I1., uro, dobesedno, ampak le poročati o njem v glavnih potezah.,/
Najprej je g. govornik izjavil, da ni prišel v jiovec. delat. politike, ampak* da .m^go^pril le "O naročenem mu predmetu; namreč o krščanstvu kot nujnem temelju vsakega zdravega soci-jalnega življenja in to s posebnim o z i r o m na Avstrijo i n n a Slovence.
Veliko sil je, ki skušajo uničiti našo državo. Bazen drugih pa je zlasti omenjati dejstva, da leži Avstrija sredi mej protestantsko Nemčijo in razkolno Husijo. Vsled svoje lege ima torej Avstrija velevažno nalogo, varovati in gojiti katoličanstvo, ob jednem pa ravno s tem ohranjati tudi sebe propada. Avstrija in krščanstvo sta činitelja, ki se medsebojno podpirata, in to morata, a«o se hočeta braniti nevarnih sosedov.
Hoj proti Avstriji ima od Bismarcka sem narodna tla. Bismarck je osnoval sedanjo protestantsko Nemčijo in skušal oslabiti Avstrijo, zlasti po vojni I. iHtiti. Cesar pa ni mogel sam doseči, namreč zlasti to, da bi sezidal nemški most do Adrije, skušajo doseči njegovi učenci v „vsenemški zvezi’1, in ta ima tudi velik apetit do Balkana. Doseči pa hočejo svoje razdejavue namere naši sovražniki zlasti s tem, da skušajo v Avstriji krščanstvo oslabiti, Slovane zatreti ter s protiavstrijskimi nacijonalnimi idejami izpodkopati ljubezen do Avstrije in raz-por med narodi zaploditi.
Ako hočemo biti prijatelji sami sebi, moramo čim najkrepkejše vzdrževati korenino, temelj in ta je in ne more biti drug nego ravno katoliška načela.
Katoliška država je sredi Evrope nujno potrebna, da brani katoličanstvo
LISTEK.
ROZINA
(Po »Sendbote des gfitll. Herzens Jusu. 1900 št. (i., priredil .1. Grilanc).
Bil je prvi četrtek v mesecu. Ze v jutranjih urah je imel I’. Hyan veliko dela; kajti v daljni airil.atiski vasi \Vyn-dall se je razširila pobožnost prvega petka v mesecu14 t. j. verniki so pristopali k sv. sakramentom vsak prvi petek v mesecu v čast presv. Srcu Jezusovemu. Šele ko je zvonilo angelovo češčenje opoludne, je misijonar 1’. Byan zapustil spovednico.
Ko je še nekaj minut klečal v cerkvi, preden je odšel, slišal je zunaj na pesku korake in pričakoval je, da pride še kdo k spovedi. Koraki se bližajo, dokler ne prenehajo pri cerkvenem uhodu. 1*. Byan se obrne in njegov pogled zadene dvojico črnih oči - oči male petletne deklice. Otroka ni poznal, toda zdelo se mu je, kakor da bi jo bil že videl pri svojem vrtu pred cerkvijo. Duhoven namigne dekletcu in ta se mu približa priprosto, otroško, kakor bi bila cerkev njen dom.
napram potestantstvu in razkolu in la država more bili	le Avstrija,	in	ako	bi
Avstrije ali sploh	take države	ne	bilo, bi
si jo morali vslvariti.
Ker je pa Avstrija raznoMrodna, zato mora bili neka vez, nek duh, ki spaja narode v jedno. In samo vera, to je katoliška vera, ki je res vesoljna, torej za vse, in ne samo za la ali oni narod, more bili v Avstriji, da vzdržuje državo.	Kakor hitro	bi	bila	pa	|
glavna, temeljna	načela strankarska	in	!
ne splošna, nevesoljna, bi bila nepravična, ! in državi pogubna, ali z drugo besedo, nekatoličanstvo, vera, ki ni ,v^eV( soljna ni mogoča v Avstriji, ako hoče ta, da obstane. To čutimo v Avstriji zlasti mi Slovani.
Ta dokaz je veljaven tudi za tistega, ki nima nobene vere. ker ga potrjuje sam razum. Zato je boj proti veri nerazumljiv, ako izhaja iz državo, v lem j slučaju Avstrije same. V zadnjih 100 letih i zapazujemo na žalost, da bije pri nas I ravno država ta boj, da prihaja od ! „zgoraj" — načelo, ki vzdržuje red in mir se je teptalo in se tepta od zgoraj". S tem se mnogo, mnogo škodi ne samo veri ampak tudi Avstriji.
Kdor torej povdarja katoličanstvo, dasi nezavestno, brani državne temelj;:. Dolžnost naša pa je, da se zavedamo k a t o I i č a n .s t v a in s tem, koristimo državi in narodu. Le en vzgled! Na Jesenicah zahteva nemška oholost nemške pridige, dasi bi se ne imelo komu pridigati. Nasprotno je nekje na Štajerskem po protiavstrijski in protikatoliški agitaciji odpadlo k protestantsko. 15 katolikov, ki so dobili takoj svojega prot. pastorja in ž njim se ve tudi protest, božjo službo in pridige. Vse to je naperjeno proti nam Slovencem.
Ako ne bomo čuječi, se zna zgoditi, da ne bomo čez 100 let mogli govoriti več o slovenskem narodu, zakaj kakor hitro mu sovragi pozobljejo katoliško vero, ga tem hitreje tudi gospodarski popolnem uničijo, in govorili se bo moglo le še o slovenskih sužnjih in ne o narodu, ki ima svojo kulturo.
V	ozki zvezi z verskim načelom za obstoj Avstrije in zlasti našega naroda
„Kako se zoveš?" jo praša duhovnik z odkritosrčno prijaznostjo, kojo otroci tako dobro razumejo in koja jim odpira srca in usta.
„Bozina" (izvirno: Hosebud — rožni popek i, bil je odgovor. ..Naša dekla je zaspala," dostavi še deklica. „in zato sem prišla skozi plot sem k Vam !"
„Toda ali se ne bo mama bala za te, ko zapazi, da te ni doma?" Dekličin obraz hipoma spreleti izraz žalosti. ,.iMa ma mi je umrla, ko smo še v drugi hiši stanovali in sedaj sem čislo sama “
Pri teh besedah mlado deklico posili jok in ustnici joj zatrepečeti. Da bi govor navrnil drugam, povabi duhoven otroka, da bi ž njim kosila. Toda Kozina ni hotela sprejeli povabila in rekla je : „Kozina bi rada bila tam, kjer je bila".
Pri tem se je hotela iz cerkve oddaljiti, kar nekaj opazi, ki je vzbujalo njeno pozornost.
..Kaj je to?" zakliče živahno, kažoč s prstom lepo okičeno soho presv. Jezusovega Srca.
„Tu je Jezus !“ odgovori duhovnik;
,,hočeš stopili bliže?" Kozina uboga. Oba stopita bliže k allarju in dekletce v eno-mer šepeče: ,,Jezus! Jezus!" To ime je
posebej je gospodarsko načelo, ki mora imeti temelj v naukih sv. vere, zahtevajoče pravičnost in ljubezen.
Naše ljudstvo je jako nadarjeno, a tudi najbolj zanemarjeno. Do zdaj se je vedno kaj vestno skrbelo, da ne bi Slovenci in Hrvatje gospodarski napredovali, in skrbelo se je le za to, da bi bilo ljudstvo sposobno samo za hlapce in dekle. S tem se je škodilo ob jednem tudi celi Avstriji, zakaj, ako gospodarski ne napredujejo zlasti narodi ob morju, in lo so ravno Slovenci in Hrvatje, je onemogočen tudi pravi razvoj vse države. Nemci so bili pametniši in so uvideli, da morajo najprej napredovati dežele v bližini nemškega morja, ako hočejo napredovali notranje dežele, to je, vsa prometna sredstva se morajo obmorskim deželam dali v roke. Mi pa v Avstriji imamo samo jedno železnico, vežočo notranje dežele z obmorjeni, a še to vsestransko slabo in v židovskih rokah; kako jemo goč kak napredek! Prašanja o drugih železnicah so tam, kjer so bila prvotno
—	in ni skoraj najti človeka na Dunaju, ki bi hotel kaj slišati o drugih zvezah.
Mimogrede jo omenil g. poslanec tudi, zakaj je glasoval proti bovški železniški črti, ter povedal, da pač ni mogel delati drugače kot poslanec kranjske dežele in da je moral tako glasovati. Sicer pa je boljša vsaka železnica kakor nobena, ako jo le dosežemo. In ako bi bilo mogoče vzdignili vodno moč in zaklade gora na Bovškem, lii bila bovška črta ne samo koristna, kar hi bila vže zdaj, ampak celo nujno potrebna. Vzrok žalostnemu prometnemu stanju so pa danes politične razmere, in glavna ovira židovsko kapitalistično gospodarstvo pri nas, in kakor pri nas ravno tako tudi na Ogerskem. (Jotovo pa je to, da naše dežele morajo shirati, ako se jim čim prej ne opomore.
Naše dež. de so hudo zanemarjene in ne pridelajo toliko kot potrebujejo — torej nazadujejo bolj in bolj. Dokler je bilo le naturalistično gospodarstvo, dokler so se ljudje popraševali, ne koliko denarja dobim iz njive, ampak koliko sem pridelal žita itd., in so ljudje bolj preprosto živeli, je bilo še mogoče^-da
slišala prvikrat. Da bi lažje videla soho, jo duhoven dvigne k višku. Dolgo časa opazuje soho in vse posameznosti zelo natančno.
,.Zakaj razteza roko?" zašepeče naposled: „kaj hoče od mene?" ,.Zahteva tvoje srce, Kozina!" meni P. Kyan. Ko je videl, tla ga začudena gleda, dostavi: ,,Jezus želi, da ga 'jubiš in da mu daš vse, kar najbolj ljubiš!"
Dekletce misli in misli, pano dolgo. „Jaz najbolj ljubim cvetlice, Jezusu je prinesem!" odloči se naglo.
Potem prašil otrok kažoč ranjeno srce: ,,Kdo ga je ranil? Oh, kdo ga je tako strašno ranil ?"
„Judje" odvrne P. Kvati, ki je ob enem hotel zvedeti, kakšne vere jo neznano mu dekletce. Odgovor mu je to pojasnil.
,,Judje?" odvrne otrok počasno, kakor bi jo ta beseda nečesa spominjala. ,.Moja dojnica mi jo pravila, da sem tudi jaz judinja. Toda jaz jaz ga nisem ranila; ne, jaz nise|ii tega storila, ne, ne. jaz gotovo ne !”
Ta misel jo je tako razburila, da jej je moral P. Kvan zagotoviti, da veruje njeni besedi in, du bi se deklica še
so bili preskrbljeni za silo. Danes pa nastopa ta skrb življenskega prašanja, a ta se d;'i odstraniti samo s pomnoženjem
i	n d u s tr ijaln i h dohodkov.
Za industrijo pa je potrebna izobrazba. Na Nemškem je tudi pri železnicah, tvmmicah itd. inteligentno delavstvo. Sama izobrazba uma pa ni za-zadostna, ker dela ljudi nezadovoljne, treba tudi izobrazbe srca. Ako je srce spačeno po utopijah, katerih je ravno dandanes svet poln vsled raznih demokratičnih in drugih naukov, ni mogoč reden napredek. Zato mora biti v našem narodu dobro, pošteno srce — treba globoko korenine, zavedati se moramo dolžnosti, ki nas spajajo sč Stvarnikom.
Dandanes vlada svetovna konkurenca, tekmovanje, ki gotovo ni zidano na temelj krščanske pravičnosti. Zlasti pa konkurirajo z Avstrijo vsi, kar državi neznansko škoduje. Konkurenčno /.lo bi se moralo odpraviti, a to je zopet mogoče le tedaj, ako bi bila za vse države vodilna višja načela, in tu višja načela nudi zopet le krščanska vera v podobi pravičnosti in ljubezni. Sedaj se pa države medsebojno koljejo — sebičnost in zavist vodi vse njihovo delovanje.
Cesar Ko rol Veliki je hotel v zvezi s papežem razširiti po vsem svetu krščansko omiko, hotel, naj povsod zavladajo isla temeljna načela ter tako osrečiti ljudstva ter jih pobratiti.
Da, tako bi šlo, toda moral bi biti le en cesar in en papež, a tega dandanes ni. Zalj pa treba, da zavlada v javnosti verski duh, in le po tem je mogoče, da postanejo države krščanske in nesebične — konkurenco popuste le le s povdarjanjem verskih načel.
Politični pregled.
Srbija. Dolgo časa je imel razkralj Milan svojega sina kralja Aleksandra popolnoma v svoji oblasti. Tudi najneum-nejšo očetovo željo je izpolnil kralj Aleksander v veliko škodo in nevoljo cele Srbije. A sedaj je naenkrat otem-
bolj ne razburila, jo opozori, da jej je čas iti domu.
„Dovoli prej, da ga poljubim!" je prosila. P. Ryan dvigne otroka k podobi. Deklica ovije ročici okoli vratu Jezusove sohe ; mali ustnici pritisne k odprti rani in šepeče: „Jezus ! jaz Te ljubim in pomilujem Te. Pa saj veš, da Te nisem jaz ranila". Zunaj cerkve se P. Ryan poslovi od mlade deklice in jej pomaga skozi plot, od kodar je bila prišla. Zvečer je molil pred Najsvetejšim: „Večni Oče! Darujem ti kri tvojega Sina za spreobr-
nenje judov, posebno pa za Kozino!"...........
(Dalje prih.)
Šliri rilske patriarhalne cerkve
(l’iše J. K.)
Pozabiti ne sinemo poljubiti nogo bronastemu kipu sv. Petra ki tam ob stebru na desni altarja sedi na marmornatem sedežu, v levici drži ključe, z desnico blagoslavlja. Noga je že vsa odrg-nena od poljubov vernikov, ki že GOO lot, nekateri trdijo da že l i sto let pobožno poljubljajo in svoje čelo pritiskajo na nogo sv. Petra. Na god sv. Petra kip
nelu zvezda razkralja Milana. Moj tein, ko se je Milan v Avstriji razveseljeval s srbskim denarjem, katerega ni nikdar zaslužil, se je namreč kralj Aleksander zaročil z D rano Mašin. Draga Mašin je navadna dvorna dama kraljice Natalije, matere kralja Aleksandra, in je udova. Ker ima 39 lot, je 15 let starejša od svojega kraljevskega ženina. Razkralj Milan je bil radi te zaroke tako razkačen, da je naznanil brzojavno svojemu sinu, da odloži svojo službo kot vrhovni poveljnik srbske armade. Kralj Aleksander je očetovsko ostavko sprejel in tako Srbijo rešil nasilstva njegovega očeta. A stari grešnik Milan se zdaj že kesa, da je v naglici odložil svojo mastno službo in tuhta, kako bi spravil s prestola svojega sina. Razmere v Belgradu mu so sedaj jako ugodne, ker je celo minister-stvo odstopilo usled kraljeve zaroke. A želeti je, da se posreči kralju Aleksandru uzdržati se in odstraniti za vedno upliv očeta Milana. Pričakovati je, da kralj Aleksander v kratkem pomilosti politične kaznjence, ki stokajo že skoro leto dni nedolžni v srbskih ječah.
Kitajska vojska. Zadnjič smo poročali o smrti vseh evropskih poslancev v Pekingu. A kar so imeli pred enim tednom vsi za gotovo, je danes nejasno in dvomljivo. Isti kitajski podkralj, ki je opisal smrt Evropejcev v Pekingu, je na povelje kitajskega cesarja, oznanil vele-vlastim, da so poslanci še živi in da so pod varstvom cesarske armade. A kedo bo verjel Kitajcem? Bojijo se, du bi mejnarodne čete prenaglo prodirale v Peking in zato tolažijo velesile, da dobijo dosti časa, da se pripravijo na odločno bitko. Japonci, ki poznajo najbolje Kitajce so mnenja, da so poslanci ali mrtvi ali pa jetniki Kitajcev. Če so m,•Ivi, je za velesile še dobro, ker zamorejo postopati brezobzirno proti Kitajcem. A če so poslanci jetniki Kitajcev, je to za velesile slabše, ker bodo Kitajci vedno žugali velesilam. Če bodo n. pr. hotele velesile uničiti kako kitajsko inesto, bodo Kitajci žugali, da bodo drli poslance na meh. V zadnjem tednu so zjedinjene evropske čete premagale Kitajce in jim odvzele mesto Tienčin, a na drugi strani so Kitajci jako napredovali, prekoračili so rusko mejo in udrli v Sibirijo. Še zdaj oblegajo rusko mesto Blagoveščensk in streljajo na ruske ladije, ki plovejo po inejni reki Amur. Rusija se je sedaj že skoraj ločila od skupnega načrta velesil, ker mora svoje lastne meje varovati Kitajcev. Ruski car je izdal ukaz, ki poživlja vse sibirske reserviste na vojsko. Iz Moskve same se je že napravilo na kitajsko mejo kakih 80.000 mož, med tem ko bodo vse druge velesile spravile še le za en mesec 00.000 mož na Kitajsko. A Rusija bo v p.ekaj tednih imela na kitajskih mejah svojih 200 do 300.000 vojakov.
Smrt grofa Muravieva. Nedavno smo poročali, da je ruski zunajni minister Muraviev nagloma umrl. Zdravniki so mislili iz početka, da ga je zadela kap.
A preiskave so dokazale, da je umrl na strupu. Sumilo se je, da se je Muraviev usmrtil radi kakega prepira s carjem. A
ogrnejo l dragocenim plaščem in mu denejo tijaro na glavo.
Ob stenah in stebrih je še polno umetnih kipov in spomenikov, pa vseh ne moremo v kratkem času ogledati. Naj lepši mamornat kip na altariih je kip žalostne Matere Božje z mrtvim. Jeziiso.n vjn&ročjf,' kar imeti ujej o Lahi la Piet;\, Slovenci pa po nekod sv. sobota. Tu kip na prvem aiiarju na desni roki pri vhodu je izklesal Michel Angelo, star še le 25 let, v ednenTTHu. Ttm?rn~Ik'Yasari se ie o ienTTčTTm Tffi(*tcel. (ki le m~aytrgff(?SritSko jp"ino^oceivS WnLTD?9z8BTW podati tako popolno obliko, kakuržiia. ^miiLiio-sttžfi-liaiitva sama	JjjlesL1- "la
jenajlepšTTup, da, najlefreo uelo niichel-angela, če tudi je naredil marsikaj ime-nitnejšega in veličastnejšega n. p. kupolo _sv. Petra. Rekli so mu, da je Marija pre-nmlada narejena. Pa umetnik je odgovo-~voril, da ravno v tem se kaže devištvo -“in nevenljiva čistost M. B., ker deviškt^ Z ženske ohranijo svojo mladostno lepotojS tembolj jo je ohranila devica, ki ni nikdar občutila zemeljskih želj.
Ko stopamo okoli cerkve mimo nagrobnih spomenikov, moramo občudovati,
temu ni tako. Ruski car jo bil vedno zadovoljen so svojim zunanjim ministrom in so ž njim do zadnjega ujemal. Strup pa mu jo zmešal v kavo baje kitajski poslance, ki jo eno uro pred njegovo smrtjo ž njim zajutrkoval. A toga no moro nikdo dokazati.
Vojska v južni Afriki. Že zadnjič smo poročali, da Angležem huda prede. V tem tednu se je Angležem položaj še zdatno poslabšal. Imeli so prestati hudo bitki* z Buri in povsod so bili poraženi. Angleški vojskovodja Roberts sam priznava, da je zgubil na bojišču v preteklem tednu nad 1000 mož. Po zadnjih poročilih so zapustile vse burske družine prostovoljno Prctorijo in Angleži vidijo v tem znamenje, da mislijo Buri Preto-rijo oblegovati. Angleških vojakov je od
200.000	le še 85.000 živih in to po izvirnih angleških poročilih. Le-ti so skoraj brez izjeme bosi in na pol nagi, ker so jim Buri vse nove pošiljal ve čevljev in oblek zaplenili. Lačen in žejen, bos in razcapan mor. •igleški vojak se vojskovati z jahajoč, li Buri, dokler ga ne zadene usmiljena kroglja iz burske puške!
Novice.
Naročnikom, Prosimo vse častite g. naročnike, da nam prej ko mogoče dopošljejo naročnino, ker imamo s izda-vanjem lista obilo stroškov.
Imendan Njega Eminence kardinala. Včeraj na praznik sv. Jakoba, je Nj. eni. kardinal praznoval svoj imen-dan. Mestna duhovščina se Mu jo poklonila predvčeranjem ob 11. uri ter mu izrazila svoje čestitke.
V	pondeljek je bil pri Em. kardinalu knez škof ljubljanski, v torek pa škof tržaški;
Bog ohrani našega višjega pastirja še mnogo lot v čast Božjo in blagor goriške nadškofije!
Imenovanje. Profesor na vseučilišču v Gradcu g. dr. Gregor Krek je imenovan dvornim svetnikom.
Začasnima finančnima koncipistoina sta imenovana konceptna vežbenika Ant. Puli n in Alojzij pl. Dondini de Sylva na finančnem ravnateljstvu v Trstu. — Višji inženir Rihard Peter-lungher je imenovan stalnim poverjenikom pri preskušnji tvorniških kotlov za Trst in koperski okraj, začasnim pa za Goriško-Cradiščansko.
Promoviran je bil na vseučilišču v Gradcu g. policijski konc. Josip M I e k uš, iz Trsta doktorjem prava.
Za dinastično slavnost, ki se
bode vršila povodom praznovanja 400-letnice, od kar je prišla naša dežela pod slavno Habsburško dinastijo, vršila se je dne 20 tega meseca prva seia osnoval-nega odbora. Povul.ljenjh je bilo v seio 58 gospodov iz različnili krajev 'naše domovine. Od teh se je velika večina zbrala ob 10’ ., uri zjutra1 v deželni dvorani. Predsedoval je sklicatelj, gosp. dež. glavar vitez Pajer.	se
; t1	f
goriški, Nj. ekscelenci gg. Kranc in Karol
koliko umetnosti, in dragocenosti je tukaj. Najimenitnejši umetniki svoje dobe so jih izdelali iz najdražih snovi, prejeli so zanje knežja plačila. Vendar niso vsi umetniško okusni, ker vsak čas ima svoj okus. Najlepšim nagrobnim spomenikom prištevajo onega papeža Pavla 111., čegar kip iz brona sedi poln življenja vrhu kame-nite podlage, spi d ij >la marmornata kipa Modrosti in Pravičnosti. Temu spominku je podoben oni Leona XI. s kipoma Obilnosti in Moči ob vznožji, napis ima : Sic florui t. j. tako sem cvel, ker je namreč le 26 dni papeževal. Kipar (Janova je naredil svojemu rojaku Benečanu papežu Klementu XIII. prekrasen spomenik. Na grobni kapeli z napo! odprtmi vratini kleči v pobožnost zatopljen, kakor živ. kip p ipežev, na eni strani stoji mogočna ženska podoba s križem v roki t. j. vera, na drugi žalostno sloni mladeniška podoba, angel smrti, z obrnjeno bakljo. Ob vratih žalujeta dva leva tako izraženo, da so človeku zdi, da sliši njuno žalostno tuljenje. Lep je na Predelu lev na spomeniku junaka Hermana, posnet po kiparju Thorwaldsenu, p« se komaj primerja s tema.
Coronini, skoro vsi deželni in državni poslanci in drugi.
Predsednik jo pojasnil stoprv namen sestanka ler razložil, kako bi on mislil urediti slavnost.
Program naj bi obsegal tri glavne točke. Prva bi hil rlirvin;rn |w'Yilrnv ijh sprejem Ni. Vpl, n;i gnritiltnm ImliH-om Uruga slovesen sprevod v prostore tu-kajšnega glavarstva, kjer bi se poklonila Nj. Vel. deželna deputacija, sestoječa iz dež. odbora in vseh županov, izročivša Mu zlato, v ta namen kovano medaljo, ki kaže na eni strani podobo Maximi-lianus Rex — Leonardus Cornes — anno MCCCCC, na drugi strani pa podobo Nj. Vel., našega presvifega cesarja z napisom: Kranciscus Josephus I. Im. Avstr. Goines Goritiae anno MCM, a spodaj stoje besede: K;,I“S p‘M--<|iiMiiifir siocula servata.
Tretja točka programa bi bile posebne Tesen^JijLjikm^jllo s ti. prirejene v čast Nj. Vel. Natanka izvršitev te točke se odkaže izvrševalnemu odboru, ki seje koncem seje izvolil, dočim sla bili prvi dve točki sprejeli in odobreni.
Nj. eminenca a. kardinal ie nrotL-laaalrTTai m se druši točki dodala še. cerkvena slavnost, ki bi se vršila precej po prinoiiu Xj.~Vel. v mesto in sicer v cerkvi sv. Ignacija, če bi poprave v stolni cerkvi ne bile dovršene do prihoda cesarjevega. O Vmzpt3.va, a v^jiNj_^emjju^ice.
^s;s:STtwlTcr<^	paziti,	da do-
pHh™jf gaj-
njič, da je podjetnik za zgradbo mestnega trga naročil tisoč opek v Ljubljani.
V	predzadnji seji mestnega starašinstva ju bila radi tega interpelacija in vsi sta-rašine so bili po koncu. No, v zadViji mestni seji je razburjene in v narodnem čutu užaljene svetnike potolažil sum g. župan Venuti, rekoč, da opeka je kupljena pri Nemcu Tonniesu in ne pri Slovencih !
Žalostna je la dogodbica, toda za Slovence zelo resna. Iz tega jo videti, da je pri gorišketn magistratu obveljalo načelo, da se Slovencem ne sme dati nobenega, niti najmanjšega zaslužka. Postavili so si geslo: Slovence v mestu je treba popolnoma zatreti in uničiti. — Komu ne krvavi srce, ko vidi, kako se zatirajo Slovenci, kateri goriško mesto vzdržujejo? Kako naj si pomagamo ? Tukaj ni druge pomoči, nego da si sami pomagamo. Podpirajmo slovenske trgovine v Gorici, ker je to edina pot, da se vzdržimo. Na noge, rojaki, podučujte slovensko ljudstvo, da se bo zavedlo svoje narodne dolžnosti.
Na drugi strani pa opominjamo tudi slovenske trgovce v Gorici, naj bodo z ljudstvom prijazni in naj skrbijo za dobro iu ceno blago. Nujno potrebno je, da se slovenske trgovine v Gorici nekoliko pomnože.	A.
Tvrdka Ivan Drutovka. Opozarjamo na oglas na zadnji struni iu toplo priporočamo novo ustanovljeno tvornico nadplatov (Schuhobertheile).
I/. Trsta. — (Zeleni hrib.) Lansko leto so tržaški slovenski rodoljubi
dobili v najem Kozlerjevo hišo „Zeleni hrib“ v Trstu na koncu ulice Gorso, zraven hiše, kjer jo uredništvo ,.Piccola“.
V	tej hiši bi bilo pravo zavetje vsem slovenskim društvom iu vsemu narodnemu gibanju v Trstu. Zdaj pa je tržaški magistrat kupil to hišo in s tem razdrl Slovencem vso načrte. Magistrat namerava prenesti tja mestno zastavljalnico. To je nova zaušnica tržaškim Slovencem !
—	„Rudeči Prapor11 je zopet nekaj počenčal o ..Primorskem Listu“. Veseli nas, da je priznal, da svobodna misel ni vselej dovoljena. Priznal je, da 2X2=4 in nikdar 5! Svobodno misel je tukaj popolnoma izključil.
Pravi pa, da so svobodno lehko misli, da jo Bog iu da ni Boga! Mi smo vedeli, da je to pri socijalnih demokratih glavna točk«. Zato smo postavili vprašanje: Kaj je bilo prej, ali jajce ali kokoš? To je zelo kočljivo vprašanje iu vsi gospodje okolu „R. P.“ je ne rešijo tako z lepa. Sklicujejo se sicer na očko Darvina, češ, vse se je drugo iz drugega polagoma razvilo! Toda vprašamo, zakaj se pa danes več tako ne razvija? Še nikdar se ni slišalo, da bi se kokoš razvila iz kače, ampak samo iz jajca in jajce samo iz kokoši.
Kar se tiče Kopernik o v ega nauka, je bila stvar že stokrat in stokrat pojasnjena. Zdaj jo zopet pogrevajo socijalni demokratje, ki s tem dokazujejo, da se resnično vrtijo okolu solnca,
Dalje pravi T „Pr. L." se nam zen
ln tako koraka človek od spomenika, do spomenika tergleda in bi še gledal in občudoval. Toliko občutkov se mu zbuja v srcu. Kaj naredi umetnik i/. trdega kamenja! Zdi so živo, pa življenja nima ; le Bog jo. vsegamogočen, ki j j stvariI živega človeka z ueumrjočo dušo !
Pod cerkvijo je še veliko postora, spodnja cerkev s tremi ladjami in hodniki, ki so imenujejo: vatikanske grote. Ti prostori so polni grobov in spomenikov iz najstarodavnejših časov sv. cerkve. Tu čaka vstajenja 150 papežev med njimi 22 svetnikov, mnogo svetnih knezov in gospodov. V te podzemeljske prostore ne smemo brez posebnega dovoljenja. Prej so smeli verniki v te grote dvakrat v letu, enkrat moški, drugikrat žensko ; pa odkar je londonska policija razkrila peklenski naklep prostozidarjev, ki so nameravali razstreliti cerkev in grob sv. Petra, od takrat ne sme nikdo tje brez posebnega dovoljenja.
Kor ne smemo pod cerkev, pojdimo tedaj na cerkev. Tam na levi strani je vhod po stopnjasti poti navkreber na kupolo in cerkveno streho.
(Dalje prih.j
Dalj
kakor človek, ki stoji na visokem hribu, pa gleda v enomer na eno stran. Človek, ki	je bil	ž njim pripoveduje,	da se
vidi s	hriba	reke,	vasi, gozde,	druge
hribe, polja itd. Mož pa kriči : Ni res I
Samo eno kočo se vidi •• Tako poetiški
piše ,Rudeči Prapor"! Povedati moramo pa, da je tisti mož, ki vidi s hriba le eno kočo, socijalni demokrat. Katoličan vidi s	hriba	reke,	vasi, gozde,	druge
hribe, polja itd. Njegov pogled pa gre še dalje!	Iz teh	stvari	spoznava katoličan
Stvarnika-Boga. Socijalni demokrat gleda s hriba le eno kočo, namreč demokratsko kočo, in ker ne vidi drugega, ker ne spoznava Boga, ker ne veruje v nadzemsko življenje, zato proklinja....
—	Tudi „Slovenka“ se nas je v zadnji številki milostno spomnila. Hotela se je nad nami morda maščevati, ker smo jo bili parkrat po pravici okrcali. G. Slavoljub Podslapinsky je iz našega spisa „Ženitev pri Turkih11 zamolčal besede: „Sv. krščanska vera sicer ne terja tako ostrih zaprtij, — ali vendar terja čistost, sramežljivost in strah Božjiil. Namen našega spisa je bil povdarjati čistost, sramežljivost in strah Božji. Vemo, da je pri Turkih ženstvo na nizki stopinji, pa ima kljubu temu dobrih lastnosti, katero lahko posneinljeino. Sicer nam pa niti v glavo ne pade, da bi naše pošteno krščansko ženstvo v tem oziru primerjali turškemu. Hoteli smo samo reči, da so naše novodobne žensko, katere sanjarijo o svobodni ljubezni,
o	ločljivosti sv. zakona, o zastrupljenih čašah vina, o revolverjih itd., kakor — žal — vidimo pii »Slovenki'1, daleč, daleč za turškimi ženskami! —
Gimnazija v Pazinu. Hrvatsko državno gimnazijo j** obiskovalo 89 dijakov. Izdelalo je 70 dijakov, odličnjakov je osem.
Italijansko deželno gimnazijo je obiskovalo tudi 81) dijakov. Zanimivo je vedeti, da so je izmed teh 8‘J ital. dijakov GO učilo hrvalskomu jeziku, kar pomenja, da je hrvaščina /.a Istrijo potrebna tudi Italijanom !
Uvažanje laških vin. V letu 1899 se je iz Italijo v Avstrijo uvozilo 1.239.480 Id. vina. Tako višine ni dosegel uvoz še nikdar, odkar je vinska pogodba z Italijo v veljavi.
1L kanalskih hribov.— Letina. Sena je letos obilo. Pšenica, rž, ječmen, krompir sploh prvi pridelki dobro obetajo. Opekarna. V Kalu napravili so Italijani opekarno za silo. Zakaj bi jo ne domačini? Prav bi bilo, ko bi se v Kalu, Lokovcu, na Banjšieah ali pa v Batah kaka stalna opekarna vstauovila. Marsikdo bi si s krovi hišo pokril mesto z nevarno slamo, ki provzroča toliko požarov. — Ogenj. Pred kratkim je
pogorela vas Cvetrož v kalski občini. Škode je okoli (3000 kron. — Ubežal je. Pretečeni leden sta prišla iz Opevana na Vrb Avš službeno dva žandarja. Med potjo sla se pričkala. Nekemu Kočevarju. doma iz Kočevja, je to presedalo. Popustil je svojega tovariša ter v gozdu izginil. Vse iskanje in popruševanje je bilo do sedaj brezuspešno. — Sta rasi n s t ve n i sklep. Slarašinstvo v Matuli je storilo važen sklep. Sklenilo je prositi pravosodno ininisterstvo, da se občina Hale izloči iz sodnijskega okraja kanalskega in priklopi goriškernu. Vzroki so : krajevna lega občine Hale teži bolj v Gorico kakor Kanal. Večina Občinarjev bode imela bližje v Gorico, s katero jo vežejo naravno razne potrebščine, kakor v Kanal. Pot v Kanal je taka, da si človek dvakrat premisli, prodno se v Kanal poda. Kanalci bi radi vse občine na Kanalskem v Kanalu centralizirali, radi obrti, ki je večinoma krčmarska, ali za ceste pa nočejo nič storiti.
Na Vojščici 24. t. m. Prihodnjo nedeljo, 29. julija obhajala se bo tu posebna, nenavadna slovesnost. Dve novi maši bomo imeli en dan. Prvo daroval bo č. g. Valentin Pirec in sicer ob 8. uri, drugo č. g. Jožel' Milanič ob lO1/«. Oba domačina, zvesta prijatelja in sošolca od mladih dni.
Sv. nove maše bodo na prostem, pod milim nebom v senci košate lipe in orehov. Enako tudi slavnostni govor, jetjeJjn obednicj liTTiarr
miw IUU1 aiuTiiuoiui
5rave. Starodavni »tabor11, kjer je cerkev in farovž obleče se v krasno obleko. Vsa občina je na nogah. Vse se giblje, kajti slavnost dveh novih maš na en dan je redka, pomenljiva. Lahko, lahko in po vsej pravici se raduje poštena vojščiška občina! Blagor občini, ki je dva novo-mašnika zredila, ki dva delavca pošlje v vinograd Gospodov !
Veselo se glase zvonovi in napovedujejo svečanost že osem dni.
Ob onem praznovala se bo tudi 401) letnica, odkar je dežela pod slavno Avstrijo.
1L Biljane. Dne 1. t. m. smo ustanovili bralno društvo ,.Lipa". Pristopilo je vže nad 50 udov. To število pač jasno dokazuje, da je bilo društvo jako potrebno. Bog daj, da bi tudi vspešno delovalo in doseglo svoj lepi in preblagi namen.
V	nedelio, t m. je doživela naša župnija izvenredno veliko slovesnost. Ta |_ dan smo namreč slovesno obhajali god
-sv Cirila in Metoda. Vtečdgj^ojmitrko-vanje in krepko streljanje iz topIcev^nSm je naznanjalo ta-_vesa.lL praznik. Ob 10. uri vršila se je sv. maša, kalero je daroval naš preč. g. župnik med asistenco preč. gg. iz Gradnega in Vipolž. Ker sta ta dva gospoda prostovoljno poveličala slavnost, izrekam jima na tem mestu v imenu cele župnije najloplejo zahvalo. Pri sv. maši je naš vrli pevski zbor izvrstno izvodil Stehletovo mašo: Preiss-Messe »Salve Regina11. Čast jim! Nad velikim altarjem viseča podoba sv. blagovestnikov kaj mirodajno vpliva na sleherno katoliško, slovensko srce. Vselej, ko pogledam to krasno podobo, pomislim na veliko veselje, ki je zavladalo v veli-komoravski državi, ko sta došla sv. apostola prižigat luč sv. vere med pradede našega od germanov kruto zatiranega naroda. Bog daj, da bi duh sv. Girila lil
Metoda, duh bogoljubjajn^idulinhin. pre-šinjal tudi nas. njune (WliTče! SVTbrata
s. njune čkdlilce: 5v~brata nas učita ter nam dajala zgled, kakšni rodoljubi moramo biti.
Popoludne pa smo vžili drugo duhovno veselje. Prinesli smo iz bližnje kapele na Dobrovem starodavno pa sedaj vsled požrtovalnosti r. udove Jožete Simčič, popolnoma prenovljeno podobo Matere Božje spet v našo župnijsko cerkev. Od naših vrlih fantov izvenredno visoki postavljeni mlaji, štiri okusno napravljeni slavoloki, iz oken in mlajev vihrajoče zastave, veselo pritrkovanje zvonov in zaporedno grmenje topičev je naznanjalo ta veseli trenutek.
Ob 5. uri popoludne se je med petjem in godbo vzdignila sv. podoba iz omei j'ne kapele. Sprevod je vodil naš preč. g. župnik med asistenco štirih drugih gospodov. Došla sta namreč tudi preč. gospoda iz Medane in Kozane. Bodi tudi tema dvema izražena najsrčnejša zalivala ! Ogromno število belooblečenih deklet
in šolskih deklic, nebrojno število ljudstva, ki je prihitelo od blizu iu od daleč počastit prečisto Devico, je v lepem redu spremljalo sveto Mater. Krasen prizor ! 1’ri.šedši v vas, videli smo. da je vsa vas preprežena z zelenjem, s preprogami iu drugim lepotičjem. Na oknih vseli poslopij, koder se je pomikala procesija, plapolali1 so zastave in gorele so sveče.
Ko smo dospeli v cerkev, položila so dekleta sveto podobo na za to pripravljeni kraj. Na to stopi preč. g. župnik na leco ter si' svojo znano spretnostjo razloži v kratkih besedah pomen te slovesnosti ter navaja sredstva, kojih se moramo posluževati, ako hočemo biti deležni Marijinih milostij. Njegove besede so vsakomur segale v srce, kajti redko je bilo oko v cerkvi, da bi se ne solzilo. Ho dokončanem govoru sledil je »ofer" za kardinalove namene. „Ofra" se je vde-ležila velika množina ljudstva, kajti nabralo se je I 14 K 77 k.
Potem bil je blagoslov. Pri blagoslovu so se pele Gruberjeve litanije, (Jp. (>., precej korektno. Želeti je le, da bi se v prihodnje invokacije odločneje proizvajali1. Tako smo torej končali slovesnost, ki ostane nam vsem v trajnem spominu. Presrčna toraj hvala našemu neutrudljivemu preč. g. župniku, ki nam je priskrbel dan nepozabljivega duhovnega veselja. Hvala pa tudi našim vrlini fantom in dekletom, kakor tudi vsem onim, ki so z delom ali na kak drugi način pripomogli, ‘*j|fjyesriost VjtoJeno ia^šil l/^f^r<fie^aiir^rocajof da »o nedeljo dne 29. julija ob IU. uri nova sv. maša, katero bo daroval č. g. Valentin Batič.
Trtorejci pozor! Po 14 - letni izkušnji kakor oskrbnik posestvev največjih trtorejeev na Goriškem sem si glede škropljenja z modro galico pridobil to-le prepričanje. Ako se zmes vitri-jola z apnom napravi več časa prej, ko se rabi, n. pr. 2 ali celo 8 dni prej, tako škropljenje navadno ni nič koristilo, temveč je celo škodilo. Kajti vitrijol je med tem časom zgubil svojo prejšno moč; nekaj se ga je vsedlo na dno posode in strdilo ali skupaj spojilo in čeravno se je z mešanjem zopet spojil z vodo, vender ne več tako kemično, kakor prvič.
Zanimivo je iz pripovedovanja raznih vinogradnikov opazovati učinek škropljenja s tako ali tako storjeno zmesijo.
Ta mi je tožil, da mu je vse požgala peronospora ravno po škropljenju ; njegov sosed pa mi je pripovedoval, da je škropil v istem času in z enakim od stotkom vitrijola, pa ima zelo lepo perje. Na to vprašam prvega: ali ste mogoče več časa prej napravili zineš, kakor ste škropili. Odgovori, da ne in reče: »Napravil sem in potem koj škropil.11 Nadalje pa prašam, kako vodo je rabil. Odgovoril je, da prav lepo čisto in m r z 1 o studenčnico. Vprašam druzega: kje ste pa vi vodo vzeli? A ta mi reče, da je vzel vodo iz neke luže (mlake).
Kaj je bilo toraj krivo, da prvi ni imel vspeha s škropljenjem? To, da je vzel mrzlo vodo za pripravljanje modre galice. V mrzli vodi se vitrijol prav slabo razkraja ; sicer je bil vitrijol že raztopljen, ker se ga navadno topi v posebni mali posodi in potem še le se ga zlije v glavno posodo, kjer se zmeša z apnom.
Vsakemu vinogradniku je tudi znano, da za raztopitev treba primerno gorke vode.
Ako pa .je ona voda v glavni posodi zelo mrzla, se vitrijol ne spoji kemično, ampak se v tej mrzli vodi stisne in ostaja v bolj posameznih delili, odtod oni nevspeh pri škropljenju. Naravno pa mora tako škropljenje škodovati že radi tega, ker mrzla voda modre galice gotovo ne upliva dobro na segreto trsno perje. Kakor znano, peronospora ljubi vlažnost in gorkoto, da se hitreje razvija in širi, ko vsaka druga glivica. — Ud tod toraj toliko pritožb. Zatoraj prosim vse čitu-telje, naj opozorijo trlorejce na moj opomin, ker prepričani smejo bili, če odstranijo ta dva nedostalka iu bodo o pravem času škropili, imeli bodo lepo zeleno trsno perje in lepo grozdje iu za tem tudi — sladkega vinca polne sode.
Moja želja je, da bi moj opomin priobčili tudi drugi slovenski listi takih krajev, kjer se nahajajo vinogradi.
Anton G e r b e c, izšolani okunom.
Najboljše sredstvo zoper trtno
tiš je baje našel neki prijatelj vinogradništva v 1’ožegi v Slavoniji. Imenovani .je namreč prišel do prepričanja, da m uspešnišega sredstva zoper razširjenje trtne uši. nego je lakozvana lesna kislina lacetum pvrolignofum erudutn), V' že okuženih vinogradih uporablja se to sredstvo enako kakor ogljikov sulfid pri oko-zavanju Irt. Duh surovega lesnega kisa pdružuje i sebi vse tvarine dima, jako dolagonia izpuhti in ostane toraj, zakopan v zemljo, mnogo dalje času vezan, nego ogljikov sulfid. Znano je, da n. pr. listne uši naglo pocrkajo že pod uplivom navadnega dima, kateri pa je tisočkrat mehkeji od dima lesne kisline. Samo ob sebi umevno mora dim lesne kisline upli-vati tudi na trtno tiš, kar so uspešno dokazali razni poskusi.
Surova lesna kislina se uporablja kakor ogljikov sulfid, ali da se ložje vpo-rablja, primeša se jej še gnojnice in sicer na en petrolejski sod gnojnice 10-15 kilogramov lesne kisline. V tej zmesi se spremeni ogljikovo kisli amonijak gnojnice v ocetno kisli amonijak, kar učinek jako povspešuje. Razun tega se pa še lesna kislina zjednači z gnojnico in trto uspešno gnoji.
Proti razširjenju uši se rabi to sredstvo tudi na ta način, da se polije okoli trte nekoliko te mešanice; s tem se zabrani samici, da ne zaleže jajc okoli trtnega lesa. Za zalivanje te mešanice k
Ujtfrpi se naijim\y oLuli ti te^eč^obokih, tl.258 gl lCR?nj*'? iiw>rm iz^rmo 11 i’?lJ,rl enTKiip: rnaj bodo 1-2 metra saksebi iu čez zimo odprte. Surova lesna kislina se dobiva v sodčekih in je za polovico ceneja nego ogljikov sulfid. Dobiva se po 20 kron 100 ki Ig.
iiit riUlUU-a, do odločnega, - kakorJTčse!
Sestanek hrvatskili in slovenskih obiturijentov v Zagrebu dne 27.. 28. iu 29. t. m. Med slovenskimi abitnri-rijenti je prišlo in stvarneea
liotni^tj^eiiec.-1 Nekateri izmed njih 50 hotenimi se vrši sestanek v znamenju kranjskega liberalizma, verskega indile-rentizma. Zato s.' ca, kflčansfro piisleči slovepski m hrvatski abit.urpejiliP. ne hod o -udeležili. S prva so sicer ti največ delali za uprizoritev sestanka;. kajti dobro vedo, da je jedna najvažnejših točk v programu katoliško-narodne stranke vzajemnost hrv. — slovenska in, da ravno la stranka za to tudi največ deluje. Toda uri sestanku, ki hoče kazati protiversko lice, ne nmrein snilolnvaU. Poroča se. da ude-
ležba radi tega ne bo velika.
Štajerske novice. — Zanimanje za vseslovenske S 1 o m š e k o v o slavnost, dne 5. avgusta na Ponikvi narašča. Spored dne 5. avgusta bo: 1. Ob 6 uri 30 m. in ob 8 uri zjutraj slovesen sprejem gostov na kolodvoru, 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša (celebrira mil. g. F. Ogradi, opat celjski, pojo celjsko pevsko društvo, spremlje oddelek celjske narodne godbe), 3. Ob l. uri pop. odkritje spominske plošče na šolskem poslopju. 4. Ob 2. uri banket. 5. Ob 5. uri izlet na Slomšekov rojstni na grič sv. Ožbalta, (3.
—	Na celjski nemški gimnaziji je bilo le 25(3 dijakov, izmed teli le 83
dom, nazaj grede Ob 8. uri koncert.
Štajer-
nemških dijakov iz Spodnjega skega. Slovenska nižja gimnazija pa je štela 119 dijakov in izmed teh lil iz Spodnjega Štajerskega! — Deželna m e š č a n s k a šol a. v C e I j u je imela 102 učenca, izmed teh 49 Slovencev. —
Socijalne drobtinice.
Kako je modra žena odvadila moža, da ni več posedoval v kremi.
..Žena. kaj pa hočeš tukaj'1 vpraša France, ko pride žena z olroci v krčmo. ,.0h, kako pusto je doma" odgovori odločna, pa modra žena; »tebe opravilo zadržuje iz hiše; jaz pa sem tako rada v tvoji družbi; če li ne moreš k meni, moram pa jaz k tebi; s teboj hočem delili skrb iu veselje'1. — »Pa sem ie v krčmo prideš!-1 osorno odgovori mož.— »Kjer se moj mož zadržuje, menim, da je tudi zame spodobno, pravi žena, prime kozarec, katerega si je mož ravno natočil ter ga izpije, kakor je on imel navado,
—	»Žena, vendar ne boš kar tako vlivala?" reče mož začuden, ker ni še videl ženfi izpiti celega kozarca. — »Zakaj pa bi ne? Ti praviš, da piješ zato, da pre-
podiš skrbi iz glave; resnično, tudi mene tarejo skrbi, katere bi rada spodila11. — »Otrokom pa vendarle ne boš dajala piti"! povzame mož. ko vidi. da žena vsem otrokom ponuja, tudi tistemu, ki ga ji' še zibala. ..Zakaj pa ne? Morejo li otroci imeti boljši izgled, kakor jim ga daje oče? Nili tudi zanje to dobro, kar zanj? Ali pijača njih ne omami, da lažej zaspijo? Tudi otroci bi radi pozabili, da so lačni iu da jih zebe'1. Zdaj mož plača, ustane, ter osramočen sili ženo in otroke domov. Celo noč so mu rojile po glavi dobre misli, katere so mu zbudile besede pametne žene. Zjutraj ji natihoma reče: »Žena. prav si imela sinoči; kar tebi in otrokom ni prav, tudi meni ne srne biti Tu imaš roko, da tvoj nauk ni padel na trd kamen".
Naša društva.
Društvo „Šolski Dom“. Iz računov tega društva za leto 1899 posnemamo, da je imelo vseli dohodkov 18.749 gld. 86 kr., ki se porazdelijo tako le: gotovina v blagajnici začetkom leta (373 gld. 2 kr. — društvenine se je vplačalo 4.459 gld. 32 kr. — dobrotniki so dali 2.423 gld. 18 kr. — volila in zapuščine so znašale 200 gld. — čisti dohodki veselic, predavanj, zbirk itd. 1.075 gld. 76 kr. —družba sv.Cirila in Metoda dala 300 gld. — glavnice in obresti dvignili 6.360 gld. 8 kr. — drugih duh
|hl
. š j£uT<?^i^š^li l*SJJo7 gld :^pt:^iii	leta
1	1,1'	dolga	plačali
1898 3000 35 kr.
stroški* za*šolo 7.Fl0j drugi stroški 674 gld. 22{ letni prebitek (382 gld. 13
Stan premoženja koncern leta 1898 je razkazoval aktivov 60.404 gl. 22 “kr., med temi 6.440 gl. 15 kr. naložen0 gl vilice ; pasivov pa: prejeto posoji
29.000	gld. — neporavnan stavbeni račun 8 619 gl. 22 kr. — torej čistega imetja 22.785 gld. Končen leta 1899 je bilo aktivov 51.135 gld. 14 kr.; pasivov pa: prejelo posojilo 26.000 gld. — neporavnan stavbeni račun 2.719 gl. 55 kr. — torej čistega imetja 25.715 £l. 5!) kr., in sicer za 2.931) gl. 59 kr. večje od prejšnjega leta.
»Šolski Dom11 stoji na trdnih nogah; prispevki dohajajo v pnvoljni meri vkljub prizadevanju nekaterih ljudij, da bi škodovali društvu in njegovim zavodom. Za srečno uspevanje seje zahvaliti narodni probujenosti in požrtovalnosti našega naroda, kakor tudi splošnemu zaupanju, katero uživata pri vseh dobro mislečih stvaritelj »Šolskega Doma" in njegov načelnik dr. Ant. Gregorčič, ter sedanji odbor.
»Gospodarska zveza11 v Ljubljani je imela ustanovni zbor dne 19. t. m. Do zdaj je bila zveza le društvo v smislu postave 1. 1867, od zdaj naprej pa bo zadruga z omejeno zavezo po postavi iz I. 1874. — Sešlo se je iz vseh krajev Kranjskega in tudi Goriškega čez 200 zborovalcev. »Centralno posojilnico" v Gorici je zastopal predsednik dr. Jos. Pavlica. — D. Iv. Šušteršič je v kratkih in krepkih besedah pojasnil namen »Gospodarske zveze". Poglavitni namen je: po m očk m e t s k e m u sta n u, kateri vse živi, a sam trpi in hira. Drugi nameni (pomoč obrtnemu in trgovskemu stanu) morajo biti podrejeni glavnemu. Mi — rekel je govornik — ne hujskamo stanu proti stanu, kakor to dela narodno-napredna stranka, katera hujska trgovce proti kmetu, mi delamo za sporazumljenje stanov. Če bo kmet dobro stal, bo tudi trgovcu dobro, če pa kmet nima denarja, ga tudi drugi ne morejo imeti. Toda liberalci hujskajo proti gospodarski organizaciji ne iz stvarni h, ampak iz političnih vzrokov. Le naj hujskajo, gospodarske organizacije ne bodo uničili, ker ima trdno zaslombo v postavi in v ljudstvu. (Burno odobravanje.) Dr. Pavlica je govoril o namenih »Centralne posojilnice" v Gorici. Nameni so isti kakor pri »Gospodarski zvezi", samo da je omejena na goriško deželo. Vprašanje nastane: ali naj goriške zadruge in posojilnice ostanejo pri »Gospodarski zvezi" ali naj pristopijo k »Centralni posojilnici" ? — Dr. Šušteršič je odgovoril, da bo to vprašanje pretresal novoizvoljeni odbor. —
V odbor so bili izvoljeni za Istro: dr. Trinajstič, za Goriško: dr. Josip Pavlica; v razsodišče: dr. Brejc v Trstu in dr. Laginja v Pulju
Sprejela se je resolucija: da ,iaj odbor proučuje vprašanje, kako bi bilo mogoče znižati obresti pri domačih zavodih Odposlali so pozdrav poljedelskemu ministru baronu Giovanelliju. kateri je naši ..Gospodarski zvezi" zelo naklonjen, če tudi to ni všeč deželnemu predsedniku baronu Hein-u...
Zborovanje je bilo zaključeno s slava-klici presvitlemu cesarju. Dr. Pavlica je izrazil zahvalo dr. Šušteršiču in celemu odboru. Bog daj srečo !
Tombola v St. Petru. — Vseh dohodkov je bilo 1.797"20 K. stroškov pa 1.2)56 2U K, torej čištega dobička r»tf I K.
Odbor „Siov. Zveze" izreka srčno zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli, da se je tombola častno sponesla.
Ob enem se pn tudi mi v imenu ..Šolskega Doma". „Alojzijevišča" in ..Delavskega društva" prav >rčno zahvaljujemo vrlemu odboru in zlasti preč. gosp kaplanu Ličan-u za nesebični in požr-tovalni trud. Bog povrni!
Kmečki shod v Gorici. — V nedeljo dne 22. t. m. je imelo ..Slovensko vzajemno podp. društvo za zavarovanje goveje živine v Gorici" na kmetijski šoli občni zbor. Udeležba je bila velika, ker prostorna šola je bila do zadnjega kota polna. Govoril je najprej društveni VWRr/i^dniK g,-V. Doj^L n k o^vodjaJvine-u,
V tijsfce šole, o* lučaj ih bolezni pri znra-ro v a n i ž i v i Wi«^4ad iy egu« o I ><SfcegM ra*, v mesecui marcu ter dajal kmp.tojn razne svete iAfgrtjrk*. v— 'foatofcp lofrfr drnš{-	Ji
y	veju JjaHajpit. g. dr. Andrej 1’avliea ; M
,	jul. 1899 do 22.julija I9(H).	||
Vseh dohodkov je bilo 6-M.V72 K. Vseh stroškov pa 134'94 K. (!i<ti preostanek	U
je oOfv78 K. Poleg tega je društvo na-	JI mpomca ,i
bralo med svojimi udi za crknenega vola,* 1 katerega ni biio dolžno društvo plačati. - A 17050, in uprav tako za crkneno kravo
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli 12
ul juti m» priporoča čast. duhovščini svojo delavnico za izdelovanji* cerkvenih posod in orodja iz srebra in medenine iz naj boljše kovine po poljubnem slogu in po nizkih ceni. — Stare reti popravi, po-srebri in pozlati v ognju. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da je pripra ljen jim cerkveno orodje napravljati tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto.
Priporočam se sl. občinstvu!
Naznanjam, da izdelujem vsakovrstna obuvala za gospoda in kmeta. Naročila po meri. Priporočam se mestu in deželi
Josip MnlvešiVk,
čevljarski mojster v Gorici, ulica Soškega mosta (pri mitnici) št 3t>.
Artur Makutz,
klepar v Ozki ulici (Via Strdta).
si* pripomni slavnemu občinstvu. I/-iji* vsakovrstna kleparska tlela.
A..*.... ✓	W
A
H
čevljar Semeniška ufica št. 4 Gorica.
priporoča se
zaraznovrstna naročila po meri
za gospt» in gospod**.
Narrčila se izvršujejo hitro.
Priporoča dalji* tinti svojo zalogo.
♦38 K. Slučajev nevarnih bole/.ni je bilo okolu 20. katere je uspešno zdravil g. c. kr. živinozdravnik Staudinger. Društvo je vsestranski blagodejno delovalo za uboge kmečke družine goriške.
Za prospeh društva so se največ trudili gg. predsednik V. Dominko, tajnik 11. Klavžar in c. kr. živinozdravnik Staudinger, katerim so zborovalci v znak hvaležnosti trikrat zaklicali: Živio!
Oglasil se je k besedi še društvenik Matevž Bensa, ki je povdarjal. da je pri živini nagla zdravniška pomoč velike važnosti. Zato je treba vselej nemudoma klicati g. živinozdravnika.
Tako smo zaključili prvo leto obstoja tega prepotrebnega društva in nastopili drugo leto, v katerem nas Bog varuj vseh nesreč.
Družbe sv. Cirila in .Metoda letošnja XV. velika skupščina bode 1. avgusta v Radovljici.
Za Alojzije v išče: Preč. g. Josip Pavletič 50 K, na cerkvenem shodu v Gorenji Tribuši nabrali !f> K.
Za kratek čas.
Pravi osliček. Krčmar, ki se zdaj upira, da bi pobiranje užitninskega davka prišlo v deželno upravo je svoje dni pre-menil napis svoje zelo obiskovane krčme, ki seje prej imenovala: Pri osličku. Ko to vidi sosednji krčmar, ki je nasprotne stranke, porabi to priliko in da svoji krčmi napis: Pri osličku. Vsb-d tega je vse k njemu šlo, onega so pa opustili. To ga je bolelo. Da bi zopet goste k sebi privabil, je na svojo hišo nabil ta-le napis: „Tukaj je pravi osi i č e k.*4
Listnica S. J. Čudite se, da je g. Gaberscich prevzel laško fmno:„Tutti frut-ti“. Tako zahteva kupčija! — K. S. V prvem predalu bo blago najožjih somišljenikov narod no-nap red ne stranke. — I. K. Naznanite mu, kdaj bo jajčja bira. Pritožujete se, da je mnogo kokoši sklokalo, tudi od drugod mu prihajajo neugodne vesti. — N. V. Tisto Marušo Repuljo spravite v Gorico, da mu bo povedala vse. — K. B. Če veste še za kak škandalček, naznanite „Soči.“ — X. P. Peti predal je že obložen, v tem so naprednjaki bogati. — P. Prav pravite, da ima pravico le svojo ženo imeno vati Putifarko, ne pa drugih žensk.
Objava.
Podpisani naznanja, da bode po bridki izgubi drazega Ivana tirma Brata 7.tipa it pod istim nespremenjenim imenom nadaljevala	»
orgij arsko obrt,
katero je skozi dveletno bratovo bolezen vodil podpisani in jo bode tudi nadaljeval pod imenom
Brata /lipan,
orgljarja v Kamnigorici.
Preudano se priporoča prečastiti duhovščini ’.n velečastitim ■ erkvenim predstojništvom in bilježim velespoštovanem udani za tirrno Brata Zupan
Ignacij Zupan,
orgljarski mojster.
C. kr. priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač uaT ravnik u št. 2*2, I. nadstropja v (iorici.
M. POVERAJ,
priporoča |». n. občinstvu svojo izborno zalogo vsakovrstnega Ulaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn. obleko. sobne in dežne plašče
Velika i/J>er
zavratni«- in ovratnikov, perilo. Jilsrer-sr:ijce. sploh vse k obleki spadajoče; prodaja zdravo in trpežno blago tinti na meter; vse jako po ceni.
Ci\ iu dulioven*>ki povr .uikioil «1. 15. nap.
Površniki Iet;ii  ..............9.— _
Obleka umika....................„	8.50	„
za dečke................-	1.80	„
Nepremočljivi liatelok	.	. .	„	9.
Ilene stalne. 5° „	1	bitka	Vsako	naročilo
zvrši se točno.
Anton Breščak
Gorica, gosposkaulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stati. — Oprava po najmodernejih slogih, posebno- za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu iz odlikovanih Černigojevih delavnic v ulieiPonte trnovo iti via Leoni, katere se lepše in nkus-neje izdelane in ceneje od dunajskih in Hudapešlanskih tovaren.
Rogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize,
; različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida. posebno za jedilne sobe. Rla-zine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne tajfatarije. Reči.^kafiVe- se rre’ itfrffa-! jajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se trnli na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja se tudi izven (iorice po železnici in parobrodib.
V zal mri ima nujelcgutncjšo sobno opravo, na katero se še posebej opozarja)), n. občinstvo!
Mil/nl/n
lill\alYa w w w w w
## skrivnost ni več
napraviti si vsakdo doma sani Inez vsake priprave in težave tiajlineje likerje po franeozkem zistemu s pomočjo ekstraktov. ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec. Absinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker. Kimel po 80 kr.: Slivovec, Rum, češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pride-nem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več Idaga, mnogo ceneje.
Anton liukavina,
Trst, \'ia Belvedere št. 23.
„Krojaška zadruga“,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici.
(iosposka ulica hiš. štev. 7.
VtLIKA ZALOGA
\-akovislnega mam itak turnega idaga /.\\ žen-kt* in moški- obh*ke. za vsak s-tan m \sik letni čas \ naj Večji izberi, kakor: siikno. platno, prte-nino, (.hilloti. oksforl, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd.
Vse po naj nižjih cenah.
Oti** so •»talni* bn*z pogajanja.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 <.OUI<\ Via Giardino 8 priporoča
pristna bela	briških, dal-
in črna vina	matinskih id
iz vipavskih,	^8;	isterskih vi
furlanskih,	V	»	nogradov.
dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od oli litrov n.-ipr.-j. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
jfazton 'jport,
w?*
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
X30OQOOOOOOOOOCX
Važno za vsakega!
<
{D
|SI<
N 09 <
CD (O {D
Žepna ura Anker Ri'r> (tildi oosrebrnjena) l lepim krovom. 3 letno poroštvo. — Elegantne oklopne verižice /. mahalom. 1’ariški sestav — Iglica za vratnik s ponar. kameni. — far po-ztač. gumbov za zapestnike. —- Oprava naprsnih in ovratnih gumhov. — l'ar srebrnih uhanov. — prstan z elegant. kameni. — Mato žepno zrcalo.
Te dragocenosti se dobe po poštnem povzetju za i gld. 95 kr.
Kratje Klurviz,
Krakov, Stradom 17 (Avstrija).
Kar ne ugaja, se v 8 dneh lehko povrne. — Bogati ilustrovani katalogi se dobe brezplačno Frekupci in astenti se sprejemajo.
XXXX20GG0G0GGGGC
DOOCDC
G. LiKar,
Goric? Semeniška ulica št. 10.
T. govina pisarniških in šol. potrebščin.
Raznovrstno papirnato Ma^o. Knjige: molitvene, šolske in vpisne Tiskovine iz »Narodne tiskarne" pi» enaki reni. Preskrbuje tisk vizitni*-. računov, kuverte l napi.-i.
Sprejema v vezanje knjige.
Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.
►*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
Ivan Drufovka v Qoriei
na Travniku št. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in uailplatov
ter v-eh potrebščin za čevljarje, različnega usnja /a sedlarji*, knjigovez**.
tapetarje itd. itd.
Lasloa tovarna nadplatov < Schnlioberlheile *,
slepa in lire/uje se po meri i/. \sat*e^a umi ja ilobr« in hitro.
Izdelovalnima jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila-(biksa) v korist driižhfi sv. Cirila in Metoda }.
j u b 1 j a n i.
Kupuje surove kože in loj po najvišjib dnevnih renuli.
Couilti na zahtevo zastonj in franko.