Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja K 3*— 55. it. — 5. leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 48 K. Letno G76 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za tokrat 2'80 K, večkrat popust. Naša vlada zahteva suverenost raške države in izvedbo rapalske pogodbe. — itaiiia s® feeii za s»©i prestiž. ITALIJANSKA vlada dementira protest naše vlade. - POMNOŽITEV NAŠIH ČET OB REŠKI MEJI. — PROV1ZORNA VLADA NA REKI. — ITALIJA Jf NE PRIZNAVA. - ITALIJANSKO ČASOPISJE ZA IZVEDBO RAPALSKE POGODBE. ' Ljubljani, sreda 3. marca 1922- . Uredništvo: \Volfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: Tel e tor, 44. 'av*% , !!in trK 8 fr*»ko. >131 se ne vračajo. em je priložiti znamk, zn odgovor. Beograd, 7. marca (Izv.) Vlada je Poslala noto italijanskemu kabinetu v *vezi z dogodki na Reki, v kateri zahteva, da mora suverenost reške države ostati nedotakljiva in da se morajo izvesti vse določbe rapallskega ®>Kovqra. Rim, 7. marca. (Izv.) Agenzia Ste-®ni demientira vest pariških listov, da J® Jugoslovanska vlada protestirala v Rimu zaradi dogodkov na Reki in dostavlja, da je beograjska vlada le opozorila Italijo, da bi ti dogodki utegnili “Octi neljub vpliv na ostala mesta ob Jadranu. Beograd, 7. marca. (Izv.) Vlada je Gradila, da se pomnožijo naše obmej-Čete na meji pri Reki, da na ta način guliva pomirjevalno na razburjeno in ~“e8ano prebivalstvo pred morebitni-»apadi fašistov. Rim, 7. marca. (Izv.) Na Reki se je airala provizorna vlada, ki ob- stoja iz sedmih članov. Italijanska vlada pa ne priznava tega provizorija. Rim, 7. marca. (Izv.) Italijanski listi se zavzemajo pri komentarjih o položaju, nastalem vsled zadnjih prevratnih dogodkov na Reki, za to, da se spoštuje rapallski dogovor in da se izvrše določbe te pogodbe. Rim, 7. marca. (Izv.) Italijanski listi ugotavljajo napram vestem pariškega časopisja, da Jugoslavija zoper dogodke na Reki ni protestirala, nego da je le v Rimu izrekla bojazen, da bi dogodki mogli vplivati na jadranska mesta. Listi izjavljajo, da obe državi mirno sodelujeta. Frankfurt ob Meni, 7. marca. (Izv.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima, da sc je italijanska vlada postavila na stališče, da se mora izvesti rapallska pogodba in da se mora vzpostaviti mir in red na Reki. Do tega naziranja so jo dovedli, kakor se zatrjuje, razlogi prestiža. Razpirava o razdelitvi države v zakonodajnem odboru. Površnost vladnega predloga. — jugoslovanski klub ZEMLORADNIKI IN SOC. DEMOKRATI PROTI VLADNEMU PREDLOGU. Beograd, 7.. marca. (Izv. Zakonodajni odbor je danes popoldne Pred prehodom na dnevni red razpravljal, ali se pododboru za uprav-®o razdelitev države podaljša rok, jter še ni končal svojega dela. Sprejel se je drugi predlog, naj se namreč ne podaljša rok pododboru, am-Pak da se sprejme poročilo. — Odbor preide nato na dnevni red. — Poročevalec Simončič pojasnuje poročilo pododbora. Zakonodajni odbor ima nalogo, da organizira splošno upravo. Govori nato o podrobnostih načrta in o njegovi vsebini in veli, da se s tem zakonom napravi velik korak naprej v ureditvi stanja, ki je nastalo po prevratu. Po tem zakonu se da državi nora organizacija. Poleg ministrov, {d stoje na čelu države, se postavljajo na čelo oblasti veliki župani, ki So politični zastopniki vlade in vrhovne upravne oblasti. Kot druga instanca so jim podre5eni srezki glavarji. Rešitev tega vprašanja pa še ni končana, ker najprej treba izenačiti zakone. — Nato govori poslanec dr. Josip Hobnjec (Jugoslovanski klub), ki veli, da ta zakonski predlog izključuje narod in njegove za-*topnike od udeležbe na državni u-Pravi. Duh centralizma je v tem načrtu zelo malo temperiran. Cim več *e bo narod oddaljeval od udeležbe na državni upravi, tembolj bo tastlo nezadovoljstvo. S to uredbo države s egreši na načelu demokrate in narod se stavlja pod varilstvo birokracije. Veliki župani so Samo eksponenti ministrov in ne naboda. Veliki župani niso dolžni ozirati sq na oblastne skupščine. Na-K>d, organiziran v oblastni upravi, he bo imel nobene moči nad velikimi »upani, ki so samo eksponenti vladajočih strank, oziroma samo ene razredne stranke. Zato smatra za Potrebno, da se najprej predložijo centralni upravi in potem naj se še-drugi zakoni, kakor n. pr. zakon o * predloži zakonski načrt o splošni Ppravi. Veli, da ne razume, zakaj se hiti s temi zakoni. Zahteva, da se zakon odloži. — Zemljoradnik voja Lazič žigosa nepopolnost Predležečega zakonskega načrta in Pravi, da v načrtu govori le o glavnih osebah, o oblastni upravi itd., da Pa manjka ureditev kompetence in dela njenih organov. Zlasti se obrača proti instituciji okrožnih načelnikov, ker se s tem poveča število Uradništva. Izjavlja, da bo v načelu glasoval proti zakonskemu predlo-En. — Poslanec Anton Sušnik (Jugoslovanski klub) govori o načrtu *n o splošni upravi, o njenem znača- ju in o tem, kako bi se imela izvajati. Govori tudi o koristi centralizma in decentralizma in meni, da je de-centralizem boljši. Tip prave demokracije imamo na Angleškem, ki je decentralistično urejena, tip centralizma pa je Francija, ki nosi obiležje absolutistične države. Z dekoncentracijo se ne doseže to, kar se doseže z decentralizacijo. Za demokratsko urejeno državo je pravec decentralizacije, za absolutistično urejeno pa centralizacija. Zakonodatelj je moral imeti pri izdelovanju tega zakonskega načrta pred očmi, da sc mora vsak poedinec zavarovati pred zlorabo oblasti. Jugoslovanski klub zahteva, da mora biti narod zadovoljen in da mora biti uprava države taka, da bo država močna in da so v njej zadovoljni tako Srbi kot Hrvati in Slovenci. Ker pa pred-ležeči zakonski predlog ne jamči za tako upravo, bo govornik glasoval v načelu proti načrtu. — Socijalist Etbin Kristan pravi, da se sedaj v praksi že Čuti, da je ustava bolj trda,. kakor so mislili oni, ki so zanjo glasovali. To pravi tudi poročevalec sam, ki je dejal, da poglavje o srezkih glavarjih še ni dovršeno, ker gre to delo vzporedno z izenačenjem zakonov. Glede predloženega zakonskega načrta veli, da je skelet in ničesar drugega. Vse podrobnosti bi se morale ugotoviti šele s posebnimi zakoni. Ker ustava predvideva rok za predložitev zakona in je ta rok skoraj pri kraju, se mora dopesti ta zakon, ki urejuje le nekaj glivnih funkcij, dočim bodo podrobnost uredili šele kasnejši zakoni. Govornik ne razume, zakaj se ni zamislila oblast, v kateri voli narod velikega župana. Nezadovoljstvo bi se dalo odstraniti s tem, da se narod pozove in da se mu da možnost, da savn vzame delo v svoje roke. Določbe tega zakona bodo povečale nezadovoljstvo naroda. Za vse to, kakor tudi za ustavo pade odgovornost na one, ki so predložili te odredbe. Zahteva nato dekoncentracijo policije. Je proti temu, da bi policija morala biti koncentrirana v Beogradu in se zavzema zato, da se policija prenese tudi v oblastne edinice. Končno izjavlja, da ni glasoval za ustavo in da zaradi tega tudi ne bo glasoval za predležeči zakonski načrt, ki je z njo v zvezi. — Poslanec Ivan Žebot (Jugoslovanski klub) govori v smislu predgovornikov svojega kluba. Predlaga, naj odbor preide preko tega zakona. Seja se je končala ob sedmih zvečer. Prihodnja jutri ob desetih dopoldne z istim dnevnim redom. ZOPETNO DELOVANJE VEZUVA. Pariz, 7. marca. (Izv.) Iz Napolja Poročajo, da je Vezuv zopet začel delovati. V notranjosti kratarja se je za-lava dvigati KOALICIJSKA VLADA V POLJSKI. Varšava, 7. marca. (Izv.) Na predlog poslanca Witosa se je konferenca načelnikov strank izrekla za koalicijsko vlado. PROTEST NAR. SOC. STRANKE PROTI ZATVORITVI BOLNIC V SLOVENIJI. Slovenska Bistrica, 7. marca 1922. (Izv.) Vest, da se zatvori bolnico v Slov. Bistrici je vzbudila med prebivalstvom največje razburjenje. Krajevna organizacija NSS se je obrnila na načelstvo stranke, da potpm svojih poslancev najodločneje protestira pri centralni vladi in zahteva, da se ukaz glede zatvoritve bolnice takoj prekliče. (Kakor izvemo od merodajne strani, je načelstvo NSS napravilo že vse tozadevne korake.) REDUKCIJA URADNIŠTVA. Beograd, 7. marca. (Izv.) Danes popoldne je zborovtil odbor za redukcijo uradništva. Odbor se je postavil na stališče, da se proti državni in protina-rodni elementi odpuste iz službe, da se pa pridrže invalidi in oni, ki so se udeležili vojne. Odbor je pri računovodstvu za Bosno zmanjšal število uradnikov za SO. (Sedaj nastane vprašanje, kdo da je protidržaven in protinaroden!) IZ SEJE MUSLIMANSKEGA KLUBA. Beograd, 7. marca. (Izv.) Popoldne se je sestal Jugoslovanski muslimanski klub k seji in je razpravljal o protokolu sporazuma. Novima ministroma se morajo dati potrebna navodila. Izvoljeni so bili delegati kluba za razsodišče glede izplačevanja zaostalega haka. Ker je na današnji seji radikalski klub razpravljal tudi o zahtevah makedonskih muslimanskih poslancev glede ureditve verskih in prosvetnih ustanov, se nalaga ministru dr. Viioviču in poslancu Korkutu, da se informirata o izidu te razprave in da stopita v stik z mini strom ver. PROŠNJA REŠKE JUGOSLOVAN SKE STRANKE NA NAŠO VLADO. Beogradj 7. marca. (Izv.) Vlada je prejela danes prošnjo od reške jugoslovanske stranke, v kateri prosi, naj se ministrski svet zavzame za to, da reški fašisti ne upropastijo mesta. IZ SEJE RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 7. marca. (Izv.) Radikalski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravjal o spomenici muslimanov iz južne Srbije. Sklenil je, izvoliti poseben odbor, ki naj prouči to spomenico in naj potem o tem poroča klubu. Nato je bil v načelu Sprejet predlog muslimanov iz Južne Srbije naj rejs ul ulema ima odslej svoj sedež v Beogradu in ne v Sarajevu in naj se voli na podlagi splošnih volitev. Nadalje je radikalski klub sklenil, naj se uprava vakuvskih posestev prenese iz Sarajeva v Skoplje. — Klub je nato razpravljal o upravni razdelitvi države na oblasti in je bila debata danes končana. OTVORITEV KONFERENCE MALE ANTANTE V BEOGRADU. Beograd, 7. marca. (Izv.) Po najnovejših dispozicijah se konferenca strokovnjakov male antante in Poljske otvori v četrtek dne 9. t. m. dopoldne. Otvoritev se je preložila zato, da se da možnost tujim delegacijam, da pravočasno pridejo v Beograd, zlasti z ozirom na Romune, ki so se zakasnili radi volitev v romunski parlament. ROMUNSKA DELEGACIJA ZA PREDKONFERENCO MALE ANTANTE V BEOGRADU. Beograd, 7. marca. (Izv.) Romunska delegacija, ki bo zastopala Romunijo na konferenci strokovnjakov male antante in Poljske v Beogradu, je šele danes odpotovala iz Bukarešte in se je zaradi političnega položaja v domovini zakasuila. Delegaciji načeluje romunski poslanik na beograjskem dvoru Enian-di, nadalje so v delegaciji bivši finančni minister in bančni ravnatelj Ciria-cescu, bivši poslanik Papenu, kot zastopnik železnic nadzornik Caricosta in za vojaške zadeve polkovnik Dimi-trescu. GENOVSKA KONFERENCA SE KONCNOVELJAVNO prične 10. APRILA. Rim, 7. marca. (Izv.) Državni podtajnik v notranjem ministrstvu je sporočil, da se mednarodna gospodarska konferenca v Genovi končnoveljavno otvori dne 10. aprila. (Če le ne bo zopet ničla odveč.) PROCES PRAŠKE OBČINE KONTRA KARL HABSBURG. Praga, 7. marca. (Izv.) Kakor javlja »Večer«, se dne 15. t. 111. začne pred tukajšnjim sodiščem razprava o tožbi pražite občine zoper Karla Habsburga glede vrnitve posestev, ki jih je cesar Ferdinand II. zaplenil za svojo družino po bitki na Beli gori v tridesetletni vojni. Skrit hm. Ko je prevzel ministrsko predsedstvo na Francoskem Poincarč, smo izrazili mnenje, da je Poincar&iev kabinet samo prehoden, ker predstavlja še vojno in povojno psihozo, ki bi nevzdržno vedla du prelomu z Anglijo in do kontne izolacije v Evropi. To so več ali manj jasno namignili vsi angleški listi in je brez ovinkov povedal Steed v svojem mlprtem pismu na Gauvaina. To so hitro razumeli tudi na Francoskem in so se vrgli na protiukcija. Tega jim ne more nihče zameriti. Angliji ie danes v obče lahko voditi takozvano saino-gospodarsko politiko, ki ima za cilj vzpostavitev normalnih odnošajev med vsemi evropskimi državami, kar pa zahteva nekako retuširanje meja med zmagovalci in premaganci. Anglija je s pomočjo Nemčije oslabila Rusijo, vrgla potem Nemčijo na kolena in nima danes resnih tekmovalcev v Evropi. Zato je še hitro uredila spor z Irsko, da se lahko popolnoma posveti svojim prekmor-skim nalogam. Angleški cilj je danes mirna Evropa. Drugače je seveda s Francijo. Francija ve, kaj pomeni sovražna invazija, ona je prestregla prvi strašni udarec združene Nemčije in ima še danes strah v kosteh. Zato bi najraje za večno obdržala Nemčijo v njenem današnjem položaju in izstisnila iz nje zadnji vinar vojne odškodnine. Francija ne računa z eventualno nemško miroljubnostjo, ampak samo z nemško — slalmstjo. Približno isto je glede Rusije. Sedanji gospodarji Rusije niso voljni vrniti Franciji milijarde, ki jih je posodila carski Rusiji za zgraditev zapadnih strategičnih železnic, oziroma če bi bili pripravljeni plačati situ-e dolgove, bi prczentirali v zameno take vsote za rusko vojno pomoč Franciji in za podpiranje Denikina, Wrangla in drugih, da se v najboljšem slučaja francoski dolg saldira. To ie bilo gotovo nesprejemljivo za francoski narodni ponos, zato je moral iti Briand tako nepričakovano, ko so zaslutili v Franciji, da je sprejel stališče Lloyda Georgea, ki se oddaljuje vedno bolj od Francozov glede nemške vojne odškodnine in je že prav blizu tega, da prizna sovjetsko Rusijo. Ko je prišel zopet na ministrski stolec Poincarč in so Francozi videli, da bodo morali ali žrtvovati njega in z njim vred vse lepe sanje na nemško iv rusko vojno odškodnino ali pa riskirati izolacijo, kar pomeni deloma isto in še marsikaj hujšega, so ubrali drugo pot. Niso hoteli pustiti samega Poincareja, da bi dobojeval zmago ali poraz z Lloydom Georgeom, ampak so vpadli Lloydu Georgeu takorekoč v hrbet. Poincarč ima namreč na Angleškem mnogo osebnih in tudi političnih prijateljev. Vsi ti so na miglaj iz Francije začeli agitacjo proti Lloydu Georgeu, ki je v zadnjih časih že dobila tak obseg, da je bila sedanja angleška vladna koalicija v veliki nevarnosti in se je govorilo o angleški vladni krizi. Kakor se je videlo, se Lloyd George ni ustrašil te agitacije, ampak je zahteval energično decidirane izjave od konservativcev; in konservativci so se udali. S tem je zaenkrat odstranjena angleška vladna kriza, in s tem končan tih lantenten boj med Parizom in Londonom. Ta boj bo nujno zahteval padec enega ministrskega predsednika in nato poraz ali izolacija Francije. In od izida tega boja je v veliki meri odvisna usoda Evrope. Sffišasil pred okitim ALIJAGIČ ODKLONIL IMAMA. — ODGOVOR NA PROŠNJO ALIJA-GIČEVEGA BRANITELJA DR. POIJTEA IN SOCIJALISTIČNE AKADEMSKE OMLADINE ŠE NI. Zagreb, 7. marca. (Izv.) Danes je bilo pri sodnem stolu atentatorju pokojnega ministra Milorada Draškovi-ča, Aliji Alijagiču, prečitano potrjenjc smrtne obsodbe, katero je izrekel ministrski svet. Proglasitev potrjenja smrtne obsodbe se je vršila danes ob devetih dopoldne v dvorani sodnega stola, v katero je imelo pristop le omejeno število občinstva. Že od ranega jutra je bilo poslopje sodnega stola obkoljeno od stražnikov, ki so strogo nadzorovali pristp v poslopje. Pred sodiščem se je zbralo mnogo občinstva, ki ni moglo dobiti vstopnic. Na galeriji se nahajal samo mlajši brat Alijagičev, ki je ves čas jokal. Alija Alijagič je proglašenje potrjenja smrtne obsodbe poslušal zelo mir- no in zbrano. Na vprašanje predsednikovo, ali želi imama (mohamedanski duhovnik), je to ponudbo uljudno odklonil. Predsednik mu je nato naznanil, da se izvršitev smrtne kazni ne more odgoditi, in naj se pripravi na smrt. Alijagič ni nato ničesar odgovoril, ampak je samo klonil glavo. Nato se je Alijagič še enkrat ozrl po dvorani in po galeriji, na kateri je plakat njegov brat, nakar je hitro zapusti) dvorano. — Doslej še ni nobenega odgovora na prošnjo, ki sta jo Alijagičev branitelj dr. Politeo in socialistične akademske omladine poslala brzojavno kralju za pomilostitev. Smrtna obsodba se izvrši jutri ob šestihzju-traj. Alijagič bo obešen. Hadii m momzum med Hrvati m Srbi« RADIČ NE ZAHTEVA SUVERENE, TEMVEČ LE AVTONOMNO HR-VATSKO. — NOVA SPOMENICA HRVATSKEGA BLOKA BEOGRAJSKI VLADI. Zagreb, 7. marca. (Izv.) Današnji demokratski listi objavljajo danes in-terview, ki ga je imel včeraj urednik demokratskega »Pančevca«, Mihovil Tomandl s Stjepanom Radičem, ki mu je tekom razgovora dejal, da je po njegoveiji mnenju sporazum z Beogradom absolutno potreben. Pri tem pa misli na sporazum, ki ga je treba skleniti z narodom in ne s strankami. Tak sporazum je mogoč edinole na podi. novih volitev. Radič je dejal: Mi nismo nacionalistični šoveni, ker nam je nacionalizem samo sredstvo za širjenje pacifizma in republikanstva in za ustanovitev kmetskih in delavskih pravic. Sporazum se more doseči na temelju ravnopravnosti in bratstva. Stjepan Radič je nadalje dejal: Mi ne jahamo na suverenosti hrvatskega naroda. Mi hočemo avtonomijo Itrvat-ske, ki bo sčasoma preko konfederacije ali federacije dovedla do popolnega jugoslovanskega unitarizma. Jaz bi mogel priti do sporazuma *udi z današnjo vladno večino, ker me pri tem ne ovira nobena osebna zapreka. Osebno nimam ničesar proti Pribičeviču, in jaz sem še vedno pripravljen, da z njim skupaj sedem in z njim razpravljam. Radič je '.ato prešel na znano spomenico hrvatskega bloka in dejal, da ima ta memerandurn že nekaj uspeha. Pripravljena je že nova obširna spomenica, ki jr bomo v kratkem poslali beograjski vladi V Genovi, je rekel Radič, bi nastooali skupn ) in bi s tem pred svetom dekazali, da sni« enodušni napram inozemstvu. Naši notranji spori se tam ne bi razpravljali, ker je to naša interna stvar. Ta enodušen uspeh je potreben zlasti 11&-pram Italijanom, ki bi uvideli, da smo v vprašanjih naših interesov napram inozemstvu povsem složni. V nadaljnjem razgovoru je Stjepan Radič razlagal, zakaj ni prišel v Beograd m je dejal, da je veliko večji prijatelj demokratov, nego oni mislijo. — Demokratski listi vidijo v tem intervievvu preokret v Radičevi politiki. BORZA. Curlh, 7. marca. Berlin 2, New York 513, London 22.50, Pariz 46.50, Milan 26,55, Praga 8.40, Budimpešta 0.70, Zagreb 1,60, Varšava 0.13, Dunaj 0.0S, avstrijske krone 0.075. Zagreb, 7. marca. (Izv.) Tendenca današnje borze je zelo slaba. O prometu se skoro ne more sovorti. Praga, 7. marca. Dunaj 0.81, Berlin 23.75, Rim 321.50, Budimpešta 8.175, Pati* 550, London 268.50, New York 61.15, Cuitti 1198, avstrijske krone 0.81, italijanske lire 318.6 Ct Ivan Deržič, nar. posl. 93 ftapred 1“ Beograd, 5. marca 1922. Pod tem naslovom je objavil v današnji »Prenovljeni« »Demokratiji«, ki je glavni organ jugoslovanske demokratske stranke, njen zopetni, glavni urednik dr. Radoje M. Jovanovič uvodnik, ki bo med pristaši J DS gotovo vzbudil pravo senzacijo. Gospod Jovanovič je bil prvi. glavni urednik »De-mokratije«, ki je bila ustanovljena leta 1919, toda moral je odstopiti od svojega mesta, ker se strankino vodstvo demokratske stranke ni strinjalo z njegovim stališčem. Bil je sprejet v državno službo kot ravnatelj generalne direkcije drž. dolgov. Pred nekako dvema mescima pa je to svojo službo zapustil In je z današnjim dnevom zopet prevzel glavno uredništvo »Demokra-tije«. Zadnji čas se opaža že v demokratski stranki sami skrajno nezadovoljstvo z politiko stranke. Strankin, v vsakem oziru do »popolnosti« izdelan program je bil že na lanskem letnem občnem zboru predmet hude, zelo hude debate. Slovenski listi in glasila jugoslovanske demokratske stranke so vehementno kritiko levice v demokratski stranki seveda previdno zamolčala in pela pesem o popolni enotnosti in soglasju v JDS. Kljub temu se je seveda proces razkrajanja v JDS vršil dalje. Pred par dnevi so demokratska glasila objavila stereotične brzojavke, da so «e oni štirji narodni poslanci, ki so svojčas izstopili iz demokratskega kluba, zopet vrnili nazaj. Izven kluba je ostal sedaj, ako abstrahiramo odpor macedonskih muslimanov, le dr. Rojc. Ta preokret, ki je omogočil omenjenim desidentom povrnitev v demokratski klub, se je po vseh dosedanjih informacijah izvršil na direktno zahtevo dr. R. M. Jovanoviča, ki je šele pod tem pogojem sprejel zopet glavno uredništvo »Demokratije«. Pa vrnimo se zopet nazaj k omenjenemu uvodniku »Demokratije«. Ta uvodnik je strahovita, a možata obsodba dosedanjega dela in taktike demokratske stranke. Obenem pa v njem podaja g. Jovanovič glavne smernice po katerih naj hodi, oziroma mora hoditi demokratska stranka v bodočnosti. Za danes puščamo tri glavna vprašanja, o katerih govori omenjeni članek — finance, agrarno vprašanje in lirvatski problem — na strani. Zanima t)y nas predvsem do kakih zaključkov prihaja gospod Jovanovič glede narodnega socijalizma. V tretjem delu svojega članka pravi dobesedno: »Narodna socijalistična državotvornost to je (naj bi bil) prvi a tat demokratske stranke. Organiziranje naroda in države je (naj bi bila) njena prva naloga. Ona mora stremiti za preporodom našega naroda in napredkom v naši družbi. Ona mora želeti: da ogreje solnce evropske civilizacije široke mase našega naroda. Demokratska stranka kaže jasno tendenco (v Sloveniji žalibog o tem še ničesar ne vidimo), da postane narod-no-socijalistična stranka, katera se bo naslanjala na kmeta in ki bo ščitila malega človeka, delujoča proti koncentraciji kapitala In proletarizaciji, podpirajoč zadružniško idejo in kooperacijo v vseh smereh. Tako njeno delo in evolucija v levo bo morda izzvala nezadovoljstvo v vrstah izkoriščevalcev (profitera), ki se rinejo v vse stranke in so v balast vsem strankam. Toda zato bo demo kratska stranka odprla na široko vrata mlajši generaciji idealistov. To so oni, ki so dosedaj stali na strani in se niso hoteli angažirati. To so tudi oni, ki so se v znak protesta pridružili onim političnim strujam, ki so ali destruk- tivne ali Starihi# h katerim uu oni niso j pripadali niti po svoji ideologiji niti ix> j svojem socijalnem položaju. Demokratska stranka ima svojo veliko zgodovinsko nalogo. Poskrbimo, da jo zanjo usposobimo/« Človeku zastaja sapa, ko čita ta čredo! Kaj bodo k temu rekli naši slovenski demokrati, stari in mladi, ki so na vsa usta vpili, da je naroden socija-lizem nesmisel in da je v naši državi še celo nepotreben. Sedaj pa pride glavni organ demokratske stranke in zahteva, da se JDS preosnuje in politično orijentira v pravcu narodnega socijalizma po onih načelih, za katere se je od svojega početka borila »Narodna socijalistična stranka« v Sloveniji. Skoro da pričakujem, da bo v nekaj dneh celokupna peščica slovenskih demokratov demonstrativno izstopila iz demokratske stranke! Nikakor namreč ne morem verjeti, da bi bil gospod Jovanovič napisal zgoraj omenjeni uvodnik brez sporazuma z glavnim vodstvom demokratske stranke. Ker ga pa tudi kot človeka osebno dobro poznam in visoko čislam, tudi ne morem verjeti, da bi bil ta čredo le nova taktika demokratov po receptu, ki ga je objavil pred nekaj dnevi gospod minister dr. Gregor Žerjav in v katerem govori o taktiki iz leta 1920. Ce bi bilo temu tako in bi hoteli demokrati doseči dr. Kukovčevo koncentracijo naprednih sil brez globoke spremembe svojega mišljenja z ozirom na razvoj k soci-jalno pravičnejšemu družabnemu redu, potem jim ta njihova taktika ne bo prav gotovo prinesla nikakega uspeha. Interesantno je tudi dejstvo, da najhujši demokratski centralisti že javno priznavajo, da so ga s svojo centralistično taktiko grozovito polomili in da je neobhodno potrebna decentralizacija. Kar je poštenih elementov v demokratski stranki, torej že prihaja polagoma do spoznanja, kako zavožena in državi škodljiva je bila politika, katero je vodila skozi tri leta »državotvorna JDS«. To spoznanje nas le veseli. Kar je zdravega v JDS (pri nas v Sloveniji je tega silno malo) se bo preorijentiralo v pravcu narodnega socijalizma, kar je nezdravega, za te se pa bliža z silno brzino dan obračuna. r«i na. to da sam ni.MStroik obsoiim j Aliagičevo dejanje kot tako, ker se nikakor in pod nobenim pogojem ne strinjam 2 taktiko terorizma in atentatov, vidim vendar v Aliagiču Človeka, ki se je nesebično žrtvoval za svojo, bodisi napačno idejo. Ona omladina pa, ki časti Principa in ostale jugoslovanske atentatorje, kot največje narodne mučenike, je nastopila proti pomilo-ščenju Aliagiča, ki v principu ni storil prav ničesar drugega, kot Prinčip. Ali je ta del akademske omladine res tako globoko padel, da sramotnosti svojega dejanja ne čuti več, ali se je pa dal k temu svojemu činu nepremišljeno zavesti le v strankarski strasti? Naj se zave, da je s svojim nastopom plunil v obraz vsem onim, ki so za svojo idejo trpeli po avstrijskih ječah in od katerih je marsikdo za svojo idejo žrtvoval svoje življenje. Fakin Zorko. in k ulili! Med včerajšnjimi brzojavkami, ki smo jih prejeli iz Zagreba se je nahajala tudi vest, da je hotela nacijonali-stična akademska omladina preprečiti tamkaj zborovanje celokupne akademske omladine, ki ga je sklicala socialistična akademska omladina in na katerem naj bi se sprejela prošnja za pomilostitev atentatorja na Draškovi-ča Alije Aliagiča ter da se je šele posredovanju rektorja posrečilo napraviti red, nakar so prošnjo podpisali le socialisti. Moram reči, da se mi je ta vest zdela tako nezaslišana, da sem bil prepričan, da njena vsebina ni točna ter sem se vsled tega ponovno te-lefonično obrnil na zagrebškega poročevalca s vprašanjem, kako da je omenjeno zborovanje poteklo. Zalibog mi je moral prvotno vsebino vesti sarno potrditi. Ne bom obširno razpravljal o tem sramotnem nastopu enega dela akademske omladine, toda ta nastop kaže tako moralno nizkost iri pomanjkanje vsakega človečanskega čuta, da ga je treba javno ožigosati. Akademska omladina, ki je bila vedno nositelj vsakega idealizma, danes nastopi proti pomiloščenju človeka, ki se je žrtvoval za idejo iz popolnoma nesebičnih razlogov, pa najsibo ta ideja kot taka najostrejše obsodbe vredna. Ne gre tukaj namreč za pravilnost ali nepravilnost ideje, temveč za motiv, i? katerega je Aliagič storil svoje dejanje. In ta je bil idealen. Ne oziraje se to- Deinokratsko-radikalna vlada se je odločila, da zapre v Sloveniji nekatere bolnice. Svoje korupfno in falitno gospodarstvo hočejo zboljšati s tem, da vržejo na tisoče bolnih revežev na cesto, da pomrjcjc opuščeni in brez prave bolniške oskrbe. Ukrep demokratsko-radikalne vlade je gorostasen in bije v obraz vsakemu čustvovanju. V vsej svoji nagoti so se pokazali danes vladajoči, kakšna je njihova ljubezen do najbedneiših izmed bednih. Vojna je pustila neštevilnim nesrečnežem kali bolezni, ki se dajo ozdraviti izključno le v bolnicah. Bolnice so danes vsled tega prenapoljnene. Državna uprava bi morala misliti na to, da zgradi nove bolnice, ali pa razširi že obstoječe. Toda ne! Bolnice se ne razširjajo in tudi novih se ne bo zidalo! Že obstoječe bolnice se naj zapro, da bo na razpolago zopet nekaj milijonov za za-ložitev raznih fondov za demokratske liste in radikalne politične agitacije, za sijajne reprezentance in ministrske avtomobile in salonske vozove. Če hoče državna uprava priti do ravnotežja v državnem proračunu, potem naj uvede pravično gospodarsko politiko, ki bo iskala svojih virov predvsem pri onih, ki so se do danes izmuznili vsaki primerni obdavčitvi in grabijo milijone na račun ljudskih žepov. Državna uprava naj štedi tam, kjer se štediti da. Štediti je pa nemogoče pri javnih humanitarnih zavodih, kot so v prsi vrsti bolnice. Največja hinavščina je, če danes demokratsko časopisje protestira proti zatvoritvi bolnice. Ali niso odredili za-tvoritev ravno demokratski voditelji v Beogradu? Seveda, demokrati so se prestrašili odločilnih protestov ljudstva in sedaj kažejo svoj sladko-hinavski obraz v Sloveniji, kot bi bili zato, da se bolnice ne smejo zapreti, dočim so z istim obrazom brez hinavščine v Beogradu mirno privolili v to, da se bolnice zapro. Ce se pa slovenski demokrati ne strinjajo z ukrepi centralne vlade, potem naj pa izvajajo konsekvence. Potem jim bomo šele verjeli, da je beseda izgovorjena na demokratskem shodu v Ptuju, odkrita in poštena, ne pa le pesek v oči volilcem. Dotlej pa ostanete demogogi, brez vsake kvalifikacije in pravice govoriti v slovenskem imenu. Važna sela. Trst, 4. marca 1922. Pretekli ponedeljek se je vršila v Gorici važna seja soriškega izrednega pokrajinskega odbora. Sklepi, ki so bili izvršeni na tej važni seji, so velikega pomena za ureditev odnošajev med Italijani iti Jugoslovani, ne samo na Goriškem, temveč tudi v vsej Julijski krajini. Prvi važen sklep se tiče ohranitve deželne avtonomije. Goriški izredni pokrajinski odbor je sklenil, da se morajo ohraniti avtonomne pravice novih pokrajin v popolnoma neizpremenje-nem, neprikrajšanem obsegu. Vzpostaviti se morajo deželni zbori s svojimi zakonodajnimi in vsemi drugimi pravicami, ki so jih bili deležni poprej. Uprava v novih pokrajinah mora ostati v rokah deželnih odborov, ki bodo izvrševali kot neodvisna upravna oblastva sklepe deželnih zborov ter nadzorovati delovanje in poslovanje drugih avtonomnih ustanov v novih pokrajinah, predvsem pa upravo občin. Občinske avtonomije se morajo ohraniti v popolnem obsegu; izredni pokrajinski odbor nalaga ožjemu odboru, naj skrbi, da nc bodo trpele avtonomne pravice, ki predstavljajo pridobljeno pravo, nobene škode. Drugi predlog je stavil slovenski odbornik dr. Engelbert Besednjak. Tiče se tistih krajev Julijske Krajine, ki spadajo danes v področje generalnega civilnega komisarijata v Trstu, ki so pa pripadali pred okupacijo h Kranjski, oz. Koroški. Ta ozemlja so idrijski in postonjski politični okraj ter kanalska dolina trbiškega okraja na Koroškem. Izredni goriški deželni odbor je sklenil, da se ti kraji končno priključijo h Goriški in sprejmejo goriški deželni zakon. Dalje je bil sprejet tudi važen, najvažnejši sklep, s katerim se ureja številno razmerje med Italijani in Slovenci in bodočem goriško-gradiščanskem deželnem zboru. Deželni zbor bo sestavljen iz 39 poslancev. Vsa Goriška bo razdeljena v dva volilna okraja, v okraj italijanskih m okraj slovenski občin. Italijani bodo volili 20, Slovena pa 19 poslancev. Volitve se bodo vršile na podlagi splošne, tajne in direktne volilne pravice. Volil bo lahko vsakeflo, ki bo dovršil 21 leto. Vsi ti predlogi so bili sprejeti z v*e' mi glasovi, razen enega (tržiškega župana Bonavije, bivšega italijanske®®: oficirja in sedanjega voditelja tržiSO*1 fašistov). . Slovenci na Goriškem predstavljal0 tretino vsega prebivalstva, vendar bodo imeli v deželnem zboru le 19 P®* slancev, Italijani pa 20. To je seveda krivično in žrtev, na katero so morah pristati Slovenci je velika. Pristzili so, ker so morali; žrtev je bila potrebna. Glavno orožje v rokah sovražnikov naših avtonomij je bila pač trditev, da se Slovenci potegujejo za avtonomijo samo za to, da bi dobili nad Italija111 večino in tako postali s pomočjo avtonomije gospodarji dežele na škodo ostalega italijanskega prebivalstva. Da bi se odvrnila vsaka taka nevarnost, so začeli nacijonalisti živo propagando W priključitev goriške k videmski pokrajini, oz. narobe. Goriški Slovenci pa so dokazali s svojo žrtvijo, da je Ital. strah prazen in da Slovenci nimajo gospodovalnih namenov, temveč hočejo le veti v mini. Teh izrednih, '3£vjih razmer mora biti enkrat konec. Ogromna večina prebivalstva v Julijski krajini hoče avtonomijo. Pa ne m#rda samo Slovenci, ampak tudi Italijani hočejo avtonomijo, ker upajo, da jim ta edina povrne deželi mir in red, ki ga vse prebivalstvo pogreša Že toliko ča* sa. Temu koraku bodo sledili dragi. Vse riove pokrajine morajo priti do svojih avtonomij, s katerimi bo-do zajamčeni njihovi posebni, interesi. Politične vesti. X Težko če radi odgoditve plačevanja inozemskih dolgov. Demokratski klub je imel 6. t. m. dopoldne sejo, na kateri je finančni minister dr. Kumanudi poročal o težkočah, ki so se ponovno pojavile zaradi zakona o od-goditvi odplačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu, ki je imel na današnji popoldanski seji narodne skupščine priti na dnevni red. Minister je obrazložil tendenco zakonskega načrta in ga označil kot odredbo, da se izboljša tečaj našega dinarja. Že sedaj se opaža znatno izboljšanje naše valute. Demokratski klub je po izvajanjih ministra dr. Kumanudija izvolil štiri člane s finančnim ministrom na čelu, da z istim številom radikalnih poslancev razpravljajo o predmetnem zakonskem načrtu. Komisija 4. dem. in 4. radikalskih Kumanudijem na čelu se je 6. tm. sestala kmalu po svoji izvolitvi in je razpravljala o zakonskem načrtu glede od-goditve plačevanja trgovinskih dolgov v inozemstvu. Sporazumeli so se po daljši debati, da ta narodna skupščina ne razpravlja o tem zakonskem načrtu, ampak da predsednik dr. Ribar odgodi seje narodne skupščine za gotov čas, da pa ta zakonski načrt ostane na dnevnem redu. Dotlej naj se vrše skupne konference strank, na katerih naj finančni minister podrobno obrazloži tendenco, pomen in daleko-•sežnost tega zakona. >< DetnlsSja Poljska vlade. Vsled boja, ki so ga pričeli poljaki nacijonalisti zoper Ponikovvskega radi Vilne je vlada naznanila maršalu Pilsudskemu svojo ostavko. Maršal Pilsudski je sprejeli odstop vla* de. X Francija je pripravljena za Genovsko konferenco. Pariški dnevnik doznava »Matin«, s;o francoski iz* vedenci, katerim so poverjene priprave za mednarodno gospodarsko konferenco v Oenuvi. zaključili svoja dela. List meni, da so izvedenci naziranja, da bi nudil sistem dolgoročnih zakupnih pogodb bodočim koncesionarjem v Rusiji boljše jamstvo kakor popolna preosnova sovjetov in gospodarske zakonodaje. Dalje so izvedenci mnenja, da je za varstvo inoKemcev v Rusiji urhestnejše iz Rusov in inozemcev, sestavljeno sodišče nego režim kapitulacij. X Londonska predkonf. se odgodi. Diplom, poročevalec »Dayli Maila« piše; Vsled dejstva, da se mora več atrokovn jakov, katerim so po »'e . jene tehnične priprave za mednarodono go-sopdarsko koferenco v Genovi, prisostvovati razpravam o vojni odškodnini, ki se začno 'ta teden, se je izkazalo za potrebno, da se londonska konferenca zavezniških strokovnjakov odgodi do prilodnjega tedna. Časopisni glasovi. »Slovenec* piše k preteči katasiroa državnih železnic, da državno-železniški problem ni več v prvi vrsti problem neurejenega prometa in da leži težišče problema v finančno-gospodarskem vprašunju. Državna uprava je nezmožna rešiti železni-niško vprašanje. Priti iz kaosa je le mogoče, ako se dajo železnice v najem denarno jako močni družbi. Ali pa naj država obdrži železnice, vendar jih pa mora popolnoma Univ. prof. dr. K. Hintenechner. “1919010 iii Iti v lisi la potreba štedenja. Kritika. Ena glavnih dolžnosti vsakega, finančnega ministra je skrb za ravnovesje v državnem proračunu. Država, ki nima urejenih financ, je kakor človek, ki tiči v dolgovih do grla. Vsak se ga boji, ker ne veš, kedaj namerava atentat na dobrodušnost ali dobrovernost svojega bižnjega. Ker zastopamo ta gospodarski aksimom brez pridržkov, priznamo lojalno kot neobhodno potrebno stremljenje odgovornih činite-Ijev, če se trudijo spraviti naše finance v red. Vsak tak korak pa zahteva kot predpogoj zdravo kritiko. Ako manjka poslednje, se pa zgodi finančniku lahko podobno kakor zdravniku, ki naj izvrši na bolniku to ali ono malenkostno operacijo, pa izvrši težko poškodbo. Ako odreže kirurg bolniku na nepotreben način tne-»to posameznega člena na roki vso roko. tak operater spada — na zatožno klop! Ker gre ravno sedaj za proračunska prašanja tudi zadevno visokih šol, se nam naj dovoli, da pojasnimo v tem oziru nekaj momentov, ki niso sploh ali pa vsaj niso zadostno znana niti onim krogom, ki naj odločuje o Vitalnih prašanjih naših fakultet in posebej tudi v usodi naše tehniške fakultete. Organizacija tehniške fakultete in njen obseg. Vsa naša univerza sestoji iz 5 fakultet, in vsaka mora sestaviti svoj lastni proračun. Zato je možno, da primerja kedo prej ali slej zahteve posameznih fakultet med seboj, in da pride do popolnoma krikih zaključkov, ker ne pozna ustroja posameznih fakultet samih za se. Prav splošno se mi naj zato in iz raznih drugih vzrokov dovoli opozoriti, da tehniška fakulteta nikakor ni isto, kar predstavlja katerakoli izmed ostalih 4 fakultet. Tehniška fakulteta predstavlja po svoji notranji organizaciji 2 popolni visoki šoli, in sicer po eni strani to, kar imenuje inozemstvo kratko »tehnika« ali tudi »politehnika« in poleg tega predstavlja še montanistiško visoko šolo. Zadevno tehnike v označenem zmislu naj dolje dostavim to-le. Drugje so tehnike kakor tudi monta-} nistiške šole razčlenjene voddelke, ki se imenujejo sami za se fakultete ali podobno. To kar imenujemo torej v Ljubljani skromno tehniška fakulteta predstavlja v internacijonalnem svetu celo vrsto posameznih fakultet. Obseg naše tehniške fakultete je razviden dalje iz okolnosti, da ga delimo pro foro interno v 5 oddelkov, ki so: gradbeni in arhitetski, strojno-elektro-tehniški, kemični, rudarski in geodetski oddelek. Nekaj teh oddelkov ima vsaj deloma skupne institute in labaratorije, toda vsaki iz med njih pa rabi tudi svojih specifičnih. 2e iz navedenega se razvidi, da obsega naša tehniška fakulteta vsaj to, kar odgovkrja pravzaprav 5 fakultetam. Jasno kot beli dan pa sledi za vsakega razumnika, da so potrebe za tako institucijo neprimerno večje nego za katero koli izmed drugih fakultet. Poslednje pa velja še zlasti tedaj, Če upoštevamo tudi sledeče. Ob ustanovitvi univerze se je že dodelilo 2 profesorja-realista tehhniški fakulteti navzlic temu, da podučujeta tudi na filozofski fakuteti. pozneje je prišel še neki tretji profesor k tema dvema. Pri vsem tem mislim na zastopnike: 1. kemije, 2. mineralogije in petrografije ter 3. fizike. Zakaj ome- njam to posebej? Vse te 3 stolice potrebujejo institutov in laboratorijev. Brez njih si modernega univerzitetnega poduka iz teh predmetov niti misliti ne moremo. Tudi za te 3 stolice je pa treba denarja. Mar naj izkopljemo precizijske instrumente in zbirke za te stolice iz tal? In kateri proračun obremenjuje te stolice? Vse 3 so naprtene tehniški fakulteti. V proračunu za filozofsko fakulteto ni zanje niti vinarja! .Navedeno uči torej jasno, da v proračunu za tehniško fakulteto niso le potrebe te fakultete same, marveč se skriva med njenimi številkami še neki del potrebščin filozofske fakultete. Na tem pri normalnih razmerah sicer prav nič ne bi bilo. Saj bi bilo pač vse eno ali plača država za potrebno stvar pod tem ali onim naslovom. Drugo pa je v slučaju krize, v kakršni živimo dandanes. Tu se mora priznati stališče et meminisse ju vab it! Zahtev in potreb tehniške fakultete sic rebus statubus torej nikakor ne smemo primerjati slepo s potrebami ostalih 4 fakultet. Da postane stvar merodajnim krogom še jasnejša, naj se vrnem v sledečem k tehniki sami, (Dalje prihonjič.) ločiti od državne uprave. Upravo železnic naj prevzame upravni svet, ki bi sestajal lz zastopnikov parlamenta, jugoslovanskih denarnih zavodov, veleindustrije in veletrgovine, zadrt)#; in mogoče še dragih gospodarskih panofe in uslužbencev. Upravni svat je od države neodvisen, ne dobi nobenih subvencij, pa tudi ne plača državi ničesar, »Jutro« piše glede dogodkov na Reki, da danes ni nobenega dvoma, da je oilcijel-na Italija vedela za puč fašistov že vnaprej. Zato lahko vldf vsakdo, koliko je vredna dipltimatična gesta italijanske vlade v Beogradu, njeno obžalovanje dogodkov ter obljuba, da bo z energično akcijo zopet vzpostavila na Reki prejšnje stanje ter izvršila rapallsko pogodbo. Govor našega zunanjega ministra Ninčiča v narodni skupščini ]e prazen, brez garancij, ki bi mogel kogarkoli v državi zadovoljiti, kaj šele pomiriti. »Naprei.* Filip Uratuik je v nedeljski številki »Naprej a« priobčil članek, kler Je trdil, da mora biti politika delavske stranke rezultanta vsega tega, kar množice upajo in verujejo. Današnji »Naprej« pravi, da 1* UratnikO-va trditev zmotna. Rezultanta vsega tistoga, kar množice upajo in verujejo, je enaku veliki ničli, če te množice niso organizirane, če ne mislijo s skupno glavo, ki jo mora tvoriti njih odgovorni odbor. Politika resne delavske stranke se ne prav iriC udajati trenotnim razpoloženi*11 neorganizirane množice. Slov. Narod* priobčuje pod naslovoju »Kulturen škandal« članek, kjer razpravlja o zatvoritvi nekaterih bolnic v Slovenili-Ukrep vlade je vsega obsojanja vreden, v* še bolnice morajo ostati polnoštevilne * blagor našega naroda, vsaka njih omejitev ali celo zatvoritev se mora nemudoma PrjT klicati. Ako so fir tneljelne težkoče v drža” res take, da jih ni mogoče zmagati. na» ~z remledura napravi tam, kjer Je POtreDjv odpravijo naj se vse potrate In »apravu vositi, uvede najstrožje Stedenje, aoom zatvoritvi bolnic v nobena« atafiaS* s*11 vosa se mora Uti »Novi čas.* Akcijski odbor s svojim MDntkom novega občinskega stanovanj-»kega davka ni imel srečne roke. Načrt, v »olikor se tiče finančne strani, je tako go-rostasten, da bi bilo pač pričakovati, da bi . c'isk( odbor postopal previdneje, ^takimi načrti se vsaka resno zamišljena Protidraginjska akcija le kompromitira. X™ Slede obdavčenja stanovanj je praktično nemogoč, dokler nima občina pregleda o stanovanjskih razmerah. Ta pregled mestna občina ljubljanska ravnokar sestavlja. Ko bo dovršen, bo ta zadeva morala priti na dnevni red in tedaj bo občinski svet lahko izdelal svoj načrt stanovanjskega progresivnega davka, ki bo vseboval isto načelo kot osnutek akcijskega odbora, ki pa bo moral biti srečneie sestavljen in bolj razumno nreien. Gospodarstvo. ’+ Državna posredovalnica za delo. **i vseh podružnicah »Drž. posredov. te delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju Murski Soboti je iskalo v prete-Mem tednu od 19. do 25. februarja 1922. dela 228 moških in 104 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali •03^.moških in 65 ženskih delavnih Posredovanj se je izvršilo 92. Promet od 1. januarja do 25. februar-izkazuie 39°7 strank in sicer 080 delodajacev in 2227 delojemal- cev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 37. Delo iščejo: vinič. družine, kovinarji, mizarji, kolarji, sodarji, peki, mesarji, zidarji, sedlarji, natakarji, natakarice, rudarji, šivilje, perice, vzgojiteljice, služknije, kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, zidarji, lončari, polj. delavci, vrtnarji, kolarji, knjigovodje, pisarn, moči, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. Dnevne vesti. 1(¥. T* Zopet podraženje tobaka. Cigarete inoi. j mad°V: makedonske estra 50 D, !w,ske Specialitete 32.50 D, make- 1. vrsta 2730 D, makedonske II. D, srbske špecijalitete 18 D, I. as ® D. srbske II. vrsta 10 D, flor lLU’ egiptovske 32.50 D, balkan 25 D, orl- 1 sr* D, moeris 25 D, libuški 20, dame ho™’,®® 14 D. Bosna 12 D, šport 12 D, J® 10, Sava 10 D, vrbas 8 D, orgske 8 Din r.m°dke 100 komadov: regalitas 300 “.abuke 225, britanike 225, operas 150 ke on ’ Gržinke 125, portorike 90, brazilj-flotnaf Veržinjose 75, rnešane inozemske 75, ellalH« Tobak 1 kg: makedonska špe-dr 300 D, prvovrstni makedonski 250. PrvowLst.ni 20°- srbska špecijaliteta 150, »ki Rn srbski 100, drugovrstni 75, kmet-flaifin ..““ibolji hercegovlnski 250, flor 250, a-if, e]J turški 350, uaifineji trebinjski 200, tai h hercegovinski 160, fini turški 140, ?kl innrCegovinsk' 120’ srednji hercegovin-75 n ,v navadni hercegovinski 75, savski kakn • °*rsk! 00, domači 50. Ker se, l0 ’r ie razvidno cene tobaku zopet zviša-toiat naenkrat nimajo več nobenega velj ^De Stopii° 7' intra-šnjim dnem v ie\a ( Centralna uprava zveze rudarskih 'vcev v Trbovljah. Pod tem naslovom Je_ ustanovila neodvisna strokovna orga-Jac'Ia rudarskih delavcev za Slovenijo s ®yežem v Trbovljah. Organizacija je sa-~10 strokovna, zato je v nji prostora za fSe delavce in delavke, zaposlene v ru-“®rskih revirjih brez ozira na politično in •»ankarsko prepričanje. Zato poziva »Zve-**• vse zavedne delavce in delavke, ki so »‘»njeni v strankarskih organizacijah, da Pristopijo k »Zvezi«. Le ako se vsi zedi-vsaj na strokovnem polju, sc bodo °8n boriti proti zedinjenim izkoriščevalcem. — Jugoslovani v Ameriki. Po najno-•|Islh statističnih podatkih živi v Ameriki {«5.000 naših državljanov in sicer 350.000 {»vatov. 195.000 Slovencev in 90.000 Sr-DOv. , — Za našega vojnega atašeja v Parizu J® imenovan generalštabni polkovnik Mflju-Nedič, ki je bil pod generalom Smflja-Wčem načelnik štaba Dravske divizijske {•Masti v Ljubljani ter prebivalstvu v naj-“°*Išem spominu. — Oddaja premoženja na Češkem. Še Preden so davčni uradi razpisali oddajo Premoženja je že vplačana cela milijarda Kj°n. Končna oddaja bo baje znašala okrog {h milijard, ki se porabijo za kritje držav-“m nakazil. — Zakonske vezi med Italilo in Rumu-*J»®? Rimski časopisi poročajo, du se ru-®unski prestolonaslednik zaroči z italijansko kraljevo hčerko. . — Za olajšanje prometu. Naš držav- ““n. ki živi v Nem. Avstriji, je poslal no-»anjemu ministrstvu potom pokrajinske “Drave sledeče predloge za olajšavo prometa: Predlog, ki so ga stavili zastopniki P* graški konferenci, od Jugoslavije naj-V* ne bo sprejet, ker bi upeljava takih “°ločb ne prinesla ulkake koristi, pač pa "®ogo škode. Predlog graške konference je v nasprotju s tem, kar je nameravala D»rlška konferenca oktobra 1920, namreč, se sčasoma popolnoma odpravijo potni t»v ^“šk* predlog pa otežkoči promet v mkl meri, kakor še dosedaj sploh ni biio. l»a podlagi graških določb bi se dovolila ®?vemu mednarodnemu občinstvu (delav-jj*m. ubogim, nastavljencem in takim, ki ~9ejo dela — Lahom — oprostitev pri-*♦ i!n‘ Takega občinstva pa mi nimamo in takim občinstvom zamoremo mi le tedaj “Cunati, Če se dovoli upotovanje tudi preranim ljudem, kar pa po graških določ-l*n ni mogoče. S tem ni podana ona olaj-j?Va, ki je bila vendar nameravana. Načakani- po teh določbah posameznim uradni-. *n m uradom dana možnost, da zamore-Posameznikom potovanje tudi poljubno graniti, kakor delajo n. pr. koroški ura-h sedaj napram jugoslovanskim držav- *nom m koroškim Slovencem. To bi imelo L.Jugosovane, ki se udeležujejo prometa vWi s 20 odstotki, slab uspeh. S trgo-Odt* ,ča stališča pa se lahko reče, da 95 cer j v Premožnega meščanstva, ki bi si-falr,raj°i P°tovalo, tako dolgo ne bo potoki lahi?° ostanejo potni listi v veljavi, »niKil se reCe> da nameravane potne pri-kle v® u celem letu ne bodo toliko zna-škodQ *i r ,inla država že sedaj vsak dan bo sl’ Jugoslavija te določbe sprejme, Nala °,ma ™e*a na miljone škode na dan. 00 , va ie — izvzemši hotele, železni- ca ni P°,iciisko upravo — urejena, tako da in p av v kratkem lahko odpre svoja vrata sotn ,P°“osorn pokaže svojo naravno kra- * vpliv bo*astvo tujcem, ki si bodo gotovo držav« ,radostjo hoteli ogledati našo mlado Prom!/. Laška 81 je P° letu 1866 že s tem opomn„,m £an)lm v kratkem času dobro hnH i ’ naSa valuta bo šla kvišku, ■Potnvo«. »emci kuP0vali naš Dinar za Hii i» j w j* ‘mamo mnogo dobrih kopa-»eba bodo ta kopališča obiskovana, je Potni lit* omogočiti upotovanje. Ako se Oekniit,« Popolnoma odpravi, bo prišlo v tovaioi mescih, malo rečeno, do 3000 potuhi v ?gos,avil°- ^e vsak teh po- deželi le 300 dinarjev, je pričakovati y..J»i SUM. ardi je 300.000 din. dobička za državo, to je na leto 1 milijarda. S to vsoto se zamore že kaj storiti; s tem država lahko zadovolji tudi nezadovoljneže. Vsako pomnožitav blagostanja je mogoče doseči le od zunaj; na drugi način ne more niti družina, niti država priti do blagostanja. (Trgovsko načelo.) Do onega časa, ko se bo promet s potnim listom popolnoma odpravil, naj ravna Jugoslavija liberalno in napredno, naj odkloni graški načrt in takoj upelje nove določbe glede potnih listov. Izdaja potnih listov za lastne državljane naj se izroči domačim političnim oblastim in konzulatom. Potni list naj se izda za 1 leto in pristojbina določi na 10 din. za ponovno potovanje. Potni vizum za upotovanje tujcev v Jugoslavijo naj se izroči konzulatom v inozemstvu in obmejnim komisarijatom, ki naj istotako za ponovno potovanje računajo samo 10 din. Višja pristojbina ali plačevanje v tuji valuti naj se opusti iz dobi-čkovnih razlogov; naj se opusti tudi pri samo enkratni vožnji. Prosti promet v Jugoslavijo pa sc naj otvori že v teku te spomladi, vsaj deloma in sicer sprva za kopelnike in kupce iz Nemčije. Kopelniki naj se javijo pri graškem konzulatu in tam naznanijo kopališče in čas, kako dolgo nameravajo tam ostati. Nemci in jugoslovanski državljani naj pokažejo legitimacijo (istovetnico, izkazilo trgovske zbornice). Ljudje, kojih se v državi ne mara, naj ne bodo vzrok, da se meje popolnoma zaprejo, ker se ti ljudje vtihotapijo tudi brez potnega lista in če ga imajo, pridejo tudi vkljub visokim pristojbinam. — Agitacijska protidrzavna pisma iz Madžarske. Svetovna vojna je prostrano madžarsko državo jako zmanjšala. Madžari teh amputacij ne morejo pozabiti. Vedno sanjajo o nekdanji svoji moči in slavi ter rovarijo proti sosednim državam. Zadnji čas pošiljajo v našo državo žaljive letake ter v pismih aluminijaste ploščice, ki so tako narejeno, da se lehko pritrdijo na steno ali na vrata. Na rečenih ploščicah Je madžarski »orszag« v predvojnem obsegu, spodaj pa je napis »Nem! Nem! Soha«. Da je to madžarsko delovanje v naši kraljevini prepovedano, je jasno ko beli dan. — Cenzura pisemskih pošiljk črnogorskih izseljencev v Italiji. Vse pisemske po-šlike, katere prihajajo iz Italije od črnogorskih izseljencev ali katere gredo iz Jugoslavije na črnogorske izseljence v Italiji, so podvržene pisemski cenzuri. Cenzura za navedene pošiljke se vrši v Cetinju. — »Neues VPiener Journal -, ki je bil nekaj časa v Jugoslaviji prepovedan, ker je pisal žaljivo proti naši državi, ima zopet svobodno pot v našo kraljevino. — Zopet roparski napad v okolici Brežic. Med potjo Iz neke gostilne v Dobovi domov v' Mihalovec je bil ponoči napaden posestnik Ivan Jurkas. Neznani napadalec ga je zabodel z nožem v hrbet ter mu oro-drl pljuča. Obenem mu je odvzel 4000 K. Ranjeni Jurkas je padel v neki jarek, kjer so ga šele drug! dan našli. Jurkas leži v brežiški bolnici. — Najstarejši človek svetu ie umrl nedavno v Parizu. Bil je to George Chai-melune, ki je dočakal 134 let. — Prefrigana lopova. Dne 28. februarja se je vračal posestnik Jerman Ivan iz Sušja pri Litiji proti svojemu domu. V gozdu med Bregom in Sp. Logom je naletel na dva počivajoča fanta, ki sta mu začela tožiti, da bi si rada kupila jesti, pa nimata denarja. Jerman, hoteč jima darovati par kron, je vzel jz žepa listnico. V tem hipu pa mu je eden potegnil listnico- iz rok, nakar sta oba zbežala. Jerman ima škode 1100 kron. — Vom v Litiji. Dne 28. februarja je neznan tat vlomil v stanovanje Fr. Damjana v Litiji št. 35. in odnesel perila, zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti 15.680. — Razne nesreče. Najemnika mlina Ivana Tomca na Bregu pri Litiji je mlinsko kolo tako močno zgrabilo, da je dobil občutne zunanje In notranje poškodbe. — Tovarniški delavec Jurij Rafol v Medvodah je padel z lestve in si zlomil desno nogo. — Hlapca strojnih tovarn Andreja Novaka je konj tako močno udaril v trebuh, da je moral v bolnico. Ljubljana. = Občinski stanovanjski davek. Predlog akcijskega odbora, ljubljanskih strokovnih organizacij glede uvedbe novega občinskega stanovanjskega davka je zadel na ostro kritiko. Brez vsega se mora priznati, da obdavčenje stanovanj v predloženi obliki ni Izvršljivo. Z davkom bi bili prizadeti v prvi vrsti krogi, ki vsled svojega gospodarskega in socijalnega položaja ne prenesejo nobenega obdavčenja, najmanj pa ne tako visokega, kot ga predpisuje predlog akcijskega odbora. Kakor zvemo, bo občinski svet ljubljanski skorai gotovo že v prvi seji sklepal o obdavčenju na korist omiljenja stanovanjske bede, vendar ima obč. svet zato svoj predlog, ker predlog akcijskega odbora ni izvršljiv. — Promocija. V soboto dae 11. marca 1922 ob 12 uri bosta promoviraua v dežel-nozborski dvorani na univerzi za doktorja prava gg. Boris Mihalič iz Ljutomera in Josip Prožim is 9»$aUsk*ajk =*= Nov zobozdravniški atelier v Ljubljani. Med. univ. dr. Srečko Puher, špeci-ialist za zobne in ustne bolezni, bivši asistent univ. prof. dr. Baumgartnerja, je otvo-ril po večletni klinični in zasebni praksi zobozdravniški atelier v bivšem sanatoriju »Jožefinum« na Poljanski cesti št. 16. :«= Ubogi tobakarji. Tobak je zopet nanovo podražen. Včeraj sploh ni bilo dobiti nikake vrste tobaka več. — In tako je država vedno prva, ki dela draginjo. = Malo več narodne zavednosti Uredništvo potrjuje, da z omenjeno notico ni v nobeni zvezi trg. akademik g. Ernest Vogrič. =* Jugoslovanske narodne pesmi, har-monizirane za moški in mešani zbor ter prirejene za en glas s klavirjem bomo poslušali v ponedeljek zvečer na konoertu »Ljubljanskega Zvona«. Pester vzpored, sodelovanje operne in koncertne pevke g. Vilme de Thierry-Kavčnikove, opernega in koncertnega pevca g. Leopolda Kovača jamčijo za zanimiv večer, ki bo posebno vsem ljubiteljem naše narodne pesmi napravil veliko veselje. Vstopnice in besedila skladb so na prodaj v trafiki v Prešernovi ulici št. 54. Preskrbite si jih pravočasno! 80 letnico je obhajal včeraj g. Ivan Roeger, hišni posestnik v Ljubljani, ki ie že celih 50 let ubožni oče za Poljansko predmestje. Še mnogo let! = Poštna zveza med Ljubljano in Polhovim gradcem se omeji tako, da pošta iz Polhovega gradca ne bo vozila ob nedeljah In sredah, iz Ljubljane v Polhov gradeč pa ne v ponedeljkih in četrtkih. — izletniki v ljubljansko okolico. Na tozadevno notico v »Jutru« nam piše državni cestar. Tudi cestarji bi se imeli o marsičem pritoževati, morda bolj kot go-spodie Izletniki, ki čez cestarje zabavljajo, a kdo se danes sploh zmeni za pritožbe in za vsakdanje potrebe pozabljenih cestarjev. Cestar naj samo dela, in sicer dobro dela. Kritizirati in zabavljati ie lahko, toda ceste v današnjem času dobro držati, je pa drugo vprašanje. V zadnjem času, ko so bile ceste še polne snega in pri toplem južnem vremenu, ko se sneg topi, tudi cestar ne more delati čudežev, da bi za izletnike vodo spreminjal v vino. Cestarji skrbimo, kolikor je v naši moči, da imamo odkazane proge v redu, toda mlakuž in blata ne moremo kar čez noč s cest spraviti in gg. izletnikom kar čez noč nuditi na razpolago lepih, od vseh primesi očiščenih cest. Včasih tudi marsikaj ni bilo. kar je danes. Včasih se ni od cestarjev zahtevalo, da si morajo potrebni gramoz za posipavanje cest takorekoč sami napravljati, kakor se zahteva danes. V prejšnjih boljših časih je dobil cestar za najnujnejša dela potrebne delavce. Danes pa mora vsa dela opravljati cestar sam. ker tako govori — ukaz. Dotičnega kritika vabijo cestarji, naj pride pomagat prevlačevati ročni voz z en četrt kubičnega metra gramoza celi dan po blatnih cestah, kakor morajo delati cestarji. Prepričani smo, da ga bo kmalu minilo zabavljanje čez nas cestarske trpine, ker blaten ne bo le čez gležnje, temveč do vrh glave. =» V Gornji Šiški je uničil požar gospodarsko poslopje Ivana Perkota. Skoda se ceni na 100.000 K. — Najden mrtvec. Sodna komisija je dognala, da je bil mrtvec, ki so našli ob večni poti, stavbni risar Miroslav Benkovič, rojen leta 1901 v Kranju. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Dravlje. Dosedaj se še ni moglo dognati, ali se je izvršil umor ali samomor. — Tatvina. Dne 2. t. m. je bil Kopač Ivani iz Spodnje Šiške št. 225. ujeraden zelenkast plet, vreden 500 kron. Ljubljanska porofa. Poneverba pri gasilnem društvu. V pondeljek zvečer se je končala porotna razprava proti Cirilu Kemperlu, ki je obtožen, da je iz blagajne gasilnega društva v Mestnem domu poneveril svoto 75.000 kron. Zaslišane so bile razne priče, ki so izjavile deloma olajševalno, deloma obtežilno za obtoženca. Porotniki so odgovorili na glavno vprašanje krivde z 8 glasovi »da« in s 4 »ne*. Pri tem pa so soglasno potrdili od zagovornika dr. Krejčija zahtevano dodatno vprašanje, da je obtoženec pravočasno poravnal vso škodo. Na podlagi pravdoreka porotnikov je sodišče obtoženca oprostilo. Rop. Včeraj so se nadaljevale porotne razprave pod predsedstvom dr. Kaiserja, državno pravdništvo je zastopal dr. Ogo-reutz, obtoženca Ivanur Mlakarja pa zagovarja dr. Švigelj. — Že pri prejšnjih porotnih obravnavali 1. 1920 in 1921 so bili obsojeni tovariši današnjega obtoženca Rode, Anžič, Heine in Guzelj radi tega, ker so 13. febr. 1919 vdrli v Babni Gorici pri Franji Krivec v hišo ter odnesli 440 kron denarja ter razne obleke in živil v vrednosti 990 K. Obtožnica očita Ivanu Mlakarju, da je zgoraj imenovane nagovarjal k ropu in da jih je že pred ropom peljal v hišo Franje Krivec, kjer jim je razkazal hišne prostore. Po končanem dokazovanju in zasliševanju prič je stavil senat porotnikom eno glavno vprašanje tičoče se hudodelstva ropa, na katerega so porotniki odgovorili z 10 glasovi da in z dverni ne. Na podlagi tega pravdoreka je senat obsodil obtoženca po § 192 z uporabo § 338 na 3 leta in pol težke ječe poostrene vsakega čert leta z enim postom in trdim ležiščem s samotno celico vsakega 13. februvarja. Izpred celjske porote. V ponedeljek 6. marca se je začelo prvo porotno zasedanje pred celjskim okrožnim sodiščem v tem letu. Kot prvi se je zagovarjal zaradi hudodelstva uboja Janez Berkovič iz Bizeljskega pri Brežicah. Na praznik sv. Stefana lanskega leta je v Vebletovi gostilni v Kapelah pri Brežicah v prepiru z nožem zabodel kmečkega fanta Radanoviča v prsi ter mu pri tem razrezal dva rebrna hrustanca ter zasadil nož 8 cm globoko v pljuča. Radanovič je vsled močne krvavitve v par minutah Izdihnil. Ranil je v roko z nožem tudi gostilničarjevega sina Štefana Vebleta. Porotniki so krivdorek potrdili in sodni dvor je Berkoviča obsodil na 5 let težke ječe. Zaprli so mehanika J. P. iz Gaberja, ker je osumljen raznih tatvin koles. Na celjskem trgu so jajca minule dni padla na 7 K in 6 K komad. Mleka je dovolj na razpolago in se prodaja liter po 10 do 12 K, dočim stane v raznih prodajalnah mleka samo 9 K. Prijavni urad išče nekega Adolfa Serko, kateri ima zveze s »Steierrnfirkische Escompte Bank« v Gradcu; Jakoba Verhov-šek, kateri ima zvezo z zagrebško cestno električno žel.; Jožefa Šošterja, kateri ima znance v Braslovčah; Marijo Romes, dijakinjo. katera bi naj bivala v Cankarjevi ulici. in ki Ima znance v Ljubljani; Vtktorja Gorečan, kateri ima znance v Zagrebu. Omenjeni naj se javijo v gornjem uradu. Maribor. Protituberkulozna liga v Mariboru razpisuje službe oskrbovalnih sester za novo stanovljeno oskrbovališče v Mariboru. Pogoji so razvidni iz današnjega inserata. Za starosta mariborske sokolske župe je bil zopet Izvoljen prof. g. dr. L. Pivko. Dobrodelna tombola v prid ubožne dece je donesla 52.000 K. Vše dobitke — bilo jih je nad 700 — so darovale mariborske tvrdke. Glavni dobitek (2000 kg premoga) je dobil policijski agent Zlahtič. Maribor — kvarantena. Prejšnji teden se je Pripeljalo z vlakom v Maribor 28 naših državljanov, ki so bli vojni vjetniki V Rusiji. V Mariboru ostanejo 7 dni v karan-teui. Vojaški koncert se vrši vsako nedeljo od 11. do 12. dop. na Grajskem trgu, pozneje pa bodo koncerti v mestnem parku. Izšel je -»Ljubljanski Zvon«, mesečnik za književnost in prosveto št. 2. 1922, z naslednjo vsebino: l. Dr. Vojeslav Mole: Umetnost in narava. (Konec.) 2. Juš Kozak: Tehtnica. (Dalje.) 3. Fr. Albrecht: Iz knjige ljubezni »Moj beli albatros*. 4. France Bevk: Demon. 5. Ivan Zorec: V ljubezni. 6. Miran Jarc: Vaza s tuberozami. 7. Marija Kmetova: Preludij. 8. Anton Vodnik: Sveti zidarji. 9. N. Berg: Junaki Dostojevskega in ruska revolucija. (Konec.) 10. Anton Vodnik: Prisluškujoči rudokopi. 11. Književna poročila. 12. Kronika. 13. Nove knjige. Sokolstvo. »Sokolu« v Mokronogu, je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo in vode pirreditev efektne loterije, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo »Sokolskega doma« v Mokronpgu. Po igralnem načrtu obsega ta loterija 50.000 srečk po 2 dinarja ter 679 dobitkov, med temi so glavni dobitki po 30.000, 15.000 in 10.000 K v gotovini, drugi pa v efektih. Žrebanje se yrši nepreklicno dne 6. maja t. 1. Ker ie mokronoški »Sokol« v vsakem oziru zelo agilno društvo, ki z vso vnetno deluje na razširjanje in utrditev sokolske ideje in ki si je že pridobilo iz lastnih sredstev obširno stavbišče sredi trga, tedaj toplo priporočamo, da občinstvo prav pridno sega po srečkah, ki jih bo društvo dalo v nekaj dneh v promet. Seert in tasrisSika. Goriška podružnica SPD ima svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom 17. tm. ob 20. v Narodni kavami (zadnja soba). Članice in člani so vabljeni na obilno udeležbo. Odbor. L redni občni zbor T. K. »Skala« se vrši v Četrtek dne 9. t. m. ob osmih zvečer v restavraciji pri »Levu« In ne pri Novem svetu. S. K. Jadran ni popolnoma nič identičen z izgredi športnikov v Trnovem, kakor so se razpasle govorice med športniki. S. K. Jadran vabi vse člane in članice na sestanek, ki se vrši jutri, 8. marca t. 1. v gostilni >pri Sodčku« ob pol 20 uri. Društvene vesti. Članice Kola jugosl. sester, ne pozabite, da je v četrtek 9. t. m. ob 4. uri pop. prav važna seja! Udeležite se je v prav obilnem številu! Bratstvo. Važna odborova seja danes, v sredo, v društvenih prostorih na Rimski cesti. Povodom smrti pok. Pran Majdiča so darovali gg. živinozdravnikl v Ljubljani rnesto venca na krsto 110 Din Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, VVolfova ulica 12, za kar se odbor najiskreneje zahvaljuje. Pokrajina. Iz Ribnice na Dolenjskem nam poročajo: Pri nas imamo snega še jako dosti. Zadnje dni minulega tedna je snežilo kakor za stavo. — Ker je lira zadnji čas tako silno poskočila, so v našem trgu laški lesni trgovci običajni gostje. Modrejši naši možje nočejo Lahom prodajati lesa zaradi nizke naše valute. — Narodno zavednega Slovenca zaskeli v srce, ko vidi, kako seda v gostilhici ženska učiteljska moč k laškim ošabnežem ter čveka ž njimi švabščino. Jasno je, da dotično učiteljico nič ne boli vse gorje naših ljudi v zasedenem ozemlju pod toli težkim italijanskim jarmom. Od inteligentnega človeka bi človek pač ne pričakoval .takega ponižanja pred tujci, ki so naši najstrupenejŠi sovražniki. Pokažimo polentarjera, da smo Slovani. »Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!« Razne vesti. * Čudna hvaležnost. So ljudje, ki ne poznajo nikake hvaležnosti, ako tudi jim rešiš življenje. Vsekakor pa je redek slučaj, da je na primer rešeni človek besnel nad svojimi rešitelji, ker so mu raztrgali hlače. Neka mala ladja je blizu Ne\v Yorske obali zadela na neki motorni čoln in in ga potopila. Človeka, ki je vodil čoln, so rešili in s pomočjo rešilnih priprav prenesli na ladjo tako urno, da si niti svojih čevljev ni dobro zmočil. Pri reševanju so se otetemu možu raztrgale hlače na sedalu. To pa je čudaka tako raztogotilo, da je celo vožnjo do luke zmerjal in psova.1 mornarje, ki se podo gotovo premislili v bodoče reševati take nehva-leineže. * Ženska, ki kadi na ulici cigare. Po londonskem Regent Streetu se je sprehajal mladi par, ki je vzbujal veliko pozornost šetalcev. Dama je bila zelo dobre volje, medtem, ko j« mož kazal očito nevoljo. Senzacija je bila namreč v tem, da je dama pu-šila debelo cigaro in spuščala v zrak ogromne kolobarje dima. Kakor se je zvedelo pozneje, dama ni bila pu-šilka, nego se je šlo pri tem za stavo. Njen mož je namreč trdil, da bi si ona nikakor ne upala na tako prometni ulici kaditi cigare. Ona je trdila nasprotno in stavila sta, 2ena po naravi zelo trdoglava, je hotela na vsak način dobiti stavo, kar se ji je tudi posrečilo. * Ustrelil svojo ženo v kavarni. Ni dolgo temu, ko se je zagovarjal pred sodiščem v Budapešti slušatelj prava Juhasz, ker je ustrelil svojo ločeno ženo. Po dveletnem zakonu je priSlo med zakoncema in taščo do prepira. Juhasz je med drugim očital svoji ženi in tašči, da sta mu zatajili, da je žena Židinja. Prišlo je do ločitve zakona. Pred kratkim pa je Juhasz zapazil svojo ženo v kavarni v neki družbL Postal je ljubosumen. Čakal je, da je družba odšla, potem pa je nagovoril svojo ženo. Očital Ji je, da ona dobro živi, on pa trpi pomanjkanje. Ker mu žena ni dala nobenega odgovora, je potegnil revolver in jo ustrelil. Priče opisujejo Juhasza kot abnormalnega, prenapetega in degeneriranega človeka. Ko Je tašča na sodišču pripomnila, da je hotel njeno družino umoriti, je skočil obtoženec kakor mačka proti njej, zgrabil jo za vrat in zakričal: »prav bi bilo, da vas uničim.« Obsojen je na 8 let ječe. Ko mu je bila obsodba prečitana, je rekel: »Rajši me obesite, ker v dveh mesecih me itak ne bo več med živimi!« * Padec W61fiinga. Po dunajskih ulicah se je sprehajal bivši nadvojvoda. sedaj privatnik Leopold Wolf-ling, Ker je bil preje vajen, da se je samo vozil, se ne more tako hitro navaditi na hojo. Padel je in 9i zlo« mil desno nogo, nakar ga je reševalno društvo odvedlo v bolnico. ' * Namestnik ženina. Pred londonskim magistratnim uradom dogodil se je te dni sledeči slučaj: Vršil se je obred sklepanja zakona ter so bili vsi podatki o nevesti že zapisniško ugotovljeni. Nato je stavil uradnik svoja indiskretna vprašanja ženinu. Tu pa se je izkazalo, da ima ženin drugo ime kot je navedeno v prošnji za sklepanje zakona. Stvar se je slednjič razjasnila tako, da ni prišel pred uradnika bodoči ženin srečne neveste, nego njegov brat, ki naj bi nadomestoval ženina pri ženitnem obredu ter v njegovem imenu peljal nevesto na dom. Uradnik je trdil, da je to nemogoče, toda svatje se niso dali odpraviti Nato je nevestin svak pokazal pooblastilo svojega brata, s katerim ga pooblašča, da opravi poročne obrede mesto njega. Nevesta Je prosila in zaklinjala uradnika, naj poroko izvrši, ker je že pripravljen ženito-vanjski obed, na katerega je pozvala veliko svojih prijateljic. Njen pravi ženin je nameč moral odpotovati na Francosko in se vrne šele čez 8 dni. Toda magistratni uradnik je ostal neizprosen in razočarana nevesta se Je morala vrniti s svojim podženinom domov neporočena. Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. Vremensko poroflfio. Ljubljana, dna 7. marca 1922. Celje. Skladatelj Risto Savin (Friderik Sirca) v Žalcu Je odlikovan z redom Sv. Save. Slavnost odlikovanja se je Izvršila v ne-delifi & marca. v. Zalem Kraj Ura Tlak zraka T8iM.saka C Mer | Ohlsžnost 0-10 PadaviTO ffli Ljubljana | 7 737-4 8-6 jugo vzh. oblačno — 14 733 9 13*4 » več. jasno — 21 732-8 6-3 sev. vzh. jasno — Zagreb 7 763-6 70 zapad oblačno — Beograd 7 702-4 120 jugo vzh del. obl. — Dunaj 7 II 759-5 60 » » — Innsbruck 7 [ 7612 30 brez vetra >» — Praha 7.11. ~ ■” . . . L.. — Opomba: V Ljubljani barometer pada, temperatura višja. C. N. in A. M. Williamson: Cesaričini biseri. (Dalje.) Zdravnik in eden izmed redarjev sia poiožila otroško telesce nanjo, Beveriey pa je zletela k čakajočemu šoferju. On — Robbins, po-staren Anglež, je bil ves besen; a ni mu preostajalo drugega nego ubogati. Odprli so sklopljiva sedeža; na enega so zložili veliko činčilovo odejo, ki je bila avtomobilu najlepši kras, ter nekaj višnjevih svilenih blazin. To je bila podlaga spodnjemu koncu nosilnice, dočim je počival zgornji na glavnem sedežu. Drugi sklopljivi sedež je zavzel zdravnik, ki je odtod lehko pazil na ranjenko, da se ni premeknila. Gospa Roger Sandsovu se je vzpela k šoferju, ne meneč se za hudourne oblake, ki so se kopičili na njegovem obrazu. Robbins bi bil najrajši jokal. Njegova zadnja služba na Angleškem je bila pri nokem vojvodi; ostal bi bil tam, toda »smartna« leta so mu minila. Roger Sands je misli', da ne more dati ženi boljšega varuha. Robbins z Ameriko ni bil zadovoljen, pač pa je bil zadovoljen z gospo. Nekaj kraljevskega je čutil v nji, nekaj, kar ga je spominjalo »domačih krajev«. Danes pa ga je pripravila v sramoto; sedla je spredaj, k njemu, kakor navadna hišna, in tako jo je moral peljati po novojorških ulicah. Njena obleka in rol-avice, vse je bilo okrvavljeno. Notranjost avtomobila je bila unl-čtnr Mož se je čutil odgovornega in je mislil, da mu tudi gospodar ne more prizanesti. Sedel je s svojim oglatim obrazom zraven gospe Sandsove ter gledal kakor kak o-gorčen Rimljan. Namenil se je bil gov^-Iti z gospodom Sandsoin, preden zve »ta škandal« od svojega ameriškega šoferja, ki ga je vozil v pisarno in domov. Toda zgodilo se je, da je čital Ro?er Sands ves dogodek že v dragi izdaji nekega večernega lista. Kar streslo ga je, ko je zagledal Heverleyinc ime natisnjeno z debelimi črkami. Natihem se je vedno bal. da ga najde lepega dne v kaki časopisni zaglavni vrstici. Njegov prvi občutek, ko je čital dalje, je Dno olajšanje. To pač ni bilo vredno strahu! Poročevalec je bil razpredel dogodek v roman, in urednik mu je posvetil spričo Sandsovega ugleda cel stolpec. Na prvi pogled se je zdela zgodba priznanje dobrosrčnosti gospe Sandsove; ko pa je minil Rogerja prvi naval hvaležnosti, je zagledal neprijetnejšo plat stvari. Poročevalec je bil interviewal več oseb v Moretonovi & Payntor-jevi tvrdki. Zvedel je, da je služilo dekle, ki se je zavzela zanj gospa Roger Sandsova, v restavraciji za uslužbenke. Te so jo menda osumile majhnih tatvin. Gledale so ji na prste, in sredi »prizora«, ki je sledil ->obtr.žbi«, se je strežajka zdajci strmoglavila iz četrtega nadstropja skozi oicno na ulico. Bila je rodom Irka in še ni živela dolgo v Novem Jorku. Ime ji je bilo Klo Riley; pri Moretomi & Payntorju je bila nastavljena kakih sedem mesecev. Sponrijateljila se v tem času ni z nikomer; drugi nastavljenci so jo smatrali za »skrivnostno«. Na stanovanju Sandovih v Parkovi aveniji poročevalca niso sprejeli; toda izvedel je od nekega služabnika, da nesrečnici ne bi mogl' bolje streči, niti če bi bila j>najliubša sorodnica« milostive. Z vso naglico so bili pripravili zanjo največjo in najlepšo razpoložljivo sobo, najeli ji izvežbano strežnico in poklicali slovečega kirurga na posvet z zdravnikom, ki je prevzel »slučaj«. Tem podrobnostim je sledil opis gospe Roger Sandsove, posnet po besedah »očividca«, ki je prisostova! »senzacijonalnemu prizoru«. Zgodba se je zdela Rogerju čedalje bolj čudna. Slutil je, da tiči nekaj za njo. Vedel je o Beverley marsikaj, kar drugim ni moglo biti znano ;zato je gledal stvar v povsem drugačni luči. Njegov zakonski poizkus je bil uspešen. Vesel je bil, da je vzel dekle, »kakršna je bila«. Imeti »posamezno figuro, izrezano iz ozadja slike, k* je ni videl nikoli«, kakor se je izrazila Beverley tisti dan, se mu je zdeio še vedno bolje, nego izgubiti toliko krasote za zmerom U-pred oči. Bil je prepričan, da je njena dobiota vredna njene sladkosti; ali vendar mu je prerokovala prav; neznosno je bilo gledati kroginkrog njenih obrisov zgol črno temo. Dogodek se je bil odigral pred Moretonovo et Payutorjevo vele-tržnico. Beverley je bila zadnje čase mnogo hodila tja. Morda je imela vzrok, da si je izbrala baš to prodajalno. Vsekako ni mogel verjeti, da bi se bila iz gole impulzivnosti tako zavzela za tujko. In zraven, zakaj mu ni telefonirala o vsem tem? Zdelo se je, kakor bi bila hotela izvršiti svoj namen brez njega in prehiteti njegov odpor. V ti nih mislih je stopil k svojemu avtomobilu. Robbins, ki je želel govoriti z gospodarjem, se je bil ponudil tovarišu Amerikancu, da opravi vožnjo namestu njega. Sands se je začudil, ko je videl Angleža; a bilo mu je prav, zakaj Robbins je bil tudi navzoč pri davišnjem dogodku. »Kaj pomeni tisto, kar piše ,Eve-ning Star’?« je vprašal šoferja. To vprašanje je bilo Robbinsu voda na mlin. Jel se je opravičevati, da ni kriv nesreče, ki je zadela novi voz. »Milostiva je ukazala, gospod, in nisem se smel ustavljati; toda če bi bila vedela, kakšno grdobijo bo napravila kri. stavim, da bi mi bila dovolila poklicati izvoščka.t »Nu, treba ga bo pač prevleči nanovo,« je hladno odvrnil Roger, dasi je bil natihem prvič v svojem zakonu jezen na Beverley. Izmed vseh žensk je imela gotovo ona največ vzroka, da bi si bila dvakrat premislila stvar, preden se je dala ljudem med zobe: toda njena navada ni bilo misliti dvakrat. Vso pot do doma so se obličili v njegovi glavi dvomi o nji. Medtem pa je stopila Beverley v tisto sobo, ki so jo bili preuredili v bolnico. Strežnica jo je bila poklicala ter ji naznanila, da se je »paci-jentkla vrnila zavest in je začela povpraševati. Drobiž. * Pojedli mačke in pse. V guberniji Samara je umrlo lakote na stotine ljudi. Lačno prebivalstvo je prišlo teko daleč, da je pojedlo vse pse in mačke. V Novovusijskem kraju vlada uprav tista beda. Dve materi sta vrgli svoje lačne otroke v morje, ker nista mogli gledati njihovih muk. * Naprava kopalnice nevarna stvar. Do leta 1860 so bile kopalnice po ameriških hotelih in po Ameriki sploh, neznan komfort. Leta 1851 je imel edino kopalnico v Ameriki predsednik Filimove, katera je bila, kakor se govori, vsa obložena z žido in brokatom. Prvri Amerikanec, ki je napravil kopalnico v svoji hisi, je bil neki Thompson iz Cincinnatija. Njegova smelost je izzvala prsvo senzacijo, ker so ga cclo obtožili, da razdira stare šege ter navaja duh revolucije v deželo. Nekateri so ga napadali iz verskega, drugi iz medicinskega stališča. Nazadnje je posegla vmes celo obla/st ter hotela zapreti novotarja, ki se je skril v Bostonu. Zaprli ga končno le niso in Thompson je vkljub vsem pregovorom dočakal, da je že leta 1862 izšel zakon, da mora vsak hotel imeti svojo kopalnico, zasebniki pa po zmožnosti in sicer brez predhodne zdravniške odredbe. * Odkritje zločina v vrtu. V Brestu so vrtnarji pri obdelavi nekega vrta našli zakopano žensko trupio. Policija je ugotovila, da je to 56 let stara gospodinja, katero sosedje že tri mesece pogrešajo in o kateri je trdil njen mož, da je odpotovala k sorodnikom. Takoj po razkritju pa je izginil tudi hišni gospodar. Orožniki so ga zasledovali in ko so ga našli, so ga obvladali z največjo težavo, ker se je branil z rokami in nogami. On trdi, da je ubil svojo ženo v prepiru ter jo potem zakopal v vrtu, misleč, da je ne bo nihče našel. Ubijalca so seveda vtaknili v zapor. Kupi sc: KUPIM večjo množino »M^drltrs« in »BasUns** ob progah Zidani most pjoii Mariboru s dečih dimenzij; »Madrlcrs« T'I220. mm, »Hastings« 65/180. 63/173. 63/160 mm v dolžini A do 12 m. Dobava do 1922. Poiitiutie z navtdbo cene. nakladalne postaje, čas dobave pod »Bois en uro* 280?. trn upravo »Jugoslavije«, 405 Proda se: POSESTVO pri Sv. Miklavžu. Vprašalnemu pismu naj se priloži znamke za odgovor. Ulaga, Rimske Toplice. 409 ENONADSTROPNA HIŠA z velikim vrtom v Mariboru se proda, stanovanje v najkrajšem času za vseliti. Dopisi na: Magdalenska ul 25/1„ Maribor, 407 POSESTVO v Slovenski Bistrici, obstoječe Jz 4 oralov zemlje, hiše s 5 sobami in kuhinjo ter hlevom za živino na prodal. Cena 700.000 K. Naslov: Dako Car, Slovenska Bistrita 166, Štajersko. 402 PRODAM več belih, dobro vkoreninjenih trt »Šmarnic«, komad po 2 K. Pri vprašanjih naj se prilože za odgovor znamke. Alojzij Grabar, posestnik in trtnar Zagorci, p. JuršincI pri Ptuju. 393 V FINO USNJE VEZANI »VALVAZOR« vseh pet zvezkov se proda. Sp. Šiška, drl. baraka VII/33. 394 PRISTNI LJUTOMERČAN novo vino, večjo množino, domač pridelek na razpolago. Na željo vzorci. Naslov v upravništvu lista. 350 TRAČNICE za poljsko železnico kupi premogokop. nudbe pod »Tračnice« na poitni predal J* v Ljubljani. 404 AMER5KANSKE TRTE divjake dobro ukoreničene kupim par ^j* soč komadov. Ponudbe z navedbo sorte ® cene pod »Vinograd« na poštni predal J* r Ljubljani CEPLJENE TRTE za nov nasad — 7000 kvadratnih metrov -* kupim. Ponudbe z navedbo sorte in pod* lage ter cene pod »Vinograd« na pos^j, predal 74 v Ljubljani. VSAKA MNOŽINA BUKOVEGA OGLJA se kupi. Ponudbe m upravo lista pod »Oglje 18—31«, 388 I Službe: DVA MLINARSKA POMOČNIKA dobra in poštena za umetni mlin proti dobri plači in s hrano se sprejmeta. Zglasiti se je: Peter Sušnik, Bistra žt 11, Borovnica. 351 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, 20 let star, bi rad preme* njal sulžbo, najrajši na deželi v večjo trgovino. Cenj. ponudbe pod »Stanko« n** upravnlštvo tega lista. 408 KROJAŠKI POMOČNIK za fino delo na dom se išče. Naslov v upravi 406 VEČ PRVOVRSTNIH ČEVLJARSKIH pomočnikov se sprejme takoj. Hrana v hiši Stanovanje prosto. Plača po dogovoru od 50 do 130 K, Delo trajno, nastop takoj. M* Pečnik, tvor. cipela, Gameljne nad Ljubjano, (Slovenija). 385 Razno; 1000 K si prihrani, kdor naroči obleko iz češkega blaga. Remžgar, kro]ač, Novi Vodmat, Glavna cesta. 334 PRODAJALNIŠKI LOKAL se odda takoj ali s 1. majem na Poljanski cesti v Ljubljani. Naslov pove uprava lista. 403 ICrolalki saten fC. PUCMIK, LJUBLJANA mim 3 se psiporo&a za pomladno sezono. As^fsHsIk^ blagi© — fisio d©!©. Tudi za donešeno blago naibo.jša postrežba. StaSraim namašlencem platoraSeii pogoji po kuSanfnem dogovoru. Južno-Marausfia banka u Nišu Kapital 2,009.000 din. Prepoitimje se zu obavljanje svih bankarskih poslova u Južnoj Srbiji Prima na svome stovarištu svekoliku robu u komisionu prodaju. Ima izvozno odelenje koje nabavlja svaku količina žita, knkuruza. kudelje i drt^o Og ašujte v, Juplaiiji"! KUPIM nov in star mehek svinec, ki ga plačam po najvišjih cenah FR. ŠEVČIK, UUBUANA ŽIDOVSKA ulica 8 sakovritne obleke Se- • v v* • bukove, smrekove in hrastove , hlode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah Svan Siska, T™ :gk£ iv™ UubEJana, ri icl! 13 prodajalk i vlagaika 1 blagajničarke za restavracijo I sobarica l' Državna posredovalnica za delo. Osrednji urad v Ljubljani. Prva Odlikovana Dalmatinska Pan Marija f. flagradena na svim taiotas najirsčini oditanjima. R&kije svake vrsti — Svetski »Maraschino* — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry*Brar«dv — Cognac 1“- Medicina!, prvorazredni prodala — Cofpnc Da!-matia vieaux, obljubljena marka — Crames double*. likeri izvanredne iinočo — Svakovrsui najfmiji Hkeri — Etencije od punča — Sirupi od voča — Limunade CENIK NA ZAHTEV! CENIK NA tAHTPV* Glavni in odgovorni urednik Zorko Jrakin. Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiafcanu« t