Grajenčani si bodo
ustanovili kmečko-obdelovalno zadrugo
Agrarni interesenti v Grajeni so 8. ja-nuarja sklicali sestanek, na katerega so povabili tudi zastopnike Okrajne zveze ktnetijskih zadrug v Ptuju.
2e v jzačetku jira je tov. Fabjan, za-stopnik OZKZ, govoril o zadružništvu, zadružnih ekonomijah in kmečko-obde-lovalnih zadrugah ter o novem življenju in delu v njih. Spomnil jih je na trdo delo in neusrailjeno izkoriščanje od strani veleposestnikov, kulakov in gra-ščakov v stari Jugoslaviji, katerega so tudi na lastni koži občutili. Delali so od ranega jutra do poznega večera, bili so vse drugo, samo polnopravni ljudje ne. Z njimi je razpolagal neusrniljeni izkoriščevalec kot s svojo privatno last-nino. Izkoriščevajtija je konec, ker je oblast v rokah delovnih ljudi, ki si sami grade svoje življenje, novo življenje v socialistični družbi. Na drugi strani iim je govoril o snovanju zadružnih ekono-mij, kjer velja načelo: vsakemu po nje-govena delu in njegovih sposobnostih, t. j. vsak je plačan po opravljenih tru-dodnevih. V takera delovnera kolektivu vlada sloga, ki ie predpogoj za mirno sožitje vseh zadružnikov. Ljudje, ki so
bili desetietja izkoriščani in so še delno danes, so prišli sami do spoznanja, da se lahko osamosvoje le v kolektivnem delu, ki jih popolnoma osvobaja nadalj-njega izkoriščanja. Skrbna obdelava zem-Ije je skorajda izključena, ker jim prl-manjkuje potrebne delovne sile, živine, gnoja itd. Ako hoče vse to storiti, se mora obrniti do kulaka in ako se obrne do kulaka, je zopet vezan na razne ob-veznosti do njega, se pravi, vezan ie na popolno vdanost izkoriščevalcu. Zo-pet bi moral delati m garati, da bi si prislužil kupček gnoja, s katerim bi si lahko pognojil košček tako rekoč pri-beračene njive. Tako je življenje na§ih rnalih posestnikov in viničarjev.
Lep primer je povedala tov. Plohlova, kl ni poznala drugega življenja kot iz-koriščevanje. Dejala je, da noče biti vsč izkoriščana. Edino pot izhoda, ki jo irna, je pot y zadrugo. Predlagala je, da se postavi pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev zadruge. Vsi navzoči so bili mnenja in celo zahtevali, da se astanovi kmečko-obdelovalna eadruga. Le »eka tov. Jula je nasprotovala temu predlogu, čeravno
je že sama bila deležna »dobrote« va-ških mogotcev. Grajenčani pa so pre-pričani, da bodo tudi brez nje gradili socializem, in da bb tudi ona slejkoprej sprevidela svojo veliko ztnoto.
Nato so si Graienčani izvolili priprav-ljaini odbor, ki bo poskrbel, da bo v najkrajšem časa  skiican občni zbor, na
katerem si bodo postavili vodstvo svoje bodoče zadruge.
V Grajeni bo zavladalo novo življenje, življenje, ki bo vredno delovnega in po-štenega človeka. Dograjen zadružni dom kot središče nove Grajene pa jim bo dal nove moči. s čimer bodo gradili sebi in svojim potomcem srečnejšo bodočnost.
Vsi, ki se skupno z njimi veseluno njihovega velikega uspeha, pa iim že-limo polno uspehov v njihovi tnladi za-drugi.                                           Z. I.