385 Ozir po svetu. Afganistan. ,,Novicei! so v zadnjem svojem listu poročale, da se je boj Afganistanov začel z Angleži, in ker je mogoče, da Angleži tukaj trčijo na Ruse, zdi se nam potrebno, da kaj več tudi našim bralcem povemo o tej državi. Ker pa ne bilo bi lahko, kaj boljega povedati, kakor je povedal vrli „Slov. Gospodar", naj povemo, kar on poroča, tako-le : „Grabljivi Angleži so v srednji Aziji v boj zapleteni; 22. novembra so njihovi vojaki iz Indije v 3 kar-delih vdrli v deželo Afgauistan, kjer zapoveduje mohamedanski vladar: Sir-Al i. Kot najbogatejša dežela na celem svetu že od nekdaj slovi izhodnja Indija, ki je pa ravno zarad tega od mnogih roparskih narodov napadana, izropana in tujim strahonjem podvržena. L. 1640. so združeni Angleški trgovci od Indijancev kupili 4 vesnice, kjer je zdaj veliko mesto Kalkuta, ter so v kratkem močno obogateli, vedno več zemlje pridobivali, vojakov prostovoljcev nabirali in naposled, zvito porabivši razprtije Indijskih knezov in podpirani od Angleške vlade, pograbili celo Indijo. Leta 1858. bila je družba trgovcev razpusčena in vsa dežela Angleški državi izročena; leta 1876. se je pa Angleška kraljica dala oklicati za cesarico Indijsko. Novo angleško cesarstvo je res velikansko; meri okoli 60.000 ? milj, na katerih prebiva 200 milijonov ljudi. Neizmerno bogastvo pridobivajo Angleži iz Indije, vsa kupčija je v njihovih rokah. Al to še nikakor ni dosti pohlepnim in nikdar sitim Angležem. Uže grabijo dalje proti izhodu v Birmansko , proti zapadu v Beludžistan, proti severu-zapadu pa sedaj v Afganistan. To je deloma planinska dežela med Indijo, Perzijo in — Rusijo, kajti čvrsti Rusi so zadnja leta prodrli globoko v srednjo Azijo, vzeli Hivo, Taškent, Kokand, Samarkand, Bu-haro, Balh, in se tako mejam Angleške Indije približali do 120 milj. Angleži so se tega neizmerno ustrašili. Bojijo se namreč, da jim ne bi Rusi v Indiji povrnili podpore, katero dajejo Turkom v Evropi Angleški se-bičniki. Prazen strah to ni. Kajti Indijanci le posiljeni trpijo Angleški jarm in ni nemogoče , da se zopet vzdignejo, kakor leta 1858., ako izved6, da jih utegne kaka velika država podpirati, kakor je Rusija. Angleži skušajo toraj temu že daleč naprej v okom priti in prelaze iz Rusije v Indijo skoz Afganistan v svojo oblast dobiti, bodi iz dobra, bodi iz huda. Afganistanska dežela meri 12.000 ? milj in šteje kakih 10 milijonov ljudi. Izhodnji in severni del je gorat; nahajajo se ondi planine po 12.000 čevljev visoke, južna stran proti Beludžistanu je tudi vendar ne tako močno gorata; proti zapadu pa je bolj ravna, ob znožju planin in hribov rodovitna, potem pa polagoma prehaja v veliko puščavo , ki sega globoko v Perzijo. Vsled tega je podnebje različno, v planjavah je neizrečeno toplo, kakor sploh po deželah blizu ravnika, v planinah pa zapade debelo snega meseca decembra, in tedaj potegne včasih tudi strahovit mraz. Afgani so Perzijanom sorodni in večidel vsi mohamedanske vere; sploh pa lepi, krepki, svobodoljubni in pogumni ljudje, pravo plemstvo med raznimi narodi srednje Azije. Veliko stotin let so ondi naseljeni in so do sedaj vselej srečno ohranili svobodo in neodvisnost svoje dežele, čeravno so bili od Perzijanov pa tudi že od An- gležev v sedanjem stoletju napadeni. — Sedanji poglavar jim je Sir-Al i, ki je leta 1863. po smrti svojega očeta Dost- Mohameda vladarstvo prevzel. Stoluje v mestu Kabul, včasih tudi v Kandaharu ali pa v Heratu. Kandahar je veliko mesto ob beludžistanski, Herat pa cb perzijski meji. No, in ravno ta tri mesta so, po katerih se Angležem sline cedijo. Enkrat so že po njih trdno hlastnili, a pri tej reči si tako zube skrhali, da so do letos dosti imeli. Bilo je namreč leta 1838., ko so Angleži boj napovedali Afganom. Od 2 strani so 1. 1839. planili na uboge planinčane, od juga skoz Bolansko sotesko v Ketah in Kandahar, in od izhoda skoz Kiber sotesko v Eabul. Napad je bil silen. Afgani so bili povsod premagani in Angleži so Dost-Mahomeda vlovili in se v mestih: Ketah, Kandahar in Kabul vgnjezdili. Oficirji in mnogi vojaki so k sebi vzeli svoje žene in otroke. Toda angleško gospodstvo je že 2. novembra 1848. leta nagloma dobilo strašen konec. Akbar, sin ulovljenega Dost-Mahomeda, je na-tihoma osnoval pogubno zaroto zoper Angleže. V noči od 2. do 3. novembra 1841. leta so zarotniki vsako angleško stvar ubili, do katere so le priti mogli. V groznem vremenu se je 26.000 še živih Angležev, vojakov, žensk in otrok, iz Kabula spustilo na pobeg v Indijo, in sicer skoz Kurd-Kabul soteske , ki so nekoliko bolj proti jugu od Kiber soteske. Blizu 2 meseca so bežali; kajti 12. januarija 1842. leta bilo je ubitih zadnjih 12 mož. Od 26.000 ljudi bil je eden rešen, vračnik dr. Brvdon. Ta je srečno odbežal v Indijo, vsi drugi so morali smrt storiti. Angleži so potem sicer več vojska poslali v Afganistan, ali ta je imela samo nalog, zaostale Angleže pobrati, in je deželo po barbarskem pu-stošenju zapustila. Angleži so imeli dosti do letos. Sed^j pa zopet marširajo v Afganistan , to pa v 3 karde'ih pod poveljništvom genarala Brown a. Kardelo gm. Bi-dulfa prodira iz Ketaha v Kandahar z 11.500 vojaki, med temi je pa samo 300 Evropskih, drugi so Indijanci. Kanone mu vlačijo sloni in bivoli, katerih je 300, ka-nonov pa 40. Zima je precej občutljiva in je pri vsakem regimentu po 100 mož bolnih. Angleški regimenti štejejo po 1000 mož. Drugo kardelo pod gm. Robrtom napreduje skoz Kurum-sotesko proti Kabulu s 5700 vojaki, med temi je 2000 Evropskih. Tretje kardelo pod gm. Ross-em šteje 16 000 mož, med temi 7500 Evropskih in hoče skoz Kiber-sotesko v Kabul. Važna je pa ta vojska za celi svet, ker, kakor smo rekli, je mogoče, da trčijo Angleži tukaj na — Ruse!u