24. SteT.
V Novem mestu 16. decembra 1887.
Ï1L letnik.
olenjske Novice.
Iihajajo 1. in 16. Tsacega meseca. Cena jim je za eelo Kdor ieli kako oznanilo v „Dolenjske NoTÍce" na-ieto 1 gld., aft pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvoatopno petit-vrsto 8 kr. » aprejema I Krajec v Hovem meitu.	enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Tabilo na naroëbo!
z današnjo številko smo končali tretji letnik naših „Dol. Novic«. Pri-srćno se zalivaljujemo vsem, kteri so kaj pripomogli, bodisi s pisanjem, ali naročilom, ali vsaj s priporočilom. Tsem prav lepa znlivala! S prijateljskim zaupanjem priporočamo pa se tudi za naprej vsem častiti m naročnikom, da bi nam oni blagovolili zvesti ostati ter prosimo, da bi tuđi veliko novih naročnikov pridobili.
Cena ostane kakor do sedaj 1 gold. T Švico in Ameriko 1 gold. 60 kr., na îîemSko in v Bosno 1 gld. 25 kr. za list In pošiljatev.
Zaupljivo prosimo, naj blagovolijo častiti naročniki svojo naročnino prav kmaln poslati, ker tisto zaostajanje silne težave dela, red moti, in množina odtisov se ne more določiti.
Vsakemu naročniku priložimo tudi listek za pošiljatev naročnine; ker pa letos tiika pošUjatev ni več zastonj, kakor lani, prosimo, vsaki pošiljatvi 3 kr.
več pridjati, s tako pošlljatvijo še vedno vsakemu naročniku 2 kr. prihranimo, kajti po nakaznici bi moral plačati 5 kr. Na listek prosimo natančno zapisati ime in kraj naročnika. Nove naročnike prosimo, k svojemu imenu pristaviti besedico novL
Vse č. naročnike, kteri so še z lansko naročnino zaostali, prijazno prosimo, naj zanesljivo kmalu stvar poravnajo, ker smo leizjemno na dolg pošiljali.
Spoštovanjem Vredništvo „Dolenjskih Novic".
Gospodarske stvari.
Kako naj se z apnom gnoji?
Kdor hoče z apnom zboljšati rodovitnost zemlje, gnojiti jo ffiora ob enem tudi z hlevskim gnojem kakor doslej. Le kdor bode tabó ravnal, temu rodila in dajala bo zemlja od leta do leta bogate pridelke in postajala èi m dalje bolj rodovitna. Zelo nespametno bi pa bilo, ako bi kdo hotel zemljo odslej naprej samo z apnom gnojiti da bi dosegel ve£jo rodovitnost.
Podlistek.
Potne črtice.
Spimja Aut. Kocmm. (Dalje.)
Dalje šli smo počez gore nizdol. Solnce je pripekalo, bilo je treba veĚkraí utakniti v usta kak bonbons, katere smo še doma vzeli, da se jezik ni prisušil. Gredoč mimo kraja, kjer je bil Gospod preklel nerodovitno smokvino drevo, (tudi zdaj ëe jih nekaj raste), rekel je nek pnisk g. nadgozdar, ki je po sada gledal pa ni niČ dobil ; „Še sedaj so proklete, da nobena sadu ne prinaša". Ko smo prišli v nižino na cesto, ki drži iz Mesta v Betanijo, ležala sta dva dolgonha na cesti s koSarami s prstjo napolnjenimi, katere sta pa vse zvrnila ter tako mirno počivala, med tem ko sta pa njih gonjača menda v mestu še črno kavo srebala. Dalje gremo ob obrežji Ceđronovega potoka
proti jugu; na desni strani na višini je Mestno obzidje, na levi pa oljkino gorovje. Umevno je samo ob sebi, da je tu mnogo zanimivih spomenikov kot: ogromni, starodavni grob kralja Jo-zafata. Potem grob Absalona, katerega ai je še sam po svojem načrtu sezidal, v katerem pa ni ležal itd. Dalje: ribnik Silôe, skoraj edini v okolici z nekoliko hladno vodo; globok je ter se gre po stopnjicah dol, kakor v kako veliko klet pod skalo. Privabi vedno mnogo ženstva, da s prstenimi vrči kakih 20 min. proč v mesto vodo odnašajo. Ne daleč zagledali smo v suhem potoku razpadajočega dolgouha, seveda ni bil brez mnogih mrčesov ; trebalo je brž vzeti robec ter si ga nad usti potisniti. Mislil sem si: no to je zopet dokaz dobre carjgrajske oblasti. Ko sem vprašal spremljajočega gospoda, kedaj bo voda iz suhega potoka enake nesnage v 6 nr oddaljeno
S tem bi ai ravno škodoval, ker bi z golim apnom zemljo sèasoma laliko takó ob ajeno rodilno moč pripravil, da bi opešala. Brez blevakega gnojá apno zemljo izsesá. To naj si toraj Tsafc izmed nas dobro zapomni!
Z apnom naj se gnoji po malem in rajše večkrat, kakor pa poredkoma in taČas močno. Tako npr. zadostuje, Če bodemo poprek vsakih 5 let gnojili in porabili okolu 20^ (novih centov) apna za 1/wř (t. j. l®/i orala) zemlje. Za začetek je boljše, da manj gnojimo. Če bi se pa ta množina apna v zemlji prej izrabila, ponovi se lahko gnojenje žc četrto leto in se ponavlja potem lahko Tsako 4 leto. čem bolj je zemlja glinasta ah ilovna, čem težja je in čem več ima železa v sebi, tem več apna naj se rabi za gnojenje. V takih okolščinah se ga tudi 40 do 50^ in še veČ lahko porabi na Xha, zemlje.
Za gnojenje se rabi le tako apno, ktero je že v prah razpadlo. Z apnom ravna in gnoji ae pa na sledeči način:
Žgano apno se v kosih, kakor ga dobimo iz apnenic, napelje na dotično njivo, kjer se razvozi T kupce takó, kakor to delamo pri navadnem gnoju. Ti kupci žganega apna se pustijo tako dolgo ležati, dokler si toliko vode iz zraků na-Tzamejo, da razpadejo v prah. Sedaj je Čas, da se ramečejo in raztrosijo, toda le pri suliem in mirnem vremenu. Pri deževnem vreménu se ne sme nikdar apno trositi. Apno se najboljše z lopato v roki raztrosi. Gledati pa je, da se apno kar se dá enakomérno čez njivo trosi, da bode njiva povsod dobro poštupana. Z lopato raztrošeno apno se potem Še z brano razvleČe, da se bolj pomeša s zemljo in na to pa podorje. Kaj pametno se ravna pri tem načinu gnojenja, ako se knpci žganega apna pokrijejo z zemljo, ktera se okoli kupcev sproti nakoplje. Apno namreč v pokritih kupcih bolj pravilno in vgodno razpade.
Apno se pa tudi takó-le pripravi za gnojen;e. Žgano apno se doma a toliko vode polije in pogasi, da razpade v prah. Za 3 nove cente apna se potrebuje 1 novi cent vode. Namesto vode se rabi lahko z dost večjim pridim gaojr ica. V prah razpadlo apno se potem eptlje na njivo, kjer se v kupce razvozi, raztrosi in sploh tako ravna, kakor je biio spredaj povedano.
Najvgodnejši Čas za guojenje je j esen. Apno se navozi lahko tako| na strnišČe in kedar je raz-trošeno se podorje. Še boljše se pa apno pomeSa z zemljo, če se spelje na njivo, ktero smo že preorali in se toraj apno raztrosi po surovih brazdah. Najboljša prilika poguo'iti kako n^vo z apnom pa je za nas takrat, kedar jo na jesen prašimo n. pr. za okopavine. Z apnom se iahko gnoji tudi na spomlad. Tedaj pa se mora raztrositi kar se da zgodaj pred setvijo in ko se je zemlja dovolj osušila. Močvirni travniki gnojé se navadno na jesen.
Za gnojenje ni vsako apoo enako dobro. Tisto apno, ktero se hitro gasi, je boljše za gnojenje. Včasih je apno preveč ali premalo žgano. Kedar se tako apno gasi, ostane dost trdega kamenja vmea, ktero je treba odstraniti, ker je ne-rabljivo za gnojen.ie.
Potrebno apno za gnojenje naj bi se žgalo v apnenîcah, ktere bi v ta namen lahko posamezne občine postavile, da bi prišlo obSanom ceneje v roke. Večji posestniki si lahko na svojo roko naredijo apaenice, koder imajo priliko lomiti potrebni apneni kamen. Najcenejši se pride paČ do apna, če ga je moč na lastni njivi žgati v apnenici, ktero se začasno naredi in postavi iz ruše (tratnih važ), kakor je to tam v navadi, kjer imajo apneni kamen doma. Z apnom se je treba preskrbeti toraj na ta ali oni način, da bode le ceneje kakor je sedaj, ko se rabi le za napravo malte ali morta in ktero je predrago za namen gnojenja.	—m~.
mrtvo morje potisnila, rekel mi je: „Bivam tu že več let. Zadnji dež imamo tu nekako začetkom aprila in prvi pa začetkom novembra. Snega pa jaz tu še nisem videl do letos, ki je padel 7 prosinca zjutraj za dva prsta na debelo, a ob 11. uri dop. ni bilo niti aledu za njim in to je bila aovica tnkajšnim ljudem".
Zavili smo proti Sionu v hrib, kjer je bilo dosti T skalo Tsekanih grobov še iz starih časov z malimi vbodi, V enem samem takem je za 15 do 20 rakev na desno in levo v kamnite stene izdolbenih žlebov. Nekateri ubogi ljudje, kakor pri nas cigani, stanujejo v teh grobnih izdolbinah, v Bredi imajo pa ognjišče. K takem stanovanji prihajal je tačas ravno zagorel Arab, kateri je štiri kozliče za noge držal, tako, da BO z glavami dol viseli in stara koza se je
pa še oslici na vrat kobalila. Potem gremo črez pust ilovnat prostor, ki je bil nekdaj kupljen za trideset srebrnikov z imenom njiva krvi. Kmalu smo pred zidovjem in kjer je bila nekdaj zadnja večerja in prihod sv. Duha; tu je tudi v enem oddelku grob Davidov, kateri je prava krasota ia v veliki Časti pri Turkib. To zidovje, kakor zgo-dopisci menijo, je trpelo ob razdejanji Jeruzalema najmanje poškodovanja. Imenovano, to je svetišče zadnje večerje, imenuje se tudi mati vseh katol. cerkva na zemlji. Zraven je Čez en oral neob-zidanega prostora in to je katoliško pokopališče, na katerem so ravno pred nekaj tedni turški fanatiki na gomilah sramotili katoliške križe tako, da je ondotni avstrijski poslanec zato zahteval zadoščenja pri turški vladi, — kar je tudi po-
(Dalje aledi.)
P
V brambo iicam.
Mnogo se je vže pisalo po raz^h Časnikih in knjigah t hrambo drobnih tičic. Žali Bog, da ee to vse le Se preveč zancmaija. Ljudstvo ne epozna povsodi njihove koristi ; to nam spriĚuje spis pod naslovom „Ubogi tički* v goriškeffi „Gospodarskemu listu", ki se zaienja z besedami: „Vže dolgo let nismo videli v Gorici toliko tičev Živih in mrtvih prodajati kakor letos." Obžalovati je vendar, da ne poseže tu vmes pravica, đa bi se zabianil lov in prodajanje drobnih pevcev.
Tudi na Kranjskem se godi kaj enacega; tega sem se prepričal pred nekaj leti, ko sem obiskal v jeseni neko gorsko vas v Rodniškej fari. Videl sem tukaj priprave za tifiji lov. Na gladkih kakih 6m dolgih in 4??^ širokih prostorih so bili privezani s pristriženimi perutnicami kosi, brinovke, drozdi, dleski, ščinkovci, strnadi in dr. Tu so se mučiti, ter z žalostnim čivkaujem privabili, ter klicali druzih prostih tovarišev vživa-joèih še v zraku zlato svobodo, đa so se posedali k njim, in tičar, ki je na nje prežal, jih je zagrnil s pogubno mrežo. Pravil mi je tudi, da je zagrnil Že dostikrat na enkrat do dvesto malih lic. Pomisli, dragi čitatelj, koliko škode se napravi na ta način. Milo se mi je storilo, ko sem videl to nečloveško počenjanje. Ko bi ta lov prinaSal tičarjem toliko dobička, da bi se celo zimo preživi! s tem denarjem, katerega dobi za vjete tiče — ne bilo bi vredno, da bi se dovolil ta lov. Kako pa se obrne in porabi ta denar? navadno se potrosi za žganje in enake malovredne reči. Miaii se : ta denar je le po straui pridobljen, sme se tudi tako zapraviti.
Čudno se mi zdi, da ljudje ne spoznajo, da delajo s tem škodo sami sebi, in krivico — veliko krivico drobnim tieam, katere nas razvese-Iju ejo celo leto, ter ob enem pobirajo od ranega jutra do poznega večera škodljivi mrčes po sadnem drevju. In v zahvalo za to dobroto, nehvaležni Človek — po zimi — namesto da bi jim vrgel pest malovrćđnega zrna v hrano na sneg, se polakomni na par krajcarjev, katere skopi za nje, ko jih podavi v plačilo za celoletni trud! Človek! ni li to nehvaležnost, največja nehvale-žnost, ki se zoajde pod solncem. — „Se nekaj!
Gospodarji in očetje, vi imate v tem oziru prvo besedo; prepovejte ostro loviti senice in dr. po zimi ko jih mraz in silni glad žene iz gozda T vas k vašim oknom, da si tu iščejo pičle hrane. Pametneje, da veliko pametneje je, ako zapoveste svojemu sinn, da vrže vsaki dan pest bučnih pešek na sneg, katere bodo pobirale senice in brlezi z veselim ter hvaležnim Čivkanjem.
Ne pustite tudi zapirati v tesne gajbice senic in Sčinkovcev, in dr., kar se godi na kmetih v
sedajnem zimskem času tako pogostoma. Saj petje taoih v gajbo zaprtih, je le tužno žalostno tože-vanje nad hudobnem Človekom, kateri jih je zaprl v kletko ter jim odvzel zlato prostost. Znano je tudi, da po zimi vjete, in v kletko zaprte tiče ne živijo dolgo; malo jih preživi zimo, navadno najdeš v malo dneh ležati mrtve v kletki.
Upam, da bodo te besede vsaj pri nekterih omikanih in pametnih gospodarjih naŠle svoj prostor, da bodo storili kakor se zgoraj veleva namreč: prepovedali svojim podložnim loviti drobne pisane pevčice, katere jim bodo prihodnjo pomlad hvaležno prepevale po cvetočem drevju.
V Kremsu ob Donavi meseca nov. 1887.
Ignacij M. KrivČev.
O kravji vpregi,
(Podiiósn pogoTor.}
Matij Če: No, Jernej, ali si bral „Kmetovalca" ? *)
Jernej : O bral sem ga bral in premišljeno sem ga bral.
MatijČe: I kaj pa porečeš vendar Ti h kravji vpregi ? Kaj čemo začeti res sedaj na stare dni krave vprezati mesto konj? To po mojih mislih vendar negre! Ha, ha, cel' svet bi se nam smejal! Kaj bi rekli naši sosedje in drngi ljudje k temu?
Jernej: Naj rečejo, kar hočejo. Jaz sedaj in že nekaj časa sem dobro sprevidiin, da je zares nespametno, da redim zraven krav dva konja nalašč za poljska dela. To se mi res ne splača, Velik del leta stojita konja brez dela v hlevu. Krme jim je pa vendar zmeraj le treba in sicer boljše krme. Ta pa je dandanes draga. Kes da dobim od konj tudi gnoja, pa ta je strašno drag in mi nikakor ne poplača krme.
MatijČe: Menda vendar ne boš hotel konje s kravami zamenjati in začel s kravami delati ? kam pa misliš?
Jernej: Zakaj pa ne? V kolikor bo le moč in potrebno. Če si drngod lahko obračajo krave v večjo prid, da ž njimi tudi vozijo in delajo, zakaj bi jih tudi jaz bolj ne izkoristil? S tem pa ne mislim reči, da bodem vsa dela s kravami opravljal. To tndi ne gre pri mojem posestvu, ker je že tolikanj veliko. Ampak izredil si bom en par dobrih juncev, ki bodeta za vsako delo. Zraven juncev bom pa rabil tudi krave za vsa težja dela, kakor za vlačenje, za vožnjo gnoja in krme, ob žetvi itd. Konje bodem pa prodal.
MatijČe: Tebi Jernej bi se pač malo poznalo, če rediš tudi zanaprej še konje. Pa bož imel saj živino, s katero se lahko pred svetom pokažeš.
,KnietoT»lec* t, j. gospodrnki ligt, kterega icđaja o. kr. kmetijska dmžbA y Ljnbljani.
Jernej: To ni res! Jaz dobro Tem, kaj mene konjska rprega stane. Koliko m« stane krma, koliko konjska oprava, koTsnje itd. Celo konjski hlapec je draîSji. In če se mi konj pokvari, da ni več za rabo, ga moram tja vreči, ker je brez vrednosti. Ooveja vprega je dost ceneja in prinaša več dobička. Trhu tega pa prodam lahko goved saj za meao, če ui veČ za drugo rabo. Posebno krave dajejo nam lahko lep dobiček, Če jih bodemo vprezali, ker nam bodo koristile z molžo, s teleti in z delom. Rea je sicer, da imajo krave ob času deîa manj mleka, vendar je pa njih delo za to veliko več vredno kakor izgubljeno mleko. Delavne krave so vrhu tega tudi bolj zdrave in čvrste, kar se posebno na teletih pozna. To so uvideli povsod Živinorejci, koder redijo živino leto in dan v hlevu. To vse je zadost velik vzrok, da rabimo govejo vprego namesto konjske, če že krave ne pa vsaj voli. Dandanes je treba gledati na vsak krajcar, da ga prihranimo, kjer je le moč. Le z varčnostjo pridemo naprej !
Matij če: V tem ima§ prav Jernej, da je treba varčen biti in se tresti za vsak krajcar, če hočemo boljše shajati. Jaz tudi veijamem, da je goveja vprega cenejša. Al' pomisli Jernej tó, da pri nas ni ta navada. Drugi kraji, druge šege. To sera že večkrat slišal in to mi je tudi moj lanjki oče pravil. Drugod lahko vozijo s kravami, pri nas pa to ne gré, ker bi se Ijadje strašno smejali. Jaz vem, da bi me sosedje na vse načine sramotili in zasmehovali, ko bi zaČel s kravami voziti.
Jernej; To vse nič ne dé. Ti sam si gospodar in moraš gledati, kako bodeš dandanes boljše shajal. Saj nimaš od nobenega nič, če si vse sam ne preskrbiâ, kar Ti je za davke, živež itd. potrebno. Mar živiš od drugih? Mar Ti bode kdo pomagal, če bi se Ti kedaj slabo godilo ? Umni kmetovalci nas v marsičem podučijo in mar-siktera korist je že prišla po njih v deželo. Po-Blušajmo jih toraj ! Al' ni morda res, če nam očitajo, da mi potratno gospodarimo, ker si redimo leporejene konje bolj za kinč in veselje kakor pa za delo, Erave imamo pa kumerne in medle, da jih je časih že groza gledati. Ali ni to zares nespametno? Dobro rejena goved bi nam veliko več koristila. Tako nam pa niti konji z delom ne poplačajo drage reje in ne prinašajo nobenega dobička, niti goved, ker je prepiČlo rejena in preveč zanemarjena. Konjem znesemo vse boljše seno in oves, krave in druga goved pa mora životariti ob sami slami in ajdovici. To je zelo nespametno in nam na veliko škodo. Jaz dobro spreridim, koliko boljše bi bilo, ko bi naši sosedje redili v večji meri govejo živino namesto konj, ker bi jim dost več vrgla.
Matijče: Veliko resnice si povedal— vse pa le še ne. Jaz vem, da bi si krave prej roge polomile, predno bi se privadile vožnje. la če bi se tudi navadile vprege, kdo bo ž njimi vozil? Mar naši posli? Vem, d& za noben denar ne dobim hlapca, ki bi vozil s kravami.
Jernej: Ta je prazna! Stari pregovor pravi: Z'lo brez vse muje, se čevelj ne obuje. Kakor se privadi konj komata ia junec jarma, tako se ga privadi tudi krava. Seveda je treba tudi pri kravi malo trada iu potrpljenja, da se privadi vožnje. Ko se je pa privadila, vozi pa lepo in pohlevno, da je veselje. Da bi se hlapci branili voziti s kravami, to rad verjamem, ker mislijo v svoji neumnosti, da je sramotno tak posel opravljati. Kdor se pa brani tacega dela, je tepec v mojih očeh in v očeh vsacega pametnega človeka. Sicer se bodo pa že in le kmalo spametovali. Zato je pa najboljše, ako dajemo mi dober izgled mladim ljudem in začnemo voziti s kravami. Gotovo je, da se bo potem taka navada tudi pri nas vdomačila iu razširila in da se ne bode nobeden več z zasmehovanjem vanjo spodtikaL Tisti, ki so nas najbolj zasmehovali skraja, poprijeli se bodo prvi kravje vprege, ker bodo uvideli, da jim daje res največ dobiika. Dober izgled jih bode učil.
Matijče: Tvoje besede so pametne in meni prav všeč. Zato Te hočem poslnšati in ubogati. Ravnal se bodem po Tebi in storil to kar Ti. Če bodeš Ti konje prodal in z&Čel obdelovati polje z voli in kravami, prodal bom tuđi jaz mojega konja ia si knpil eno močno kravo, da bom imel skupaj tri. S temi se upam prav dobro obdelovati svoja zemljišča in sploh potrebna dela pri svojem malem gospodarstvu opraviti. Uprezal jih bodem navadno za pol dneva in gledal, da se bodo menjavale in vrstile v delu. Redil jih bom pošteno in posebno ob času večjega dela odmerjal jim bodem veČ tečne krme.
Jernej: Takó, takó ljubi sosed Matijče in oba si bodeva na boljšem in na gotovem dobičku. Ob enem bodeva dajala pa dober izgled našim sosedom, ki naju bodejo kmalu posnemali in pričeli rajše govedo vprezati namesto dragih konj. Koliko več bi postavim zaleglo tudi Pikčevemn Tonetu in Polhovim, ko bi redili mesto konj več goveje živine. Pa že pride čas ko se bo ta korist dejansko pokazala in jo bodo tudi sosedje s prepričanjem uvideli. Res da je treba v vasi tudi konj, pa mi manjši kmetovalci ravnamo in redimo za naša poljska dela z dost večjim pridom vole in krave, toraj govejo živino, ktero bo treba odslej naprej tudi krmiti in oskrbovati. Potem nam bo dajala vse tiste koristi, kakor po druzih krajih, kjer so ljudje že bolj probujeni in vneti za napredek kakor pri nas,	—m—.
Peldesetletnica sv. očeta Leona XIII.
Napačuo bi bilo, ako bi se „Dol. Novice" ne spomaile, predenj z zadnjim listom sklenejo leto, nike reči, za katero se zanima vesoljni svet, ne le katoliki, ampak tudi drugoverci. Zadnji dan leta bode namreč preteklo 50 let, kar so bili naš slavno Tladajoči papež poaveíeni v mašnika: Mi Dolenjci Brno verni katoličani, zato nam je slavnost našega Očeta jako pri srcu. Katoličani po širnem svetu pošiljajo bogate darove v Rim — tudi is Kranjskega Slovenci so pripraviti kaj dragocene darove, katere smo nže zadnjič omenili. Mnogoštevilno prihajajo zastopniki raznih narodov od severa in juga, od vzhoda in zahoda v starodavni Rim, da se poklonijo namestniku Kristusovemu na zemlji, da mu ustmeno sporoČe, kako ga ljubijo, kako spoštujejo. — Mi ubogi Dolenjci, naše priproste „Kovice" ne morejo v Rim; ali doma ne bodemo zastali, doma nočemo zastati za nobenim narodom — tudi za najbogatejšim ne! — veseliti se hočemo s svetim o5etom in to veselje tudi po zfunanjem kazati s plapujočimi kresovi itd. Pred vsem pa hočemo prositi Vsegamogočnega, naj varuje in še dolgo ohrani v blagor cerkvi drago sivo glavo naSega prisrčno ljubljenega papeža!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Naš deželni zbor v Ljubljani jako pridno zboruje. Posebno veselje nam je, da lahko sporočimo svojim bralcem, da se prav posebno zanima za koristi našega kmeta. Glejmo le postave, o katerih se je govorilo med drugim: O. prof. èuklje je priporočal, naj bi se skrbelo za to, da se osnuje deželna zavarovalnica, pri katerej bode moral vsakdo zavarovati svoje poslopje. — To bi breï dvoma veliko koristilo. — Govorilo se je o premembi občinskega reda; gg. Hren in Pfeifer o postavi, po katerej bi se zaprečilo, kolikor mogoče, razširjanje pogubne trtne nŠi. Priporočalo se je posebno, naj vendar skrbi vlada bolj kakor doslej, da se preskrbimo z američanskimi trtami, katerih aš ne konča; da naj se posknsi, katere so najboljše vrste itd. — Poslanec Hren je tudi priporočal prošnjo, naj se občina Draga odloči iz kočevskega in pridruži loškemu sodnij-skemu okraju pa logaškemu okrajnemu glavarstvu.
Po Avstriji se prav pridno pripravljajo, da dostojno poalavé papeževo petdesetletnico — celo dunajski mestni zbor je sklenil enoglasno, da bode častital sv. Očetu. Enako delajo druga mesta.
Kaj je novega po širokem svetu?
Zadnji čas so se slišali kaj ne<<»fni glasovi, češ, da bode vojska Z Ruéom. Rusi bo tbs poslali precej vojakov proti našej meji. —■ Toda
naš modri cesar so poklicali imenitne vojaške gospode, reč se je prevdarila, in sedaj veje veliko bolj mirna sapa — upati je prav za gotovo, da se vsaj sedaj še izognemo krvavěj vojaki. Bog daj, vsaj vojska ne prinese nikdar nič dobrega!
Nemčija se tmdi, da bi naložila velik davek na žito, ki pride iz tujega. To bi bilo za nas, zlasti za naše Madjare hud vdarec, kajti mnogo žita se izpelje na tuje iz naše Avstrije —■ še več pa iz Ruskega, ki bi to določbo Še huje čutili kakor mi.
Nemce zadnji ča« Bog precej ostro prijema: cesar je slaboten starček, njegov sin ima raka v grlu, cesarica je zadeta od mrtvouda — in zadnje dneve pravijo je mrtvoud zadel še mogočnega Bismarka, tó je mogočno nemško državo spravil pod svojega vladarja — sedaj cesarja Viljema. Ako ta mož umre, nastanejo lahko velike zmešnjave.
Z Laškega vam moramo zopet povedati žalostno vest, da je tamo razsajal zadnje dneve grozen potres v provinciji Kosenci: podrlo se je jako mnogo hiš, in veliko ljudi je našlo smrt pod razvalinami.
LaSki Italijani mislijo dati državnemu zbom prošnjo, naj se Rim povrne papežu. Zgodilo se bode to gotovo prej ali slej — nič ne pomaga, naj se nasprotniki še tako ustavljajo. — V Afriki se pomikajo ItaJijani vedno dalje proti Abesin-cem. — če jih le ne bode tamošnja vročina preveč pekla?!
Na Francoskem je moral odstopiti prejšnji predsednik Grevi, kakor smo uže povedali. Bati se je bilo kacih hudih izgredov; ali posrečilo se je vendar vročekrvnim Francozom, da so nar brž izvolUi naslednika Camota, katerega hvalijo kot prav modrega in previdnega moža.
V Bulgariji ga ni pravega miro; ali eno BO dosegli — s Turki so se nekako pobotali gledé davka.
PiSe se nam:
Iz Novega Mesta 13. dec. — Zadnjo nedeljo se je godilo pri nas kakor v kacem velikem mestu : obhajale so se kar tri slovesnosti : Nemci so igrali v Kazini, Slovenci so se skazovali v dveh igricah v „Narodnem domu" — kat, družba r{>-kodelskih pomočnikov pak je obhajala svojo obletnico v lastnej hiši. O zadnjej hočemo spregovoriti par besedic.
Ker so prostori majhni, kjer se doslej shaja družba, je povabila le nekaj gospod«, svoje podpornike in prijatelje, ki so jo tudi re« radovoljno počeštili. Zapelo se je nekaj pesmic, eden izmed pomočnikov je omenil v primernem govoru, kaj se je zgodilo v minalem letu, zahvalil se gg. do-
brotnikom ter obetal v imean STojih tovarišev, da hočejo biti Teduo zvesto vdani družbi itd.
Gospod Dačelnik dr. Marinko je obSirceje jM>jasuoval stan družbe itd., zlasti pa jo toplo priporočal še daljej podpori naglaSevaje posebno versko prepričanje, M se goji v družbi; s!ednji5 se je posebno zahvalil podpornikom — zlasti pri-řujořemu g. Hočevarju, ki je s svojim posojilom mogoče storil, da Je dobila družba lasten dom. Tombola je bila zanimiva, — hvala za obilo podarjene dobitke! — Razveseljevanje domače, prisrčno — tako đa je bila povabljena gospođa po-poboma zadovoljna.
Iz Prečine. — Od 14. do 21. avg. imeli smo v naši fari sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. iazaristi. Vdeležili so se sv. misijona ne samo fáráni, ampak tudi obiîo ljudstva iz okolice, in to prav pobožno. KcnČal se je sveti misijon a slovesno prccesijo. — Prav hvaležni smo gg. misijonarjem za njih ginljive govore, kakor tudi gg. žnpniku in kaplanu, ki eo nam sv. misijon preskrbeli.
Iz Sioke gore v Škocijanski fari pri Turjaku. — Na malem posestvu živi tukaj vdova; imela je edinega sina, vse njeno upanje in tolažba, da ji bo pomoi v starosti ; ali kaka nesreča jo zadene, — Sin se prehladi, in na pljučnim vcet-jem umrje 2. dec. zjutraj. Ob tretji uri popoldne pa pride neki Šestletni deček z žvepleckami izza hiše, kjer je kup slame zapalil, in kmalo je bila vsa hiëa v ognji. — Kakšen strah in žalost, ko je bila hiša v plamenu in mrlič t hiši. — Urno priskočijo sosedje, da mrliča na prosto zanesó. — Vsak si lehko misli, kako žalost je uboga mati občutila pri pogledu mrtvega sina in goreče hiše. tihoga žena!
Dubica bosniška, 7. decembra 1887. — Prejmite, drage ,Dol. Nov." tudi iz Bosne nekaj irtic, dosfdaj ge nisem čital nobenega dopisa od todi. Dohajajo ti dopisi od daljnih krajev, celo iz Ainerike, sploh iz krajev, kjer so Dolenjci naseljeni. Tukaj do nas še ni nobeden zašel, čeravno je mnogo bližje k«kor pa v daljno Ameriko in bi za male novce dobil veliko zemlje, ki je vedno ceneja. Tukaj dozdaj še niso skorej nič gnojili, zato je pa zemlja opešala, da neče več tako roditi, kakor je nekdaj. Kdor je ne bo mogel gnojiti, sčasoma ne bo nič veČ pridelal, ker je tudi na tretjino ^zakup) ne bo roogel oddati, skušal je bo vsak prodati, kar je že sedaj na ponudbi, ko bi hotel kdo kupiti in sicer na ravnej lepej zemlji. Tukaj nema drugi svoje zemlje kot Turki, oni so sami svoji, drugi Bosanci so pa njih kmetje, ki morajo svojemu spahiji (kakor grofu) dajati tretjino pridelka, uzlic temu Turki vsejedno božajo in propadajo, ker se kakor gospođa nosijo ter malo delajo, potroški so pa vedno veči, letine slabe.
žito dober kup, tako da njihove kmftije le malo dobička nesejo.
Nasproti Turkom Serhi jako napredujejo, kar se zlasti v mestih vidi, kako se umikajo Turki v stran, Srbi pa zidajo nove hiše in s tem množijo svojo moč. Tudi na selih se jim boljši godi kakor Turkom; zlasti živina, posebno svinjereja jim donaša veliko dobička. Da bi vlada odpravila tretjino, bi veliko pomogla ubogim kmetom, Turkom bi pa vrgla vso moč ob tla. Pobrgniti bi morali iz Bosne zlasti oni spahije, ki nočejo delati, ampak živé ob žuljih ubogih kmetov, tretjinarjev.
Velika nadloga in sitnost je tudi za pridnega kmetovalca davek ali desetina, ki postaja vsako leto hujša, cenitelji so jako strogi, navadno rajŠe zapišejo več kot manj in še to dražje račimijo kot se na trgu proda, tedaj pride več kot deseti del vrednosti plačati. Pa odrtija ne bo mogla dolgo trajati, ker so zemljo že dvakrat izmerili in cenili; misli se, da se vvede navadni zemljiŠčni davek, potem, ako bodo dobre letine, si bodo ubogi kmetje spet opomogli.
Slaba je letos letina, vendar so mogli nekteri posestniki od tistega grunta od lani pol več plačati, čeravno so manj pridelali, ker so se tako visoko cenili na pridelki. Letina je sploh kakor po drugih krajih le slaba, zavoljo velike suše, ki je že davno ne pomnijo take. Žito je bilo še dobro, ali koruza večjidel slaba, nektere njive še semena niso dale, drugih pridelkov tu ni; nevedni Bosanci ne sejeio ne ajde, ne kuhinjskih pridelkov, zato je pa že sedaj pri mnogih glad v hiši, kaj bo še le na spomlad? Fižol in kapus, ki Bosanci še obrajtajo, je tudi slabo obrodil, zato je pa fižol pol dražji od seníce.
Naj še povem približno ceno pridelkov. Pšenica je po 140 kr. 20 oka (= stari meraik). Koruza 120 kr., zob 60 oka (5 mern.) po 250 kr., strašno je pal v ceni od lani po 15—16 kr. oka (= 2V4 gld.), meso 24 kr. oka. Jahelka 8 kr. oka. Sadja je bilo Še precej, debela živina se je dobro prodajala. Mesarji so hodili iz Zagreba kupovat. Prašiče ženejo največ na železnico, ki gredo dalje po Slovenskem in celo na Tirolsko.
Naši naseljenci Ipavci £o tudi zasadili žlahtno trto, katera je letos prav dobro rodila, kraj je tu prav ugoden zanjo. Do sedaj jo pa Še niso nič gleštali ; po času se bodo tudi Bosanci popri-jeli, posebno če pride zemlja v njih lastnino, sedaj se izgovarjajo; „Kaj bom sadil, saj ni moja zemlja". Tako nima ne on ne gospodar Turk nič, tudi na sadje nič ne gledajo, čeravno se drago proda.
Vlada še dohro skrbi, da gradijo nove ceste, šole, le za cerkve se še malo skrbi, Serhi jih malo potrebujejo, ker ne hodijo k maši še v mesta, le kaki večji praznik, pa prav malo. Velika mrzlota
vlaàa pri teh Pravoslavnih ali kakor samí pravijo Srbih. Tudi katoliki, vsi naseljenci, večjidel Hrvatje HO jako mlačni v spolnovanji verskih dolžnosti, cerkev imamo malo, zidali bi radi veijo, pa manjka novac; nekaj bo že vlada pomagala. Saj Turkom le pomaga staviti nove Džamije prav brez potrebe, ker tudi oni uiso več tako goreči za Ma-homedovo vero kakor nekdaj ; dosti se jih dobi, ki jedrf sladko slanino in pijó vino, kar jim je strogo prepovedano.
Nazadnje še par besed Dolenjcem. Naj pridno prebirajo prekcristne „Dol. Nov.", naj se vsestransko razširijo med kmetskim ljudstvom, kateremu so največ namenjene. S tem vošilom sklenem svoj revni dopis, želeč vsem najboljši vapeh v novem letu!
Doraaôé vesti
(Podpore za Šolska poslopja) je deželni zbor naklonil tako-le: Velika dolina 300 gld., Toplice 100 gld., Vrh 100 gld., Petrova vas 100 gld., Stari trg pri Poljanah 200 gld, Štrek-Ijevec 500 gold., Tribuče 200 gold., Božakovo 400 gld., Dolenja Podgora 250 gld., Bojance 100 gld., Kadence 250 gld., Obenje 200 gld. — Iz tega razvidimo, da bode dobil revni črnomaljski okraj največ za šole. V tem okraju se pa tudi veliko stori za šolski napredek.
(Staro leto)^ 1. 1887 bliža se svojemu koncu. „Dolenjske Nov." s tem od njega slovo vzamejo, če pogledamo nazaj na to preteklo dobo, moramo kolikor toliko zadovoljuost izreči o njej. Letina je bila še kaj dobra, pridelalo se je po naši dolenjski pokrajini skoro vsega obilo, zlasti vina veliko, katero se utegne bodoče leto dobro v denar spraviti. Velikih nezgod nam ni prineslo to leto, razen prebivalcem trebanjskega okraja, kjer je toča bila. „Dolenjske Novice" so pa še posebno zadovoljne bile letos, kajti število naročnikov in prijateljev je zopet nekaj narastlo, kar kaže, da govorimo v pravem duhu s svojimi bralci. Želimo le, da nam tudi v novem letu zreati ostanejo. V tej nadi voščimo vsem vesele božične praznike.
(Novomeška narodna Čitalnica) ima svoj redni obČni zbor v soboto dné 17. t. m. ob polu 8 zvečer. Poleg običajnih poročil in volitve novega odbora nahaja se na dnevnem redu tudi odborov predlog o izvolitvi nekega častnega člana.
(Kmetijska potovalna predavanja) imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire prihodnje dni v sledečih krajih: V Leskovcu v nedel;'* 18. t. m, popoludiie po cerkvenem opravila, na Raki v pondeljek 19. t. m. đopoluđne ob 10. uri, v Bučki v pondeljek 19 t. m. popoludne ob 2. uri, v Škocijanu v
torek 20. t. m. dopoludne ob 10. uri in v Šmar-jeti v torek 20. t. m. popoludne ob 2. uri. — Goep. Pire predaval bode povsod, kako je tÍ-nogradnikom ravnati, da jim trtna al ne bode preveč Škode naredila. Predavanje je povsod v šoli.
(K slavnosti) štiri desetletnice naSega občespoštovanega gospoda vladnega svetovalca in okrajnega glavarja imamo dostaviti, da so mu tudi občine vsega glavarstva skupno poklonile lep album, napolnjen z podobami vsih županov in tudi večinoma vseh občinskih svetovalcev.
(t čaat. g. Janez Volčič), župnik t Šmarjeti, je po štirinajstdnevni bolezni v sredo 14. t. m. ob polu 4. uri popoludne, izdihnil blago svojo dušo. Rajni gospod je po vsem slovenskem svetu man posebno zaradi mnogih lepih molitvenih knjig, ktere je neutrudJjivo pisal za pobožno ljudstvo. — Zadnje njegovo delo je „Zgodovina Šmarješke tare", ktero je ravno dotiskauo ia bo jako zanimivo. — Bil je velik dobrotnik, iskren dušni pastir, in posebno vnet za olepŠanje cerkve. Bil je vsim brez izjeme priljubljen i» spoštovan od starih in mladih tako, da ga bodo kaj težko pogrešali. Naj v miru počiva.
(Ogenj) v litijski novi tovarni za tkanino (Spinufabrik) naatal je 7, t. m. popoldne v volni, katere je bilo precej veliko skupaj. Zažgal je neki delavpc, bi so ga precej odpeljali v zapor. Lahko bi bila cela fabrika pogorela, ko bi precej ne zapazili. Za požigalca se še ne ve, ali je naredil iz hudobije ali po nesreči. —
(Veliko hišo) zidali bodo prihodnje leto v Litiji tik južne železnice. Namenjena svota za stavbo znaša 70,000 gld., iu to bode ponos za Litijo. V njej bodo stanovali c. kr. uradi: sod-nija, žandarmerija in uradniki itd. Od epodai bode tudi jetuišmca.
Razne vesti.
*	(ženinom v pomislek.) Trikrat aim ss oženil, pripóvednje isoaed uekcma ženina; prva me je oslepita, drags mi je frouke zmanjšala, tretja pa rae je na noge postavila. Nobeni nisem hvale^n. Kako to, praša do nies zaljubljeni ženin P Glej, pravi sosed, prva me je oslepila, kakor tebe tvoja nevesta, če bi videl, ne bi je za ženo vzel. Draga mi i" ironke pomanjšala, ker mi je pol grnnta zapravila, in sim potem manji davek plačeval. Tretja pa mi je pomagala na nog^e, kajti poprej aim se vozil, a ona mi je pomagala vse zapraviti, da aim potem peš hodil. — Menda se je že tadi dra,^im taka godila.
•	(Koliko He d>bi premoga na Angleškem? Leta 18ij3 se je izkopalo na Angleškem 1640 milijonov materakih cantov premoga. V 30. letib se ga je tamo izkopalo toliko, da bi se iz njega lahko napravil zid okoli zemlje, ki bi bil blizo 2 metra visok in toliko deb"!; ali pa bi bo iz njeg«. lahko po-
stavil steber 284 cestimetror debel, ki bi eegal do meseca.
*	(Gospodarska eknâiija.) Da sadna drevesa ne pozebeje. Pogostoma se ališijo tožbe gospodarjev, da BO jim pozebla mlada drevesa; a vendar jim ni za to mar, da bi jim kole prav postavili, kadar jih posajajo. Poetavljajo jih na severno ali ae-venio - vzhodno stran, Češ, ^ jih tako postavljen kol tmrzline varuje; — ali to je pomota. Ako hoôe gospodar mlada drevesa obvarovati pozebline, naj zabije kol drevesa na južno ali jnžno-zabodno stran, da solnee meseca prosenca ali svečana mladih dreveseo ne more obsijati od vrha doli od ene do treh popoldne. — Ker bo prva leta mlada drevesa najbolj občutljiva, jih tako postavljen kol zavaruje, da ne po-zebejo. Tudi to pomag^a, ako drevesa od božiča do fiošča na solnčni strani v slamo zavedeš.
*	(Staro pesmico), katero saradi proBtora nismo pri prejlnih dopisih iz Št. Jerneja natisnili, prinesemo zdaj na željo g. dopisnika, da tndi mlajSemn Ijndstvn ohranjena ostane.
Ljota fara Šont Jetnejske, K« je ktilSen trfthtamet, In ta raTnina Dcienjeka	"Vaga trebuh Ěei ea cent.
O ti prelepo polje
Iii ťnď te Tinske gore.	Reiki farnaan r hrib» gleda
»eut Jemejakega soseda; Daleč mi teke raviiiiie	Poljski Teter gn hladi,
In tako fmbtne 6olijie	Da ee mo t srcu dobio zdi.
To Ljobljsnci povedo
Ker pc lineo dol gredo.	PojdeS z rcanoj na Qorjancè,
Tidci boS pečene jsnce, Lepa ravna gladka centa	Tam se a^et HiklaTÎ fasti,
Tli tir« od SoTegamesta	"Vlah pa Křanjca pogosti.
Clo Koroški farmari vej
le-ta prelepi kraj.	Bad bi botel v tej fari biti
Pa no a petjem kruh služiti, Hodil BGTD po ravnem polji, Za knj ne — to ne porem — P« iitokem tam okoli	Bkoda flamo, da saiD Tem
Videl sem bezje strari
Kfiiega Stvarnika daii.	Tudi ao med njimi eni,
Jložjo in žene pcSteni; Videl sem borite zelene.	Vredni so hvale, iaati;
Po polji iSita mmene	Ljuljka se na stran pusti.
Lepo vinele gote rea —
Hladna Ktkà teĚe vmes.	Kdor bo pel meje zdravice,
Spomni se moje daâîce; Ljudje spich dobro Žiyijo, Zmísli, ki boS pe»e«n pel, Pnnnáno gosi redijo:	Da sem troj prijatelj bil,
V Riesbcu novembru v Novomesto Yriíii]o6s »e pisma;
Johann Šali, Vel. Lašče — Josef Gutmann, Ba-sič — Franz Mravinz, Wien — Johann Brndar, Mr-hurg — Josef Repava, Gosači — Jehan Šnbar, Misi-gon N- A. — Zohre, Ernwaschîna — Mar Vončina, Gor. Eonomlje — Lcnard Peřnik, Minesota — Jos, Seničar, Cifli — Ursa Erive, Trebeino — Domeniko Negro, Saehfienfeld — Ana Kič, Dobernîg — Anžiček, Šivnici — Ana Kic, Dobrrik — KlemeneiC; Vordorf
—	"Weseely. J. W. Laibach — E, Hensel, Dresden
—	Johan Kobe, Delhi Delavare — Josef Snierekar, Asťíhland — Janes Janko, Piunie — Mathias Stritzl, Chicago — Ferdinand Ecnei, Graz — Lnzar Ignaz Jaška — JankoviČ Maria, Catež.	>
Listnica Qredniitva,
Oosp. P'i ne moremo sprejeti, ker se izogibemo TSa-csBiii pTepim.
Goep. V. B, T Dubiei, 1 forint prejel. Za Bosno je »arsd viSje peStarine narefnina za celo leto 1 gld. 25 kr. — Dopis ímo hvaleïno porabili.
Gořp. M. P. v L : Naročnino hvaležno prejeli. Ptit dobro se vjema t naiim zapisnikom.
2itna cana v Novem mestu 12. decembra 1887.
Domače pšenice mernik 1 gld. 90 kr., OtNbeiač« (kornze) 1 gld. 30 kr., Soráice 1 gld. 60 kr., Rfi 1 gld. 25 kr., Jećmena 1 gld. 10 kr., Ajde 1 gld. — kr,, Ovsa 65 kr., Krompirja 70 kr.
Loterijske srečke.
Trat 3. novembra 85 6 1 12 61 Sradec 10 novembra 81 58 21 7 57
Za popravo hiU katoIiHke druihe rokodelskih pomočnikov v Rudalfovem so darovali:
G. L. Gantar, iEupnik 2 gld , Se im eno v en mojster 5 fjld,, g. dr. J. àteiberc, deksin 20 gld,, g Anton DeUo, kiep. mojster 5 gld,. Neimenovan duhoven 20 gld., Tombola pri obletnici 25 gld. 70 kr.
t
Bogu, vsegamogočuemu je po neizvedljivi previdnosti dopadlo, poklicati prečastitega gospoda
Janeza Volčič-a,
župnika v Šmarjell na Dolenjskem,
danes ob ptln 4 uri popoldne, v 63, lein, po 14drievui hudi bolezni, previdenrga b sv. zakramenti, v boljši večnost.
Pogreb bo v petek ob 10 uri dopoldne. Prijatelji, z,nanei, spominjajte se pokojnega 1
Šmarjeta, 14. decembra 1887.
1120]	Bratje Volčift.
V	najem ali naprodaj
se daje hiša v Novem mestu takoj. — Natančneje pove vrednistvo „Dol. Novic". —	U2I—1]
Jože Strzelba y Ljubljani
kupuje vťdno po najvišji ceni
češminjevo lubje, jeternik
in druge zelišča.
V	Novemmestu sprejema blago iz prijaznosti gospa Marija Roliniiaiin,	[ss-isj
Y bližini mesta
ležeča njiva,
ktera meri 2 orala in 1053 □scžnjev proda se » skednjem vred iz proste roke proti ugodnimi pogoji. Knpoi naj se oglasijo v tukajsni lekarni ,pri angelji'.	[ti3-3j
za leto 1888,
slovenski in nemški, je izišel v tiskarni J, Krajca v Novem mestu.
Cena 25 krajcaijev.
OdgoTomi nrednik, iidajfttelj in laloïcik J. Kiajeci.
KoTomMto, — Hatiinil J. Krajoo.