STUDIJSKA BIBLIOTEKA l !"->' {f. 114 PoStnina poračun]ena (C. C. con ta posta) v Trsta, % nedeljo, 13. mala 1928. - Lato VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik LIH Lkt tehaja vsaki d as mutrajtfkan ponedeljka. Naročnina sa I maaec L 3 meseca L rrPffižggJS^ c*1® Uto L T iaoM*ma*r9 L fit50 Te«. — Por "** ~~ 11 1 proeto« ▼ HrotoaU 1 kol<* i fS^Suf/V^t"^ " obrtne o^aa. L 1—» aa zahvale, / Jj^1)50' L strani L 2— EDINOST Uredaiitro In ttpravniltTo: Tmt (3). ulica S. Franc a »co đ'Aaaiai 20. Ta-lafon 11-57. Dopfei saj ai po*0)ajo Izključno vndniltn, oOlaai. rakla-mac^e in 4enar pa «pnraiilr«. Rokopis ae vrafiajo. Nafrankirana piana aa m ■pra^ema^o. — Laat« calolba ta Kak Tkkarne -Edino«W. Poduredniftro ▼ Gori«! i «Hc« Cloau* Cordacd It. 7, L o. — Telet it 171 Glini in odfoTorai uredniki prof. FOJd Pario. Oče Rdečega Križa C stoletnici rojstva H. Dvnanta, njegovega astanovitelja V torek dne 8. t. m. se je ves svet združil, da se ustanovitelju Rdečega križa zahvali za njegovo človekoljubno delo. Ta dan je minilo namreč sto let, odkar ae je rodil Henri Dunant. Du-nant je izhajal iz neke ženevske patricijske družine in se je posvetil že zgodaj človekoljubnim in občekeristnim idejam. Njegov načrt je bil ta, da ustanovi veliko mednarodno društvo, ki naj lajša- gorje vsake vrste. Tod- i'ogodek, ki je razburkal vso jegovo notranjost, je usmeri' njegove namene v to, da se je začel baviti z usodo vojnih ranjencev. Slučajno je zašel, ko je potoval po Italiji, dne 24. junija leta 1859. na krvavo bojišče pri Sol-Terinu, kjer je ležalo z nastopajočo nočjo več tisoč ranjencev brez okrepčila in brez vsake postrežbe sredi med mrliči. Mladi človekoljub se je takoj posvetil tem nesrečnežem. Imel je na sebi belo obleko, da so ga videli daleč okoli, in delal je neumorno/ napajal je žejne, postil j al nesrečnim in pomagal zdravnikom. Posrečilo se mu je pregovoriti tudi druge potnike, da so se udeleževali tega samaritan-skega dela. Z njihovo pomočjo je ustanovil v neki cerkvi bolnišnico za pet sto bolnikov. Kot «solferinski samaritan» živi Henri Dunant v zgodovini, kajti njegovo euanje delo je bilo začetek njegovega nadaljnjega udejstvovanja svetovnega učinka. Notranja sila ga je gnala, da se mora zavzeti za vojne ranjence, s katerimi se je ravnalo tako nevredno in okrutno, obrnil se je do francoskega poveljnika Mac Mahon-a in pozneje do Napoleona III., ki je dal na prigovarjanje Dunanto-vo izpustiti vse ujete avstrijske zdravnike in s tem napravil prvi korak za nevtralizacijo sanitetnega osobju. Ta dogodek je Dunant popisal v pretresljivi knjigi «Spomini na Solferino». V tej knjigi zahteva, «naj se postavi mednarodno načelo, ki naj se pravno posveti s posebno pogodbo». Ta knjiga je dala prvo pobudo za ustanovitev Rdečega križa. Tudi pruska kraljica Avgusta je prebrala to knjigo, opozorila nanjo svojega moža, kralja Viljema, ki se je krepko zavzel za udejstvitev te ideje. Dunant se je i nadalje trudil, da bi pridobil za svoje načrte tudi druge vladarje in države. Vkljub nezaupanju vojskovodij, ki so se bali poseganja v svoje območje, je pridobival ta apostol «človečnosti», kakor so že tedaj imenovali Dunanta, vedno več privržencev in pristašev. Saksonski kralj Ivan je izjavil: «Narod, ki se ne udeležuje tega človekoljubnega dela, zasluži, da ga javno evropsko mnenje izobči.» Tako je prišlo 1. 1864. do «že-nevske konvencije», ki se je je udeležilo šestnajst držav in pri kateri so se postavili ranjenci in saniteiiio osobje vojskujočih se držav pod varstvo in nedotakljivost Rdečega križa. Ta prva zmaga novega milejšega nazi-ranja se je izkazala prvič v vojni leta 1866. in kralj Viljem — ko je kmalu po tem povabil Dunanta na svoj dvor — je dejal z vsem ponosom svojemu gostu: «Vaše teorije sem jaz praktično izvedel .» Ta zamisel se je potne je razširila tudi na mornarico in je žela obilo uspehov v liemško-francoski vojni. Toda tudi v mirnem času je delal neprestano Dunant in izpopolnjeval svoje načrte. Posebno je deloval za mirovno gibanje. Svojim idejam in namenom je žrtvoval vse svoje premoženje in je slednjič popolnoma o-bubožal. Strašna doba bede in pomanjkanja je prišla nad tega sivolasega starčka, ki ga je končno sprejela občinska ubožnica. «V starosti {ri in sedemdesetih let sem napisal najobupnej-Išb stran svojih spominov,« je pripovedoval Dunant, «bilo je 4o tedaj, ko sem izgubil vse in ko so me še krivično obdolže-vali, da sem obogatel na račun drugih o^-eb. Kar sem tedaj moralno in materij elno pretrpel, se ne da popisati.» Iz Stuttgarv'a, kjer ga je bil ne- ki njegov prijatelj prijamo sprejel, je del poziv na javno vest, ki ni ostal brez uspeha. Ruska carica vdova je naklonila I>u-nantu Častno plačo m ko se je Nobelova nagrada prvič razdeljevala, so se spomnili pri tem sivega prvoboritelja za mirovno idejo. Nobelovo nagrado je 'dobil skupno s Fredericom Pasey-jem. Dunant se je nato umaknil v tiho samoto appenzellskega mesteca Heiden-a, kjer je pisal svoje spomine. Tu je umrl dne 30. oktobra leta 1910. kot eden največjih dobrotnikov človeštva. liafrt odobren na včerajšnji m senata 1161 prsti H glasnom Razprava o načrtu Govorniki za in proti RIM, 12. Kot snio že včeraj napovedali, je visoka zbornica na svoji današnji seji razpravljala o načrtu za reformo nacionalnega predstavništva. Po otvoritvenih formalnostih se takoj prične razprava o načrtu. Prvi posega v razpravo sen. Callaini, ki pojasnjuje pomen in dalekosežnost novega volilnega reda, primerjajoč ga s starim Albertinijevim zakonom iz leta 1848. Kot drugi govornik nastopi senator Cicotti, ki si postavlja vprašanje, ali ni nova reforma v nasprotju z ustavo in z načeli civilizacije. Po daljšem razglabljanju o tem vprašanju izjavi govornik, da on nikakor ne more soglašati z načrtom, ki ga je izdelala vlada glede novega nacionalnega predstavništva. Senator Tanari dokazuje, da nova reforma ni v nasprotju a ustavo, ampak ravno nasprotno. Zato priporoča zbornici, naj o-dobri predloženi načrt. Tudi senator Grispoldi hvali novi načrt, ki se mu zdi zelo posrečen. Za njim povzame besedo senator Rossini, kateri utemeljuje resolucijo, ki jo je predložilo nad 40 senatorjev proti predlagani reformi nacionalnega predstavništva. Govornik priznava, da nobena ustava ni večna. «Toda,» naglaša govornik, «če se ustava spremeni, treba napredovati in ne nazadovati.« Pojasnjuje, zakaj so on in njegovi tovariši nasprotni novi reformi, o kateri trdi, da postavlja italijanski narod pod pravo politično varu-štvo. Senator Ricci utemeljuje na kratko resolucijo, v kateri zahteva, da se razprava o reformi odloži, dokler ne bo definitivno in zakonito urejen veliki faši-stovski svet. Istotako je nasproten načrtu za reformo senator Albertini, ki pravi, da ima reforma za logično posledico popolno ukinitev parlamenta. Po obširnih pojasnilih poročevalca senatorja De Vito povzema med napeto pozornostjo zbornice besedo načelnik vlade on. Mussolini, ki pojasnjuje v daljšem govoru pomen in dalekosežnost nove reforme: Pojasnila načelnika vlade Izglasovanje prehoda k podrobni razpravi Reforma ne zasleduje namena, ustvariti nekakšno enolično zbornico, ampak je posledica dejanskega položaja, ki vlada v državi. Nova reforma temelji na sindikatih, ki so postali organi javnega prava, BaS v tem obstoja velika originalnost nove zbornice. Nato dokazuje načelnik vlade, da tudi stranke niso istiniti izraz ljudske volje in da je tudi splošna in enaka volilna pravica navadna konvencionalna fraza, ki nima nobenega pomena. Prehajajoč k ustavi, pravi načelnik vlade, da so samo verski zakoni večni, dočim so ostali zakoni in ustave spremenljivi. Pojasnjuje nato zgodovino postanka italijanske u-stave, ki je samo posnetek drugih tujih ustav. Že tedaj je Ca-vour izjavil, da ustava ni večna, ker jo bo mogoče pozneje potrebam in časom primerno spremeniti. «Maj* j© mogoče primerjati Italijo iz leta 1848. z današnjo Italijo? Takrat je bil Piemont edina nacionalna država, danes pa imamo pred seboj združeno Italijo, ki ima svoje meje na Brenneru in na Snežniku, in narod, ki se zaveda svoje bodočnosti. Kaj se je vse dogodilo tekom poslednjih osemdesetih let! Kako mogočen napredek je bil dosežen! Še bolj mogočen bo napredek v prihodnjih petdesetih letih, če bodo vsi državljani složni, če bo država še nadalje sodnik v vseh političnih in socialnih sporih, če bo vse v državi in nič izven drža- ve! Zakaj danes si ni mogoče predstavljati državljana, ki bi mogel živeti izven države, ako ni divjak, ki hoče živeti v samotni puščavi. «Spoštovani senatorji!« zaključuje on. Mussolini, «Po tej moji izjavi se nadejam, da bo-dete dali svoje soglasje k temu zakonskemu načrtu!« (Burna in dolgotrajna odobravanja). Po govoru predsednika vlade postavi predsednik senator Tit-toni na glasovanje resolucijo senatorjev Garofala in tovarišev, ki odobrava osnovne smernice reforme in predlaga prehod k podrobni razpravi- Vrši se poimensko glasovanje. Izid: Od 206 navzočnih senatorjev je glasovalo za resolucijo 161, proti pa 45. Odobritev Prihodnja seja senata mm bo vršila 29. t. m. Po podrobni razpravi se je vršilo tajno glasovanje za odobritev načrta o reformi nacionalnega predstavništva. Od 178 navzočnih in glasujočih je glasovalo za načrt 138 senatorjev, proti pa 49. Ob 19.40 je bila seja zaključena. Prihodnja sej ar senata se bo vršila 29. maja. Slditaijt publike zbornice. Dnevni red prve seje RIM, 12. Agencija «Stefani» sporoča: Poslanska zbornica je sklicana na javno sejo v ponde-ljek, dne 21. maja, ob 16. uri. Poleg žrebanja komisij se nahaja na dnevnem redu prve seje tudi razprava o raznih zakonskih načrtih. Konfederacija trgovcev sfcHcaia sestanek t Trst RIM, 12. Fašistovska konfederacija trgovcev je sklicala v Trst sestanek v svrho razprave o pristaniški politiki. Sestanek bi se moral vršiti 18. in 19. t. m. «A-genzia di Roma» naznanja pa, da je bil sestanek odgoden na prvo polovico junija in da bo čimprej določen njegov natančni dneini red in čas. Najemninsko opraianje Kr. ukaza o najemninah In o izgonih RIM, 12. Izjave, katere je podal v senatu pravosodni minister on. Rocco, so obrnile splošno pozornost javnosti na važno vprašanje najemnin. Zamotano vprašanje tvori predmet pazljivega proučevanja v pravosodnem ministrstvu in prihodnji ministrski svet ki se bo sestel 28. t. m., se bo brez dvoma bavil z njim ter odobril zadevne zakonske odredbe. Kakor znano, urejujeta vprašanje najemnin dva posebna ukaza: dočim je kr. ukaz-zakon z dne 16. junija 1927. uredil vprašanje najemnin, je bilo z drugim ukazom, urejeno vprašanje izgonov. Pri tem pa je treba vpoštevati, da ukaz o najemninah nima ni kakega roka zapadlosti, dočim zapade Tltftgi ki urejuje vprašanje izgonov, dne 30. junija t L Ix tega je sklepati, da bo vprašanje najemnin ostalo po vsej verjetnosti nespremenjeno, dočim bodo najbrž spremenjene uredbe o izgonih. fteleznlika nešteta RIM, 1'2. Danes ponoči sta trčila na progi Neapelj-Foggia, in sicer v bližini postaje Monte-calvo, en tovorni in en osebni vlak. Vodja tovornega vlaka je pri tem izgubil življenje in nekaj potnikov je bilo več ali manj lahko ranjenih. Precej huda pa je materialna škoda, zakaj obe lokomotivi in vefi vagonov obeh vlakov je močno poškodovanih. Nesrečo je pripisovati dejstvu, da so odpovedale zavora. Jngođooenska narodna ' sknptttaa Ham satnika dveh odsotnih ministrov BEOGRAD, 12. Današnja seja narodne skupščine ^je bila v glavnem posvečena nujnim predlogom opozicije. Po preči-tanju zapisnika sta bila objavljena dva ukaza, s katerima se imenujeta za namestnika ministra ver, za Časa njegove odsotnosti, minister pošte dr. Ku-jundžić, za namestnika finančnega ministra pa minister za trgovino dr. Spaho. Prometni minister general Mi-*?osavljević se je danes z avtomobilom odpeljal v Topolo, kjer ga je kralj sprejel v avdijenci. Priznr Kitajcev oa Družbo narodov radi Japonske intervencije ▼ Santungu ŽENEVA, 12. Glavnega tajnika Družbe narodov sira Drum-monda je vsekakor nemalo presenetila brzojavka, ki jo je bil včeraj dobil s Kitajskega. Nacionalistična vlada v Nankingii se je spomnila, da je Japonska včlanjena v Družbi narodov in je radi tega poslala v Ženevo dolgo brzojavko, v kateri zahteva, naj ženevska mednarodna organizacija nastopi proti Japonski, ker je odposlala v San-tung veliko število oboroženih Čet, ki so sovražno nastoptile proti tamošnjemu kitajskemu prebivalstvu. Brzojavka nankinške vlade o-pozarja med drugim na sledeče dogodke: «3. t. m, so japonske Čete v Tsinanu, glavnem mestu Santunga, začele streljati na kitajske vojake in civiliste, čeprav niso bile nikakor izzvane. Obstreljevale so nato nekatera mestna okrožja in s tem ubile ter ranile več ko tisoč oseb. Dogodek, ki je Še bolj vreden zgražanja, je ta-le: oddelek japonskih vojakov je vdrl v urade našega komisarijata. za zunanje zadeve v Tsinanu; vojaki so a-retirali komisarja, mu odrezali ušesa in nos ter ga nato ustrelili skupno s tremi drugimi u-radniki. 7. t. m. so japonske vojaške oblasti v Tsinanu poslale našemu poveljniku ultimatum, vsebujoč nepremišljene in nemogoče zahteve. Dali so mu dvanajst ur časa za odgovor; vendar pa so japonske čete, ne da bi počakale določenega roka, zopet začele s sovražnostmi v še hujši meri, in te sovražnosti se nadaljujejo še sedaj, ko odpošiljamo to brzojavko. Japonci pošiljajo še nadalje nove oddelke vojaštva in mornarice na Kitajsko.* Tan-Yen-Kai, ki je podpisal brzojavko, naglaša, da je Japonska kršila teritorialno integriteto Kitajske, ter zahteva, naj generalni tajnik nemudoma skliče svet Družbe narodov. Družba narodov naj pozove Japonsko, da takoj umakne svoje čete iz Šantunga. Brzojavka je seveda iznenadila sira Drummonda, vendar pa naglašajo v krogih Družbe narodov, da ženevska ustanova radi te brzojavke ne bo prišla v škripce. Nankinška vlada namreč ni kakšna priznana vlada in tudi ni članica Družbe narodov. Kitajsko zastopa v Ženevi delegat pekinške vlade. Kljub tem dejstvom pa je glavni tajnik sporočil besedilo brzojavke vsem vladam, ki so zastopane v svetu Družbe narodov. Htpriukitaia ifloSitr jamske vlade Vojaške operacije v šantunga ukinjene TOKIO, 12. Šef generalnega štaba japonske vojske je ukazal Binanu, poveljniku japonskega ekspedicijskega zbora na Kitajskem, naj ukine vse vojaške o-peracije, ker je treba, vsaj v sedanjem trenutku, smatrati položaj na ozemlju šantunške pokrajine kot zadovoljiv. LONDON 12. Nepričakovana odločitev japonske vlade, da se prekinejo vojaške operacije na Kitajskem, se v tukajšnjih političnih krogih Živahno komentira. Spričo bojevitosti, ki so jo Japonci pokazali v zadnjih dneh, je ta odločitev seveda zelo presenetila vsakega, ki je zasledoval poslednje dogodke. Vse kaže, da je morala japonska vlada odnehati spričo od- ločnega nastopa Združenih držav, ki so povsem nedvoumno dale razumeti Japoncem, da ne bodo dovolile okupacije Šantunga, pa naj bi se izvršila pod katerokoli pretvezo. Če bi bila vlada v Tokiju hotela še nadalje vztrajati pri svojem, bi bil postal spor z Ameriko neizbežen. Takšnega spora pa si Japonska vsaj za enkrat še ne more želeti. Otvoritev pariške razstave PARIZ, 12. Danes zjutraj je minister za javna dela otvoril pariško razstavo. Pri otvoritvi so bili navzočni številni zastopniki oblastev, katere sta sprejela predsednik trgovinske zbornice in predsednik upravnega sveta razstave. Letošnja pariška razstava je dosegla rekord nad vsemi prejšnjimi razstavami po svoji obsežnosti. Italijo zastopa 50 izla-gateljev, katerih izdelki se nahajajo v posebnem paviljonu. General Kondilis proti vladi BERLIN, 12.. Glasom vesti iz Aten je general Kondilis izdal proglas, v katerem poziva vlado, naj do 2. junija poda ostavko in naj razpiše nove volitve. Če vlada ne bo smatrala za umestno, da ugodi tej zahtevi, bo general začel proti njej z borbo izven parlamenta. V Atenah že govorijo, da je Kondilis priprav vil novo zaroto. Vlada je izjavila, da je ukrenila že vse potrebno, da se prepreči motenje javnega reda. Poset Mih Književnikov v Beogradu Beograd, 12. maja 1928. Poset slovenskih književnikov v Beogradu, ki ga je organiziral tukajšnji Pen-klub, ni le manifestacija slovenske kulture, marveč tudi neke vrste pobratimstvo slovenske in srbske književnosti. Beograjski listi so objavili povodom pose ta slovenskih književnikov toplo pisane članke in nekateri tudi slike zastopnikov slovenske književnosti, ki so prispeli v Beograd. Že sprejem na kolodvoru je bil nad vse prisrčen. Poleg zastopnikov srbskih literarnih krogov in novinarjev, se je zbrala na kolodvoru velika množica občinstva, ki je priredilo gostom prisrčne ovacije. Oton Zupančič, Frančišek Finžgar, dr. Novačan in A. Vodnik so prispeli že sinoči. Tekom včerajšnjega dne so si ogledal?, mesto in bližnjo okolico. Ob 19. uri se je vršil v veliki dvorani nove univerze recitacij ski večer, ki je nad vse pričakovanje lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna. Navzoč je bil tudi prosvetni minister Grol, ki je otvoril večer. V svojem govoru je naglašal, da so se po vojni pojavila razna stremljenja z nalogo, da izlečijo gorje, ki ga je povzročilo svetovno klanje. To plemenito stremljenje ima tudi Pen-klub. Srbskemu Pen-klubu gre priznanje za to, da je povabil zastopnike slovenskega Pen-kluba v Beograd. Svoj nagovor je minister zaključil z dobrodošlico gostom. Za njim je novinar Borko v lepih besedah predočil bistvo in pomen moderne slovenske književnosti, ki se začenja z Murnom, Cankarjem in kulminira v Otonu Župančiču. Naglašal je, da je slovenska književnost prepojena s socialnimi momenti slovenskega noroda ter da je vzklila iz njegovih borb in njegovega trpljenja. Recitacije je otvoril Aleksander Vodnik, ki je, toplo pozdravljen, prednašal več svojih pesmi iz zbirk «Žalostna roka» in «Vigilije». Sledil mu je Novačan, ki je recitiral svojo značilno in politično-tendenciozno povest «Samosilnik». Fran. Albreht je recitiral nekaj svojih pesmi iz «Mater dolorosa* in «Iz življe-nja». Finžgar je čital poglavje iz svojega romana «Pod svobodnim solncem». Višek večera je tvoril nastop Otona Župančiča, kateremu je občinstvo prirejalo velike ovacije. Recitiral je svojo najmočnejšo pesnitev «Dumo», kateri je dodal še «Oče naš». Vsem slovenskim književnikom so prisrčno častitali najvidnejši predstavniki beograjskih krogov. Zvečer se js v hotelu «Srpska kruna* vršil banket, katerega se je udeležil tudi prosvetni minister Grol. F. SANOKEC - ŽIBERNA Trst, VI« Cesar« Battlstl 20, t«L 3841 hi Hka vsakovrstno perilo, Cisti kemUnoIn barva obleke Gospodinje!! manufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu, Via Genov« štev. 21 (prej Campanlle) Marija Accerboni kjer se služijo slovenske odjemalke Že toliko let. Bogati dohodi perila, platna visokega 150, kotenine po 4*90. gobastih, damaskiranih brisač L 7 90, ham-burške volne L 3 50, nogavic in volne-nln po najnižjih cenah. (1086) Politične beležke Položaj na Romunskem Pretekel je že en teden, odkar se je vršil v sedmograškem mestu Alba Julia sedaj že znameniti shod romunske narodno-kmetske stranke. Shoda se je udeležilo nad 200.000 ljudi, po nekaterih poročilih Še več. Glavna voditelja romunske kmetske stranke sta Maniu in Mihalake. V začetku preteklega tedna je Časopisije cele Evrope objavljalo skrajno alarmantna poročila o pohodu romunskih kmetov na glavno mesto Bukarešt, da strmoglavijo s silo sedanjo liberalno vlado. Od tedaj pa so vse te vznemirljive vesti utihnile in objavljeno je bilo že u-radno poročilo, da vlada na Romunskem popoln mir. Kmetske množice, ki so se napravile na poliod proti Bukareštu, so se medpotoma same razšle. Da pa se je stvar iztekla gladko in brez prelivanja krvi, se je zahvaliti na eni strani dejstvu, da je vlada postopala zelo taktno in obzirno napram zboroval-cem, na drugi strani pa — in to največ — dejstvu, da je na zborovanju prevladala struja, ki je za nadaljevanje borbe v mejah zakona. K tem zmernejšim prvakom romunske kmetske stranke pripada tudi Maniu sam. Na ta način se je pohod, ki je imel postati nekaj podobnega kot fašistovski pohod na Rim v 1. 1922, razblinil med potjo sam ob sebi in kmetje so se mirno vrnili na svoje domove. Kljub temu pa se ne more reči, da je notranjepolitična kriza na Romunskem premagana. Potek zborovanja in posebno še skrajno srditi govori, ki so jih imeli voditelji romunskih kmetov, so pokazali, da je nasprotje med kmetsko in vladajočo liberalno stranko na Romunskem neizgladljivo in da torej ni izključeno, da dovede razv9j v bodočnosti do resnih izbruhov, Vsekakor so kmetje na nedeljskem zborovanju prisegli na svečan način, da ne bodo mirovali, dokler ne dosežejo svojega cilja. Vsebina te prisege je značilna za razpoloženje narodno-kmetske stranke. Prisegamo prj Bogu —■ so ponavljali tisoči in tisoči, medtem ko je duhovnik držal pred njimi sv. razpelo — da si bomo brez prenehanja prizadevali, da preženemo to vlado, ki je bila sestavljena s kr. dekretom, katerega so izmamili na podli način od kralja Ferdinanda na njegovi smrtni postelji, in ki jo regentstvo vzdržuje kot nekako šibo božjo tudi po smrti Jonela Bratianu.» Politične vaje ogrskih skavtov Ogrski skavti so imeli v Budimpešti veliko prireditev, na katero je prišlo iz cele Ogrske okoli 5000 skavtov. Vajam je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Svečanost se je priredila V čast prvega predstavnika vseh skavtov, Angleža Baden-Powel-la, ki je prisostvoval prireditvi s svojo ženo. Na koncu programa so napravili skavti demon« stracijo proti mirovnim pogodb bam na ta način, da je nekoliko tisoč skavtov predstavljalo sliko najprej današnje in potem prejšnje Ogrske. _____ Naročajte m širite „EDINOST" V Trstu, dne 13. maja 1928. DNEVNE VESTI Cvetlični dan za borbo proti Jetiki Tržaški prefekt kom. Bruno Forneciari je poslal vsem pode-g tatom pokrajine naslednjo o- krožnlco: Trdna volja Nj. E. načelnika Vlade je, da se priredi tudi letos po vseh občinah kraljevine cvetlični dan, ta plemenita ceremonija, ki se je polagoma razširila in je sedaj njen duh prežel zavest in običaje prebivalstva. Dan, ki ga je pokrajinski kon-sorcij za pobijanje jetike določil za javno nabiranje darov za borbo proti jetiki, je dan praznika ustave, t. j. 3. junija t. L Pričakujem, da se bosta vršili na ta dan prodaja simbolične cvetlice in propaganda proti jetiki z vsem poletom in v kar največjem obsegu, tako da bodo v tej človekoljubni in državljanski manifestaciji človeške in socialne vzajemnosti proti tej težki bolezni vsi edini ter da se razširi tudi na najmanjša bivališča. S pobiranjem darov pa naj bo združena tudi obsežna in prikladna zdravstvena manifestacija z namenom, da se prebivalstvu na nazrazličnejše načine razložita vzvišeni pomen in korist borbe proti jetikL Vaše gospostvo naj radi tega že sedaj napravi potrebne ukrepe za organizacijo «cvetličnega dneva». V ta namen bo primerno, da se radi manjših stroškov, poveri, kjer je mogoče, organizacija, propaganda in nabiranje darov prostovoljni požrtvovalnosti človekoljubnih oseb, ki nudijo čim boljše jamstvo glede izvršitve in uspeha. Vsekakor naj se Vaše gospostvo čim prej sporazume s pokrajinskim odborom za pobijanje jetike, kjer bo našlo vsestransko pomoč, ki je potrebna za čim popolnejši uspeh te dobrodelne manifestacije. Ustoličenje pođestnta sen. Pltacca Svečano ustoličenje novega tržaškega podeštata senatorja Jurija Pitacco se bo vršilo jutri ob 12. uri v dvorani prejšnjega mestnega sveta. Dražlia lovov ? tržaški pokrajini Tukajšnja kr. prefektura sporoča: Na podlagi zakonskih določb, ki urejujejo lov in so v tej pokrajina Še vedno v veljavi, se naznanja ob-činstu. da se lovišča nižje navedenih občin dajo v najem za dobo osmih iet, in sicer od 1. junija 1928. od 31. maja 1936, potom javne dražbe, ki se bo vršila pri tukajšnji kr. prefekturi na dneve, ki so določeni nižje za vsako posamezno občino. Dražba se bo vršila po sistemu, kot je določeno v čr. 73. kr. uka,za od 23. maja 1924, št. 827. Ti-sti, ki se jim lov prisodi, se bodo morali držati pri uživanju svojih pravic postavnih določb, ki so v veljavi glede lova. Za lov se lahko poganjajo osebe in lovska društva, če dokažejo, da, niso izključene od lovskega dovoljenja. Vsi oni, ki mislijo iti na dražbo, morajo pred njenim začetkom predložiti potrdilo, izdano od ekonoma prefekture, da so vložili jamščino v višini 20% dražbene cene. Po dražbi se ta jamščina vrne vsem razen tistim, ki vzamejo lov na dražbi. Na račun teh poslednjih gredo tudi stroški za dražbo in so obvezani, da plačajo blagajni one »občine kavcijo, ki je enaka letni najemnini za lov. Ako bi se občinsko lovišče povečalo ali skrčilo, se lovska najemnina. ki je bila določena na dražbi, zviša ali zniža v razmerju, s povečanjem aLi skrčenjem lovišča. 1. Milje: lovišče vse občinsko o-zemlje razen pridržanega lovišča Noghera, dražbena cena 4000 lir na leto; dražba bo 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri. 2) Nabrežina: obseg občinsko o-zamlje, dražbena cena 700 lir na leto, dražba bo 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 3) Mavhinje: obseg frakcije Mav-iunjo, Sesljan, Vižovlje in Cerovlje; dražbena cena 2500 lir na leto, dražba bo 29. maja 1928 - VI ob 10. vri; 4) ŠempolaJ: vso občinsko ozemlje, dražbena cena 2000 lir na leto, dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. vri; 5) Slivno: obsega frakciji Slivno ln PreČnik, dražbena cena 1000 lir na leto, dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri; ' 6) Staranzano: obsega občinsko ozemlje, dr. cena 1000 lir na leto, dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. i 7) S. Pier d'Isonzo: obsega frak-' djo Caaegliano, dr. cena 220 lir, 1 dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 8) Dutovlje: ozemlje Kopriva, dr. cena 2-600 lir na leto, dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri. 9) Zgonik: ozemlje frakcije Zgo-ink; dražb cena 2.100 lir letno« dražba 29. maja 1928 . VI. ob 10. uri; 10) —; ozemlje Samotorca; dražbena cena 3000 lir na leto, dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 11) —; ozemlje frakcije Salefc; dražbena cena 600 lir na leto, dražba 29. maja 1828 - VI. ob 10. uri; 12) —: ozemlje frakcije Gabro-vec, dražb, cena 600 lir letno, dražba 29. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 13) Divača - Škocijan: lov frakcije Vatovlje; dražb, cena 200 lir letno, dražba 20. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 14) —: lov frakcije Barka, dražb, cena 400 lir na leto, dražba 30. mlaja ob 10. Tiri; 15) —: lov frakcije Škofije, dr. cena 400 lir na leto, dražba 30. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 16) —: lov frakcije Podgrad, dr. cena 400 lir letno, dražba 30. maja 1928 - VI ob 10. uri; 17) Dutovlje: lov frakcije Popri-va, dražb, cena 2600 lir letno, dražba 30. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 18) Postojna: lov frakcije Postojna, dražb, cena 1000 lir na leto, dražba 30. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 19) —: lov frakcije Strmica, dr. cena 500 lir letno, dražba 30. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 2^ —: lov frakcije Zalog, dražb, cena 200 lir letno, v občinskega o-zemlja, dražb, cena 1200 lir, dražba 31. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 27) Senožeče: lov frakcije Dolenja vas, dražb, cena 1000 lir na leto, dražba 31. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 28) Vremski Britof: lov frakcije Vremski Britof, dražb, cena 400 lir na leto, dražba 31. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 29) —: lov frakcije Faanlje, dr. cena 1.100 lir na leto, dražba 31. maja 1928 - VI. ob 10. uri; 30) Hrenovica: lov občinskega o-zeinlja, dražb, cena 1000 lir letalo, dražba 31. maja 1928 - VI. ob 10. uri. V Trstu, 12. maja 1928. Prefekt: ForaaciarL, Mm odločite? računskega sodišča (Vdove ln sirote upokojencev Izpod bivše vlade dobijo mrtvaški kvartal.) Računski sodni dvor kraljevine je razpravljal dne 28. aprila t. 1. o prizivu, ki ga je vložila g.a Karme-la Bellardini-Segato, sirota po Jakobu, višjem oiicialu pod bivšo vlado, kateri je bil upokojen 29. aprila 1917. Priziv je bil vložen proti odločitvi prizivnega sodišča v Tridentu od 18. septembra 1924, 5t. 4306. 12. D 24., s katero se je odklonih mrtvaški kvartal po pokojnem možu, in to na podlagi mnenja* ki je izraženo v neki okrožnici finančnega ministrstva iz 1. 1923. Računski sodni dvor je prizivu ugodil v skladu s po voljnimi zaključki generalnega državo, pravidnika pri tem sodnem dvoru. Razsodba prizivnoga sodišča se je priznala za neutemeljeno in se je razveljavila. Ta odločitev ima važen pomen, ker se bodo mogli sklicevati nanjo vsi oni, ki se nahajajo v enakem položaju kot g.a Beilardini-Segato, ko ponovijo svojo prošnjo pri onem upravnem oblastvu, kjer jim je bila odbita Nova prošnja se mora napraviti na kolkovanem papirju za 2 Mri, če je naslovljena na oblastva v pokrajini, a za 3 lire, če gre na osrednja oblastva v Rimu. Podoben priziv je vložila tudi g.čna Nives Luches iz Trsta, sirota po višjem davčnem upravitelju izpod bivše vlade, ki je bil upokojen že v 1. 1910, in se je o «ijem razpravljalo pred računskim sodnim dvorom v petek. O uspehu tega priziva bodo prija deti tudi obveščeni. Radi tega naj prizadeti počakajo s prošnjami, dokler ne bo tudi ta odločitev objavljena v uradnem listu «cGazzetta Ufficiale». Otvoritev Sole za Đoimcne vete v Pragi Iz Prage nam pišejo: Te dni se je vršila v Pragf slovesna otvoritev dole za politične vede, katere so se udeležili poleg zastopnikov oblastev in drugih o-sebnosti tudi številni čehoslovaSki, nemški in ogrski novinarji. Naučni minister dr. Hodža je orisal v svojem otvoritvenem govoru temeljno nalogo Sole, ki obstoji v tem, da daje demokratično vzgojo na podlagi vzajemnosti in sodelovanja njim, ki no&ijo eno največjih političn. odgovornosti. namreč novinarjem. Ravnatelj šole dr. Dvorsk? je orisal njeno uredbo. Sola ima dva oddelka: splošnega in specialnega, kateri poslednji posvećen nredvsem novinaretvu. V Mo se sprejemajo vsi oni, ki so dovrfiili kako srednjo šolo ali so do vrt i ji 25. leto starosti. Nova fiola ima svojo knjjfauc in arhiv ter ix> izdajala tudi revijo. Pouk se je aačel z nizom predavanj znanega francoskega publicista Jules Sauorwein. POSTOJNSKA JAMA Tudi letos se bo vršila v Postojnski jami običajna veselica, in sicer na binkoštno nedeljo 27. t. m. Ta veselica je postala znana že skoro celemu svetu, ker se vrši letno že skozi eno stoletje. Povod tej slav-nosti je 'dalo odkritje Postojnske jame, ki se je zgodilo ravno na binkoštno nodeljo leta 1818. Na ta dan prihajajo v Postojno nepregledne množice ljudstva iz vseh krajev z vlaki, avtomobili, vozovi, kolesi itd., da si ogledajo to prekrasno podzemsko čudo, okrašeno z neštetimi stolpi, stolpiči, zavesami vseh velikosti in kapniki najrazličnejših oblik in barv. In ravno na dan veselice bo imel obiskovalec priliko občudovati to krasoto z vso prostostjo, ker bo jama v svoji popolni razsvetljavi odprta cel popoldan, tako da mu ne bo treba neprenehoma korakati «za vodnikom kakor se to dogaja ob navadnih obiskih. Oni obiskovalci, katerim bi bilo to doligo občudovanje preveč naporno, se bodo lahko odpočili v različnih podzemskih dvoranah, kjer bodo imeli priliko poslušati razne godbe in se krep-čati z vsemi dobrotami, ki jim jih bodo nu-dile podzemske restavracije. 'Da se omogoči in olajša ljudstvu prihod v Postojno, je prometno ministrstvo dovolilo 50% popusta na železnici z vseli postaj treih Be-nečij in posebni vlaki bodo vozili iz vseh večjih mest. ŽITNI TRG Druga polovica tedna je stala v znamenju padanja pšeničnih cen, ki je kakor vedno izviralo iz Amerike. Spričo tega je bilo na naših, tržiščih opažati živahno kupčijske delovanje, ki je veljak) nakupom efektivnega in potujočega blaga. Današnje cene efektivne pšenice so izravnane s cenami najbližjih terminov. Argetinskega blaga je na trg-u dovolj. Notira L 143-144 franko vagon Trst. Pričakovati je redni! i dohodov. Romunska koruza je začela pod vplivom Plate, ki je Že na potu, izgubljati tla pod -seboj. Zaenkrat je nazadovala samo za dve liri na stotu, toda od zadržanja k cm sum je v precej&nji meri odvisno gibanje cen. Foxam stane d-a-nes L 105 franko vagon Trst. P lat a kaže stalno in trdruo tendenco. Pri nas so terminske zahteve prekup-cev identične z onimi, ki so bile na tem mestu že večkrat objavljene. Krušna moka ne nudi nikakih novosti. Giblje se na bazi L 183-185 fr. mlin. Pri rižu se nagibi jejo cene v prilog kupcev. Položaj ovsa je spričo majhnih potreb mlačen. Notiranja so nominalna. Veletrgovina je pri resnih kupčijah pripravljena na popuste. Iz naiesa urada Ivan Cerkvenik - flor. Vreme: Stvar se nahaja v zaključnem Stadiju in v kratkem Vam bo dostavljen tozadevni sklep. M. vd. Tavčar • Gotjansko: Za Vas je izdelan pokojninski načrt. Smo pospešili rešitev. Marija v d. Kacin - Podjelovefer-do: Tudi za Vas je že izdelan pokojninski načrt. Smo pospešili rešitev. Fr. Novak - Idrija: Tržaška zakladna delegacija je poslala, radi pokrajinske kompetence, račun v Videm. Videm je medtem poslal najbrže zakladni delegaciji v Gorice, ker je medtem Goriška postala samostojna pokrajina. Stopite do našega idrijskega urada, da poizve v Gorici, najbolje potom našega gori škega pod uredništva. Ivan Paoilna . Ter novica: Vam je priznana provizorna vojna pokojnina z ministrskim odlokom št. 27130 od 17. 2. 1925 in tržaška zakladna delegacija je dobila nalog izplačevanja. Da Izposlujete definitivno pokojnino, morate priskrbeti sledeče listine: 1) mrtvaški list pokojnega vojaka; 2) družinsko polo; 3) poročne datume preostalih živečih otrok. Jos. Bogataj - Jasne: Akt se nar haj a še vedno v preiskovalnem Stadiju, ker manjkajo nekatere informacije lokalnih oblastev. Smo pospešili rešitev. Marija Prelec - Gor. Vreme: Izdan je bil odklonilni odlok, ker drugi soprog ni popolnoma nesposoben; -zdravniška komisija je julija 1927. leta ugotovila,, da se njegova bolezen ne da uvrstiti v prvo kategorijo. Potemtakem ne more biti Vaša proSnja povoljno rešena. SI. Pertot . NabnHna: Neverjetno se nam zdi, da je htflo pripisano na odklonialnem odloku, da ni mogoče rekuriranje. Najbolje bi nam pojasnili stvar, ako prinesete osebno ta zanimivi dekret. Franc Tratnik - 6ekovnfk: Vam je priznana vojna pokojnina prve kategorije z ministrskim: odlokom M. 64032 z dne 21. 1. 1028. Plačilni urad je izda) goriški zakladni delegaciji plačilni nalog te dne 9. 3. 1928. Bofstva, smrti im Rojeni: 7; mrtvi: 6; poroke: nobena. b tržaSkega življenja Avto pa je potfrL . Z avtomobilom, ki ga je vodil 83-letali Ivan Derin, stanujoč v Kopru, je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 4 in pol letni Aquilmo Stroppolo iz Domija pri Dolini; ime) je številne poškodbe po rasnih delih telesa, zlasti po glavi. Derin je povedal, da je podrl otroka s svojim avtomobilom, ko je okoli 13.30 vozil iz Sv. Socerba proti Kopru. Ko je namreč vozil skozi Domij, je mali Aqnilino, ki se je igral pred svojim stanovanjem, nenadoma stekel čez cesto in tako prišel pred avtomobil, ki ga je zadel od strani in podrl, čeprav je Derin, ki je sicer vozil zelo počasi, skoro na mrestu u-stavil. — Mali ponesrečenec je MI sprejet v kirurgrčni oddelek. Moral se bo zdraviti najmanj dva tedna. Denar« ki vodi v zapor V noči od 7. na 8. t. m. so se neznani zlikovci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v skladišče tvrdke Veronese v prosti hiki V. E. III. ter ukradli razen raznih drugih predmetov tudi znesek 4000 lir. — O stvari so bili naslednje jutro obveščeni policijski organi pristaniškega k omi sari jata. ki so po marljivem poizvedovanju osumili omenjene tatvine težaka Bruna B remiza, brez stalnega bivali- šča. Njihov sum ni MI neutemeljen, kajti pri B remi z u su našli precejšen znesek denarja, približno 1000 Ur, o katerem ni znal pojasniti, kako ga je pridobil. Ker ao proti njemu pričale tudi razne dru ge okolščine, je bil mož po zaslišanju odveden v zapor, čeprav je trdil in Še vedno vztraja pri tej trditvi, da ni izvršil na/ve^iene tatvine. Policijski organi nadaljujejo preiskavo, ker je zelo verjetno, da je imel Bremiz pomagače. Bazne nezgode Pri deki v skladišču tobaka tvrdke Hermann Spierer v prosti luki V. E. III se je včeraj popoldne ponesrečil 25-letni delavec Andrej V as sila, stanujoč v ulici Sanit& št. 4. Ko je hotel potegniti izpod stiskalnice bak> tobaka, se je spodrsnil in padel z balo vred. Pri tem je zadobil hude poškodbe po prsih, ozdravljive v približno 14 dneh. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici^ kamor se je zatekel v spremstvu nekega tovariša. — Ko je 79-Ietna Marina Ferrari, stanujoča pri Sv. M. Magdaleni zg. št. 2, šla sinoči okoli 19. ure mimo tamo&nje bolnišnice, jo je neki paglavec, ki se je lovil ondot z nekim sovrstnikom, tako močno -dregnil, da je starka padla in se pri tem hudo ranila na glavi. Na lice mesta je moral prihiteti zdravnik rešilne postaje, ki je podal revi prvo pomoč in jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico, kjer Bo jo sprejeli v kirurgi eni odelek. Vesti z Goriške mestne vesti Odredbe goriškega občinskega načelnika za trgovanje s sadjem in zelenjavo Goriški občinski načelnik je v dosego pravilne j šega trgovanja s sadjem in zelenjavo na goriškem trgu izdal sledeče nove odredbe: «Vsa zelenjava, sadje in ostali vrtni pridelki, ki se prinašajo v mesto, se morajo dostavljati naravnost na trg, ki je za to določen. Od 20. maja t. 1. pa do nadaljnjih odredb se trg za trgovanje na debelo odpre že ob 4. zjutraj za privažanje blaga. Prodajati in kupovati pa se ne sme pred 5. uro zjutraj. Vstop na trg pred določeno uro za kupčevanje je dovoljen samo dovoznikom blaga, ki so pravilno plačali potrebne takse za stojarino, ter onim izvoznikom, ki imajo v najemu skladišča na trgu. Vendar pa. ne smejo priti ti iz skladišč pred uro za kupčevanje. Listki, ki služijo kot ara za nakupljeno blago, morajo nositi Čitljivo ime kupca in njegov naslov; na njih mora biti naznačena množina nakupljenega bla^ ga ter cena, za katero se je kupec s prodajalcem pogodil. Strogo je prepovedano piodajalcem sprejemati take listke od več kupcev (za isto blago namreč) h kratu. Na trgu so tudi na razpolago tehtnice, za katerih uporabo bo treba plačevati primerno pristojbino, določeno po zadevnih tarifih z ozirom na težo iztehta-nega blaga. Kupci bodo lahko puščali 'možnost prodajalcem, da tehtajo blago na istih tehtnicah. Razprodajalci bodo smeli prinašati na trg le blago, ki je pripravno za trgovanje, zato ga ne bodo smeli hraniti v takih posodah, kjer bi lahko prevarili kupce za kakovost blaga. Pokvarjeno tržno blago ali še ne zrelo in nepripravno za konsum, bo zaplenjeno. Vsi trgovci (sadja in zelenjave) na debelo in na drobno, ki bodo prišli na trg v kupčijske svrhe, morajo biti opremljeni s pravilnim trgovskim dovoljenjem* s katerim se v vsakem slučaju lahko legitimirajo pri tržni komisiji, ki bo vodila zadevni register. Kdor bi skušal na katerikoli način ovirati kupčevanje in trgovanje, bil 9 svojim vedenjem nadležen razprodaj alcem in kupcem, ali pa bi se ne hotel pokoriti odredbam, danim od javnih občinskih organov, ter bi kazal morda napram njim premalo spoštovanja, bo moral takoj zapustiti trg. Nadzorstvo nad trgom je poverjeno tržni komisiji. Ob koncu priporoča goriški občinski načelnik vsem razpro-daj alcem, naj pripeljejo na trg svoje blago, če le morejo, preden se prične s trgovanjem. Drugo romanje na Sv. Goro za Drugo nedeljo, dne 20. t. m., se bo vršilo drugo romanje na Sv. Goro proti preklinjanju. U-deleže se ga samo modkL Romanje, ki ga oiR&nizira apostolska liga molitve, bo vodil sam pre-vzvišem goriški knezonadškoi B. Sedej z glavnim vikarjem mons. Sianom. Spored in red romanja je sledeči: Odhod ob 5.15 iz ulice IX. Agosto s korijero «B» proti Solkanu; ob 5.25 s Travnika, ob 5.30 s trga Catterini proti stebrom pod Sv. Goro. — Ob 5.30 odhod iz ulice IX. Agosto s korijero «A» proti Prevalju pod Sveto Goro (ob 5.40 s Travnika, ob 5.45 s trga Catterini — vedno z isto korijero). — Ob 6.30 se zberejo vsi romarji na Prevalju ter odidejo nato skupno proti Sv. Gori. Ob 8. je sv. maša v bral jo bo prevzvišeni goriški nadškof. Sledila bosta kratka pridiga in skupno sveto obhajilo. Ob 10.30 druga sv. maša. — Posvetitev zlate knjige lige proti preklinjanju — govor — blagoslov z Najsvetejšim. Odhod ob Čast posvečene Matere Božje; 12.30 s korijero iz Prevalja. Komarji naj pač gledajo nato, da se bodo ob 6.30 sestali v Prevalju. Zbor donskih kezakov gostuje jutri v gledališču «Verdi» Jutri, v pondeljek, in pojutrišnjem, v torek, gostuje v tukajšnj. mestnem gledališču «Verdi» zbor donskih kozakov, ki prične z Gorico svojo turnejo po Italiji. Kozaki dospejo jutri iz Ljubljane, kjer so zadnje čas© nastopali in dosegli velik usipeh. Petintrideset sijajnih grl je, katera nudijo ped vodstvom spretnega Nikolaja Kostrjukova s svojim ubranim petjem izreden u-metniški užitek. Odlikujejo se posebno prvi tenor B. Levitckr, drugf tenor V. Krut o v, bariton T. Sotc-kov, in bas N. Vasilevski. Zbor donskih kozakov uživa svetoven sloves. Napravil je turnejo že po celi Evropi in lani odnesel prvo mesto pri tekmovanju zborov na Dunaju. Posebno se odlikujejo solisti, izvrstni so lirični tenorji kot tudi basi. Povsod, k,oder so gostovali, je občinstvo napolnjevalo dvorane do zadnjega ktička. Koncerti so se morali proti programu ponavljati. Laskavo se je izrazila o njih kritika in jim pripisovala veliko umetniško kvaliteto. Na programu i-majo povečini donske kozaške narodne pesmi in kozaške pl-ese. Naši čitaitolji se gotovo spominjajo lanskega poseta kubanskih kozakov in užitka, ki so ga imeli od njihovih predstav. Prepričani naj bodo, da bo petje .donskiii kozakov jutri še lepše. — Zato ljubitelji petja gotovo ne bodo zamudili tako redke prilike in J>odo posetili gledališče «Verdi»>, da spoznajo pevsko umetnost onega naroda, ki je dal svetu velikane kot so Tol-toj, Dostojevski in Puškin. — Predstava se prične ob S zvečer, in sicer Jutri 14. In pojntrSnjem 15. t m. Goričanf tu drugi, poskušajte st kopiti vstopnice že danes in Jutri tekom dneve, ker bo zve čer gotovo velik naval. Dobe se pri glednHččnl blagajni, ki Je odprte tudi čez dan. Nor prefekturnl komisar v KoJ-skem V torek, dne 8. t. m., je izročil dosedanji prefekt urni kocatear v Kojskesn dr. Alfred De Fuortes občinsko upravo novotm eno van e-nm prefek turo emu komisarju dr. Gilbertu Mazzaut!-ju. floefrui* faUstovskega vodstva v Gorftei Tukajšnji novtoaraki urad sporoča., da se je vrfil pretaktt četrtek; popoldne sestanek tukajfinjega far filstoibkega zveznega direktorija pod predsedstvom pokrajinskega pomičnega tajnika lodL F. Cacce-eeja. Na sestanku ee je predvsem skušalo reftiti vprašanje spremi«- j njanja tujih fcnen v Italijan, obtt- > ko y Gorici tn goriSki pokrajini. ' Ugotovilo pa da se je, da se v Gorici in na GoriSkem žzpramhij&nje Imen v Italijansko obliko ne vrši z zaieljenim uspehom v veHki meri radi malomarnosti prizadetih, predvsem pa, ker jih veliko njih ne mara žrtvovati svoje starodavne družinske tradicije. Da se pa radi tega ne bo zdelo, da je Goriška v političnem oziru manj občutljiva kot ostale njene sestre ob meji, 93 je sklenilo, da se pospeši proces izpreminjanja imen v italijansko obliko v goriški pokrajini potom oblastev M predvsem pa potom fašistov, rn sicer v prvi vrsti potom fašistov, ki imajo to čast, da so jim podeljene javne službe«. Tem je dal direktorij nalogo, naj za stvar odločno propagirajo ter naj zlasti «s svojim ogledom to store, da Lo goriška pokrajina dala nov svetel dokaz svojega italijanskega mišljenja in svoje italijanske duše.» Direktorij je prešel na vprašanja podeštatov, zlasti onih, ki vršijo svojo službo v pokrajinah z drugo-rodnim prebivalstvom. Ti podeštati morajo biti po mnenju direktorija, ko so poklicani, izrševati delikatno in važno funkcijo, politično in moralno, vredni službe, ki jim je poverjena. Posebno naj stanujejo stalno na svojih službeni! mestih, od koder lahko osebno skrbe in vodijo občinske posle ter delajo tako v korist občine, kateri stoje na čelu. Znano pa je, da >o do sedaj razni občinski načelniki prebivali izven svojih občin in prepuščal i s vo j e pos le zgo I j obč i, > i < k im tajnikom, radi česar se je občin-ko poslovanje vršilo v nepravilnem redu in z veliko počasnostjo. Ako bo zgoraj navedeni sklep direktorija -našel praktično udejstvitev — in o tem smo gotovi — bodo gotovo občin ar j i zadovoljni. Od tega vprašanja je prešel din rektorij na vprašanje vpostavitve spomenika padlim v vojni v »Spominskem parku» (Parco z voznega listka. Širok je prihajal iz Avstrije in je imel pri sebi prela/.nico, izdano od kon/.ulata na Dunaju. V Vidmu, kjer bi moral čakati železniškega preglednika, pa se mu je posrečilo izmuzniti so in jo popihati v Gorico, ne da bi plača-l vozni listek. Pozneje so ga v Gorici za gradom policisti prav na dramatičen način prijeli, ko je ravno mislil bežati i* hiše neke svoje sorodnice. PriSli so ga i ai iij 65, ki je povsem poštena in dostojna oseta. Zahvaljujem se g. Uršiču, da je odstopil od ka/ensii-e ovadbe. Bilje, 11. maja 1928. (482) Alojzij Furlani. •) Za članke pod tem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. HIŠNA, zmožna vseh hiSnih del m vešča v kuhanju, se sprejme takoj. Naslov pri tržaškem upravniitvu. _528 POZOR! Botre in botri! Lepa birmanska darila po znižanih cenah dobite pri zlatarju - urarju Francu Kebru, Idrija. 523 MODERNA zlatarna. Gorica, Cotro Verdi 13. Darila za poroke, birmo, krste. Srebrne krone po najvišji ceni. Hitro, točna popravila. _530 NATAKARICI, pridna, se sprejme za boljšo restavracijo na deželi. Naslov pri tržaškem upravniitvu. 531 MLAD posestnik v tržaiki okolici, feli znanja v svrho ženitve s pridno pošteno gospodično, vefčo gospodinjstva. Le re»-ne ponudbe pod »Gospodinja« na uprav-ništvo. _ 533 STROJ »Universum No. 1 Hecht - Stier-5chneider», za phanje ječmena, malo rabljen, se proda po ugodni ceni. Molino a cilindri, Redipnglia, pofta Sagrado. 534 POPOLNO opravo trgovine jestvin tudi posamezne dele) prodam. Pojasnila v Via Fabio Se vero 65, trgovina. _536 2 AVTOMOBILSKI kolesi «ta se Izgubili med potjo iz Trsta v Lipico. Ker afta spe-cijelna mere, nimata za druge nikake ▼rednosti. Najditelj j« naproien, da te »glasi proti dobri nagradi pri šoferju Mariju Krasna, Via S. Anastasio it 4. 53o MESARSKI pomočnik, dobro isvežban, se sprejme na deželo. Naslov pri tržaškem upravniitvu. 532 BABICA, diplomirana, sprejema noaeče. Hladisch, Madonnina 10, H. 538 KOZA, bela, s 4 litri mleka, goei, ki nosijo jajca, se prodajo radi selitve. Androna Fortunata 2, Greta._ 53<9 AVTOMOBIL «Spa 23.000», z električno napeljavo, se ugodno proda. Corso Vitt. Em. III št. 31, prodaja časopisov. 540 POROČNA soba, iz parjenega bukovega leea L 1400, jesenova 1600. aiahagoaiftfva 1700, druga v izložbi 1*00. Tfirk, Ceaare Battkti 12. Pazite aa itevMko. 444 KROGLE, iz amerikanskega leea, prodaja strugar Cebu, via Timeus 7. 541 ZEMLJIŠČE ▼ Barkovtjah. obsežno, pripravno za obdelovanje ali zidanje, se preda. Naslov pri upravniitvu. 542 VHL LJUBLJANSKI VELESEJEM. Ob-iftčite ga od 2. do II. junija 1928. Sejmeke legitimacije tir 11, ki dajo obenem pravico do ielezniikih popustov ter jugoslovanskega konzularnega vizuma (lir 10) na potne liste, se dobijo pri sejmskem komisarju: Pvblicita Cehov in, XX Settem-bre 66 - Tel. 33-17._537 ODLIKOVANA tovarna glasovirjev Mi-niussi - Kidrič sprejema vsakovrstne poprave glasovirjev in harmonijev. S. Fran-cesco d'Assisi 22. 460 MLADENIČ 19 let star, izučen krojaške obrti, išče službe. Nastop takoj. J. D., SV. Peter na Krasu 41._502 DEČEK, 15 let star, z dobrim ljudsko-iolskim spričevalom, želi vetopiti kot u-Čenec v večjo trgovino z mešanim blagom. 2gur Ivan, Lozice 53, St. Vid pri Vipavi * 520 ZASTOPNIKI za prodajo manufakturne, ga blaga na obroke, se iičejo za občine ▼ tržaški pokrajini. Ponudbe pod »Zastopnik* na tržaško upravništvo, 523 TRGOVSKA hiša, s prostornimi skladišči, kletmi, javna tehtnica, veliko dvorišče in vrt, se proda radi selitve pod ugodnimi pogoji. Pavel Kuno tek, Štur je, p. Ajdovščina. 524 30 ZAPIRAL oken z okvirom in vetrni, cami ter več drugih s šipami proda tvrd-lca Picciola - Benedettich, Via Ciami-cian 6. 526 HISA dvonadstropna, 9 prostorov, z majhnim dvoriščem in vrtom s trtami, na Krasu ob cesti, se proda. Naslov pri tržaškem upravniitvu. 527 ZALOGA papirja- Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Poloaio 5, Trst._252 STENICE. Popolno in zajamčeno uničenje na stanovanjih. Kuhinjski ščurki, mo. Iji, podgane, mravlje itd. Razkuževalni zavod, Via Rossetti 2._467 BABICA diplomirana, sprejema dnevno noseče. Govori slovensko. Bodulich Ana, Via Madonna del Mare 19, II._505 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 322 BABICA Emerschitz - Sbaizero, diplomirana, sprejema noseče, moderna oprema, zdravniška pomoč, dnevna hranari-na L 25. Via Farneto 10 (Ginnastica, podaljšana), lastna vila, telefon 20-64. 3C8 ZLATARNA IN URARNA JAKOB BEVC Trst, Campo S. Glacomo 5 Darovi za birmo. PoDPflullourinzlatm predmetov. Cene zmerne. (481) Cone zmerne. Hiša, več gospodarskih poslopij, pripravno za trgovino, obrt, letovišče, vrti, njive, travniki, gozdovi, hrast, jelka, bukev. Parna žaga. Vse v neposredni bližini važne žel postaje. Krasna lega. Pojasnila: Odv. dr. L. Vadnjal, Postojna (Trst). 483 TOVARNIŠKE CiME! J POTREBŠČINE od L 2-50 a laprej • ■ 11-90 • i * 3-90 m • • 3-90 m • . 350 m 6 B 1*75 n m » 3'50 k • . 4-90 h • i 2-90 • 5*90 Kovale, mehanike m mizarje liani" ppj PEILER, KAHAN & C d. a o. z. Trat. VI« S. Klcol6 »t. ia Lastaa skladližav prosti latici - TOVARNA RBMSCHSID • ttENtUA Ako hočete prihraniti, nakupite vse potrebščine v trgovini AirEconomla Famisiiore TRST, Piazza Ponterosso 5 MUSSOLA, bombažasta, fantazija..... MUSSOLA volnena v vseh barvah . . . , GOBASTO BLAGO, škotsko ...» i PERKAL, 100 cm . . OXFORD debel . . . ZEFIR...... . najfinejši za srajce Popelin , . BORGO, debel L vrsta PLATNO, svileno I. vrsta COWER-COATS 150 cm, jako trpežen, se likvidira po . 19*50 BOMBA ŽEVINA, navadnaod od 2 20 „ MADAPOLAM . . . . „ 1 90 . PLATNO za rjnhe .... 4 90 » laneno, 80 cm , • 3*50 » SATIN, Crn, dvojna visokost » . 390 Velika lzbera letnih maj od L 3*50 MoSko In Žensko perilo, obleke in predpasniki lastnega izdelka, nogavice, robci, brisače, prti, prtiči itd. - Prvovrstno blago = novi dohodi Al Gran Risparmio LEVI - Trst, via S. Lazzaro 9 Bombaževina......L 1.90 m Bombaževina, visoka 90 cm . t 2.40 . Platno Madonna ..... i 2.80 . Platno Madonna, debelo, . . . 3»— , Platno Douglas, težko, .... 3.50 . Platno Douglas, visoko 150 cm . 6.20 . Pelle uovo.....od L 2.80 naprej Robčki z ajourjem ... L —.50 komad Kuhinjske cunje, velike . „ 1.50 „ Kuhinjske cunje, platnene. . L 3.50 m Musola volnena, v vseh barvah L 11.— m „Borgo" za hlače . . od L 6.— naprej Popeline za srajce . . . 4.80 Ostanki madapolana, črtanega SVa m L 10.— Velika izbera prtov, prtlčev, brisač, gobastih in iz sukanca, in nogavic vseh vrst za otroke, ženske in moške. KURJA OČESA FARMAOA SPO NZ A, Trst, ViaTor S.Piero lo Pazite na ponaredbe. — Dobiva se v vseh lekarnah po znižani ceni L 3.—. ZobozdrounlSkl unbulatorD Trst, Vi« Stttefontan« s od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznikih od 10-12. Deželanl dobijo popust za potne stroške. Ljudske cene. 1» Ljudske cene* 182 Olajšano plačevanje. izdelal is dčšiiiii oblek fllle Grandi Fabbriche Trst Cono tort&M St. 10 TELEFON 31-21 razpolagajo s popolno izbero izgotovljenih oblek površnikov dežnih plaščev Trenk-Coats posameznih jop hlač gilets fantazija itd. za moške in dečke. Zaloga suortniti Id moinarsklii m za šolarje po najnižjih cenah. MiOGilso iii Inozemsko sukus črno in v modernih risbah, za obleke po meri, površniki itd. itd. 369 Delo je solidno in zajamčeno ♦ Zdravilišče Rogaška Slatina Itivede Id nnlmodernejle nrejeno zdravilišče v kraljevini SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci: „TEMPEL" „STYR1A" „ DONAT" Zdravljenje vseh bolezni, Želodca in čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Sezona: 1. maja do 30. septembra Glavna sezona: 15. junija do 31. avgusta Cene zmerne. * Izven glavne sezone znatni popusti. - Svira vojaška godba. Radio. - Največji komfori. • Prometne zveze zelo ugodne. - Na železnici izredni popusti. — Razpošiljanje mineralne vode. — Zahtevajle prospekte! RAVNATELJSTVO ZDRAVILIŠKA. ♦ o ♦ ♦ ♦ j ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ _•> P O D L S T E K y. J. KRIŽANOVSKA: (78) Roman v štirih delih Iz ruščine prevedel L V. t ;— Jaz nisem dal nikomur najmanjšega tipanja računati name; kdor pa bi se me drznil s kakšno dvoumnostjo žaliti zaradi moje izbire, aH bi ne izkazal moji Ženi dolžnega spoštovanju in uvaže van j a, mi bo dajal račun z orožjem v ro-fcah. So stvari, v katerih ne poznam šale, — je resno odgovoril grof. — Ne jezi se, Berenklau. Nihče! ae ne bo drznil kaj takega, toda saji veš, da pori nas ne piarajo Rusov. — Vem in to se mi zdi krivično in slabo. Tam v Rusiji nafii bogatijo, si pridobivajo časti in oblast, tukaj pa se nihče Izmed nas ne upa niti oženiti z Rusinjo iz strahu, da bi mu njegovi ne izkljuvali očL V tem oziru so Rusi pravičnejši in volikodušnejši od nas; mnogi med njimi so oženjeni z Nemkami, celo iz odličnih krogov, s hčerkami tvorničarjev, lekamičarjev in preprostih. rokodelcev; njih žene imajo vstop v boljšo družbo, kjer jih nihče sovražno ne gleda. Pri nas pa cvetejo glupi predsodbi in besna nestrpnost. Ali bo kaj čudnega, če nam v Rusiji nekoč vrnejo milo za drago in nas zasovražijo. Po tem neprijetnem pogovoru je Berenklau sklenil, da gre takoj javit svojo ženitev, zato se je naslednjega dne prijavil polkovnemu poveljniku. Polkovnik ga je molče poslušal, toda pri nevestinem imenu je njegovo bradato obličje tara-žalo začudenje. — Vaši Želji, Istopdtl tvi zakon, kaj ugovarjati, — je rekel po trenotnemi molčanju, — dovoljenje dobite; toda ne morem odobriti vaše izbire, ker ste si izbrali inozemko za nevesto... — Čemu ne? Saj se celo v cesarskih rodbinah ne branijo ženitve z inozemkami. — Res Je, toda tami odločajo razlogi političnega značaja, ki se nas navadnih smrtnikov ne tičejo. Toda če bi naše plemstvo začelo uvajati v nemške družine inozemski element hi M otroci dobivali matere, ki so zrastle v drugih razmerah, z drugačno nravnostjo In v druga veri, bi to do-vedlo do skrajno slabih posledic. — Vaše besede, gospod polkovnik, me presenečajo, ker vem, da so se mnogi naših plemičev poročili s Angležinjami, Italijankami In Amerfr-ksnkamk d — Res je, dasi tudi take zakone ne odobravamo. Toda koncem koncev so vse te AngiiČanke in Američanke vendar germanskega plemena, a Rušit To je poseben narod, ki se tako razlikuje od nas, da se nihče izmed njih ne more tu % nami zliti. Da se naši naseljenci v Rusiji ženijo z Rusinjami in dajejo svoje hčerke Rusom, je že ra- zumljivo, glavno pa je dejstvo, da je to koristno nemški stvari, posebno ker so ti Nemci po večini Iz nižjih slojev. Z druge strani pa njihove zveze £ ruskim plemstvom krepe naš tamošnji vpliv. No, razen v takih okoliščinah smatram, da so mešani zakoni neumestni. Berenklau je močno zardel. — Oprostite, gospod polkovnik, toda jaz smatram za svojo dolžnost izjaviti, da pri svoji ženr-tvi ne zasledujem nikakih političnih smotrov. Ženim se z deklico, ki mi ugaja in pripada mojemu družabnemu sloju. Moja nevesta je iz starega plemiškega rodu, katerega člani so bili od nekdaj v visokih državnih službah: v vojski in diplomaciji; moja nevesta ima izvrstno izobrazbo in je precej premožna. Ima torej vse lastnosti, ki jih mora imeti žena pruskega častnika; zame je popolnoma vseeno, kakšne narodnosti je in katero vero pripoznava. Sicer pa če bi predstojni-štvo ne hotelo odobriti moje ženitve, ali bi se mojim tovarišem zdela neprimerna, sem; pripravljen podati ostavk o. Polkovnik ga je naglo ustavil. — Moj Bog, kako nagli ste, Berenklau! Ntti od daleč »i ne smete kaj takega misliti; nadejam es, da bo bodoča grofica izjema in postane sčasoma prava Nemka! Jaz sam sem smatral le za svojo dolžnost, opozoriti vas, da ste premalo previdno ravnali kot nemški grof. Ker pa je polkovnik očividno hotel zabrisati neprijeten vtis, ki ga je napravil na Berenklava, ga je povedel k svoji ženi, ki mu je tudi častitala. Zvečer so mu častitali tovariši v kazinu ter pili na zdravje grofa in bodoče grofice. Po teh formalnostih je vse šlo svojo staro pot dalje, le polkovne dame niso nehale razpravljati o «Čudni» ženitvi, ki je vse presenetila; Mi-ličina oseba pa je tvorila neizčrpno snov za klepetanje na mnogih «Kaffekranzchen». Končno je prišel nestrpno pričakovani treno-tek odhoda v Petrograd. Grof je prejel dvotedenski dopust in že vnaprej se je opajal z mislimi, kako se bo vračal v družbi z očarujočo trmoglavko, ki jo bo moral prevzgoj iti. Na dan odhoda je zadnjikrat obšel vso hišo. Vse in povsod je bilo prenovljeno in pospravljeno za sprejem lepe grajske gospe; posebno lepe so bile: soba v rokoko, višnjevi budu ar, bela in pozlačena sprejemnica iai spalnica, prevlečena s kitajsko svilo, s posteljo pod baldahinom, s čip* kami in toaletno mizo «Pompadur». — Iz Petrograda vam sporočim dan in uro prihoda, — je rekel zadovoljni grof gospe Lin-derjevi pri slovesu. Prispemo zvečer, zato pripravite večerjo; tudi ne zabite zakuriti sob, zlasti grofičinih, v vazah in cvetličnikih naj bodo cvetlice in povsod mora biti razsvetljeno. Oskrbnik pa je prejel ukaz, poslati na postajo kočijo in poskrbeti, da bo vse grajsko osobje- vj parjkdnth livrejah pripravljeno za gjrofćčin sprejem. IV. i£ĐUIOST> V Trstu, dne 13. maja 1928. Kot prvi trošek moramo računati obresti od vrednosti (kupile cene) krave. Nič ne de, Ce se naii ni bilo treba izposoditi ali fte smo kravo prirediii doma. Če bi se no bili pečali z odgojo, ki nas je ludi stala (krma delo itd.), bi bili to krmo prodali, o-airoma bi bili delali kaj drugega; ali če bi ne bili kupili krave, naložili bi bili vsoto v hranilnico in ta bi nam plačevala obresti. Drugi trošek: žival je po gotovih letih (po štirih, ali petih letih starosti) vsako leto manj vredna. Če računamo povprečno starostno dobo 10 let, odpade na vsako leto ena desetina zmanjšane vrednosti; to je za 10 od sto od njene vrednosti. To nižanje vrednosti ali obrabo i-menujemo amortizacijo. Preidimo k troškom za krmo. Izračunati je, koliko vrednost v denarju predstavlja krma, ki jo živinče porabi. Postranska reč, če je naša ali kupljena. Enako je računati vrednost stelje, tro-Ške za hlev — saj ga imamo radi živine — za svečavo, zdravila, orodje, davek, junčevino in dr. Vse to nas obtežuje. Na- sprotno pa so mleko, tele in gnoj nam v dobro ali nadi dohodki. Sestavimo račun: Troški: 1. Obresti od kupne cene na pr. 1600 lir k k% 2. Obraba krave (amortizacija) 3. Krma: 50 stoto v sena & lir 25.— 4. Stelja: 10 stotov po lir 5.— 5. Oskrbovanje 6. Troški za hlev 7. Svečava, sol, zdravila i. dr. 9. Davek 10. Junčevina Skupaj . . . Dohodki: 1. Mleko: 2500 1 a lir 1.— 2500 2. Tele 350 3. Gnoj: 16 voz a lir 15.— 240 Skupaj . . . 3090 Cisti dohodek znaša lir 1200. Tako bi izgledalo v po vol j nem slučaju. A drugače je, če ima krava le 1500 1 in še manj mleka, kakor je večinoma v naših krajih. Prihodnjič se ustavimo pri tem računu. J. F. Lir 00 150 1250 50 250 50 30 30 20 1890 Lir Razne zanimivosti Pogreznjeno mesto Po Franku Mala vasica Walton on the Naze na angleški vzhodni obali, deset kilometrov severno od Harvvicha, je doživela pred krat-kim velik dogodek. Mnogi listi — in tudi «Edinost» med njimi — so o njem poročali. Ko so se neko jutro vaščani zbudili, se je bilo morje odmaknilo in tam zunaj se je vzdigavala mogočno in mračno predavna cerkev. KGhost church, cerkev duhov, je zopet vstala», tako je šlo med vaščani od ust do ust. To cerkev duhov, kakor jo imenujejo ribiči in vaščani, je bilo 1. 1798. ipogoltnilo morje. Od. tedaj se je 'le redkokdaj, pri najnižji oseki, V'&a ali deloma prikazala iz norja. Zadnjič pred petdesetimi luti. Njen pojav pomenja po tt.nenju tamošnjih prebivalcev u i srečo. Usoda mesta Vinete ni nobe-ta bajka. Stokrat se je že dogo-i lila. Redkeje mogoče ob obali tnedzemnih evropskih voda, na Vzhodnem morju in ob Sredozemskem morju, kjer so plime in viharji vse nekam bolj nežni, tem pogosteje se pa to dogaja oJ> angleški obali, proti kateri se divje in neukročeno zaganja s svojimi ogromnimi valovi ocean. Okoli Anglije leže* na morskem dnu številna mrtva mesta in vasi, kakor mrli-Ski kamni nekdanjega življenja. In lahkoverno ljudstvo ribičev i mornarjev si je spletlo o vsakem takem mestu vse polno čudežnih, pravljic. Na norforški obali, ne daleč od mesteca Cromer-ja. se je razprostirala nekoč luka Shipden-Sfka. Shipden je bilo obmorsko mesto z živahno trgovino in velikim pomorskim prometom, dokler ga ni v začetku petnajstega stoletja pogoltnilo morje s cerkvijo, gradom in skladišči vred. Grad je stal še dolgo časa pokonci in pred sedemdesetimi leti se je Belfried zadnjič prikazal iz morja, da se je zopet razgledal po deželi, kateri je nekoč vladal. Cerkev duhov v vasici VValton on the Naze in shipdenski Belfried sta zadnji dve fati morga-ni pogreznjenega sveta, ki ga od časa do časa odkriva morje začudenim nabrežnim prebivalcem. Vsi drugi pogreznjeni kraji ostanejo pa — vsaj tako se zdi — za vedno pokopani v morskih valovih. Yorkshirski obali so v zadnjem tisočletju valovi odtrgali nič manj kakor trideset vasic. Na dnu obalnih voda pri Lancashire-ju leži staro mestece Ravens Meols, ki je bilo zabeleženo že v Domesdaybooku, 7 onem velikem državnem katastru Viljema Zavojevalca. Nad mestnim zvonikom krožijo danes ladje. Na južni obali Anglije blizu Portsmoutha pri rtu Belsey Bill-u kažejo ribiči Še danes pogreznjen Pompej. Ko je gaorje mirno in čisto, se obrisu-Jejo iz globine očrti gotske katedrale in zobčasti nadzidki škofovske palače. In skozi dre-3Taane vršiče, pod katerimi so se nekoč sprehajali meščani, Švigajo sedaj velike ribe. Trideset kilometrov severno 00 Harwicha leži na obali Afcromna vasica Dunwich, ki je csaslednica starega ponosnega mesta, v katerem sta bivala za £&sa Saksov celo kralj ln Škof. -činek nekaterih strupov je izpre-menftev ali pokvarjenje krvi, v katero pridejo. Drugi strupi zopet u-činkujejo na živčni sistem. Mi pa vemo tudii, da je mogoče imuniteto doseči z raznimi serumi in pa s stopnjevanimi količinami strupa v obča Perzijski kralj Mitri dat je vedel, da se nahaja v neprestani nevarnosti, da ga njegovi bližnji sovražniki zastrupijo. Radi tega je na skrivaj jemal nekatere strupe, v začetku v majhnih,, pozneje vedno večjih količinah, dokler ni postal do neke mere pred njimi varen. Ko se je njegov lastni sin uprl proti njemu in ga oblegal, je hotel Mitridat izvršiti samomor s strupom, pa s.e ni mogel baš radi tega;, ker mu je bil priučen. Končno je naprosil keltskega vojaka, da ga je usmrtil