269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 269–331
1 Gl. Sergij VILFAN, Die mittelalterliche Stadt zwischen Pannonien und der Nordadria (Binnen- und Küsten-
städte im slowenischen Raum), v: Internationales kulturhistorisches Symposion Mogersdorf, Band 4 (Szombathely
1974), str. 125–141; ISTI, Stadt und Adel – Ein Vergleich zwischen Küsten- und Binnenstädten zwischen der oberen
Adria und Pannonien, v: Die Stadt am Ausgang des Mittelalters, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas
III, hg. W. RAUSCH (Linz/Donau 1974), str. 63–74.
2 Z mediteranskimi mesti, zlasti gospodarsko in socialno problematiko Pirana, se ‘e dlje ~asa intenzivno ukvarja
dr. Darja Miheli~.
3 Novej{e izjeme so knjiga dr. Bo‘a OTOREPCA, Srednjeve{ki pe~ati in grbi mest in trgov na Slovenskem
(Ljubljana 1988), ki sicer prina{a {tevilne koristne podatke za posamezne me{~anske naselbine, vendar je njena
osnovna in ozko specializirana tematika povsem druga~na, ter objave Borisa Golca, ki se ukvarja z mesti in trgi zlasti
v obdobju od 15. do 18. stoletja. Gl. njegovo knjigo Ormo‘ v stoletjih mestne avtonomije. Posestna, demografska,
gospodarska, socialna, etni~na in jezikovna podoba mesta ob Dravi 1331–1849 (Ljubljana 2005).
4 Fran ZWITTER, Starej{a kranjska mesta in me{~anstvo (Ljubljana 1929); ISTI, K predzgodovini mest in
me{~anstva na starokarantanskih tleh, Zgodovinski ~asopis (=Z^) VI–VII (1952–1953), str. 218–245; Vasilij ME-
LIK, Mesto (civitas) na Slovenskem, Z^ 26 (1972), str. 299–316; Josip @ONTAR, Zgodovina mesta Kranja (Lju-
bljana 1939; ponatis Kranj 1982); Pavle BLAZNIK, [kofja Loka in lo{ko gospostvo (973–1803) ([kofja Loka 1973);
Janko ORO@EN, Zgodovina Celja in okolice. I del, Od za~etka do leta 1848 (Celje 1971).
5 Primeri: Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo (Ljubljana 1984); Maribor skozi stoletja. Razprave I
(Maribor 1991); Kamnik 1229–1979. Zbornik razprav (Ljubljana 1985); Novo mesto 1365–1965. Prispevki za zgo-
dovino mesta (Maribor 1969); Vekov tek. Kostanjevica na Krki 1252–2002, Zbornik ob 750. obletnici prve listinske
omembe mesta (Kostanjevica na Krki 2003); Kr{ko skozi ~as 1477–1977. Zbornik ob 500-letnici mesta (Kr{ko
1977), Trg Mokronog skozi stoletja, Zbornik ‘upnije Mokronog 2. zvezek (Mokronog 2003).
Miha Kosi
Predurbane ali zgodnjeurbane naselbine?
(Civitas Pettouia, Carnium/Creina in druga centralna naselja neagrarnega zna~aja
v zgodnjem srednjem veku)
(I. del)
Uvod
@e dolgo je znano, da je potrebno pri obravnavanju pojava srednjeve{kih me{~anskih
naselbin v slovenskem prostoru upo{tevati dvojnost – ne eni strani imamo primorska, medi-
teranska mesta, s specifi~nimi razvojnimi izhodi{~i ter gospodarsko, dru‘beno ter pravno
strukturo, druga~nimi kot pri celinskih me{~anskih naselbinah Slovenije, ki so imela v razvoju
vzporednice predvsem v srednjeevropskem prostoru.1 V razpravi se omejujem na drugo sku-
pino in probleme za~etkov in zgodnjega razvoja mest v celinski Sloveniji.2
Prou~evanje slovenskih celinskih srednjeve{kih mest je bilo pri nas dolgo precej zaposta-
vljeno.3 @e desetletja so minila od nekaterih problemsko zasnovanih in pri tem temeljnih
prispevkov Frana Zwittra, Vasilija Melika ali monografij Josipa @ontarja o Kranju, Pavla
Blaznika o [kofji Loki in Janka Oro‘na o Celju.4 [e mnogi drugi eminentni slovenski zgodo-
vinarji so se v svojih prispevkih dotaknili problematike srednjeve{kih mest – da omenim le
najbolj zaslu‘ne: Ferdo Gestrin, Sergij Vilfan, Bogo Grafenauer, Jo‘e Mlinari~, Vlado Valen~i~,
med mlaj{imi Darja Miheli~, Peter [tih, Du{an Kos. Imamo precej tematskih zbornikov,
posve~enih zgodovini posameznih mest ali trgov,5 in skoraj nepregledno mno‘ico lokalnih
270 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
6 Npr. Celjski zbornik (1951–1997); Ptujski zbornik I–VI (1953–1996); Lo{ki razgledi 1–52 (1954–2005);
Kamni{ki zbornik I–XVII (1955–2004); Kranjski zbornik I–VII (1970–2000); Ormo‘ skozi stoletja I–V
(1973–2005); Gori{ki letnik 1–29 (1974–2002); Notranjski listi I–III (1977–1986); Zbornik ob~ine Slovenska Bistri-
ca I–II (1983, 1990); Radovlji{ki zbornik I–III (1992, 1995, 2000); Koro{ki zbornik I–III (1995–2002); Slovenj
Gradec in Mislinjska dolina I–II (1995, 1999); [ale{ki razgledi 1–11 (1988–1994); Zbornik Sobo{kega muzeja 1–8
(1999–2005).
7 Sergij VILFAN, Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem, Kronika 25 (1977), str.
157. Prim. oceno za Avstrijo iz leta 1972: Herbert KNITTLER, Stadtgeschichtsforschung in Österreich. Entwicklung,
Aufgaben und Probleme, v: Stadt und Stadtherr im 14. Jahrhundert. Entwicklungen und Funktionen, Beiträge zur
Geschichte der Städte Mitteleuropas II, hg. W. RAUSCH (Linz 1972), str. 379–400, ter Peter JOHANEK, Die
österreichische Stadtgeschichtsforschung zur mittelalterlichen Epoche. Leistungen – Defizite – Perspektiven, Pro
civitate Austriae. Informationen zur Stadtgeschichtsforschung in Österreich 5 (2000), str. 5–22, zlasti 12 sl.; za
Tirolsko Oliver AUGE, Stadtwerdung in Tirol. Ansätze, Erkenntnisse und Perspektiven vergleichender Stadtgeschi-
chtsforschung, v: König Kirche Adel. Herrschaftsstrukturen im mittleren Alpenraum und angrenzenden gebieten
(6.–13. Jahrhundert), hg. R. LOOSE und S. LORENZ (Lana 1999), str. 312 sl.
zbornikov, pogosto z zna~ajem periodike, v katerih je mnogo tehtnih prispevkov o problema-
tiki posameznih me{~anskih naselbin.6 Kljub temu pa v slovenskem zgodovinopisju manjka
pomembna komponenta – na~rtno razvijanje veje stroke (Städtegeschichte, Städteforschung,
Stadtgeschichtsforschung; Urban History), ki bi se ukvarjala z najrazli~nej{imi vidiki zgodo-
vine mest (Städtewesen). Tak{na znanstvena smer, ki je nujno {iroko interdisciplinarno za-
stavljena (ekonomska, pravna in socialna zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina,
geografija, arhitektura in urbanizem idr.), je, to lahko trdimo, ‘e najmanj celo preteklo sto-
letje stalnica v stroki v »mo~nej{ih« evropskih de‘elah (v Nem~iji, Avstriji, [vici, Franciji,
Angliji, na Poljskem, v Rusiji). S to tematiko se ukvarjajo tudi specializirani in{tituti oz.
delovne skupine (npr. Institut für vergleichende Städtegeschichte v Münstru, Ludwig-Boltz-
mann-Institut für Stadtgeschichtsforschung na Dunaju, Südwestdeutscher Arbeitskreis für
Stadtgeschichtsforschung). Dejansko ni nobenega objektivnega razloga za zapostavljenost
tega podro~ja pri nas, saj je najrazli~nej{ih virov precej. ^e smo odkriti, je ‘e kar {kandaloz-
no, da monografskega prikaza svoje zgodovine {e nimata prestolna Ljubljana ali Maribor.
Vsi poskusi so se (‘al) ustavili na nivoju »prispevkov za monografijo«. Nasplo{no slovenska
stroka z vidika zgodovine mest, {e zlasti po smrti Sergija Vilfana, enega redkih, ki jo je
~astno prestavljal v tujini, ‘e dolgo ve~ ali manj caplja na mestu. Dejstvo je, da stroka sploh
ne spremlja sodobnih izsledkov na podro~ju prou~evanja mest. Ni nam uspel {e niti kvalitet-
ni preskok pri nekaterih teoreti~nih izhodi{~ih, ki je bil drugod prese‘en ‘e vsaj pred pol
stoletja. Mesta kot posebna gospodarska, naselbinska in socialna kategorija srednjega veka,
s svojimi specifi~nimi zakonitostmi razvoja, niso omejen pojav, ki ga lahko zadovoljivo
prou~ujemo v ozkih lokalnih ali regionalnih okvirih. In ravno tu najbolj {epamo. Pokojni
Sergij Vilfan je zadel bistvo problema z besedami: »Krajevna zgodovina ... more probleme,
zlasti tiste, ki se postavljajo ob starej{ih obdobjih, uspe{no re{evati le, ~e od ~asa do ~asa
stopi iz svojih ozkih krajevnih okvirov ... in se poslu‘i primerjalne obravnave ... Eno temelj-
nih vpra{anj starej{e krajevne zgodovine je vpra{anje o tem, kako so nastala mesta ... Re{evati
ga je treba na eni strani za vsako me{~ansko naselbino posebej, pa tudi v {ir{ih geografskih
okvirih ... Dejstvo je, da je takih raziskav za Slovenijo razmeroma malo in da se tudi na plati
arheologije ... {e ni pokazala posebna vnema za raziskovanje tovrstne problematike ...«.7
Manjka nam celovit primerjalni pristop k prou~evanju mest, ki odpira poglede v teme, ki jih
prakti~no nismo niti na~eli. Poleg klasi~nih vpra{anj o pravnem ustroju in razvoju mestne
avtonomije ter gospodarskih problemih gre na primer za vpra{anja predurbanih naselbin kot
zametkov kasnej{ih mest; vpra{anja dejavnikov in pogojev, ki so vplivali na nastanek in
271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
8 Gl. npr. zbornike: Die Städte Mitteleuropas im 12. und 13. Jahrhundert, Beiträge zur Geschichte der Städte
Mitteleuropas I, hg. W. RAUSCH (Linz 1963); Stadt und Stadtherr im 14. Jahrhundert (kot v op. 7); Die mittelalter-
liche Städtebildung im Südöstlichen Europa, Städteforschung, Veröffentlichungen des Instituts für vergleichende
Städtegeschichte in Münster, Reihe A/4, hg. H. STOOB (Köln–Wien 1977) – v uvodu je izrecno omenjena odsotnost
prispevkov iz Slovenije in Hrva{ke.
9 Prim. Norbert WEISS, Das Städtewesen der ehemaligen Untersteiermark im Mittelalter. Vergleichende Analy-
se von Quellen zur Rechts-, Wirtschafts- und Sozialgeschichte, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der
Steiermark XLVI (Graz 2002), z objavo viriv v regestih na CD-romu (850 strani).
10 Boris GOLEC, Dru‘ba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18.
stoletja, neobjavljena doktorska disertacija, Filozofska fakulteta (Ljubljana 1999).
razvoj urbanega sredi{~a na dolo~eni lokaciji; na~rtne politike ustanavljanja in razvoja mest
v dolo~enem obdobju (motivi, ukrepi mestnih ustanoviteljev); vpra{anja razli~nih funkcij
mesta kot centralnega kraja v pokrajini; strate{ko-voja{kega pomena mesta v srednjeve{ki
dru‘bi; vplivnih obmo~ij posameznih me{~anskih naselbin in urbanega omre‘ja (hierarhi~nih
razmerij med naselbinami znotraj sistema) ipd.
Zaostajanje slovenskega zgodovinopisja na tem podro~ju se odra‘a tudi v odsotnosti na{ih
prispevkov v nekaterih priznanih mednarodnih publikacijah, ki so bile namenjene prikazu na-
stajanja in razvoja mest v Srednji oziroma Jugovzhodni Evropi.8 Dejstvo je, da nas na podro~ju
prou~evanja doma~ih mest ‘e dohajajo tuji strokovnjaki, kar bi moralo delovati spodbudno.9
Svetlej{e obdobje se nakazuje v prou~evanju slovenskih mest in trgov ob koncu srednjega in v
zgodnjem novem veku, kjer je dr. Boris Golec z izjemno disertacijo, ki bo, upamo, v bli‘nji
prihodnosti objavljena, postavil nov mejnik na slovenski zgodovinopisni sceni.10
Teoreti~na izhodi{~a
Osnovno izhodi{~e za na{e nadaljnje razglabljanje in enega od pomembnej{ih problemov
v stroki predstavlja terminologija za urbano naselbino, ki se pojavlja v virih. S tem je najtes-
neje zvezan problem definicije pojava »mesto« v dolo~enem zgodovinskem obdobju. V lite-
raturi pogosto govorimo o nastajanju, ustanavljanju mest v visokem in poznem srednjem
veku, kot da so se pojavila v nekem trenutku iz ni~ in gre za popolnoma nov pojav v srednjeve{ki
dru‘bi, brez neposredne povezave z razli~nimi zgodnej{imi naselbinskimi oblikami neagrar-
nega zna~aja. Oziroma govorimo o podelitvi mestnih pravic, s ~imer je nastalo novo srednje-
ve{ko mesto (priljubljene so obletnice »podelitve mestnih pravic«). Ti pogledi temeljijo na
izrazito enostranski opredelitvi naselbine kot mesta zgolj na osnovi pravnih kriterijev. Osnovni
kriterij so po tem gledanju mestni privilegiji, »mestne pravice«, ki so podeljene dolo~eni
naselbini in jo opredeljujejo za mesto v pravnem smislu (lo~eno pravno okro‘je, posebno
sodstvo, notranja samouprava, gospodarski privilegiji, pravica do obzidja). Tak{na privilegi-
rana naselbina je smela nositi naziv mesto – civitas, Stadt. Ta vidik temelji na principu »brez
mestnih pravic ni mesta«, oziroma – podelitev posebnega prava je konstitutivni element me-
stnega zna~aja naselbine. Kot je skoraj pred tremi desetletji ocenil znani avstrijski zgodovi-
nar Michael Mitterauer, gre pri tak{nem gledanju za izrazito precenjevanje pomena mestnih
pravic in posledi~no za neutemeljeno ~asovno in prostorsko zo‘itev problema. Bistvene razvoj-
ne faze mest so tako izklju~ene iz podro~ja prou~evanja ali odpravljene kot zgolj nekak{ne
»predoblike«, po drugi strani pa lahko odpadejo celotna obmo~ja z druga~nimi oblikami
272 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
11 Michael MITTERAUER, Von der antiken zur mittelalterlichen Stadt, v: ISTI, Markt und Stadt im Mittelalter.
Beiträge zur historischen Zentralitätsforschung, Monographien zur Geschichte des Mittelalters 21 (Stuttgart 1980),
str. 52–67, tukaj 53. Prim. tudi SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 105; STOOB, Kartographische
Möglichkeiten (kot v op. 18), str. 20 sl.; Fernand VERCAUTEREN, Die europäischen Städte bis zum 11. Jahrhun-
dert, v: Die Städte Mitteleuropas (kot v op. 8), str. 13–26, tukaj 14; Eckhard MÜLLER-MERTENS, Frühformen der
mittelalterlichen Stadt oder Städte eigener Art im Frühmittelalter? Reflexion auf die fränkisch-deutsche Stadten-
twicklung vor der Jahrtausendwende, Zeitschrift für Geschichtswissenschaft 35 (1987), str. 997–1006, zlasti 1001
sl.; za podoben pogled na razvoj angle{kih mest gl. Susan REYNOLDS, English Towns in a European Context, v:
Die Frühgeschichte der europäischen Stadt im 11. Jahrhundert, Städteforschung A/43, hg. J. JARNUT, P. JOHA-
NEK (Köln–Weimar–Wien 1998), str. 213.
12 »Kar zadeva posamezna mesta na Slovenskem, se njihova krajevna zgodovina … le prerada zadovoljuje s
prav tako cenenim kot dvomljivim pripomo~kom, kakr{ne so prve omembe v pisanih virih«. VILFAN, Zgodovina
mest (kot v op. 7), str. 157.
13 O razvoju definicije mesta in vidikih prou~evanja mest v nem{ki historiografiji gl. iz~rpno Alfred HEIT, Die
mittelalterliche Städte als begriffliches und definitorisches Problem, Die alte Stadt. Zeitschrift für Stadtgeschichte,
Stadtsoziologie und Denkmalpflege 5 (1978), str. 350–408; ISTI, Vielfalt der Erscheinung – Einheit des Begriffs? Die
Stadtdefinition in der deutschsprachigen Stadtgeschichtsforschung seit dem 18. Jahrhundert, v: Vielerlei Städte. Der
Stadtbegriff, Städteforschung A/61, hg. P. JOHANEK, F.-J. POST (Köln–Weimar–Wien 2004), str. 1–12. Gl. {e Alfred
HAVERKAMP, Die »frühbürgerliche« Welt im hohen und späteren Mittelalter. Landesgeschichte und Geschichte der
städtischen Gesellschaft, Historische Zeitschrift 221 (1975), str. 571–602; Heinrich KOLLER, Zur Entwicklung der
Stadtgeschichtsforschung im deutschsprachigen Raum, v: Stadtgeschichtsforschung. Aspekte, Tendenzen, Perspekti-
ven, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas XII, hg. F. MAYRHOFER (Linz/Donau 1993), str. 1–18; Ge-
rhard DILCHER, Historiographische Traditionen, Sachprobleme und Fragestellungen der Erforschung der mittelalter-
lichen Stadt, v: Stadt und Recht im Mittelalter. La ville et le droit au Moyen Âge, Veröffentlichungen des Max-Planck-
Instituts für Geschichte, Band 174 (Göttingen 2003), str. 73–95; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt, v: Karl S.
BADER, Gerhard DILCHER, Deutsche Rechtsgeschichte. Land und Stadt – Bürger und Bauer im Alten Europa, En-
zyklopädie der Rechts- und Staatswissenschaft (Berlin–Heidelberg–New York 1999), str. 329 sl.
14 Max WEBER, Die Stadt, Archiv für Sozialwissenschaft und Sozialpolitik 47 (1920–21), str. 621–772, ponatis
poglavja »Begriff und Kategorien« v: Die Stadt des Mittelalters I. Begriff, Entstehung und Ausbreitung, Wege der
Forschung 243, hg. C. HAASE (Darmstadt 21975), str. 34–59. Gl. {e Horst CALLIES, Der Stadtbegriff bei Max
Weber, v: Vor- und Frühformen der europäischen Stadt im Mittelalter, Teil I, Abhandlungen der Akademie der Wis-
senschaften in Göttingen, Philologisch-historische Klasse, Dritte Folge Nr. 83, hg. H. JANKUHN et al. (Göttingen
1973), str. 56–60; HEIT, Die mittelalterliche Städte (kot v op. 13), str. 394 sl.; Karl-Ludwig AY, Max Weber über die
Stadt, v: Stadtgeschichtsforschung (kot v op. 13), str. 69–80; Gerhard DILCHER, Max Webers Stadt und die histo-
rische Stadtforschung der Mediävistik, Historische Zeitschrift 267 (1998), str. 91–125.
me{~anskih naselij.11 Pri prou~evanju slovenskih mest je izklju~no pravni kriterij {e posebej
neprimeren, saj vemo, da nimamo za nobeno na{o urbano naselbino, z izjemo Novega mesta,
ohranjenega pravnega akta o ustanovitvi s podelitvijo »mestnih pravic«, temve~ imamo le
prve omembe naselja s terminom civitas, ki ka‘e na ‘e obstoje~o urbano naselbino in ‘e
dose‘en oziroma izoblikovan dolo~en pravni status. To pa nam o samem nastanku in zgo-
dnjem razvoju ve~ine na{ih me{~anskih naselbin ne pove ni~!12 V kon~ni fazi je tak{no gle-
danje pripeljalo celo do {e vedno vkoreninjene teze o relativno pozni urbanizaciji dana{njega
slovenskega ozemlja v primerjavi s sosednjimi de‘elami, ki je ~ista {pekulacija in nima no-
benega tehtnega argumenta. Vzrok je zgolj klavrno stanje zgodnej{ih virov.
Enostranski pravni vidik opredeljevanja mest, ki se je izoblikoval v 19. stoletju pod vpli-
vom pravne zgodovine in prevladoval {e dale~ v to stoletje, je v nem{kem in avstrijskem
zgodovinopisju, v katerega kulturni krog sodi na{a tovrstna problematika, ‘e ve~ kot pol
stoletja prese‘en.13 Poleg iniciative Maxa Webra iz leta 192114 imajo zasluge za to zlasti
273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
15 Hektor AMMANN, Thesen als Grundlage für eine Aussprache über die Stadtwerdung in der deutschen Schweiz
und die Theorien über die Entstehung des mittelalterlichen Städtewesens, Zeitschrift für Schwezerische Geschichte
10 (1930), str. 527–529. S svojimi »tezami« je imel velik vpliv na prou~evanje mest po drugi svetovni vojni. Gl.
HEIT, Die mittelalterliche Städte (kot v op. 13), str. 401 sl.
16 Walter SCHLESINGER je eden prvih, ki je opustil pravno definicijo mesta in za~el iskati izvor in za~etek
srednjeve{kih mest v obdobju, bistveno starej{em od dobe izoblikovanja posebnega mestnega prava. Glej zlasti
njegove razprave Über mitteleuropäische Städtelandschaften der Frühzeit, Blätter für deutsche Landesgeschichte 93
(1957), str. 15–42; ter Burg und Stadt, v: Aus Verfassungs- und Landesgeschichte, Festschrift für Theodor Mayer,
Band 1 (Lindau–Konstanz 1954), str. 97–150. Obe razpravi ponatisnjeni v: Walter SCHLESINGER, Beiträge zur
deutschen Verfassungsgeschichte des Mittelalters, Band II: Städte und Territorien (Göttingen 1963), str. 42–67 in
92–147 (v nadaljevanju obe citiram po tej izdaji).
17 Carl HAASE je postavil nova merila za definiranje srednjeve{kih mest v razpravi Stadtbegriff und Stadtent-
stehungsschichten in Westfalen, v: Westfällische Forschungen 11 (1958), str. 16–32, ponatis v temeljnem zborniku o
tej problematiki Die Stadt des Mittelalters I (kot v op. 14), str. 60–94 (v nadaljevanju citiram po tej izdaji).
18 Heinz STOOB je natan~no razdelal kriterije oziroma skupke kriterijev za »kombinirano opredelitev«
srednjeve{kih mest v prispevku Kartographische Möglichkeiten zur Darstellung der Stadtentstehung in Mitteleuro-
pa, besonders zwischen 1450 und 1800, v: Historische Raumforschung I, Forschungs- und Sitzungsberichte der
Akademie für Raumforschung und Landesplanung VI, hg. K. BRÜNING (Bremen–Horn 1956), str. 21–76, ponatis
v: ISTI, Forschungen zum Städtewesen in Europa, Band I: Räume, Formen und Schichten der mitteleuropäischen
Städte, Eine Aufsatzfolge (Köln–Weimar 1970), str. 15–42 (citiram po tej izdaji).
19 Njeni dve sinteti~ni in ve~krat ponatisnjeni deli na temelju ve~desetletnega raziskovalnega dela {e do danes
nista izgubili na uporabnosti. Edith ENNEN, Frühgeschichte der europäischen Stadt (Bonn 1953); ISTA, Die europä-
ische Stadt des Mittelalters (Göttingen 1972, 41987).
20 Hans PLANITZ, Die deutsche Stadt im Mittelalter (Graz–Köln 1954, Wiesbaden 51997).
21 HAASE, Stadtbegriff (kot v op. 17), str. 72 sl., 75 sl.; STOOB, Kartographische (kot v op. 18), str. 22;
Gerhard DILCHER, Rechtshistorische Aspekte des Stadtbegriffs, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 12–32,
zlasti 13 sl., 27 sl., 32; Herbert JANKUHN, Zusammenfassende Schlußbemerkungen, v: Vor- und Frühformen der
europäischen Stadt im Mittelalter, Teil II, Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philologi-
sch-historische Klasse, Dritte Folge Nr. 84, hg. H. JANKUHN et al. (Göttingen 1974), str. 305–322; HAVERKAMP,
Die »frühbürgerliche« Welt (kot v op. 13), str. 582 sl.; Ernst PITZ, Europäisches Städtewesen und Bürgertum von
der Spätantike bis zum hohen Mittelalter (Darmstadt 1991), str. 11 sl.; Ferdinand OPLL, Das Werden der mittelalter-
lichen Stadt, v: Höhepunkte des Mittelalters, hg. G. SCHEIBELREITER (Darmstadt 2004), str. 123–140, tukaj 123;
zbornik Vielerlei Städte (kot v op. 13), zlasti prispevek HEIT, Vielfalt der Erscheinung (kot v op. 13), str. 10 sl.; Peter
CSENDES, »Decus omne quod oppida poscunt … hic reperire potes«. Antike Wurzeln mittelalterlicher Städte, v:
Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt. Archäologische Aspekte zur Kontinuitätsfrage, hg. S. FEL-
GENHAUER–SCHMIEDT et al., Beiträge zur Mittelalterarchäologie in Österreich 17 (2001), str. 9–16, tukaj 12 sl.
Hektor Ammann,15 Walter Schlesinger,16 Carl Haase,17 Heinz Stoob,18 Edith Ennen19 in {e
nekateri drugi raziskovalci, ki so od 1950-ih letih dalje postavili trdne temelje popolnoma
novemu pogledu na problematiko mest. Z novimi spoznanji kot plodom ve~desetletnega ra-
ziskovalnega dela so v mnogo~em nadgradili dotedanje ugotovitve stroke, kot so predsta-
vljene na primer v standardnem delu pravnega zgodovinarja Hansa Planitza iz leta 1954.20
Po novih naziranjih je pojav mesto izrazito kompleksen in ga je potrebno v razli~nih obdob-
jih in prostorih definirati z razli~nimi kriteriji oziroma z ve~ kriteriji naenkrat (tzv. »Krite-
rienbündel«). Bistveno na~elo je, da se mora vsakokratna opredelitev ~imbolj pribli‘ati real-
nosti in predstavnemu svetu obravnavanega obdobja.21 [irino nove perspektive v obravna-
vanju srednjeve{kih mest je nakazal Michael Mitterauer, eden prvih, ki je v zgodovinopisje
(zlasti medievistiko) vpeljal pojem »centralni kraj« in sku{al aplicirati geografsko teorijo o
274 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
22 Michael MITTERAUER, Das Problem der zentralen Orte als sozial- und wirtschaftshistorische Forschung-
saufgabe, Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte 58 (1971), str. 433–467 (ponatis v: ISTI, Markt
und Stadt (kot v op. 11), str. 22–51, tukaj zlasti 40 sl.); ISTI, Zentralorttheorie und historische Zentralitätsforschung,
v: Bericht über den 19. österreichischen Historikertag in Graz 1992, Veröffentlichungen des Verbandes Österreichi-
scher Historiker u. Geschichtsvereine 28 (Wien 1993), str. 215–222. Gl. {e HAVERKAMP, Die »frühbürgerliche«
Welt (kot v op. 13), str. 599 sl.; Franz IRSIGLER, Stadt und Umland in der historischen Forschung. Theorien und
Konzepte, v: Bevölkerung, Wirtschaft und Gesellschaft. Stadt-Land-Beziehungen in Deutschland und Frankreich,
14.–19. Jahrhundert, hg. N. BULST, J. HOOCK, F. IRSIGLER (Trier 1983), str. 13–38, tukaj 17 sl., 26 sl.; Rolf
KIESSLING, Die Zentralitätstheorie und andere Modele zu den Stadt-Land-Verhältnis, v: Zentren. Ausstrahlung,
Einzugsbereich und Anziehungskraft von Städten und Siedlungen zwischen Rhein und Alpen, hg. H.-J. GILOMEN,
M. STERCKEN (Zürich 2001), str. 17–40; zbornika: Zentralitätsforschung, hg. P. SCHÖLLER, Wege der For-
schung 301 (Darmstadt 1972); Zentralität als Problem der mittelalterlichen Stadtgeschichtsforschung, Städtefor-
schung A/8, hg. E. MEYNEN (Köln–Wien 1979).
23 Gl. vzor~no zgodovinsko {tudijo srednjeve{kih centralnih naselbin na Bavarskem: Klaus FEHN, Die zen-
tralörtlichen Funktionen früher Zentren in Altbayern. Raumbindende Umlandbeziehungen im bayerisch–österrei-
chischen Altsiedelland von der Spätlatenezeit bis zum Ende des Hochmittelalters (Wiesbaden 1970), o funkcijah
centralnih krajev zlasti 213 sl., 239 sl. Prim. {e Wilhelm STÖRMER, Präurbane Siedlungen und zentrale Orte im
früh- und hochmittelalterlichen Bayern, v: Vom Ursprung der Städte in Mitteleuropa. Jubiläumsschrift zur 1200.
Wiederkehr der Erstnennung von Linz, hg. C. ROHR (Linz 1999), str. 103–125.
24 Gl. univerzalno definicijo, ki celo izpu{~a pravni kriterij, pri Franz IRSIGLER, Was machte eine mittelalter-
liche Siedlung zur Stadt?, Universitätsreden 51, Universität des Saarlandes (Saarbrücken 2003), str. 40 sl. (navedena
tudi pri HEIT, Vielfalt der Erscheinung (kot v op. 13), str. 11); OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 123; PITZ,
Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 11–12. Prim. {e definiciji s poudarkom na neagrarnem funkcijskem
vidiku: Susan REYNOLDS, English Towns (kot v op. 11), str. 207 sl.; Karlheinz BLASCHKE, Qualität, Quantität
und Raumfunktion als Wesensmerkmale der Stadt vom Mittelalter bis zur Gegenwart, v: ISTI, Stadtgrundriss und
Stadtentwicklung, Städteforschung A/44, hg. P. JOHANEK (Köln–Weimar–Wien 1997), str. 59–72, zlasti 66 sl.
25 »Razvoj evropske primerjalne zgodovine mest utegne v marsi~em pripomo~i do bolj ‘ivljenjskih predstav
tudi o sami zgodovini slovenskih mest« (VILFAN, Zgodovina mest (kot v op. 7), str. 157).
26 Z^ VI–VII (1952–1953), str. 218–245.
centralnih krajih Walterja Christallerja v zgodovinsko prou~evanje mest.22 Po sodobnej{ih
naziranjih moramo pri opredeljevanju mest upo{tevati predvsem prostorski funkcionalni vi-
dik. Mesto je centralno naselje, v katerem so koncentrirane neagrarne (mestne) funkcije in je
kot tako sredi{~e {ir{e agrarne okolice oz. dolo~ene regije, kateri te dejavnosti slu‘ijo. Te
funkcije so lahko zelo razli~ne – politi~no-upravna, voja{ko-obrambna, prometna, trgovska,
obrtna, sodna, finan~na, cerkvena, kulturna, izobra‘evalna idr. – in glede na ~as in prostor
nastopajo v razli~nih oblikah in kombinacijah.23 Pri tem imata v srednjeve{kem obdobju
posebno te‘o trgovina in obrt kot tisti »mestotvorni« neagrarni dejavnosti, ki zaposlujeta
najve~ji dele‘ mestnega prebivalstva. Poleg multifunkcionalnosti so bistvene zna~ilnosti ve~ja
koncentracija prebivalcev in posledi~no velikost naselbine ter gostej{a pozidava.24 Tak{no
izhodi{~e dale~ presega togi pravno-formalisti~ni pristop in omogo~a zlasti obravnavo {tevilnih
zgodnej{ih oblik naselbin mestnega zna~aja. Za terminolo{ko lo~evanje vseh tak{nih nasel-
bin od pravno definiranega »mesta« visokega in poznega srednjega veka je utemeljena in
primerna uporaba izrazov »zgodnjeurbane«, »zgodnje mestne naselbine« (frühstädtische Sie-
dlungen, präurbane Siedlungen) oziroma »zgodnje neagrarne naselbine mestnega zna~aja«.
Uvodna razjasnitev nam daje proste roke, da tudi pri prou~evanju slovenskih srednjeve{kih
mest opustimo ustaljeno ~asovno izhodi{~e 12.–13. stoletja in sku{amo prou~iti eventuelne
zgodnej{e in precej starej{e pojave naselbin mestnega zna~aja.25 V tem pogledu pri nas pio-
nirska je bila razprava Frana Zwittra iz leta 1952 z naslovom »K predzgodovini mest in
me{~anstva na starokarantanskih tleh«,26 ki pa je kljub izredni pronicljivosti razumljivo ‘e
zastarela. Poglejmo nekaj splo{nih ugotovitev evropske stroke o razvoju mest v zgodnjem
srednjem veku, ki so v zadnjih desetletjih v zgodovinopisju do‘ivele velik odmev in se na
{iroko uveljavile.
275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
27 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 140 sl.; ISTI, Über mitteleuropäische Städtelandschaften
(kot v op. 16), str. 42 sl.; ISTI, Der Markt als Frühform der deutschen Stadt, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14),
str. 264 sl.; Fernand VERCAUTEREN, Die spätantike civitas im frühen Mittelalter, v: Die Stadt des Mittelalters I
(kot v op. 14), str. 122–138, tukaj 125 sl., 131 sl.; ISTI, Die europäischen Städte (kot v op. 11), str. 13–26, zlasti 16
sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 15 sl., 73 sl.; Edith ENNEN, Frühgeschichte der europä-
ischen Stadt – wie ich sie heute sehe, v: ISTA, Gesammelte Abhandlungen zum europäischen Städtewesen und zur
rheinischen Geschichte, hg. G. DROEGE, K. FEHN et al. (Bonn 1977), str. 259–284, tukaj 262 sl., 265 sl.; ISTA,
Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 26 sl.; MITTERAUER, Von der antiken (kot v op. 11), str. 58 sl.; DIL-
CHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 265 sl., 271 sl.; ISTI, Historiographische Traditionen (kot
v op. 13), str. 76 sl.; Gerhard KÖBLER, burg und stat – Burg und Stadt?, Historisches Jahrbuch 87 (1967), str. 305–
325; ISTI, Civitas und vicus, burg, stat, dorf und wik, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 61–76; OPLL, Das
Werden (kot v op. 21), str. 124, 126 sl., 129 sl.; Peter JOHANEK, Die Mauer und die Heiligen. Stadtvorstellungen
im Mittelalter, v: Das Bild der Stadt in der Neuzeit: 1400–1800, hg. W. BEHRINGER, B. ROECK (München 1999),
str. 26–38, tukaj 29; CSENDES, Decus (kot v op. 21), str. 11 sl.; PLANITZ, Die deutsche Stadt (kot v op. 20), str. 24
sl.; David NICHOLAS, The Growth of the Medieval City (New York 1997), str. 10 sl., 17 sl.; MELIK, Mesto (kot v
op. 4), str. 303 sl.
28 Gl. spodaj str. 292, 302 sl.
Neagrarne naselbine mestnega zna~aja v zgodnjem srednjem veku
Skupna zna~ilnost poselitvene podobe pokrajin, ki so bile nekdaj v sklopu rimskega impe-
rija, je bila ob koncu anti~nega obdobja propad dotedaj visoko razvite urbane kulture. Med
pestrimi razli~nimi oblikami naselbin je na prvo mesto je stopala obrambna funkcija – civil-
na mesta so dobivala obzidja, prebivalstvo se je naseljevalo v voja{ke kastele, ki so tako
dobivali mestni zna~aj, ali pa so nastajala nova naselja v obrambno ugodnih legah. Tudi v
terminologiji za naselbine so se nekdanje razlike vedno bolj zabrisovale in utrjena naselja
najrazli~nej{ega izvora so pogosto ozna~evali kot castrum (utrdba, grad; npr. Piran). Drug
pojav pozne antike – da se je na pomembnej{a anti~na mesta oprla cerkvena organizacija – je
imel za posledico, da je termin civitas (redkeje v istem pomenu urbs) v merovin{ki in karolin{ki
dobi pogosto pomenil star {kofijski sede‘ v nekdanjem anti~nem mestu, ki je vsekakor
zdru‘eval tudi dolo~ene neagrarne centralne funkcije (kot npr. istrska {kofijska mesta Trst,
Koper, Novigrad, Pore~, Pula). Lahko pa je civitas nasplo{no pomenila naselje na mestu
nekdanjega rimskega mesta, pogosto determinirano z ohranjenim obzidjem, kjer je {e na-
dalje v omejenem obsegu potekalo mestno ‘ivljenje (neagrarne dejavnosti – trgovanje, obrti,
uprava, cerkvene dejavnosti idr.) in je kraj imel tako vsaj delno neagrarni zna~aj. V tem ~asu
izraz zasledimo prvenstveno v pokrajinah nekdanjega rimskega imperija in se v vzhodno-
frankovski dr‘avi vzhodno od Rena in severno od Donave do 9. stoletja skoraj ne pojavlja.27
Do 10. stoletja je termin dobil bolj splo{en pomen pomembnej{e utrjene naselbine in se je
raz{iril tudi na mnoga druga obmo~ja.28
V srednjeevropskem prostoru izven nekdanjega imperija, kjer anti~nih zasnov za urbani
razvoj ni bilo, je ta potekal druga~e. Walter Schlesinger je v svojih temeljnih razpravah prvi
prepri~ljivo prikazal, da je bila bistven element v zgodnji fazi nastajanja neagrarnih naselbin
tu povezava z utrjeno naselbino – trdnjavo, gradom, ki jo je ozna~eval germanski izraz burg.
Tr‘ne naselbine, ki jih zasledimo v zgodnjesrednjeve{kih virih, se v tem obmo~ju praviloma
pojavljajo poleg gosposkih sredi{~ – kraljevih ali plemi{kih gradov, utrjenih dvorov ter samo-
stanov (Hamburg, Würzburg, Duisburg, Büraburg, Magdeburg, Merseburg, Naumburg, Qued-
linburg, Brandenburg, Erfurt, Eichstätt idr.). Ti utrjeni kraji so bili lahko kraljeve ali kne‘je
rezidence, sredi{~a grofij, {kofij in pra‘upnij, pribe‘ali{~a za okoli{ko prebivalstvo ipd. in
tako s svojimi centralnimi funkcijami (upravna, sodna, voja{ko-obrambna, prometna, cerk-
vena ...) pomemben mestotvorni element. Tudi gospodarski moment je bil ‘e v tem zgodnjem
~asu nedvomno mo~an – ti kraji so bili potro{no in hkrati distribucijsko sredi{~e za trgovsko
276 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
29 Gl. spodaj str. 280 sl.
30 Michael MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität und Stadtentstehung, v: Markt und Stadt (kot v op. 11), (kot v
op. 29), str. 184 sl.; JANKUHN, Zusammenfassende (kot v op. 21), str. 316; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der
Stadt (kot v op. 13), str. 279, 286, 308.
31 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 92 sl., 100 sl., 112 sl.; ISTI, Über mitteleuropäische
Städtelandschaften (kot v op. 16), str. 49 sl., 61 sl.; VERCAUTEREN, Die europäischen Städte (kot v op. 11), str. 23
sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 65 sl., 74 sl., 123 sl., 226 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op.
21), str. 126–127, 130–131, 133–134; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 274 sl., 277 sl.,
285, 307 sl.; MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 182 sl.; ISTI, Von der antiken (kot v op. 11),
str. 61; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 26 sl., 29; CSENDES, Decus (kot v op. 21), str. 11 sl.; JANKUHN,
Zusammenfassende (kot v op. 21), str. 317; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 59 sl.; MÜLLER-
MERTENS, Frühformen (kot v op. 11), str. 1003 sl.; NICHOLAS, The Growth (kot v op. 27), str. 26 sl.
32 KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 307, 313, 316 sl., 323 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21),
str. 127; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 26–27; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13),
str. 274–275, 307–308; Michael GEBHARDT, Max SILLER, Burg und »Stadt« vom Germanischen bis zum Früh-
mittelhochdeutschen, v: Stadt–Burg–Festung. Stadtbefestigung von der Antike bis ins 19. Jahrhundert, Internatio-
nale Tagung Glurns 23. bis 25. Juni 1994, Veröffentlichungen des Innsbrucker Stadtarchivs, Neue Folge 21 (Inn-
sbruck 1994), str. 139–165, zlasti 150 sl. [ele v 12. stoletju je burg kot edino nem{ko oznako za urbano naselbino
nadomestil nov izraz stat, medtem ko se je beseda Bürger za me{~ana ohranila do danes. Z germansko naselitvijo na
obmo~ja znotraj meja nekdanjega rimskega imperija se je termin burg raz{iril tudi na mnoge mestne naselbine
rimskega izvora (Straßburg, Augsburg, Regensburg, Salzburg) in se prek latinskega burgus vsidral z nekoliko spre-
menjenim pomenom v romanskih jezikih (fra. bourg, it. borgo).
33 Gl. zbornike: Frühgeschichte der europäischen Stadt. Voraussetzungen und Grundlagen, Schriften zur Ur-
und Frühgeschichte 44, hg. H. BRACHMANN, J. HERRMANN (Berlin 1991); Burg–Burgstadt–Stadt. Zur Genese
mittelalterlicher nichtagrarischer Zentren in Ostmitteleuropa, Forschungen zur Geschichte und Kultur des östlichen
Mitteleuropa, hg. H. BRACHMANN (Berlin 1995); European Towns. Their Archaeology and Early History, ed.
M. W. BARLEY (London–New York–San Francisco 1977), zlasti prispevek Witold HENSEL, The Origins of We-
stern and Eastern European Slav Towns, str. 373–390; {tevilni primeri tudi v: Europas Mitte um 1000, 27. Europarat-
sausstellung, Band 1 und 2: Beiträge zur Geschichte, Kunst und Archäologie, hg. A. WIECZOREK, H.-M. HINZ
(Stuttgart 2000); PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 70 sl., 118 sl.
robo tako trgovine na ve~je razdalje kot proizvodov lokalne produkcije, ki jo za to obdobje
vse preve~ podcenjujemo.29 Pomemben dejavnik pri tem razvoju je bil zagotovitev miru in
pravne za{~ite, kar je bilo nujen pogoj za neoviran potek trgovanja in ga je lahko zagotavljala
bli‘ina oblastnega oziroma upravnega sede‘a.30 Na {tevilne utrjene kraje so se tako navezale
pod(pri)grajske neagrarne tr‘no-obrtne naselbine, ki jim lahko pripi{emo zgodnji urbani zna~aj
in jih dokazujejo tudi arheolo{ka izkopavanja.31 Za razliko od kasnej{ih srednjeve{kih mest
so bile pogosto neobzidane. S tem naselbinskim razvojem je povezan malo znan in zelo
zanimiv semanti~ni razvoj – germanski burg je do 8.–9. stoletja dobil pomen negrarne (urba-
ne) naselbine in postal sinonim za civitas ali urbs (redkeje tudi castrum, castellum) latinskih
virov.32
@ivahen avtohtoni razvoj zgodnjih oblik naselbin z mestnim zna~ajem je v zgodnjem
srednjem veku potekal tudi med slovanskimi ljudstvi.33 Zlasti {tevilna arheolo{ka izkopa-
vanja po drugi svetovni vojni na Poljskem, ^e{kem in v Rusiji so prinesla takoreko~ revolu-
cionarna spoznanja o naselbinskih aglomeracijah mestnega zna~aja. @e iz ~asa precej pred
prihodom {vedskih Varjagov, iz 7.–8. stol., izvira vrsta slovanskih naselbin v Rusiji z jasnim
neagrarnim zna~ajem – z razvitimi obrtnimi dejavnostmi kot npr. kova{tvo, livarstvo, zlatar-
stvo, lon~arstvo, kamnose{tvo, obdelava kosti in lesa ter trgovino tudi z oddaljenimi de‘ela-
mi. V 9.–10. stoletju pa na~rtno nastajajo prava zgodnjefevdalna mesta – gorodi ruskih
zgodnjesrednjeve{kih kronik – kot upravna, voja{ka, gospodarska in kultna sredi{~a
pripadajo~ih velikih teritorijev in hkrati obrtno-tr‘ne naselbine tako lokalne kot menjave na
ve~je razdalje (Novgorod, Kijev, Polock, Smolensk, ^ernigov idr.). Njihov vzpon je vezati
277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
34 Valentin V. SEDOV, Anfänge der Städte bei den Ostslawen und die frühe Geschichte Moskaus, v: Frühgeschi-
chte der europäischen Stadt (kot v op. 33), str. 180–190; Herbert LUDAT, Frühformen des Städtewesens in Osteuro-
pa, v: Studien zu den Anfängen des europäischen Städtewesens, Vorträge und Forschungen IV (Sigmaringen 41975),
str. 527–553, zlasti 532 sl.; HENSEL, The Origins (kot v op. 33), str. 385 sl.; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot
v op. 21), str. 219 sl.
35 LUDAT, Frühformen (kot v op. 34), str. 540 sl.; Witold HENSEL, Untersuchungen über die Anfänge der
Städte in Polen, v: Vor- und Frühformen II (kot v op. 21), str. 176–189; ISTI, The Origins (kot v op. 33), str. 375 sl.;
Andrzej WEDZKI, Die polnische mediävistische Forschung zu Fragen der Genese und Entwicklung der Stadtfor-
men in der Vorlokationszeit (eine Forschungsbilanz), v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 27–35; Zofia
KURNATOWSKA, Frühstädtische Entwicklung an den Zentren der Piasten in Großpolen, prav tam, str. 133–148;
Lech LECIEJEWICZ, Kaufleute in westslawischen Frühstädten in archäologischer Sicht, prav tam, str. 60–67; PITZ,
Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 215 sl.; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 67 sl.
36 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 142 sl.; ISTI, Über mitteleuropäische Städtelandschaften
(kot v op. 16), str. 53 sl.
37 Prim. HENSEL, Untersuchungen (kot v op. 35), str. 185 sl.; ISTI, The Origins (kot v op. 33), str. 384 sl.
predvsem na nastanek Kijevske Rusije v 9. stoletju, ~eprav se pogosto navezujejo na starej{e
slovanske predhodnike. Jedro vseh staroruskih mest je predstavljala utrdba, grad, kot uprav-
no in voja{ko sredi{~e kneza, kar je prvotno pomenila tudi oznaka gorod, ki se je postopno
(analogija z razvojem termina burg na nem{kem ozemlju) raz{irila na celotni organizem
utrdbe in pripadajo~e podgrajske obrtno-trgovske (mestne) naselbine. Kot so prikazale
arheolo{ke raziskave, so bila podgradja gosto pozidana z ve~krat jasno razpoznavno uli~no
mre‘o. V ~asu od konca 10. do srede 12. stoletja sledi faza nastajanja {tevilnih manj{ih urbanih
sredi{~ ni‘je kategorije kot rezultat ekonomskih potreb v ve~jih agrarnih obmo~jih (vsakdanja
menjava in oskrba s kmetijskimi in obrtno-trgovskimi proizvodi). V naslednjem obdobju od
srede 12. do srede 13. stoletja sledi pravi bum v na~rtnem ustanavljanju mest pod vodstvom
posameznih knezov (na obmo~ju Rusije ve~ kot 120 novih mest).34
Bogata spoznanja poljske arheologije in z njo povezanih strok po drugi vojni ka‘ejo, da
so bili osnova {tevilnih krajev zgodnje poljske zgodovine (Szczecin, GdaUsk, Gniezno, Poz-
naU, Krakov, WrocJaw, Opole idr.) gradovi iz 8. ali 9. stoletja, poleg katerih so ‘e zgodaj
nastajala tr‘no-obrtna naselja. Posebej veliko teh zgodnjeurbanih, neredko precej obse‘nih
naselbin, je bilo ugotovljenih za 10. stoletje, kar sovpada z za~etki poljske dr‘ave pod dina-
stijo Piastov. V njih so se zdru‘evale voja{ko-obrambne, reziden~ne, upravne, sodne, cerkve-
ne, prometne in druge funkcije. Najdeno gradivo ne dopu{~a nobenega dvoma ve~ v obstoj
tako lokalnih tr‘i{~ kot vklju~itve v trgovanje na velike razdalje (najdbe vzhodnja{kih proizvo-
dov). Zelo dobro je dokazana in dokumentirana obrtna produkcija (kova{ke, livarske, stek-
larske, lon~arske, usnjarske delavnice, obdelava jantarja in ro‘evine, kroja{tvo). Dodatno
potrditev teh ugotovitev nudijo nekateri pisni viri, na primer Ibrahim ibn Jakubov slikoviti
opis Prage, Krakova in slovanskih de‘el iz druge polovice 10. stoletja, arabski in nem{ki viri
ter {tevilne najdbe zahodnja{kih novcev na Poljskem.35 Zelo zanimivo je tudi dejstvo, da
mnogi zahodni viri te slovanske naselbine ‘e od 9. stoletja ozna~ujejo kot civitas oziroma
urbs.36 Obdobje od srede 11. do 13. stoletja, pred za~etkom novih planskih ustanovitev mest
po nem{kem pravu, pa je za Poljsko splo{no ~as {iroko razpredene (ponekod ‘e planske)
urbanizacije tudi ‘e na nivoju manj{ih lokalnih trgov. V mestih so tedaj poleg najrazli~nej{ih
obrtnih panog ‘e cvetele izrazito urbane dejavnosti, kot mesarstvo, gostinstvo ipd., v virih so
omenjeni stalno naseljeni trgovci in tedenski sejmi.37
[e zlasti pomembne so ugotovitve o naselbinski kulturi zgodnjega srednjega veka na
^e{kem in Moravskem oziroma ozemlju tedanje moravske dr‘ave, ki lahko morda nudijo
kak{no analogijo razvoju na na{ih tleh. Arheolo{ka izkopavanja na Moravskem, ki so poteka-
278 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
38 »Trditi moremo, da je ‘e doslej pokazalo to izkopavanje povsem novo podobo ‘ivljenja v velikomoravski
dobi. [e posebej, ~e opazujemo in analiziramo te najdbe na {ir{em arheolo{kem ozadju raziskav o prvih etapah
za~etkov »mest« v Vzhodni Evropi, se ‘e doslej povsem jasno vidi, da se v drugi polovici 9. stoletja ‘ivljenje teh
pokrajin po arheolo{kih najdbah prav gotovo v precej pogledih bistveno razlikuje od onega, na katerega smo mogli
sklepati doslej po pisanih virih.« Bogo GRAFENAUER, Slovansko-nem{ka borba za srednje Podonavje v 9. sto-
letju, SAZU, Razprave V 1. razreda, Hauptmannov zbornik (Ljubljana 1966), str. 11.
39 Tatiana [TEFANOVI^OVÁ, Zur Frühstädtischen Entwicklung ausgewählter großmährischer Zentren, v:
Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 265–273; Ludmk GALU[KA, Staré Mmsto–Uherské Hradi{tm, v: Europas
Mitte 1 (kot v op. 33), str. 323–326; Lumír POLÁ^EK, Burgwälle, Burgen und Burgstädte in Mähren, prav tam, str.
289–292; ISTI, Mikul~ice, prav tam, str. 317–322; JiVí MACHÁ^EK, Pohansko bei Brmclav, prav tam, str. 330–332;
HENSEL, The Origins (kot v op. 33), str. 379 sl.; GRAFENAUER, Slovansko-nem{ka borba (kot v op. 38), str. 12 sl.
(z obse‘no navedbo literature); Paola KORO[EC, Naselbinska struktura Ptuja v slovanskem obdobju zgodnjega
srednjega veka s poudarkom na 9. stoletju, v: Raziskovanje kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem. [umijev zbornik
(Ljubljana 1999), 79–85, tukaj 81; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 119–120; ENNEN, Die
europäische Stadt (kot v op. 19), str. 67; Lexikon des Mittelalters (= LM) VI (München 1993), str. 620; LM VII
(1995), str. 39; LM VIII (1997), str. 62.
40 Tomá{ VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren in Nordwestböhmen auf dem Wege zur Stadt, v: Burg–Burgsta-
dt–Stadt (kot v op. 33), str. 241–255; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 212–213.
41 Bohuslav CHROPOVSKÝ, Das frühmittelalterliche Nitrava, v: Vor- und Frühformen II (kot v op. 21), str.
159–175; ISTI, Nitra und Großmähren, v: Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 131–136; Alexander T. RUTTKAY,
Neutra (Nitra) und Zobor, v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 628–632; [TEFANOVI^OVÁ, Zur Frühstädtischen
Entwicklung (kot v op. 39), str. 267–268.
la ‘e od 1950-ih let, so prinesla presenetljive ugotovitve.38 Staré Mmsto, Mikul~ice, Pohan-
sko in druge so se pokazale kot velike utrjene naselbine z ve~ naselbinskimi jedri, nastalimi
okrog osrednjega gradu oziroma gradi{~a, {tevilnimi cerkvami ter raznovrstnimi razvitimi
specializiranimi neagrarnimi dejavnostmi (‘elezarstvo, kova{tvo, lon~arstvo, tkalstvo, strojar-
stvo, kamnose{tvo, sodarstvo, zlatarstvo, obdelava kosti idr.). Te kraji so bili o~itno politi~na,
upravna (kne‘je rezidence), voja{ka, cerkvena in obrtno-trgovska sredi{~a, vklju~ena tako v
trgovino na lokalni ravni kot na velike razdalje. Tudi po {tevilu prebivalcev se jasno razlikujejo
od agrarnih naselbin in za Mikul~ice, kjer je bilo najverjetneje sredi{~e velikomoravske dr‘ave,
domnevajo na vi{ku razvoja v 9. stoletju do 2000 prebivalcev, odkrili pa so tudi temelje 11
cerkva.39 Podobne zna~ilnosti so dokazane tudi na ̂ e{kem pri naselbinah, ki so nastale okrog
glavnih gradov PVemyslidov v 10. stoletju (Praga idr.). [lo je za velike naselbinske aglomera-
cije z ve~ jedri, ki so vsebovale po deset in ve~ cerkva.40
Za nas morda {e posebej interesantna so odkritja v Nitri na dana{njem Slova{kem, prvot-
nem sredi{~u kneza Pribine in kasneje enem pomembnej{ih velikomoravskih sredi{~ vklju~no
s sede‘em {kofije. Tu je bilo odkrito ve~ naselbinskih jeder s cerkvenimi objekti, med njimi
gradi{~e iz 8. in 9. stoletja, obdano s kamnitim okopom, palisadami in jarkom, znotraj kate-
rega je stala zidana cerkev sv. Martina. Pod njim se je razprostiralo obse‘no (60 hektarov)
podgradje s tlakovano, 10–12 m {iroko cesto, ob kateri so bile razporejene ‘elezarske, kova{ke,
klju~avni~arske, zlatarske, kamnose{ke in celo steklopiha{ke delavnice (v bli‘ini so odkrili
{tiri gla‘ute in ‘elezarske pe~i). Ena od skupaj petih ve~jih utrjenih naselbin v nitranskem
kompleksu je bila tudi specializirano lon~arsko naselje z najdenimi ostanki mnogih lon~arskih
pe~i. Agrarne naselbine so stale lo~eno od obrtnih. Vsekakor je {lo v celoti za veliko poselit-
veno aglomeracijo z izstopajo~o upravnopoliti~no, voja{ko-strate{ko, gospodarsko in cerkveno
funkcijo oziroma jasnim zgodnjim mestnim zna~ajem.41
Pribina, od 840 frankovski vazalni knez in od leta 847 mejni grof Spodnje Panonije, je
stoloval v Blatenskem Kostelu (dan. Zalavár na Mad‘arskem), kjer je zgradil ugledno pre-
stolnico. V njej je bil sede‘ salzbur{kega nadduhovnika kot predstavnika nad{kofije za mi-
sijonsko ozemlje v Panoniji, nekajkrat jo je obiskal sam salzbur{ki nad{kof in kasneje par let
279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
42 Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ed. Milko KOS, Razprave Znanstvenega dru{tva v Ljubljani 11
(Ljubljana 1936), str. 136; Conversio Bagoariorum et Carantanorum, ed. Herwig WOLFRAM (Wien–Köln–Graz
1979), str. 53 sl. Prim. Heinz DOPSCH, Die Karolinger und Ottonen, v: Geschichte Salzburgs. Stadt und Land, Band
I: Vorgeschichte–Altertum–Mittelalter, hg. H. DOPSCH (Salzburg 21983), str. 176 sl.; Herwig WOLFRAM, Salz-
burg, Bayern, Östrerreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit (Wien–Mün-
chen 1995), str. 311 sl., 322 sl.; Jochen GIESLER, Der Ostalpenraum vom 8. bis 11. Jahrhundert. Studien zu ar-
chäologischen und schriftlichen Zeugnissen, Teil 2: Historische Interpretation, Frühgeschichtliche und provinzial-
römische Archäologie, Band 1 (Rahden/Westfallen 1997), str. 151 sl., 274 sl.; Bogo GRAFENAUER, Zgodovina
slovenskega naroda II (Ljubljana 1965), str. 73 sl.
43 O vrednotenju arheolo{kih odkritij v Blatenskem Kostelu (Zalavár) iz~rpno Agnes C. SÓS, Die slavische
Bevölkerung Westungarns im 9. Jahrhundert, Münchner Beiträge zur Vor-- und Frühgeschichte 22 (München 1973),
str. 93 sl., 111 sl.; kraj{i povzetek ISTA, Mosaburg–Zalavar im 9. Jahrhundert, Arheolo{ki vestnik (=AV) XXI–XXII
(1970–1971), str. 81–94, zlasti 88 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 440 sl.; Béla Miklós SZÖKE,
Die karolingische Civitas Mosaburg (Zalavár), v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 217–220; Thomas von BOG-
YAY, Mosapurc und Zalavár, Südostforschungen 14 (1955), str. 349–405.
44 Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), str. 137; Conversio, ed. WOLFRAM (kot v op. 42), str. 54–56, 135. Prim.
WOLFRAM, Salzburg (kot v op. 42), str. 323–325; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 177; GIESLER,
Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 440; GRAFENAUER, Zgodovina II (kot v op. 42), str. 79–81.
45 Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku (=Gradivo), Druga knjiga (801–1000), ed. Franc KOS
(Ljubljana 1906), {t. 313.
46 Gl. spodaj str. 289 sl.
47 SÓS, Die slavische Bevölkerung (kot v op. 43 ), str. 114; SZÖKE, Die karolingische Civitas (kot v op. 43),
str. 217.
v njej kot nad{kof deloval tudi slovanski apostol Metod. Postavljena je bila na dobro zavaro-
vanem obmo~ju, poseljenem ‘e v rimski dobi, in hkrati z ugodno prometno lego v bli‘ini
nekdanjih rimskih cest. Kot poro~a salzbur{ki vir »Conversio Bagoariorum et Carantano-
rum«, nastal okrog leta 870, je tu od vsepovsod zbiral in naseljeval ljudi (Tunc coepit ibi ille
habitare et munimen aedificare in quodam nemore et palude Salae fluminis et circumquaque
populos congregare ac multum ampliari in terra illa).42 Naselbina, sestavljena iz ve~ utrjenih
poselitvenih jeder na otokih,43 ki je v tem viru imenovana izmeni~no civitas, munimen, ca-
strum in odgovarjajo~e nem{ko tudi Mosapurc, je obsegala tri cerkve, za najznamenitej{o
»infra civitatem Priwinae« je sam salzbur{ki nad{kof poslal zidarje, slikarje, kova~e in te-
sarje (Postmodum vero roganti Priwinae missit Liuprammus archiepiscopus magistros de
Salzpurc murarios et pictores, fabros et lignarios).44 @e {tevilo cerkva nakazuje dolo~eno
koncentracijo prebivalcev v naselbini, ki je imela funkcijo prestolnice Spodnje Panonije. Kot
tako jo omenjajo tudi Fuldski anali k letu 896, ko je cesar Arnulf Spodnjo Panonijo z Blaten-
skim Kostelom (Pannoniam cum urbe Paludarum) podelil v upravo knezu Braslavu.45 K
tak{ni kne‘ji rezidenci so po analogijah z omenjenimi slovanskimi primeri nedvomno sodile
razli~ne obrtne panoge ter redno trgovanje. V takoimenovanem »Arnulfinumu«, privilegiju
kralja Arnulfa za salzbur{ko nad{kofijo iz okrog leta 890, o katerem podrobneje v nadaljevanju,
je bila Salzburgu potrjena med drugim posest »ad Mosapurch« vklju~no z mitnino v naselbi-
ni (cum theloneo in civitate), kar nedvoumno ka‘e na trgovsko menjavo, ki je tu potekala.46
Na »Grajskem otoku« v Zalaváru so poleg cerkvenih objektov, hi{, ki dokazujejo visoko
bivalno kulturo, ka{~ in drugih gospodarskih objektov odkrili tudi vrsto obrtnih delavnic
(depo rogovja ter ro‘evinastih polizdelkov). @al je bil ve~ji del tega osrednjega reziden~nega
gradi{~a uni~en.47 Blatenski Kostel je bil v tej dobi pomembno upravno, voja{ko, cerkveno/
kulturno in gospodarsko sredi{~e, ki ga morda lahko po funkciji, obliki (in velikosti?) primer-
jamo z omenjenimi velikomoravskimi centralnimi naselbinami ali Nitro. Smatramo ga lahko
za zgodnjo obliko urbane naselbine oziroma zgodnje naselje mestnega zna~aja. Zaradi
politi~nih in gospodarskih povezav z dana{njim vzhodnim slovenskim prostorom, zlasti
280 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
48 Prim. KORO[EC, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 83.
49 Temeljna dela: zbornika Untersuchungen zu Handel und Verkehr der vor- und frühgeschichtlichen Zeit in
Mittel- und Nordeuropa III. Der Handel des frühen Mittelalters, hg. K. DÜWEL, H. JANKUHN et al., Abhandlun-
gen der Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philologisch-Historische Klasse, Dritte Folge 150 (Göttingen
1985), zlasti razprava Gerhard DILCHER, Marktrecht und Kaufmannsrecht im Frühmittelalter, str. 392–417, tukaj
396 sl., 400; Untersuchungen zu Handel und Verkehr der vor- und frühgeschichtlichen Zeit in Mittel- und Nordeuro-
pa IV. Der Handel der Karolinger- und Vikingerzeit, hg. K. DÜWEL, H. JANKUHN et al., Abhandlungen der
Akademie der Wissenschaften in Göttingen, Philologisch-Historische Klasse, Dritte Folge 156 (Göttingen 1987),
zlasti Peter JOHANEK, Der fränkische Handel der Karolingerzeit im Spiegel der Schriftquellen, str. 7–68, tukaj 11
sl., 20, o vrstah trgovine in blaga poglavje V, str. 32–44; Hildegard ADAM, Das Zollwesen im fränkischen Reich und
das spätkarolingische Wirtschaftsleben. Ein Überblick über Zoll, Handel und Verkehr im 9. Jahrhundert, Vierteljahr-
schrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, Beihefte Nr. 126 (Stuttgart 1996), str. 161 sl., zlasti 179 sl.; PITZ,
Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 126 sl. Prim. Miha KOSI, Potujo~i srednji vek. Cesta, popotnik in
promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem (Ljubljana 1998), str. 17 sl.
50 Gl. Peter JOHANEK, Der »Außenhandel« des Frankenreiches der Merowingerzeit nach Norden und Osten
im Spiegel der Schriftquellen, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr III (kot v op. 49), str. 214–254, tukaj 245
sl.; Dietrich CLAUDE, Aspekte des Binnenhandels im Merowingerreich auf Grund der Schriftquellen, prav tam,
str. 9–99, tukaj 44–45, 74–75, 92; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 283–284. O proble-
matiki glede Sama in vklju~itve Karantanije v njegovo zvezo prim. Bogo GRAFENAUER, Novej{a literatura o
Samu in njeni problemi, Z^ IV (1950), str. 151–169.
Ptujem, je poznavanje njegovih zna~ilnosti velikega pomena tudi za prou~evanje zgodnje-
urbanih oblik pri nas.48
Gospodarske osnove zgodnjih neagrarnih naselbin
Trgovina
Poleg obrtne produkcije, ki je bila verjetno v veliki meri namenjena lokalni oziroma
regionalni potro{nji, je bistveno podlago za razvoj zgodnjih neagrarnih naselbin mestnega
zna~aja predstavljalo trgovanje – tako lokalno v smislu menjave med proizvodnim central-
nim krajem in agrarnim zaledjem kot tudi na ve~je razdalje. Zgodnjesrednjeve{ka trgovina v
Evropi je bila precej bolj raz{irjena, kot se je dolgo domnevalo. Po novej{ih znanstvenih
spoznanjih, ki so temeljito ovrgla ustaljene predstave o stati~nosti in avtarki~nosti tega ob-
dobja, trgovina ni zamrla, temve~ se je preoblikovala in prilagodila novim razmeram. Poleg
malo{tevilnega sloja profesionalnih trgovcev (predvsem Judov) so postala pomemben sub-
jekt v trgovanju zemlji{ka gospostva, posvetna in cerkvena (samostani, {kofije), namesto
izklju~no v redkih v srednji vek pre‘ivelih mestih pa je trgovanje potekalo v razli~nih cen-
tralnih krajih – naseljih z ustreznim prometnim polo‘ajem in funkcijami: v sredi{~ih zemlji{kih
gospostev, ‘upnijskih sredi{~ih, samostanskih naselbinah, pristani{~ih, vaseh idr. Trgovina je
bila ‘e tedaj zelo pestra in je zajemala tako trgovanje na velike razdalje z dragocenej{im
(zlasti luksuznim) blagom, kot notranjo regionalno trgovino med razli~nimi produkcijskimi
obmo~ji (sol, vino, ‘ito, ‘elezo, ‘ivina, razni obrtni izdelki) in vsakdanje bli‘nje trgovanje z
‘ivljenjskimi potreb{~inami (kruh, meso, vino idr.).49
@e v merovin{ki dobi se je v frankovski dr‘avi razvila trgovina s slovanskim svetom, kar
dokazuje znana omemba trgovca Sama, ki je skupaj z ve~jo skupino drugih frankovskih
trgovcev v letih 623–624 trgoval s Slovani nekje na ozemlju dana{nje ^e{ke in Moravske in
kmalu zatem postal »slovanski kralj« ve~je plemenske zveze, ki je verjetno zajemala tudi
obmo~je kasnej{e Karantanije.50 Ni razloga za dvom, da se je trgovina podobno razvijala tudi
281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
51 Monumenta Germaniae historica (=MGH), Capitularia regum Francorum I, ed. A. BORETIUS (Hannover
1883), {t. 44, str. 122–123; Magnae Moraviae fontes historici IV. Leges – textus iuridici – supplementa (Brno 1971),
str. 23–24. Prim. JOHANEK, Der fränkische Handel (kot v op. 49), str. 15, 17; ADAM, Das Zollwesen (kot v op.
49), str. 169 sl.; Christine WARNKE, Der Handel mit Wachs zwischen Ost- und Westeuropa im frühen und hohen
Mittelalter, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr IV (kot v op. 49), str. 545–569, tukaj 557–558; Heinrich KOL-
LER, Die Raffelstetter Zollordnung und die mährischen Zentren, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 283–284.
52 MGH, Formulae Merowingici et Karolini aevi, ed. K. ZEUMER (Hannover 1886), cap. 37, str. 314 sl.;
Gradivo II, {t. 102. Prim. ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 176; SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27),
str. 266; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 400 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str.
283. Med de‘elami, ki se v dokumentu na{tevajo v smeri od zahoda proti vzhodu, Sclavinia sledi Bavarski, zato je
upravi~eno mnenje, da gre za ozemlje slovenskih prednikov v Vzhodnih Alpah oz. Panoniji. Drugi Slovani, kot ^ehi,
Moravani idr., ne pridejo v po{tev, ker niso bili v okviru frankovske dr‘ave in tam ni bilo dr‘avnih uradnikov, katerim
je bil dekret namenjen.
53 MGH, Capitularia regum Francorum II, ed. A. BORETIUS, V. KRAUSE (Hannover 1897), {t. 253, str. 249–
252; Magnae Moraviae fontes historici IV (kot v op. 51), str. 114–119; Gradivo II, {t. 341. O okoli{~inah nastanka in
tradiciji tega izjemnega vira gl. Peter JOHANEK, Die Raffelstettener Zollordnung und das Urkundenwesen der
Karolingerzeit, v: Baiern, Ungarn und Slawen im Donauraum, Forschungen zur Geschichte der Städte und Märkte
Österreichs 4, hg. W. KATZINGER, G. MARCKHGOTT (Linz/Donau 1991), str. 211–229.
54 Iz~rpno Michael MITTERAUER, Wirtschaft und Verfassung in der Zollordnung von Raffelstetten, v: ISTI,
Markt und Stadt (kot v op. 11), str. 235–263; KOLLER, Die Raffelstetter Zollordnung (kot v op. 51), str. 283–295;
ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 31 sl., 121 sl.; Herbert KNITTLER, Städtewesen, Handel und Gewerbe,
v: Österreich im Hochmittelalter (907–1246), Veröffentlichungen der Kommission für die Geschichte Österreichs,
Band 17, hg. A. DRABEK (Wien 1991), str. 475 sl.; STÖRMER, Präurbane Siedlungen (kot v op. 23), str. 122 sl.;
DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 402 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 284 sl.;
ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 63–65.
med predniki Slovencev in langobardsko dr‘avo ter bizantinsko Istro. [e bolj se je trgovina
razmahnila v karolin{ki dobi. Iz leta 805 so znani kraji ob vzhodni frankovski meji, kjer se je
trgovalo s Slovani – Slovencem najbli‘je v Lorchu ob Donavi, pri izlivu Ani‘e – in omenjajo
se trgovci, ki so odhajali v de‘ele Slovanov in Avarov (qui partibus Sclavorum et Avarorum
pergunt).51 Zelo zna~ilen je tudi dokument cesarja Ludvika Pobo‘nega, »Praeceptum nego-
tiatorum« iz leta 828, glede aachenskih »dvornih trgovcev«, v katerem vladar objavlja vsem
{kofom, opatom, vojvodom, grofom in drugim uradnikom v njegovih de‘elah, med drugim v
partibus … Italie … Retie, Baioarie et Sclaviniae, da je omenjenim trgovcev podelil razne
trgovske privilegije ter kraljevo za{~ito.52 O~itno je {lo za profesionalne trgovce na velike
razdalje, ki so trgovali po frankovski dr‘avi, tudi po vzhodnoalpskih de‘elah. Za kak{no
trgovino pa je v prete‘ni meri {lo v teh ~asih, izvemo iz znamenitega raffelstettenskega mit-
ninskega reda z za~etka 10. stoletja, enega najpomembnej{ih virov za gospodarsko zgodovi-
no frankovske dobe.53
Ta mitninski red je nastal med letoma 903–906 po ukazu vzhodnofrankovskega kralja
Ludvika Otroka in nazorno orisuje gospodarske razmere ob Donavi na obmo~ju dana{nje
Zgornje in Spodnje Avstrije pred mad‘arskimi vpadi. Po Mitterauerjevem mnenju ga lahko
smatramo kot reprezentativen dokument za ve~ji del frankovske dr‘ave.54 Na prito‘bo bavar-
skih velika{ev zaradi nezakonitega pobiranja mitnin je bila pod vodstvom kraljevih
poobla{~encev izvedena v Vzhodni marki »preiskava« in odrejeno, da se ponovno vzpostavi
mitninski re‘im, kakr{en je veljal v ~asu kraljev Ludvika Nem{kega in Karlmana. Vir do-
kazuje, da sta bila ‘e v tem ~asu trgovina in promet obi~ajni in raz{irjeni dejavnosti, za kateri
je bil vzpostavljen kompleksen mitninski sistem. Trgovanje v ve~jem obsegu in z uvo‘enim
blagom je potekalo na to~no dolo~enih, od vladarja dovoljenih lokacijah, ki se navajajo kot
legitimus mercatus (nekatere, npr. Linz, so se kasneje razvile v prava srednjeve{ka mesta), z
dobrinami vsakdanje potro{nje (victualia, necessaria) pa na manj{ih lokalnih trgih (alia loca;
282 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
55 Da je bilo tak{nih tr‘nih krajev cela vrsta, ka‘ejo formulacije: ... ubicunque sedere uoluerint et mercatum
habere; ... licentiam sedendi et mercandi habeant … ubicunque voluerint; ... ipsam regionem intrauerint ad emenda
uictualia ... ubicunque uoluerint in ipsa regione sine theloneo emant que necessaria sunt; ... locum mercati ipsius
transire voluerint per mediam plateam transeant sine ulla constrictione et in aliis locis ipsius regionis emant sine
theloneo que potuerint; ... ubicunque iuxta ripam Danubii ... loca mercandi optinuerint … V teh krajih je potekalo
trgovanje neodvisno od posebnih privilegiranih sejmov. Od trgovskega blaga, ki se je tu prodajalo, kupovalo ali
transportiralo po reki in cesti, je bilo potrebno pla~ati mitnino – teloneum.
56 Sclavi … qui de Rugis vel de Boemanis mercandi causa exeunt … Glede prvih je dolgo prevladovalo mnenje,
da gre za slovanske trgovce iz Rusije. ^eprav je to v tem ~asu ‘e verjetno, je prejkone {lo za Slovane z obmo~ja med
Donavo in Moravsko v dana{nji Spodnji Avstriji, ki je v imenu nosilo spomin na nekdaj tam bivajo~e germanske
Rugijce (gl. Erich ZÖLLNER, Rugier oder Russen in der Raffelstettener Zollurkunde?, Mitteilungen des Instituts
für österreichische Geschichtsforschung (=MIÖG) 60 (1952), str. 108–119). Vendar se pri vrsti raziskovalcev {e
vedno pojavlja mnenje o ruskih trgovcih, kar glede na splo{ni dru‘beni in gospodarski razvoj {ir{ega obmo~ja v 9.
stoletju ni izklju~eno. Prim. Jadran FERLUGA, Der byzantinische Handel nach dem Norden im 9. und 10. Jahrhun-
dert, v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr IV (kot v op. 49), str. 625; WARNKE, Der Handel mit Wachs (kot v
op. 51), str. 561–562. Druga~e KOLLER, Die Raffelstetter Zollordnung (kot v op. 51), str. 285.
57 Prim. Milena BRAVERMANOVÁ et al., Der Handel zwischen Ost und West, v: Europas Mitte 1 (kot v
op. 33), str. 136 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 170–171, 175 sl.
58 Prim. György GYÖRFFY, Der Donauraum zwischen Bayern, Mähren und Ungarn im 10. Jahrhundert, v:
Baiern, Ungarn und Slaven im Donauraum (kot v op. 53), str. 41 sl.
loca mercandi).55 Kot posebnega pomena je izrecno izpri~an solni trg – salinarium merca-
tum, ki je bil lahko na razli~nih lokacijah. Najpomembnej{e trgovsko blago, na katerega se
nana{a tudi najve~ dolo~il glede pla~evanja mitnine, je bila (salzbur{ka) sol, ki so jo vozili z
ladjami po Donavi in z vozovi po nekdanji rimski cesti, in je potovala vse do nekega pomemb-
nega velikomoravskega trga (ad mercatum Morauorum). Poleg soli se kot trgovska roba
omenjajo {e konji, su‘nji in vosek, ki so prihajali iz slovanskih de‘el, ter ‘ivila vsakdanje
potro{nje (victualia), za katerih nakup doma~ini niso pla~evali mitnine. V tr‘ne kraje so
prihajali trgovat tako svobodnjaki (liber homo), kot su‘nji (servus) za svoje gospode; doma~ini
– Bavarci in Slovani (Bawari uel Sclaui istius patrie), ter tujci – Slovani s ^e{ke in Rusije
(?),56 Judje in drugi (Iudei et ceteri mercatores). Ta enkratni dokument nam posreduje izred-
no dinami~no sliko gospodarskega ‘ivljenja v zgodnjem srednjem veku: obstoja omre‘ja
tr‘nih krajev razli~nih ravni; lokalne oziroma regionalne trgovine (victualia, sol) ter trgovine
na velike razdalje (Judje, trgovina s su‘nji, voskom); raznolikosti in ‘ivahnosti transporta
(ladje, vozovi, nosa~i); pestrosti prebivalstva, udele‘enega v trgovini; predvsem pa – rednega
trgovanja, nevezanega le na periodi~ne sejme, kot sestavine vsakdanjega ‘ivljenja. Razvidno
je tudi, da je ob Donavi potekala ‘e ute~ena trgovina na velike razdalje med Vzhodom in
Zahodno Evropo, v kateri so imeli precej{en dele‘ Judje, zlasti v trgovini s su‘nji.57
Za dana{nje slovensko ozemlje za ta ~as nimamo nobenih vesti o stalnej{ih trgovskih
tokovih. Za zgodnej{e obdobje, 7. in 8. stoletje, lahko ra~unamo na ob~asne trgovske stike
med Slovani ter Furlanijo in Istro v smislu menjave med sosednjimi, a geografsko (pro-
dukcijsko) zelo razli~nimi regijami. Trgovina na velike razdalje ~ez slovensko ozemlje pa je
v tem ~asu malo verjetna. Med Evropo in vzhodnimi de‘elami tedaj {e ni zaslediti obse‘nej{ih
kopenskih trgovskih tokov na velike razdalje, de‘ele ob severnem Jadranu pa so se uspe{no
oskrbovale z vzhodnja{kim blagom po morju s posredovanjem Bizanca, ki je imel monopol
v pomorski trgovini. Promet po kopnem z vzhoda ~ez na{e de‘ele je verjetno tudi mo~no
onemogo~ala stalna avarska gro‘nja na {ir{em obmo~ju Panonije.
Politi~ne razmere so se bistveno spremenile v za~etku 9. stoletja, kar je vplivalo tudi na
razvoj trgovine in prometa. Zru{enje avarske mo~i v Panoniji (803) je omogo~ilo raz{iritev
frankovske dr‘ave do Donave, tja se je usmeril mo~an val agrarne kolonizacije ter z njo
gospodarski dvig, postopno pokristanjevanje ipd. Poleg frankovske dr‘ave se je v Panonijo z
vzhoda raz{irila Bolgarija, na severu pa se je pojavila nova mo~na dr‘ava Moravska.58 Ta
283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
59 Gradivo II, {t. 304.
60 Prim. ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 171; KOLLER, Die Raffelstetter Zollordnung (kot v op. 51),
str. 291, 293.
61 FERLUGA, Der byzantinische Handel (kot v op. 56), str. 624–625.
62 Lumír POLÁ^EK, Der mährische Handel, v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 146–147; GRAFENAUER,
Slovansko-nem{ka borba (kot v op. 38), str. 14, 18; ISTI, Zgodovina II (kot v op. 42), str. 64–65.
63 Magnae Moraviae Fontes Historici III. Diplomata, epistolae, textus historici varii (Brno 1969), str. 326–329.
Prim. Lutz RICHTER–BERNBURG, Der frühmittelalterliche Handel Nord- und Osteuropas nach islamischen Quellen,
v: Untersuchungen zu Handel und Verkehr IV (kot v op. 49), str. 672–674; WARNKE, Der Handel mit Wachs (kot v
op. 51), str. 561; .
64 Prim. WARNKE, Der Handel mit Wachs (kot v op. 51), str. 561–562.
65 Gl. Jadran FERLUGA, Bizanc na Jadranu (6.–13. stoletje), Z^ 44 (1990), str. 370–373.
dinami~ni politi~ni razvoj je gotovo ustvaril ugodna tla za razvoj prometa, trgovine in drugih
medsebojnih stikov. Bolgarija je tvorila povezavo v smeri proti ^rnemu morju in Bizancu,
frankovska Panonija preko slovenskega ozemlja proti Italiji in ob Donavi proti Zahodni Evropi,
Velikomoravska pa skozi Moravska vrata v slovansko Zakarpatje in proti Rusiji. O aktivnih
komunikacijah v teh smereh lahko sklepamo na osnovi razli~nih virov, ki govore o dogajanju
v drugi polovici 9. stoletja. Omenja se, da so na Moravsko prihajali misijonarji iz Italije,
Gr~ije (Bizanca) in vzhodnofrankovske dr‘ave, potekali so diplomatski stiki (korespondenca,
poslanstva) med moravskim dvorom, Bizancem in Rimom ter med Bolgarijo in vzhodno-
frankovsko dr‘avo.
@ivo se je razvila tudi trgovina. Bolgari so prodajali na Moravsko ~rnomorsko sol in ta
proizvod je bil tako pomemben, da je vzhodnofrankovski kralj Arnulf pred vojno z Moravani
leta 892 sku{al dose~i ustavitev te trgovine59 (nedvomno je {lo za ekonomski interes frankov-
ske dr‘ave, saj so mitnine od prometa in trgovine s salzbur{ko soljo na Moravsko predstavlja-
le pomemben vir dohodkov).60 Bolgari so imeli v tem ~asu v svoji oblasti prete‘ni del po-
membne stare rimske ceste (via militaris), ki je pre~kala Balkan od Konstantinopla skozi
Adrianopel (Odrin), Serdiko (Sofijo), Ni{ in Beograd v Panonijo, in so poleg soli gotovo
posredovali v tej smeri proti Moravski {e vrsto drugega blaga.61 Velikomoravska s svojim
osrednjim polo‘ajem je nedvomno odigrala pomembno posredni{ko vlogo v trgovini med
Vzhodom in Zahodom, kar dokazujejo tudi arheolo{ke najdbe.62 Gre za del obse‘ne trgovine
med Azijo in Evropo, katere glavna smer je vodila k Sredozemskemu morju (kjer je prevla-
doval bizantinski monopol), druga pa od Kaspijskega jezera ~ez ju‘no Rusijo, za Karpati, ~ez
nizke karpatske prelaze ali skozi Moravska vrata na ozemlje Velikomoravske ter ob Donavi
proti zahodu. Konec 9. stoletja je bila ta pot ‘e redno uporabljana, saj jo omenjajo arabski
geografi. Eden najzgodnej{ih, Ibn Chordadhbeh (ok. 830–912), omenja, da so v njegovem
~asu judovski trgovci potovali iz [panije preko de‘el Frankov in Slovanov proti Kitajski.63
Na to pot se najverjetneje nana{a tudi omemba judovskih trgovcev v raffelstettenskem mit-
ninskem redu, ki dejansko obnavlja ‘e starej{i mitninski re‘im iz ~asa vladarjev Ludvika
Nem{kega in Karlmana, torej so morali biti ti trgovci ‘e obi~ajen in reden pojav.64 Omenjena
kopenska smer je verjetno dobila pomemben impulz, ko so Arabci v prvi tretjini 9. stoletja z
zasedbo Krete in invazijo na Sicilijo zmotili povezave preko Sredozemskega morja, v 30-ih
letih pa so se pojavili tudi v Jadranu in do konca stoletja hkrati z Neretljani in Hrvati mo~no
ogro‘ali pomorske komunikacije in ovirali trgovino severnojadranskih in italskih mest.65 Ob
teh ugotovitvah se postavlja vpra{anje, ali se ni del te trgovine na velike razdalje usmerjal z
Velikomoravske, zlasti v ~asu cveto~e Pribinove in Kocljeve kne‘evine, tudi ~ez Spodnjo
Panonijo in dana{nje slovensko ozemlje proti Italiji, kar bi bilo v ~asu ogro‘enosti pomorskih
284 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
66 Gyula KRISTÓ, Internationale Wege durch das Karpatenbecken, v: Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 139–
140.
67 Prim. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 398 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 183 sl.
68 MGH, Diplomata Karolinorum I. Die Urkunden Pippins, Karlmanns und Karls des Großen, ed. E. MÜHL-
BACHER (Hannover 1906), {t. 46, str. 66.
69 Prav tam, {t. 96.
70 MGH, Formulae (kot v op. 52), str. 201 (cap. 36).
71 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 271, str. 302.
72 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 273, str. 314 (cap. 8).
73 MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum IV. Die Urkunden Zwentibolds und Ludwigs des
Kindes, ed. T. SCHIEFFER (Berlin 1960), {t. 58, str. 186.
zvez zelo verjetno. [e toliko prej, ker so od moravske meje na Donavi iz nekdanjih rimskih
mest (Carnuntum, Aquincum idr.) ~ez Panonijo proti Ptuju potekale gotovo {e uporabne rimske
ceste. @ivahna tranzitna trgovina, kot jo relativno blizu prikazuje raffelstettenski mitninski red,
dovoljuje sklep, da lahko v karolin{ki dobi do mad‘arskih vdorov tudi v na{em prostoru
pri~akujemo podobne razmere. Za nasprotno ni nobenih utemeljenih pomislekov.
Mad‘arska poselitev Panonije in polstoletni vpadi v Srednjo in Zahodno Evropo so ne-
dvomno prekinili dotedanje ustaljene trgovske tokove. Vendar se je trgovina v drugi polovici
10. stoletja hitro obnovila in v trgovske povezave med vzhodom in zahodom so bili ‘e od
60-ih let 10. stoletja vklju~eni Mad‘ari, kot poro~ajo tudi pisni viri.66
Problem ustanove mercatus v zgodnjem srednjem veku
Domnevamo lahko, da so temeljna jedra raznih oblik zgodnjesrednjeve{ke trgovine, kot
smo jo prikazali zgoraj, predstavljali pomembnej{i centralni kraji. Pestro sliko razli~nih ka-
tegorij centralnih tr‘nih naselbin prikazuje ‘e raffelstettenski mitninski red pod nazivom
mercatus (mercatum). Bistveno vpra{anje za nadaljnjo razpravo je tedanja vsebina tega ter-
mina. ^e se posvetimo ozemlju frankovske dr‘ave, kamor je slovensko ozemlje sodilo od 8.
oz. za~etka 9. stoletja, je o~itno, da se je v merovin{ki in karolin{ki dobi trgovanje odvijalo
tako v pomembnej{ih naselbinah neagrarnega zna~aja (civitates, urbes, Burgen) kot tudi v
{tevilnih drugih krajih.67 @e v diplomi kralja Karlmana o oprostitvi pla~evanja mitnine za
samostan St. Denis iz leta 769 so na{teti razli~ni kraji trgovanja – ubicumque ... tam in civi-
tatis, castellis, vicus, portus, pontis publicis … vel reliquis marcados …68 Karel Veliki je 775
oprostil samostan Flavigny mitnine in civitatibus, marcatis, vicis, villis, pontis, portubus.69
Podobna, v obliki formularja ohranjena diploma Karla Velikega v zvezi s pobiranjem mitnine
omenja trgovanje … in quascumque portus, civitatis seo mercada …70 Dolo~ilo Karla
Ple{astega iz leta 861 glede novcev se je nana{alo na postopke kraljevih poobla{~encev in
civitatibus vel mercatis aliis …71 »Edictum Pistense« iz leta 864 v ~lenu v zvezi z denarjem
predpostavlja tudi po lastni{tvu razli~na tr‘i{~a in na{teva: … in civitatibus et vicis ac villis
tam nostris indominicatis quam et in his quae de immunitate sunt vel de comitatibus atque
hominum nostrum.72 Listina kralja Ludvika Otroka iz 908 za {kofijo Eichstätt pa dovoljuje
ustanovitev tr‘i{~a s kovnico in mitnico po obi~aju, kot je veljal v drugih tr‘nih krajih (sicut
in ceteris mercationum locis mos est).73
Mercatus – trg je tu jasno ozna~en kot locus, kraj, naselje, kjer je potekalo trgovanje. To
je nedvoumno formulirano ‘e v »Capitula de functionibus publicis« iz leta 821, ki med loka-
285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
74 MGH, Capitularia I (kot v op. 51), {t. 143, str. 294 (cap. 1).
75 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 253, str. 251.
76 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 273, str. 318 (cap. 19).
77 Gl. Friederun HARDT-FRIEDERICHS, Markt, Münze und Zoll im ostfränkischen Reich bis zum Ende der
Ottonen, Blätter für deutsche Landesgeschichte 116 (1980), str. 1–31, tukaj 18 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op.
49), str. 186 sl., 191; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 134; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49),
str. 399; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 279, 285. O mitnini gl. Miha KOSI, K problemu
mitnine v srednjem veku, v: Gestrinov zbornik, ur. D. MIHELI^ (Ljubljana 1999), str. 247–261.
78 Gl. SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 266 sl.; JOHANEK, Der fränkische Handel (kot v op. 49),
str. 7–68, zlasti 23 sl.; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 65 sl.
79 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 273, str. 319 (cap. 20); JOHANEK, Der fränkische Handel (kot v op.
49), str. 43; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 185; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 127,
131–132.
cijami, kjer je bilo dovoljeno pobirati mitnino, poleg mostov, cest in re~nih pristanov na
prvem mestu navaja kraje trgovanja (in mercatibus ubi communia commertia emuntur ac
venundantur).74 [e bolj eksplicitno je to razvidno v raffelstettenskem mitninskem redu –
doma~im trgovcem ni bilo potrebno pla~ati mitnine pri tranzitu skozi tr‘ni kraj, in so lahko
po sredi ulice potovali brez ovir (si autem locum mercati ipsius transire voluerint, per me-
diam plateam transeant sine ulla constrictione).75 Tak{ni kraji so bili lahko civitates kot
najbolj eminentna sredi{~a, kasteli, pristani{~a, vasi ali druga naselja. V frankovski dr‘avi so
lo~ili zakonite trge (mercata legitima, mercata constituta ali publica), ki so bili stari, tradi-
cionalni, »‘e od nekdaj«, ali pa ustanovljeni s kraljevim dovoljenjem oziroma privilegijem
(per auctoritatem); na drugi strani pa so obstajali {e {tevilni »sine auctoritate«.76 Zakoniti
trgi so bili pod kraljevo za{~ito, trgovanje je bilo urejeno in nadzorovano (npr. nadzor cen,
mer in ute‘i, menjave ali tehtanja denarja, vzdr‘evanje miru), za kar je bilo potrebno pla~evanje
pristojbine – mitnine.77 Verjetno je bilo prvotno v kraljevi pristojnosti le periodi~no trgovanje
– tedenski in letni sejmi.78 Gospodarski temelj stalnim tr‘nim naseljem pa so predstavljali
zlasti redno, vsakodnevno ali vsaj tedensko trgovanje, in ne le periodi~ni letni sejmi, ki niso
pomenili »mestotvorne« funkcije. Tak{na redna prodaja na drobno – npr. kruha, mesa, vina –
je bila ‘e v frankovski dr‘avi obi~ajen vsakdanji proces in je potekala per civitates et vicos
atque per mercata (Edictum Pistense, 864).79
Ve~ina tr‘nih krajev je bila nedvomno brez posebnega privilegija o pravici do trga oz.
trgovanja. Tak{ni privilegiji frankovskih kraljev, ki jih zasledimo {ele od 9. stoletja, niso bili
pravilo za nastajanje tr‘nih krajev, kot je pogosto mnenje, temve~ predvsem izjemna
svobo{~ina, podeljena v prvi vrsti imunitetnim cerkvenim ustanovam in v manj{i meri po-
svetnim zemlji{kim gospodom. Tak{en privilegij je obi~ajno dovoljeval trgovanje v kraju,
kjer dotedaj legalnega trga ni bilo, in je tako pomenil novo tr‘i{~e poleg {tevilnih ‘e obstoje~ih
(in neredko gospodarsko precej pomembnej{ih), pogosto pa tudi le formalno legaliziral ‘e
obstoje~e tr‘i{~e v dolo~enem kraju. Sredi{~a vladarjevega upravnega omre‘ja – sede‘i gro-
fij, kraljevi dvori idr., kjer se je koncentriralo dru‘beno ‘ivljenje in z njim trgovanje, seveda
niso potrebovala posebnih tr‘nih privilegijev. To je bilo potrebno le za posamezna (privatna)
zemlji{ka gospostva, kar je bilo pogosto zvezano tudi s podelitvijo imunitetnih pravic.
Ve~inoma zato za najpomembnej{a zgodnjesrednjeve{ka gospodarska sredi{~a nimamo
ohranjene podelitve posebnega privilegija in ga najpogosteje sploh ni bilo. Za kompleksen in
obse‘en proces nastajanja naselbin mestnega zna~aja so tr‘ni privilegiji le omejenega pome-
na in se jim v dosedanjem prou~evanju te tematike daje dosti prevelika te‘a. Nenazadnje
pomeni obravnava tr‘nih sredi{~, temelje~a izklju~no na privilegijskih listinah, bistveno
286 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
80 MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 174 sl.; ISTI, Von der antiken (kot v op. 11), str. 62;
HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 13 sl.; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13),
str. 312; Walter SCHLESINGER, Vorstufen des Städtewesens im ottonischen Sachsen, v: Ausgewählte Aufsätze von
Walter Schlesinger 1965–1979, Vorträge und Forschungen XXXIV, hg. H. PATZE, F. SCHWIND (Sigmaringen
1987), str. 403–430, tukaj str. 427, zlasti op. 117; Das Marktproblem im Mittelalter. Referate und Aussprachen auf
der dritten Arbeitstagung des Kreises für Stadtgeschichte vom 30. September–3. Oktober 1960 in Konstanz, bearbei-
tet von Peter SCHÖLLER, Westfälische Forschungen 15 (1962), zlasti prispevek Otto FEGER, Märkte und Markt-
rechte im Bodenseeraum, str. 47–55, tukaj 48 sl., ter diskusija na str. 58 sl., 81 sl.
81 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/2. Die Urkunden Otto des III. (=DO III), ed. T. SIC-
KEL (München 21980), {t. 130. V diplomi Otona I. samostanu St. Gallen iz leta 947 je cesar dovolil v kraju Rorscha-
ch ustanovitev trga na pro{njo opata, ker … mercatum ibi haberi ad Italiam proficiscentibus vel Romam pergentibus
esse commodum et utilitati fratrum sub eius regimine deo militantium nihilominus esse necessarium … MGH, Diplo-
mata regum et imperatorum Germaniae I. Die Urkunden Konrad I, Heinrich I. und Otto I. (=DO I), ed. T. SICKEL
(München 21980), {t. 90. Formulacijo podobne vsebine zasledimo ‘e leta 861 v diplomi Lotarja II. za trg samostana
Prüm: … quod ipse locus propter mercati et monete longinquitatem non modicum patitur discrimen. Citat po: ADAM,
Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 181, 187.
82 Gl. str. 281–282.
83 MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 176; Walter SCHLESINGER, Städtische Frühfor-
men zwischen Rhein und Elbe, v: Studien zu den Anfängen (kot v op. 34), str. 350; ISTI, Über mitteleuropäische
Städtelandschaften (kot v op. 16), str. 50; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 131, 203.
84 Mercatus v izklju~nem smislu sejma, kar je nedvomno preozko, je pri darovnicah 10. in 11. stoletja interpre-
tiral tudi MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 299 sl.
85 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 271 sl.; HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 8
sl., seznam na str. 21 sl.; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 187; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49),
str. 403 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 303, 311–312; PITZ, Europäisches Städtewesen
(kot v op. 21), str. 132; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 135 sl.; Leo SANTIFALLER, Zur Geschichte der
ottonisch–salischen Reichkirchensistems, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische
Klasse, Sitzungsberichte 229 (Wien 1964), seznam listin na str. 98 sl.
metodolo{ko napako, saj se omejuje le na manj{i in izjemni del pojava.80 Temeljno izhodi{~e
je spoznanje, da je bil stalni tr‘ni kraj kot centralna to~ka menjave dobrin znotraj neke regio-
nalne skupnosti, kot tudi distribucije trgovskega blaga od drugod, ‘e v zgodnjem srednjem
veku socialna nuja. Moneta et mercatus necessaria sunt multitudini populorum undique illuc
confluentium, simul etiam monachis et populis ibi commanentibus et habitantibus, je omenjeno
v diplomi cesarja Otona III. iz leta 993 za alza{ki samostan Selz.81 Trg kot tak{na nujna
komponenta vsakdanjega ‘ivljenja je v znanstvenem prou~evanju vse premalo upo{tevana,
{e zlasti kot eden od bistvenih dejavnikov v kasnej{em razvoju mest. Predvsem nekateri
proizvodi so bili stalno potrebni naj{ir{emu krogu populacije in so rabili {iroko lokalno di-
stribucijo, s tem pa tudi uveljavljeno omre‘je stalnih tr‘nih krajev (sol, ‘elezo, vino, ‘ivina,
ko‘e idr.). Sinonimna uporaba izrazov mercatum legitimum in mercatum salinarium v raf-
felstettenskem mitninskem redu je lep primer za to.82 Res je, da se dajo tak{ni kraji tudi
arheolo{ko te‘je dokazati, v pisnih virih pa se sploh redko in najpogosteje pozno omenjajo –
a najbolj samoumevne in vsakdanje pojave v virih obi~ajno zasledimo zgolj slu~ajno.83
Na osnovi zgoraj navedenih virov in izvajanja lahko mercatus (mercatum) v {irokem
smislu opredelimo kot pravico do trgovanja oziroma trga v nekem kraju in hkrati kot tr‘ni
kraj sam. Nikakor pa ga ne moremo omejiti le na periodi~ni (npr. zgolj letni) sejem.84 Iz~rpen
vpogled v to problematiko nudijo viri 10. in 11. stoletja. V tem ~asu je v nem{ki dr‘avi {ele
vladarjem iz dinastije Otonov in Salijcev za razliko od Karolingov uspelo resni~no uveljaviti
»tr‘ni regal«, kraljevo pristojnost nad trgi, kar je pomenilo, da je vsak novoustanovljeni trg
(in teoreti~no tudi ‘e obstoje~i) potreboval kraljevo odobritev. Na tej osnovi je nastal tipi~ni
otonsko-salijski tr‘ni privilegij (ohranjenih je okrog 250), za katerega je zna~ilna povezanost
pravic do trga, mitnine in kovanja denarja.85 [lo je za funkcionalno povezanost treh temelj-
287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
86 Ker je tamkaj{njemu obmo~ju manjkal trg (quia locum mercatonis ipsa regio indigebat), je vladar kot pred-
pogoj ustanovil kovnico (moneta nostrae auctoritatis publica). SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 272;
HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77), str. 7; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 187; MITTER-
AUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 185 (op. 121); DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 399;
ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 65.
87 Prim. REYNOLDS, English Towns (kot v op. 11), str. 209; ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 186;
PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 131.
88 Prim. ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 240 sl.
89 »Die ottonischen Privilegien zielen weniger auf periodisch stattfindenden Marktverkehr als auf dauerhafte
Marktsiedlungen ab«; SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 280; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der
Stadt (kot v op. 13), str. 316, 321 in op. 199; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 132, 196; PLANITZ,
Die deutsche Stadt (kot v op. 20), str. 82–83; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 240 sl. Planitz ute-
meljeno meni, da prvotno tudi zaradi slab{e razvitega transporta to~en ~as trgovanja ni mogel biti vnaprej dolo~en
temve~ se je trgovalo kadarkoli ob prihodu trgovcev. Letni sejmi naj bi se razvili {ele kasneje.
90 DO III, {t. 208.
91 DO III, {t. 197.
92 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae IV. Die Urkunden Konrads II. mit Nachträgen zu den
Urkunden Heinrichs II. (=DK II), ed. H. BRESSLAU (München 21980), {t. 154.
93 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae V. Die Urkunden Heinrichs III., ed. H. BRESSLAU,
P. KEHR (München 21980), {t. 134.
94 DO I, {t. 301, 307.
nih dejavnikov, ki so omogo~ali trgovanje. Vezanost kovnice na trg je izredno lepo izra‘ena
‘e v diplomi Ludvika Pobo‘nega za sa{ki samostan Corvey iz leta 83386 in kovanje denarja je
nedvomno indikator rednega trgovanja v nekem kraju.87 Pla~ilo mitnine – dajatve od trgov-
skega blaga, pa je predpostavljalo zagotovitev nadzorovanega in urejenega trgovanja. Ve~ina
tr‘nih privilegijev te dobe vsebuje splo{no formulo construendi mercatum, vezano na dolo~en
kraj (in loco; in villa) ali na kraj po lastnem izboru prejemnika (ubicumque sibi placuerat). Iz
virov je o~itno, da je bilo prejemniku privilegija prepu{~eno, da sam konkretizira vsebino in
organizira trgovanje – ustanovi sejme, kovanje denarja, pobiranje mitnine idr.88 Vse te dejav-
nosti so bile pomemben vir dohodka, zato je jasno, da se je gospod, ki si je pridobil pravice
do njih, trudil, da bi trgovanje in z njim zvezane aktivnosti potekale ~im bolj pogosto oziro-
ma redno. Tudi v interesu vladarja je nedvomno bilo spodbujanje ~imbolj{e in redne oskrbe
prebivalstva in privilegij ni vseboval ~asovne omejitve trgovanja le na periodi~ni sejem. Zato
je izklju~eno, da bi splo{na uporaba termina mercatus lahko pomenila zgolj letni sejem,
temve~ najverjetneje ob~o pravico do rednega trgovanja oziroma vsaj tedenskega sejma.89
Kot nekaj izjem, ki potrjujejo pravilo, lahko navedemo redke privilegije, v katerih vladar ob
podelitvi eksplicitno ~asovno opredeli mercatus. V listini iz leta 996 je Oton III. nad{kofiji v
Salzburgu dovolil v naselbini uvesti mercatum omni die legitimum – legalno vsakodnevno
trgovanje.90 Enako pravico do mercatum omni die legitimum je istega leta od vladarja prejela
{kofija v Freisingu.91 Privilegij Konrada II. za Würzburg iz 1030 je podeljeval pravico do
mercatum cottidianum in mercatum annuale – do vsakodnevnega trgovanja in (posebnega)
letnega sejma.92 V listini za Besançon iz 1045 pa se omenja pobiranje mitnine od trgovcev na
letnem sejmu in ob vsakodnevnem trgovanju (quod exigitur a negociatoribus in annuis et in
cotidianis mercatis).93 Mo~no lahko dvomimo, da bi splo{na formula mercatus v drugih
listinah lahko pomenila kaj drugega kot splo{no pravico do rednega trgovanja, saj se pojavlja
tudi pri tako pomembnih upravnih in gospodarskih sredi{~ih kot so Magdeburg, Bremen
idr.94 [e zlasti zato, ker je neposredno povezana z drugimi dejavnostmi, ki so prina{ale doho-
dek – s kovanjem denarja in pobiranjem mitnine, ki nikakor niso bile omejene le na letni
sejem. Prve posebne privilegije o tedenskih in letnih sejmih poznamo {ele s konca 10. in
za~etka 11. stoletja. Kot je videti, nastopajo podelitve ali potrditve letnih sejmov prete‘no pri
288 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
95 Leta 1035 sta bila dva letna sejma podeljena Bremnu (DK II, {t. 222), ~eprav je ‘e z diplomo Otona I. leta 965
dobil pravico do trgovanja, mitnine in kovnice. V tej diplomi se ‘e omenjajo tudi stalno naseljeni trgovci – negotia-
tores eiusdem incolas loci (DO I, {t. 307).
96 Letni sejem se v Metzu omenja ‘e leta 948 – censum de mercatu annuali (DO I, {t. 104).
97 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae III. Die Urkunden Heinrichs II. und Arduins (=DH II),
ed. H. BRESSLAU (München 21980), {t. 306.
98 DO III, {t. 255.
99 Gl. MITTERAUER, Jahrmarktkontinuität (kot v op. 30), str. 173 sl., 191; OPLL, Das Werden (kot v op. 21),
str. 135; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 316 sl., 321; ENNEN, Die europäische Stadt
(kot v op. 19), str. 65; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 238, 240 sl.
100 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 280; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 204.
101 Primeri so Allensbach na [vabskem ok. 998 – mercatum in omni ebdomada in quinta feria (DO III, {t. 280);
Wasserbillig, last samostana sv. Maximina iz Trierja ok. 1000 – mercatum per omnes semper ebdomadas in feria
quinta (DO III, {t. 364); Weinheim na Frankovskem leta 1000 – mercatum semper in omni quarta feria (DO III, {t.
372); Andlau v Alzaciji 1004 – mercatum … qualibet quarta feria (DH II, {t. 79); Oppenheim na Frankovskem 1008
– mercatum in omni sabbatorum die (DH II, {t. 187); Prüm v Porenju 1016 – mercatumque publicum … annuale
scilicet et ebdomadale (DH II, {t. 358); Hornu v Hennegauu 1018 – omni quarta feria mercatum esse (DH II, {t.
386); Wolfsanger na Frankovskem 1019 – omni die sabbati mercatum constituimus (DH II, {t. 412), Donauwörth na
Bavarskem 1030 – licentiam habendi mercatum … tamen omni sabbato negociandi … insuper augmentamus eidem
annuale mercatum per tres dies continuos (DK II, {t. 144).
102 Prim. ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 241.
103 Lep primer takega razvoja zgodnjega urbanega sredi{~a je Freising, ki je od cesarja Otona III. ‘e leta 996
dobil pravico do vsakdanjega trgovanja, {ele od Konrada III. leta 1140 pa privilegij za letni sejem. Freising je bil
tedaj ‘e dolgo obstoje~a neagrarna naselbina, v virih imenovana civitas, ki je 1159 {e z novim obzidjem zdru‘ila
razli~na naselbinska jedra v enoten naselbinski organizem. Gl. Heinz DOPSCH, Zur topographischen, rechtlichen
und gesellschaftlichen Struktur bayerischer Bischofsstädte. Regensburg, Salzburg, Passau und Freising im Vergleich,
v: Vom Ursprung der Städte (kot v op. 23), str. 61–102, tukaj 75 sl., 88 sl., 93; Rudolf SCHIEFFER, Das Freisinger
Marktprivileg vom 22. Mai 996, v: Freising als Bürgerstadt. Festschrift zur Tausendjahrfeier, hg. H. GLASER,
Sammelblatt des Historischen Vereins Freising 35 (Regensburg 1996), str. 17–28.
pomembnej{ih upravnih, cerkvenih in gospodarskih sredi{~ih cesarstva (‘e omenjeni Würz-
burg, Besançon, Bremen,95 Metz,96 Novara,97 Mantova98), kjer vsekakor lahko predpostav-
ljamo tudi ute~eno vsakdanje trgovanje z ‘ivljenjskimi potreb{~inami, kot je izrecno opre-
deljeno pri Salzburgu in Freisingu. Znameniti letni sejmi so lahko po‘ivljali ekonomski razvoj
tr‘nih krajev, niso pa bili temeljna »mestotvorna« funkcija, niso omogo~ali obstoja neagrar-
ne naselbine in so za mestni zna~aj dolo~enega kraja popolnoma nepomembni.99 Pri izrecnih
podelitvah tedenskih sejmov pa je druga~e. Od konca 10. stoletja, ko se za~nejo pojavljati,100
nastopajo pogosto v povezavi z manj{imi, manj znanimi lokacijami, vendar tudi skupaj s
pertinencami mitnino, kovnico, sodstvom, kot pri pomembnej{ih sredi{~ih.101 Tedenski sejem
je bil dejansko tista temeljna minimalna koncesija, ki je dolo~enemu tr‘nemu kraju omogo~ala
neagrarno eksistenco in razvoj v smeri me{~anske naselbine – redno tedensko prodajo oz.
nakup potreb{~in, s tem zvezano obrtno produkcijo, razvoj dolo~enih »servisnih« dejavnosti
(v transportu, gostinstvu ipd.) in posledi~no oblikovanje skupnosti neagrarnega prebivalstva
naselbine. Privilegij za construendi mercatum, brez natan~nej{e opredelitve, torej lahko razu-
memo le kot podelitev splo{ne pravice do trgovanja v dolo~enem kraju, ki jo je prejemnik
organizacijsko realiziral po potrebah in mo‘nostih.102 S tedenskim sejmom, ~e je zado{~al,
pri sredi{~ih z ve~jo koncentracijo prebivalstva in dejavnosti pa z vsakdanjim trgovanjem –
ki je seveda prina{alo ve~ dohodka. Nedvomno pa ne le enkrat na leto zgolj ob letnem sejmu.
Naravna pot razvoja tr‘nega kraja v smeri stabilne neagrarne naselbine je vodila od tedenske-
ga sejma do vsakodnevnega trgovanja in, {ele kot nadgradnje, do letnih sejmov, katerih osnovni
namen je bil popolnoma druga~en, ne pa redna oskrba mestnega in okoli{kega prebivalstva.103
289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
104 MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum III. Die Urkunden Arnolfs (=DArn), ed. P. KEHR
(Berlin 1940), {t. 184; Salzburger Urkundenbuch, II. Band: Urkunden von 790–1199 (=SUB II), ed. W. HAUTHAL-
LER, F. MARTIN (Salzburg 1916), {t. 34; Gradivo II, {t. 296.
105 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/1. Die Urkunden Otto des II. (=DO II), ed. T. SIC-
KEL, (München 21980), {t. 165, 275; SUB II, {t. 57, 58; Gradivo II, {t. 460, 473.
106 O zapletenem vpra{anju falsifikata gl. Heinrich KOLLER, König Arnolfs großes Privileg für Salzburg, Mit-
teilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde, 109 (1969), str. 65–75; Peter [TIH, Salzburg, Ptuj in nasta-
nek {tajersko–mad‘arske meje v dana{nji Sloveniji, Z^ 50 (1996), str. 535–544, tukaj 539 sl.; Bogo GRAFENAUER,
Ptuj v srednjem veku, Z^ XXV (1970), str. 159 sl. Koller je pri{el celo do ugotovitve, da naj bi bila potrditev
Arnulfinuma s strani Otona II. iz 977 falsifikat iz 11. stoletja, kot tudi danes ohranjeni (drugi) Arnulfinum naj bi
nastal {ele v 11. stoletju. Obstoj starej{ega, domnevno izgubljenega Arnulfinuma, pa dokazuje avtenti~na potrdilna
listina Otona II. iz leta 982, ki ga kot preceptum Arnolfi regis tudi izrecno omenja in je terminus ante quem za njegov
nastanek (gl. str. 302).
107 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae ex stirpe Karolinorum I. Die Urkunden Ludwigs des
Deutschen, Karlmanns und Ludwigs des Jüngern (=DLD), ed. P. KEHR (Berlin 1934), {t. 102; SUB II, {t. 21;
Gradivo II, {t. 172. Prim DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 179 sl.
108 Za nekatere kraje iz Arnulfinuma je tudi z drugimi viri potrjeno darovanje kralja Arnulfa. Gl. SUB II, {t. 35
b; Gradivo II, {t. 297. Zanimivo je tudi, da so npr. v Melku pristojnosti Salzburga v Arnulfinumu manj{e, kot so jim
bile podeljene z darovnico 860. To bi kazalo na prikaz nekega realnega stanja, ki celo ni bil v korist nad{kofije, in je
eden od argumentov za verodostojnost navedb v ponarejeni Arnulfovi diplomi. Prim. Michael MITTERAUER,
Zollfreiheit und Marktbereich, Forschungen zur Landeskunde von Niederösterreich XIX (Wien 1969), str. 64–65.
Civitas Pettouia
Ali lahko po vsem dosedaj povedanem dvomimo, da so v zgodnjem srednjem veku, v
karolin{kem in zlasti otonskem obdobju, na dana{njem slovenskem ozemlju obstojali podob-
ni centralni kraji neagrarnega zna~aja, kot jih v vseh srednjeevropskih de‘elah prikazujejo
{tevilni viri. ^e so obstojali, katere bi lahko posebej izpostavili in zakaj?
Osrednja, najpomembnej{a in najbolje dokumentirana lokacija te dobe na Slovenskem je
nedvomno Ptuj. Za razumevanje njegove vloge in njegovo nadaljnjo zgodovino je bistvenega
pomena darovnica kralja Arnulfa z letnico 890 (takoimenovani Arnulfinum), ki je sicer falsi-
fikat iz ~asa okrog 970–977, oziroma pred letom 982.104 S to listino naj bi Arnulf potrdil
Salzburgu celotno nad{kofijsko posest na Salzbur{kem, v Avstriji, Panoniji in Karantaniji, ki
so mu jo podelili njegovi predniki in delno on sam in je zelo podrobno poimensko na{teta.
Skoraj identi~ni tekst dokumenta je nad{kofiji leta 977, in skraj{ano varianto leta 982, potrdil
cesar Oton II.105 Salzburgu je bila med ostalim potrjena posest na Ptuju: … ad Pettouiam ...
duas partes civitatis, cum bannis theloneis et ponte ... Torej dva dela »mesta«, bannum,
mitnine in most, Arnulf pa je k temu dodal {e tretji del »mesta« (tertiam partem civitatis).
Glavna tema razprav okrog falsificirane listine je ‘e dolgo vpra{anje, ali je Salzburg res
pridobil Ptuj ‘e v karolin{ki dobi.106 Na tem mestu pa ‘elim opozoriti zlasti na nekatere
indice, ki ka‘ejo, da ponarejeni Arnulfinum kot vsebinski konglomerat po eni strani prikazuje
politi~ne in gospodarske razmere v Panoniji v karolin{ki dobi do mad‘arske zasedbe (ok.
899–900) in osvetljuje polo‘aj in vlogo Ptuja v tistem ~asu, po drugi strani pa je kot falsifikat
tudi rezultat dobe, v kateri je nastal, ko je Salzburg znova uveljavil svoje pravice do posesti v
jugovzhodnem mejnem obmo~ju dr‘ave.
Kot predloga ponarejeni Arnulfovi listini je slu‘ila v originalu ohranjena diploma Lud-
vika Nem{kega iz leta 860, s katero je nad{kofiji potrdil in podelil vrsto dvorov v podonav-
skem, vzhodnoalpskem in panonskem prostoru.107 Ta seznam salzbur{kih posesti je tvoril
osnovo Arnulfinuma, bil pa je {e bistveno raz{irjen. Precej{en del posestnega sklopa Salzbur-
ga, kot ga prikazuje falsifikat, je torej nad{kofija dokazano dobila od Karolingov v 9. sto-
letju.108 Vendar v tej skupini {e ni Ptuja, ki se pojavi {ele v ponarejenem Arnulfinumu. Po-
290 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
109 Gl. DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 176 sl.; MILKO KOS, Urbarji salzbur{ke nad{kofije, Srednjeve{ki
urbarji za Slovenijo I, Viri za zgodovino Slovencev I (Ljubljana 1939), str. 7; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op.
42), str. 151 sl. (zlasti op. 958), 274 sl., 325. Na neposredno povezavo Ptuja s Kocljevim padcem naj bi kazala v
Arnulfinumu omemba »Karantanca«, ki je izgubil del mesta zaradi veleizdaje, vendar ta teza nima trdnih argumentov.
Gl. [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 539–541; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 166; Jürgen SYDOW,
Anfänge des Städtewesens in Bayern und Österreich, v: Die Städte Mitteleuropas (kot v op. 8), str. 69.
110 Sporna lokacija bi lahko bila le Blatenski Kostel, za katerega vemo, da ga je cesar Arnulf skupaj s Panonijo leta
896 prepustil v upravo knezu Braslavu (Gradivo II, {t. 313). Vendar je {lo tedaj za izjemne razmere po prvih hudih
mad‘arskih pusto{enjih, ko je {lo za obstoj frankovske oblasti v Panoniji in je vladar sku{al s tem ukrepom re{iti
provinco. Predhodna podelitev dolo~enih pravic Salzburgu s tem {e ni izklju~ena. Salzburg je namre~ z Arnulfinumom
dobil v Blatenskem Kostelu potrjeno le opatijo sv. Adriana ter podeljene mitnino in dohodke od kraljevih dvorov.
111 Precizni in kriti~ni Koller po podrobni analizi Arnulfinuma kljub vsemu ne dvomi, da je ve~ino posesti, ki
leta 860 {e ni bila v rokah nad{kofije, Salzburgu podelil Arnulf, in meni, da je bila v zvezi s tem 890 izstavljena
velika potrdilna listina. KOLLER, König (kot v op. 106), str. 70, 73, 75.
112 Prim. [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 540.
drobna analiza vsebine listine, ki je v dosedanji razpravi okrog paleografskih in diplomati~nih
zna~ilnosti dokumenta ostala preve~ ob strani, pripelje do nekaterih zanimivih ugotovitev. V
dokumentu je bila Salzburgu potrjena {tevilna posest v Panoniji, ki je bila v ~asu nastanka
falsifikata, v drugi polovici 10. stoletja, ‘e dolgo pod gospostvom Mad‘arov. Te posesti so
natan~no opisane – z navedenimi dvori, polji, vinogradi, travniki, pa{niki, gozdovi, ribniki,
ponekod s {tevilom hub, drugje z mitnino ali s poimensko na{tetimi cerkvami z desetino idr.
Salzburg si je s falsifikatom o~itno sku{al zagotoviti pravico nad nekimi realnimi posestmi in
koristmi, s katerimi je bil zelo podrobno seznanjen. Od kod tako natan~ni podatki za posa-
mezne lokacije? Ker so bile te posesti ob nastanku falsifikata de facto izgubljene zaradi
mad‘arske zasedbe, lahko utemeljeno domnevamo, da je bil Salzburg z njimi pred mad‘ar-
skim vdorom na nek na~in tesno povezan oziroma z njimi seznanjen. Vir Conversio Bago-
ariorum et Carantanorum (ok. leta 870) vsekakor dokazuje izredno intenzivne cerkvene in
posestne povezave Salzburga s Panonijo v 9. stoletju. Dejansko ve~ino panonskih lokacij
Arnulfinuma, izvzem{i Ptuj, Blatenski Kostel in Pécs (ad Quinque aecclesias), najdemo ‘e v
darovnici Ludvika Nem{kega za Salzburg iz 860, vendar z zelo kratkimi poimenskimi naved-
bami. Ostale tri so pri{le v posest nad{kofije po tem letu. Gre za tri od redkih gospodarskih/
cerkvenih sredi{~, pri katerih Arnulfinum omenja tudi mitnino, in je {lo o~itno za pomembnej{e
centralne kraje. Leta 860 so bila {e v pristojnosti kneza Pribine oz. kasneje Koclja. V posest
Salzburga so ta sredi{~a (oz. dolo~ene koristi v njih) verjetno pri{la po Kocljevem padcu 874
in pred 890, ko je v Arnulfinumu navedeno, da so jih podelili nad{kofiji ‘e Arnulfovi pred-
niki.109 Tudi te tri lokacije lahko z veliko verjetnostjo vklju~ujemo v sklop ostalih panonskih
posesti, ki jih je Salzburg pridobil ‘e od Karolingov v 9. stoletju.110
^etudi so bili nekateri ugledni strokovnjaki na osnovi diplomati~nih in paleografskih
raziskav Arnulfinuma mnenja, da ni obstajala pristna Arnulfova listina, ki bi potrjevala
salzbur{ko posest, kljub vsemu ka‘e, da je nad{kofija ve~ino navedenih krajev pridobila in
posedovala ‘e v karolin{ki dobi v 9. stoletju in je morda potrdilna listina celo resni~no obsta-
jala.111 Veliko stopnjo verjetnosti lahko pripi{emo ob{irnim in podrobnim orisom gospodar-
skih razmer pri posameznih lokacijah, ki jih nikakor ne moremo povezovati s ~asom na-
stanka falsifikata v 10. stoletju. K verodostojnosti pasusa o Ptuju prispeva zlasti pridr‘ek
glede posesti, ki je bila pridr‘ana drugemu lastniku, kar nad{kofiji ni bilo v korist in ni v
skladu z osnovnim namenom falsifikatorjev. Ta pridr‘ek je moral biti precej star in v ~asu
nastanka dokumenta (pred 982) ‘e brezpredmeten, sicer bi ga lahko izpustili. O~itno je tudi
izhajal iz neke verodostojne predloge 9. stoletja.112 Vsebina Arnulfinuma, vsaj kar zadeva
panonske lokacije, se lahko nana{a le na karolin{ko dobo, kajti prosperiteto celotne regije,
291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
113 O mad‘arskem osvajanju in poselitvi Panonije gl. GYÖRFFY, Der Donauraum (kot v op. 58), str. 41 sl.;
DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 195 sl.
114 Tako tudi KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 7. Vendar kasnej{e potrditve Arnulfinuma iz let 985, 1051, 1057,
1178 in 1199 panonske posesti ponovno vklju~ujejo. Koller to povezuje z intenzivnim politi~nim in voja{kim udej-
stvovanjem zlasti vladarjev Konrada II. in Henrika III. na Ogrskem, ki je nad{kofiji ponovno odprl mo‘nost {iritve
vpliva v Panonijo. KOLLER, König (kot v op. 106), str. 73.
115 O okoli{~inah nastanka Arnulfinuma in drugih salzbur{kih falsifikatov prim. DOPSCH, Die Karolinger (kot
v op. 42), str. 209 sl.
116 KOLLER, König (kot v op. 106), str. 71.
117 Npr. Salzburg, Regensburg, Augsburg, Straßburg, Worms, Mainz, Trier, Toul, Bergamo, Milano, Pavia. Gl.
DArn, gesla za posamezna mesta v kazalu. Izjema je navedba v originalni Arnulfovi diplomi iz leta 890, ki je bila
izstavljena actum Mosapurc regia civitate (DArn, {t. 75). [lo je lahko za Blatenski Kostel, {e verjetneje pa za bavar-
ski Moosburg. To je indic, da je civitas v Arnulfovi dobi in dvorni terminologiji ‘e lahko pomenila tudi pomembnej{i
centralni kraj, ki ni bil sede‘ {kofije.
118 Izjema je dana{nji Szombathely, ki je bil ‘e v diplomi Ludika Nem{kega 860 kot civitas Sabaria podeljen
Salzburgu (kot v op. 107).
kot jo podrobno ka‘e dokument, je konec 9. stoletja prekinila mad‘arska osvojitev Panonije,
s ~imer je Salzburg izgubil ve~ji del svojega cveto~ega slovanskega misijonskega obmo~ja in
bogate posesti.113 Za to mnenje imamo {e en, obi~ajno spregledan argument. Potrditev ce-
sarja Otona II. iz leta 982, prva nesporno avtenti~na ohranjena listina, ki navaja Arnulfove
daritve, izpu{~a vse lokacije v Panoniji razen Ptuja, s katerim za~ne na{tevanje salzbur{kih
posesti, ~eprav se v naraciji izrecno sklicuje na Arnulfinum (preceptum Arnolfi regis). O~itno
se listina omejuje izklju~no na lokacije, ki so bile ponovno trdno znotraj rajha, izpu{~a pa
panonske posesti – obse‘no na{tete v Arnulfinumu – ki so bile sedaj pod Mad‘ari.114 Z mad‘ar-
sko zasedbo Panonije in realno zmeraj manj{o verjetnostjo za ponovno oblast imperija nad
tem obmo~jem bi bile salzbur{ke zahteve nad panonskimi posestmi brezpredmetne in celo
absurdne – razen ~e niso imele neke realne osnove v nekdanjih pravicah. To pa vsekakor daje
vsebini falsificiranega Arnulfinuma dolo~eno mero verodostojnosti.
Za nadaljnjo razpravo pomembno izhodi{~e si lahko postavimo z vpra{anjem, zakaj je
Salzburg v drugi polovici 10. stoletja sploh sfabriciral Arnulfinum z vsemi podrobnostmi in
ga dal potrditi cesarju. O~itno je imel mo~an ekonomski interes, da v ~asu stabilizacije raz-
mer po mad‘arskih vdorih ponovno legalizira svoje nekdanje pravice v vzhodnoalpskem in
panonskem prostoru ter s tem omogo~i u~inkovito ekonomsko izkori{~anje. Nedvomno je
{lo pri tem tudi za te‘njo po pridobitvi ~imbolj{ih pozicij za misijonsko dejavnost pri pokri-
stjanjenju Ogrske, ki se je napovedovala.115 Arnulfinum je jasen rezultat ekonomskih potreb
in namenov Salzburga v 10. stoletju in po drugi strani, z vidika dikcije in formulacij – duha
otonske dobe. Po Kollerjevih ugotovitvah je bilo namre~ te‘i{~e pri izdelavi falsifikata prav
na interpolacijah glede posebnih pravic in pristojnosti pri posameznih lokacijah, ne pa na
poskusu pridobivanja novih posesti (glede na to lahko sam seznam posesti smatramo za vero-
dostojen).116 Vrsta pomembnej{ih »centralnih krajev«, ki so bili v posestnem interesu
nad{kofije, je v dokumentu omenjenih kot civitas, ~eprav so Arnulfovi pisarji konec 9. sto-
letja s tem terminom ozna~evali {e vedno prete‘no le sede‘e {kofij.117 Tudi formulacija pode-
litve mitnine, mostu in bannum, kot jo zasledimo pri Ptuju, v Arnulfovi dobi {e ni obi~ajna,
temve~ je zna~ilna zlasti za vladarje konca 10. in 11. stoletja.
^e sledimo Kollerju, izraz civitas pri vrsti lokacij v Arnulfinumu verjetno ni prevzet iz
starej{e predloge in ni relikt nekih preteklih razmer, temve~ je kot novej{a interpolacija termi-
nus technicus otonskega obdobja in ga je Salzburg v dokumentu z dolo~enim namenom upo-
rabil za ozna~itev pomembnej{ih naselbin.118 Vsekakor je verjetno, da so pri tem uporabili
sodobno terminologijo kraljeve pisarne. Za na{o problematiko bistveno vpra{anje je, kaj je
292 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
119 Gl. {e spodaj str. 297, 302 sl.
120 SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 144 sl.; KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 323 sl.;
ISTI, Civitas (kot v op. 27), str. 62 sl., 75; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 126–127; JOHANEK, Die Mauer (kot
v op. 27), str. 28 sl.; IRSIGLER, Was machte (kot v op. 24), str. 22; VERCAUTEREN, Die spätantike civitas (kot v op.
27), str. 130; Fritz KOLLER, Die Anfänge der Salzburger Städte. Civitas und verwandte Begriffe in den Salzburger
Quellen, Mitteilungen der Gesellschaft für Salzburger Landeskunde 128 (1988), str. 5–31, zlasti 6 sl., 14.
121 Izmed teh se ‘e v darovnici Ludvika Nem{kega salzbur{ki nad{kofiji iz 860 v Melku, Hollenburgu in Trai-
smauerju omenjajo kraljevi dvori, pri Zuip in Krnskem gradu pa so bile darovane cerkve. Te lokacije so imele ‘e v
9. stoletju nesporno nek centralen zna~aj.
122 MITTERAUER, Zollfreiheit (kot v op. 108), str. 47 sl., 58 sl., 62 sl., 67, 69 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum
(kot v op. 42), str. 462 sl.; Karl LECHNER, Die Babenberger. Markgrafen und Herzoge von Österreich 976–1246,
Veröffentlichungen des Instituts für österreichische Geschichtsforshung XXIII (Wien–Köln–Weimar 41992), str. 24,
47, 49, 53, 229, 231 sl.; Österreichisches Städtebuch, 4. Band: Niederösterreich, 2. Teil H–P, hg. A. HOFFMANN
(Wien 1976), str. 255 sl.
123 GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 431, 471 sl.; LECHNER, Die Babenberger (kot v op. 122),
str. 25, 53, 231 sl.; Österreichisches Städtebuch, 4. Band: Niederösterreich, 3. Teil R–Z, hg. A. HOFFMANN (Wien
1982), str. 163 sl. Po navedbah Arnulfinuma je v Hollenburgu salzbur{ki nad{kofiji pripadla tretjina naselbine (ter-
tiam partem civitatis), kar ka‘e na dolo~eno velikost naselbine. V Traismauerju je Salzburg dobil v last tudi cerkev
sv. Martina, v kateri je bil neko~ kr{~en Pribina: … baptizatus est in ecclesia sancti Martini loco Treisma, curte
videlicet pertinenti ad sedem Iuvavensem. Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), cap. 10, str. 135.
124 Prav bli‘nji Mautern, ‘e 899 omenjen kot civitas, je bil po dolo~ilih raffelstettenskega reda legalen tr‘ni kraj
in mitninska postaja. Pod oblastjo passauskih {kofov se je ‘e zgodaj razvil v pravo srednjeve{ko mesto. Gl. GIE-
SLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 450 sl., 468 sl.; LECHNER, Die Babenberger (kot v op. 122), str. 52 sl.,
231 sl.; Österreichisches Städtebuch 4/2 (kot v op. 122), str. 243 sl. Kot vzor~en primer zgodnje centralne naselbine
v tem prostoru, ki jo arheologija ‘e nekaj desetletij intenzivno raziskuje, lahko omenimo {e Gars–Thunau ob reki
izraz civitas v otonski dobi pomenil, kateri kraji v Arnulfinumu so imenovani kot civitas in
kak{na je bila tedaj njihova funkcija. Po ugotovitvah stroke o zgodovini mest je v 10. stoletju
civitas dobila bolj {irok pomen kot v karolin{kem obdobju119 – sedaj je pomenila prvenstve-
no utrjeno, obzidano naselbino, neposrednih povezav termina z anti~no lokacijo ali {ko-
fijskim sede‘em ni ve~ in izraz se raz{iri po celi dr‘avi tudi zunaj meja nekdanjega rimskega
cesarstva. Dominantna zna~ilnost naj bi bila obzidje oz. utrdbe, in termin je tako lahko zajemal
cel spekter naselbinskih oblik, od gradu do velikega centralnega kraja, npr. sredi{~a {kofije
ali kraljeve rezidence.120 Sam izraz nam torej ne more slu‘iti kot dokaz za opredelitev zna~aja
neke naselbine, zato moramo analizirati vsako lokacijo posebej.
Od Avstrije preko Panonije na Koro{ko so v Arnulfinumu kot civitas ozna~eni kraji slede~i:
Melk, Hollenburg, Traismauer, Savaria (Szombathely), Blatenski Kostel, Ptuj, Zuip (pri kas-
nej{i Lipnici na [tajerskem) ter Krnski grad na Koro{kem.121 Natan~na analiza poka‘e, da
gre v vseh primerih za pomembnej{e naselbine, ki so zdru‘evale razli~ne centralne funkcije.
V Melku je bil ‘e sredi 9. stoletja kraljevi dvor in morda ‘e ob koncu karolin{ke dobe po-
memben grad kot sredi{~e dr‘avne upravne organizacije v Vzhodni marki. Kot tak je postal
okrog 976 tudi eno prvih in glavnih sredi{~ mejnogrofovske upravne organizacije v zgodnji
babenber{ki dobi ter vsaj od 13. stoletja prava me{~anska naselbina. Salzburg je z Arnulfinu-
mom v Melku terjal tertiam partem civitatis, kar o~itno ka‘e na ve~jo centralno naselbino,
verjetno v povezavi z gradom, ki je kot civitas omenjena tudi v Pasijonu sv. Kolomana k letu
1014.122 Tudi Hollenburg (Holunpurch) in Traismauer sta bili obrambni naselbini, upravni in
cerkveni sredi{~i – druga z navezavo na anti~ni kastel, prva brez anti~nega predhodnika.123 V
obeh krajih sta ‘e leta 860 v darovnici kralja Ludvika omenjena kraljeva dvora, kar dokazuje
centralno funkcijo. K takim naselbinam so pogosto sodile dolo~ene tr‘ne dejavnosti s pravi-
co do mitnin. Spomnimo se na raffelstettenski mitninski red in omembo {tevilnih tr‘nih krajev,
ki so bili nedvomno vezani prvenstveno na tak{ne lokacije.124 Kraljevi dvori so bili neredko
zvezani s pripadajo~o tr‘no naselbino in mitninsko pravico – trg in mitnina se pojavljata kot
293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Kamp severno od Donave. Odkrita je bila obse‘na, izvrstno utrjena slovanska naselbina z reziden~no, cerkveno in
gospodarsko funkcijo, poseljena med 8. in sredo 10. stoletja. V sredi{~u sta stala reziden~ni dvor za plemi{ko elito
(pripadajo~e grobi{~e z bogatimi plemi{kimi pridatki) ter cerkev. Na{li so {e sledove obrtnih dejavnosti (vlivanje
kovinskih okrasnih predmetov, stekleni izdelki), najdba preciznih tehtnic pa omogo~a domnevo o trgovski menjavi.
Erik SZAMEIT, Gars–Thunau – frühmittelalterliche fürstliche Residenz und vorstädtisches Handelszentrum, v:
Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 274–282.
125 MITTERAUER, Wirtschaft und Verfassung (kot v op. 54), str. 243. Lep primer povezave kraljevega dvora,
tr‘i{~a in mitnine je darovnica Otona III. iz leta 985 za Kaiserlautern. Z njo je vladar podelil curtem Luthara … ac
teloneum mercatum et bannum praescriptae curtis … DO III, {t. 9.
126 LECHNER, Die Babenberger (kot v op. 122), str. 24–25, 228 sl., 231 sl.; Herbert KNITTLER, Städte und
Märkte, Herrschaftsstruktur und Ständebildung, Band 2 (Wien 1973), str. 21 sl.; ISTI, Städtewesen (kot v op. 54),
str. 473–495, tukaj 476 sl.; Karl GUTKAS, Das österreichische Städtewesen im Mittelalter, v: Die mittelalterliche
Städtebildung (kot v op. 8), str. 134–163, tukaj 137 sl.; MITTERAUER, Zollfreiheit (kot v op. 108), str. 69 sl.;
GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 422 sl.
127 WOLFRAM, Salzburg, Bayern (kot v op. 42), str. 120, 318 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42),
str. 146, 439–440; Endre TÓTH, Zu den historischen Problemen der Stadt Savaria und ihrer Umgebung zwischen
dem 4.–9. Jahrhundert, Folia archaeologica XXVII (1976), str. 89–118, tukaj 103, 114 sl.
128 Gl. zgoraj op. 107. V tej darovnici je z istim izrazom civitas omenjen tudi sam Salzburg, sede‘ nad{kofije in
vsekakor pomembna neagrarna naselbina.
129 O rimskih cestah v Panoniji gl. von BOGYAY, Mosapurc (kot v op. 43), str. 355.
130 Gl. str. 278–279.
131 Glede funkcije Blatenskega Kostela gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 441; prim. KOL-
LER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 13–14.
132 Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), str. 137.
133 GYÖRFFY, Der Donauraum (kot v op. 58), str. 46.
134 Erik FÜGEDI, Die Entstehung des Städtewesens in Ungarn, Alba regia – Annales musei Stephani regis X
(1969), str. 101–118, tukaj 102, 107–108; Mária SÁNDOR, Sopianae und Quinqueecclesiae. Die Frage der Stadt-
kontinuität zwischen römischer und mittelalterlicher Siedlung, v: Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher
Stadt (kot v op. 21), str. 233–239; László GEREVICH, Hungary, v: European Towns (kot v op. 33), str. 437 sl.
pertinenca dvora.125 Vse tri omenjene lokacije le‘ijo ob nekdanji rimski cesti ob Donavi, ki
je imela tudi v srednjem veku izreden pomen, na kar ka‘e ‘e raffelstettenski dokument.
Sodijo v sklop vrste predurbanih centralnih krajev 9. do 11. stoletja na obeh bregovih Donave
z izstopajo~im pomenom kot oblastna, obrambna, sodna, cerkvena, prometna in tr‘na sredi{~a,
ki so bila kasneje zasnova razvoja v prava srednjeve{ka mesta in pomembnej{e trge.126
Savaria (dan. Szombathely), nekdanje rimsko mesto na cesti, ki je vodila iz Ptuja proti
Karnuntu ob Donavi in rojstno mesto sv. Martina, je bila v karolin{ki dobi sede‘ grofije.127
Naselbina je bila kot Sabaria civitas ‘e leta 860 v Ludvikovi darovnici podeljena Salzbur-
gu,128 v Arnulfinumu pa so kot salzbur{ka posest tam navedeni civitas, cerkev z desetino,
mitnine, vinogradi, polja, travniki idr. Omemba mitnin nesporno ka‘e tudi na tr‘no sredi{~e,
po nekdanjih rimskih cestah prometno povezano s Ptujem, Blatenskim Kostelom in kraji ob
Donavi na severu.129 Tu je bilo nedvomno ‘e v karolin{ki dobi salzbur{ko upravno, gospo-
darsko in cerkveno sredi{~e (od za~etka 10. stoletja je bilo pod Mad‘ari, opisane razmere
nedvomno sodijo v karolin{ko dobo).
V Blatenskem Kostelu, karolin{ki prestolnici Spodnje Panonije,130 ki je bila prav tako od
za~etka 10. stoletja za Salzburg izgubljena, Arnulfinum v pristojnosti nad{kofije omenja opatijo
sv. Adriana, ki naj bi jo darovali ‘e Arnulfovi predniki, devetino od kraljevih dvorov, ki so
sodili pod civitas kot upravno sredi{~e, in mitnino v naselbini (cum theloneo in civitate),
jasen izraz njenega tr‘nega zna~aja.131 Tretja panonska lokacija z omenjeno mitnino je Quin-
que aeclesiae, rimske Sopianae (dana{nji Pecs), ki v listini nima naziva civitas, je pa bilo tu
salzbur{ko cerkveno sredi{~e, kjer je bila ‘e v ~asu nad{kofa Liuprama (pred 859) posve~ena
cerkev.132 V zgodnji mad‘arski dobi je kraj nadaljeval vlogo va‘ne centralne naselbine, tu naj
bi bila ena od Arpadovih rezidenc133 in od 1009 sede‘ {kofije. Kasneje se je kraj razvil v eno
najpomembnej{ih mad‘arskih mest desnega brega Donave.134
294 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
135 Prim. Herbert PASCHINGER, Die Standortverlegung der zentralen Siedlung Mittelkärntens, v: Die Lande-
shauptstadt Klagenfurt, Band 1 (Klagenfurt 1970), str. 22–36, tukaj 26 sl.; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 59;
KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 98. Nasprotno Kahl i{~e politi~no in voja{ko sredi{~e slovanske
Karantanije v ok. 10 km oddaljenem Mo‘berku (Moosburg), medtem ko naj bi bilo pri Krnskem gradu kultno
sredi{~e. Hans–Dietrich KAHL, Der Karolingerpfalz Karnburg, v: Personen der Geschichte, Geschichte der Perso-
nen. Studien zur Kreuzzugs-, Sozial- und Bildungsgeschichte, Festschrift für Rainer Christoph Schwinges zum 60.
Geburtstag, hg. C. HESSE et al. (Basel 2003), str. 365–391; enako v ISTI, Der Staat der Karantanen. Fakten,
Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.), Dopolnilni zvezek (Sup-
plementum) k: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo, Situla 39 (Ljubljana 2002), str. 159 sl.,
229 sl., 234 sl., 256. Prim. Peter [TIH, Glose k novi monografiji o Karantaniji, Z^ 58 (2004), str. 477–478.
136 Rex … curtem Corantanam natale Domini celebravit (Gradivo II, {t. 290, 291). Prim. KAHL, Der Karolin-
gerpfalz (kot v op. 135), str. 368 sl.
137 Monumenta historica ducatus Carinthiae (=MDC) III, ed. A. JAKSCH (Klagenfurt 1904), {t. 90; Gradivo II,
{t. 369.
138 DO II, {t. 292; MDC III, {t. 156; Gradivo II, {t. 475.
139 Ad Carantanam aecclesiam sanctae Mariae cum decima … de curtibus nostris, id est de Carantana civitate
aliisque curtibus nostris ad eandem civitatem pertinentibus (kot v op. 104). Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum
(kot v op. 42), str. 458 sl.
140 Gl. KAHL, Der Staat der Karantanen (kot v op. 135), str. 302 sl., zlasti 307–308, ki tak{no sredi{~e domneva
pri Mo‘berku oz. pri Krnskem gradu/Gospe Sveti. Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 422 sl., ter
PASCHINGER, Die Standortverlegung (kot v op. 135), str. 26–27, ki tr‘no sredi{~e postavlja v Judendorf pri Gospe
Sveti (gl. spodaj op. 142). Pri tako vsestransko pomembnem centru, kot je bil Krnski grad, ni smiselno povezovanje
termina civitas zgolj z utrjenim kraljevim dvorom, kot meni Fritz KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 14. Po
mojem mnenju gre za {ir{o oznako utrjene rezidence skupaj z vsemi funkcionalno pripadajo~imi naselbinami (obrt-
na, tr‘na, cerkvena), ki jih pri tak{nem sredi{~u utemeljeno lahko domnevamo. Prestolnici Karantanije lahko vsaj v
tolik{ni meri pripisujemo »zgodnjeurban« zna~aj kot Blatenskemu Kostelu za Panonijo. [lo je verjetno za zgo{~enost
in povezanost ve~ naselbinskih jeder z razli~nimi funkcijami, kar je bila ugotovljena zna~ilnost mnogih pomembnih
sredi{~ cesarstva v otonski dobi. Tako tudi KAHL, Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 370. Gl. {e spodaj
str. 298–299.
141 Herbert HASSINGER, Zollwesen und Verkehr in den österreichischen Alpenländern bis um 1300, MIÖG 73
(1965), str. 322–326; Heinz DOPSCH, Salzburg und der Südosten, Südostdeutsches Archiv 21 (1978), str. 10; KAHL,
Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 370.
Krnski grad na Koro{kem le‘i v neposredni bli‘ini rimskega Virunuma, prestolnice No-
rika. Neposredne kontinuitete anti~ne naselbine v zgodnjem srednjem veku ni bilo, obstajala
pa je topografska kontinuiteta funkcije o‘jega prostora nekdanjega Virunuma kot cerkvenega
sredi{~a (sede‘ pokrajinske {kofije pri Gospe Sveti) in politi~nega sredi{~a Karantanije (Krnski
grad).135 Tudi v karolin{ki dobi je bilo pri Krnskem gradu upravno sredi{~e Karantanije s
kraljevim dvorom, sredi{~em obse‘ne kraljeve posesti, ki ga leta 888 omenjajo Fuldski anali,
ko je tu praznoval Bo‘i~ kralj Arnulf (curtis Corantana).136 V salzbur{ki tradicijski listini iz
leta 927 je Krnski grad imenovan civitas Carantana,137 in enako v Arnulfinumu ter njegovih
potrditvah (ad Carantanam civitatem). [e v listini cesarja Otona II. leta 983 se tu omenja
kraljeva prestolnica (noster regalis sedes).138 Zelo zgovorna je navedba Arnulfinuma, da k
cerkvi pri Gospe Sveti sodi desetina od 24 poimensko na{tetih kraljevih dvorov po Koro{kem
in (kasnej{em) Zgornjem [tajerskem, in da ti dvori upravno sodijo pod Krnski grad, kar lepo
pri~a o politi~no-administrativnem in cerkvenem centralnem zna~aju obmo~ja Krnski Grad–
Gospa Sveta.139 Ustrezna gospodarska funkcija kot regionalno tr‘i{~e (sejmi, obrtne dejav-
nosti) je pri takem centralnem zna~aju neizbe‘na.140 Kot je argumentirano prikazal Herbert
Hassinger, sta imeni Zollfeld za Gosposvetsko polje in lokacija Zoll na njem, ki se pojavljata
‘e od 11. stoletja, izpeljani iz oznake za mitnino oziroma mitnico, verjetno osrednjo mitnin-
sko to~ko Karantanije.141 K prestolnici, kakr{na je bila pri Krnskem gradu, vsekakor sodi
mitnina, kot smo videli ‘e pri panonskih lokacijah ali ob Donavi na severu. Gospodarsko
funkcijo sredi{~a podkrepljuje tudi prisotnost Judov, dokazana s toponimom Iudendorf poleg
295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
142 Znanost se nagiba k mnenju, da so te judovske naselbine, ki se prvi~ imenujejo v 12. stoletju, ko tam Judov
ni bilo ve~, nastale precej bolj zgodaj, vsaj v 10. stoletju. Prim. Fritz POPELKA, Der Name Judendorf in den
östlichen Alpenländern und seine handelsgeschichtliche Bedeutung, Blätter für Heimatkunde 13 (1935), str. 57 sl.;
Wilhelm NEUMANN, Zur frühen Geschichte der Juden in Kärnten, v: Festschrift Gothbert Moro. Beigabe zum 152.
Jahrgang der Carinthia I (1962), str. 92 sl., zlasti 95, 97–98, 100–102; Wilhelm WADL, Geschichte der Juden in
Kärnten im Mittelalter. Mit einem Ausblick bis zum Jahre 1867, Das Kärntner Landesarchiv 9 (Klagenfurt 1981),
str. 18 sl.; Marcus WENNINGER, Die Siedlungsgeschichte der innerösterreichischen Juden im Mittelalter und das
Problem der »Juden«-Orte, v: Bericht über den 16. österreichischen Historikertag in Krems/Donau 1984 (Wien
1985), str. 194 sl.; Hans KRAWARIK, Die »Judendörfer« Österreichs, Carinthia I 194 (2004), str. 411–444, zlasti
438 sl; HASSINGER, Zollwesen (kot v op. 141), str. 323–324; KAHL, Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 370.
143 MGH, Capitularia II (kot v op. 53), {t. 253, str. 252.
144 Judovski trgovci s su‘nji so izrecno omenjeni v prepovedi trgovine s su‘nji, ki jo je leta 960 izdal bene{ki do‘
Peter Candian, in v njej prepovedal izva‘anje su‘njev z Bene{kega, iz Istre in Dalmacije. Bene{ke ladje niso smele
nuditi prevoza judovskim trgovcem – nullo … Judeum in navi sua levare debeat. Urkunden- und Regestenbuch des
Herzogtums Krain (=UBK) I, ed. F. SCHUMI (Laibach 1882/3), {t. 7; Gradivo II, {t. 406. Gl. {e op. 265 (o judov-
skem trgovcu in popotniku Ibrahimu ibn Jakubu iz Tortose).
145 Gl. obse‘en in poglobljen ekskurz o Zuip/Lipnici pri GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 328–
339; gl. tudi Eduard STAUDINGER, Bey der stat Leybencz oder Sulpp, v: 1000 Jahre Leibnitz 970–1970. Fest-
schrift zum Gedenkjahr (Leibnitz 1970), str. 29 sl.
146 ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 220.
147 Prim. KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 71, op. 32. Da civitas Ziup ni imela nobene
povezave z anti~no Flavio Solvo je argumentirano prikazal GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 332.
148 … Fridarico … archiepiscopo nostro … donaremus … ad civitatem Zuib que modo suis colonis possessa
inhabitatur, quicquid in ea nostrae potestatis vel regiminis esse deprehenditur (DO I, {t. 389; SUB II, {t. 53; Gradivo
II, {t. 436). Ta dokument velja kot argument, da Arnulfinum v sedanji ohranjeni obliki ne temelji na avtenti~ni
predlogi, saj naj bi si salzbur{ka nad{kofija del posesti, navedene kot darovanje Arnulfa, pridobila {ele od Otona I. v
10. stoletju (gl. KOLLER, König (kot v op. 106), str. 68; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 539). Vendar je
cesar leta 970 podelil Salzburgu ad civitatem Zuib le tisto, kar je bilo tu v kraljevi posesti in upravi. [e ve~ – iz
formulacije je razvidno, da je o~itno nad{kof Friderik kraj nedavno naselil s svojimi koloni. Iz tega bi lahko sklepali,
da je bila civitas Zuib tedaj ‘e prete‘no v posesti Salzburga, ki je od Otona pridobil le {e preostalo kraljevo lastnino
– morda regalne pravice. Ta prvotna salzbur{ka domena pa bi lahko izvirala od kralja Arnulfa. V tem bi lahko videli
Gospe svete, kakr{ne najdemo pri celi vrsti gospodarskih in prometno pomembnih sredi{~ te
dobe po Koro{kem.142 Prav pri Krnskem gradu je utemeljena domneva, da lahko judovsko
naselbino umestimo v 10. ali morda ‘e 9. stoletje, ko je bilo tu politi~no sredi{~e z ustreznimi
predispozicijami za ‘ivahno trgovino in promet. Ponovno lahko kot argument pritegnemo
raffelstettenski mitninski red, ki v tem ~asu govori o mercatores, id est Iudei et ceteri merca-
tores, undecunque venerint de ista patria vel de aliis patris, torej o judovskih trgovcih z
ozemlja vzhodnofrankovske dr‘ave, verjetno z bavarsko-obdonavskega prostora, ter iz dru-
gih de‘el, ki so bili eni glavnih nosilcev trgovine na ve~je razdalje.143 Ni razlogov za dvom,
da so Judje v tem ~asu trgovali tudi po Karantaniji in Panoniji in verjetno lahko toponime
Judendorf v Vzhodnih Alpah povezujemo z njihovo posredovalno vlogo v menjavi med sredo-
zemskim in vzhodnoalpskim ter obdonavskim prostorom.144
Lokacija iz Arnulfinuma, o kateri je bilo dolgo znanega najmanj, je ad Sulpam civitas
Ziup. Gre za lokacijo ob reki Sulm blizu Lipnice na [tajerskem, v bli‘ini anti~ne Flavie
Solve.145 Zwitter je bil mnenja, da civitas v tem primeru pomeni anti~ne ru{evine, ki niso bile
ve~ naseljene.146 Vendar ‘e sama formulacija: civitas ... cum omnibus iuste ad eandem civita-
tem pertinentibus, torej z vsemi pravicami–pertinencami, ki sodijo zraven, ka‘e, da je moralo
iti za neke vi{je funkcije naselja, iz katerih so izhajale dolo~ene pravice oziroma koristi.
Kak{ne pa so koristi od nenaseljenih ru{evin?147 Kraj dejansko omenja ‘e avtenti~na darov-
nica Otona I. za Salzburg iz leta 970, s katero cesar nad{kofu Frideriku podeljuje ad civita-
tem Zuib vse, kar je bilo v vladarjevi posesti in upravi, in izrecno omenja, da je bil kraj
nedavno naseljen s koloni (nedvomno v zvezi z mad‘arskimi pusto{enji).148 Ta vladarska
296 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
tipi~en pojav, ko je vladar pri pomembnej{ih darovanih naselbinah del posesti (oz. koristi) {e dolgo obdr‘al v svojih
rokah. Ponavadi je {lo za tretjine, kot lahko opazimo v krajih ob Donavi, pri Ptuju in drugod po dr‘avi. Za~etek
salzbur{ke posesti v tem prostoru dejansko predstavlja ‘e Ludvikova diploma iz 860, ko je nad{kofija ad Sulpam (ob
reki Sulm) prejela dvor (kot v op. 107). Arnulfinum in Otonova darovnica se torej glede obmo~ja Lipnice, nasprotno
dosedanjemu mnenju, ne negirata. Pasusa v obeh listinah se dejansko bistveno razlikujeta. Cesar je 970 podelil
Salzburgu tudi dvor in 50 kraljevskih hub nekje v okolici Lipnice ter sam kraj Lipnico, ~esar v Arnulfinumu ni.
Podvaja se le podelitev gozda Susil, kar pa je zanemarljivo. Pri ocenjevanju Otonove diplome je potrebno upo{tevati
polstoletno obdobje mad‘arskih pusto{enj in propad upravne in gospodarske strukture v mejnem obmo~ju, ki je
terjal po sredi 10. stoletja obnovo. V ta kontekst verjetno sodi Otonova darovnica iz 970. Vladarju natan~en obseg
starih salzbur{kih pravic o~itno ni bil znan (zato ponovna daritev gozda Susil). Salzburg torej v ponarejenem Arnul-
finumu ne navaja »predrzno« kot Arnulfovo daritev posesti, ki jo je pridobil {ele od Otona leta 970, temve~ uveljav-
lja karolin{ki izvor le za del svoje lastnine v tem obmo~ju, ki jo je verjetno dejansko pridobil ‘e v 9. stoletju. Namena
nastanka ponarejene Arnulfove listine o~itno ne moremo iskati zgolj v zagotavljanju oz. pridobivanju posesti s
poudarjanjem starosti domnevnih pravic – v tem primeru bi navedel vse dotedaj pridobljene posesti – temve~ so
nekatere posesti in pravice dejansko izvirale iz karolin{ke dobe. Za nekoliko druga~no interpretacijo odnosa med
darovnico iz 970 in Arnulfinumom gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 337 sl. Opozoriti moram {e
na formulacijo v Otonovi podelitvi iz 970, ki je pri interpretacijah povzro~ala precej preglavic. Salzburg je namre~
dobil poleg omenjene posesti ad civitatem Zuib tudi iuxta situm locum civitatis Lipnizza vocatum. Ali je {lo za dve
civitas, Zuib in Lipnico, eno poleg druge? To je glede na primerjavo z drugimi darovnicami otonske dobe prakti~no
izklju~eno. Menim, da gre v listini le za nerodno formulacijo, ki jo je potrebno razumeti v smislu »poleg civitas
le‘e~i kraj, imenovan Lipnica« (tako ‘e ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 220–221). Giesler (o.c.,
str. 337) je {el po mojem mnenju v razlagi te zveze v napa~no smer, ko je sku{al oznako civitas navezati izklju~no na
grad Lipnico na drugi strani reke Sulm, medtem ko naj bi bila za naselbino Zuib odve~ in le posledica napake dvorne
pisarne. Formulacije Otonove darovnice iz 970 in kasnej{ih potrditev Arnulfinuma so popolnoma jasne – {lo je za
naselbino Zuib (Ziup) ob reki Sulm, ki je nosila naziv civitas. Giesler sam v nadaljevanju knjige razlaga
zgodnjesrednjeve{ki pomen civitas kot ve~jo, utrjeno naselbino z mestnim zna~ajem in centralnimi funkcijami (o.c.,
str. 496), in ne zgolj utrdbo oz. grad.
149 Eduard STAUDINGER, Wo lag die »civitas Zuib«?, Blätter für Heimatkunde 52 (1978), str. 33–44, tukaj 40
sl.; ISTI, Bey der stat (kot v op. 145), str. 30 sl.
150 V listini iz leta 1170 je prvi~ omenjena ‘upnijska cerkev sv. Martina z 11 poimensko navedenimi podru‘ni~nimi
cerkvami, ena med temi je bila sv. Jakoba in foro (v novoustanovljeni Lipnici). SUB II, {t. 399; Urkundenbuch des
Herzogthums Steiermark (=UBSt), I Band, ed. Josef ZAHN (Graz 1875), {t. 514. Da je sv. Martin stal v »starem
trgu« nedvoumno ka‘e dokument iz leta 1389: De Antiquoforo circa sanctum Martinum. STAUDINGER, Wo lag
(kot v op. 149), str. 34 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 331 sl.
151 Poro~ilo o grobi{~u in najdbah Gert CHRISTIAN, Ein Friedhof in Leibnitz–Altenmarkt. Notbergung und
wissenschaftliche Grabung 1981, v: Jahresbericht des Bundesgymnasiums und Bundesrealgymnasiums Leibnitz
1981/82 (Graz 1982), str. 5–24, zlasti 18 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 332.
152 ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 221.
153 HASSINGER, Zollwesen (kot v op. 141), str. 350.
diploma je argument, da termina v tem primeru ne moremo tolma~iti ni~ druga~e kot pri
ostalih navedenih naselbinah. Nedale~ od lokacije anti~nega naselja je kraj Altenmarkt kot
prednik v drugi polovici 12. stoletja nastale Lipnice, pomembnega salzbur{kega trga. Ugotov-
ljeno je bilo, da se lokacija Altenmarkta ujema z listinskimi topografskimi navedbami glede
civitas Ziup,149 medtem ko je utrdba (kasneje grad) stala lo~eno na gri~u onstran reke Sulm
(civitas ni bila identi~na z gradom). V trgu je stala stara ‘upnijska cerkev sv. Martina,150
izjemno te‘o pa ima tudi odkritje zgodnjesrednjeve{kega slovanskega grobi{~a okrog te (da-
nes izginule) cerkve. Pokopi od 10. stoletja dalje imajo pridatke, ki ka‘ejo pester razpon
vplivov tako iz notranjosti cesarstva kot z Ogrske in celo Bizanca.151 Zwitter je dopu{~al
mo‘nost, da se je v bli‘ini anti~ne Solve razvilo tr‘i{~e Slovanov ali pa je tako tr‘i{~e ustano-
vil Salzburg, in to se z novej{imi odkritji potrjuje.152 Hassinger je povezoval salzbur{ke pra-
vice do trga in mitnine v kasnej{i Lipnici prav s podelitvijo cum omnibus iuste v Arnulfinumu
oziroma njegovih potrditvah leta (977) 982, kar je videti kot zelo logi~en razvoj.153
Podrobnej{i pregled lokacij civitas v Arnulfinumu je pokazal, da pri njih nikakor ne mo-
remo omejiti pomena termina zgolj na grad ali utrdbeni kompleks s funkcijo obrambe in
297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
154 KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 14 sl.; KÖBLER, burg und stat (kot v op. 27), str. 324; OPLL,
Das Werden (kot v op. 21), str. 126–127; JOHANEK, Die Mauer (kot v op. 27), str. 28 sl.; IRSIGLER, Was machte
(kot v op. 24), str. 20 sl.; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 224.
155 Horst Wolfgang BÖHME, Burgenbau und Befestigungstechnik des 10. Jahrhunderts im deutschen Altsiedel-
land und in den Marken, v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 694–700. O arheolo{kih ugotovitvah glede odnosa med
gradovi in kraljevimi dvori ter pripadajo~imi zgodnjimi neagrarnimi naselbinami na Sa{kem gl. Paul GRIMM, Zu
ottonischen Märkten im westlichen Mittelelbe- und Saalgebiet, v: Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 332–337;
Hansjürgen BRACHMANN, Der Markt als Keimform der mittelalterlichen Stadt – Überlegungen zu ihrer Genese
im ostfränkischen Reich, v: Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 117–130; {tevilni primeri tudi v zborniku Frühmitte-
lalterlicher Burgenbau in Mittel- und Osteuropa. Tagung Nitra vom 7. bis 10. Oktober 1996, hg. J. HENNING, A. T.
RUTTKAY (Bonn 1998). Prim. SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 69; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120),
str. 15.
156 Pri Krnskem gradu gre nedvomno za neko hierarhi~no strukturo kraljeve utrjene pfalze kot rezidence in
podrejenih dvorov kot prvenstveno gospodarskih, gospostveno–upravnih in tudi obrambnih sredi{~. Gl. ugotovitve
za severno Nem~ijo pri DILCHER, Die Rechtsgeschichte (kot v op. 13), str. 276; prim. Heinrich KOLLER, Hoch-
mittelalterliche Siedlungsplannungen und Stadtgründungen im Ostalpenraum, v: Forschungen zur Geschichte der
Städte und Märkte Österreichs, Band 1, hg. W. RAUSCH (Linz/Donau 1978), str. 1–68, tukaj 16.
157 Krnski grad je imel po arheolo{kih ugotovitvah izjemne koncentri~ne utrdbe, sestavljene iz obzidja in ve~
okopov oz. palisad. Domnevamo lahko, da je bila znotraj utrdb neka centralna naselbina z bivali{~em za vladarja in
upravno osebje, gospodarskimi objekti in delavnicami, kot pri mnogih podobnih sredi{~ih v cesarstvu in na Mora-
vskem, ^e{kem idr. Arheolo{ke raziskave omejenega obsega na Krnskem gradu tik pred drugo vojno so prinesle tudi
ostaline nekdanje poselitve areala, vendar obse‘nej{ih sistematskih izkopavanj v tej smeri ‘al {e ni bilo. Gl. KAHL,
Der Karolingerpfalz (kot v op. 135), str. 376–379; ISTI, Der Staat (kot v op. 135), str. 253 sl., 293; GIESLER, Der
Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 461.
158 Fritz KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 15–16, pravi, da pri civitas krajih Arnulfinuma o mestih ne
more biti govora. Menim, da moramo vsekakor dopustiti mo‘nost, da je {lo za naselbinske oblike s koncentracijo
neagrarnih dejavnosti in nekim zgodnjeurbanim zna~ajem. KOLLER je v svoji kasnej{i razpravi Zur Terminologie
präurbaner Siedlungen zwischen Inn und Enns, v: Vom Ursprung der Städte (kot v op. 23), str. 214 sl., izrazil
mnenje, da so civitas kraji karolin{ke dobe v prvi vrsti centralni kraji, in da so {ele centralne funkcije pritegnile
obrambno utrditev kot sekundarno zna~ilnost, ~emur gre v celoti pritrditi. Tudi IRSIGLER, Was machte (kot v op. 24),
str. 22, meni, da je {lo pri utrjenih civitas–naselbinah 10. stoletja prvenstveno za zavarovane neagrarne naselbine.
zato~i{~a (»Fluchtburg«), {e manj zgolj na ostaline rimskega mesta v bli‘ini. Resni~no je
ve~ina omenjenih lokacij vsaj v relativni bli‘ini imela anti~ne predhodnike, a ta okoli{~ina je
v tem obdobju za termin brezpredmetna in ta argument ne zado{~a – pri Hollenburgu in
Blatenskem Kostelu na primer te povezave ni. Skupni imenovalec civitates naj bi bilo v tem
~asu obzidje oz. utrjenost,154 vendar so bili vsi navedeni kraji tako v karolin{ki dobi kot
kasneje tudi ‘ive~i naselbinski organizmi z mnogostranskimi funkcijami (upravno, gospo-
darsko in cerkveno sredi{~e, rezidenca, obrambna in voja{ka funkcija) – te pa so nedvomno
tudi gravitacijska jedra za trgovino in razne obrtne dejavnosti. Arheolo{ke ugotovitve na
{tevilnih primerih velikih »burgov« iz karolin{ke in otonske dobe so dokazale, da je {lo
najve~krat za multifunkcionalna sredi{~a s stalno, v~asih celo gosto poselitvijo, in le v redkih
primerih zgolj za periodi~no naseljena zato~i{~a.155 Ostaja dejstvo, da je od 58 salzbur{kih
lokacij, na{tetih v Arnulfinumu, le osem imenovanih civitas in so o~itno izstopale po svojem
pomenu oz. funkcijah in ne le utrjenosti. Samo pod Krnski grad je sodilo kar 24 poimensko
na{tetih kraljevih dvorov po Koro{kem in zgornjem [tajerskem (aliisque curtibus ad eandem
civitatem pertinentibus), ki so bili nedvomno tudi na nek na~in obrambno utrjeni, a so ostali
curtes, le Krnski grad pa je bil civitas.156 ^e je bilo za civitas merodajno neko impozantno
obzidje,157 se lahko vpra{amo, zakaj so bile le omenjene naselbino tako zavarovane – ali ni
bila glavni vzrok za to prav njihova izstopajo~a pomembnost, razli~ne funkcije oz. dejavno-
sti, ki so tu potekale, materialne dobrine, ki jih je bilo potrebno za{~ititi.158 Pri salzbur{ki
pisarni, ki je sproducirala Arnulfinum in pridobila zanj vladarske potrditve, lahko vsekakor
domnevamo povzemanje terminologije kraljeve pisarne in izraza civitas v smislu, kot so ga
298 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
159 Gl. spodaj str. 302 sl.
160 Ladislaus GEREVICH, Die mittelalterlichen Städte im Zentrum Ungarns, v: Vor- und Frühformen II (kot v
op. 21), str. 266.
161 Prim. KOLLER, Hochmittelalterliche (kot v op. 156), str. 17 sl.
162 KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 15. Podobna poimenovanja razli~nih delov civitas zasledimo v
tem ~asu tudi drugod, na primer pri Passauu. Gl. SCHLESINGER, Burg und Stadt (kot v op. 16), str. 108.
163 Conversio, ed. KOS (kot v op. 42), str. 137; Gradivo II, {t. 232; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 539;
GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 158; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 177, 189; GIESLER,
Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 134 (op. 850), 325.
164 [TEFANOVI^OVÁ, Zur frühstädtischen Entwicklung (kot v op. 39), str. 265 sl.; KOLLER, Hochmittelal-
terliche (kot v op. 156), str. 36 sl.
165 Heinz DOPSCH, Robert HOFFMANN, Geschichte der Stadt Salzburg (Salzburg–München 1996), str.
123–126; KOLLER, Zur Terminologie (kot v op. 158), str. 209 sl., 214.
uporabljali na dvoru. Prav otonske kraljevske darovnice pa za razliko od narativnih virov kot
civitas imenujejo skoraj izklju~no le pomembne centralne naselbine v dr‘avi.159 Menim, da
lahko pri civitas krajih Arnulfinuma vidimo povezavo utrdbe/gradu in pripadajo~ega naselja
(ali naselij) s centralnimi funkcijami kot neko zgodnjo obliko (predobliko) urbane naselbine.
Tudi na sosednjem Ogrskem je tak tip povezave gradu in podgrajskega neagrarnega naselja
posebej zna~ilen za zgodnjo dobo urbanizacije.160 Ostaja pa vpra{anje, v kolik{ni meri se
oznake civitas v Arnulfinumu nana{ajo izklju~no na drugo polovico 10. stoletja, ko je pona-
redek nastal, ali pa so katere od lokacij imele funkcije, ki so odgovarjale nazivu, ‘e v karolin{ki
dobi.161 O tem kasneje.
Po obse‘ni, vendar nujni analizi Arnulfinuma, se lahko posvetimo Ptuju. Najprej lahko
ugotovimo, da so podrobni podatki o naselbini najobse‘nej{i od vseh v Arnulfovi diplomi
na{tetih lokacij. Hkrati so bile Salzburgu tu podeljene najve~je kompetence. To ‘e samo na
sebi ka‘e na velik interes salzbur{ke cerkvene metropole v tem obmejnem sredi{~u in posredno
na velik pomen Ptuja. Kaj je Salzburg tukaj pridobil? Cerkev z desetino, dva dela naselbine
(civitas) s sodstvom, mitnino in mostom, kar so mu podelili Arnulfovi predniki; Arnulf pa je
dodal {e tretji del naselbine, ki je bil prej last Karantanca, a ga je ta izgubil zaradi veleizdaje,
razen dvora v zgornjem, vzhodnem delu »mesta«, kjer se je gradila nova cerkev, ter dvorov v
spodnjem, zahodnem delu »mesta«, kar je bilo zaradi zvestobe podeljeno Karantan~evi ‘eni
(ecclesiam cum decima et duas partes civitatis, cum bannis theloneis et ponte ... et tertiam
partem civitatis ... exceptis ... in superiori civitate in orientali parte civitatis ... curtilem
locum ubi nova ecclesia incepta est, atque inferiori civitate in occidentali parte civitatis ...
illa curtilia loca ...). Osnovno, kar lahko izlu{~imo iz teh podatkov je, da je {lo za aktivno
naselbino in ne le grad, {e manj anti~ne ru{evine. Ptuj je bil ve~ji naselitveni kompleks,
sestavljen iz ve~ jeder, na kar ka‘e omemba mestnih tretjin, ki so postopno prehajale v
salzbur{ke roke, oziroma »zgornjega« in »spodnjega mesta«.162 Podobna delitev naselja –
oziroma koristi od naselja – na tretjine je v Arnulfinumu omenjena {e pri Melku in Hollen-
burgu ob Donavi. Na znatno naselbino ka‘e tudi {tevilo cerkva. Kot je iz konteksta listine
razvidno, so v ~asu kralja Arnulfa v »zgornjem mestu« za~eli graditi novo cerkev, ki je bila
tako na Ptuju ‘e tretja. Prva je bila posve~ena ‘e v ~asu nad{kofa Liuprama (pred letom 859),
drugo, ki jo je zgradil knez Kocelj, pa je 874 posvetil nad{kof Theotmar.163 Ptuj je bil ne-
dvomno ‘e v karolin{kem obdobju pomembna naselbina in upravno sredi{~e kraljeve posesti
v spodnjem Podravju. Vendar si ga ne moremo predstavljati kot sklenjeno pozidano urbano
naselbino v poznosrednjeve{kem smislu, temve~ kot ve~ poselitvenih jeder z razli~nimi
funkcijami okoli dvorov in cerkva. To je splo{na zna~ilnost zgodnjih urbanih sredi{~ in je
bila ugotovljena pri velikomoravskih najdi{~ih,164 Nitri, Blatenskem Kostelu, Salzburgu,165
299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
166 DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 75 sl., 88 sl.
167 Npr. Hamburg, Bremen, Magdeburg, Würzburg, Regensburg, Passau, Zürich, Konstanz. Gl. PITZ, Europäi-
sches Städtewesen (kot v op. 21), str. 193 sl.; KOLLER, Hochmittelalterliche (kot v op. 156), str. 4, 25 sl.; Heinz
STOOB, Über den Aufbruch zur Städtebildung in Mitteleuropa, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 13 sl.;
OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 132. O podobi otonskega Magdeburga npr. Helmut ASMUS, Metropole der
Ottonenkaiser, Sonderdruck aus: 1200 Jahre Magdeburg, Band I (Magdeburg 2001), str. 40 sl., zlasti 44.
168 VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren (kot v op. 40), str. 244 sl.
169 WEDZKI, Die polnische (kot v op. 35), str. 30; SJawomir MO?DZIOCH, The origins of the medieval Polish
Towns, Archaeologia Polona 32 (1994), str. 142.
170 József LASZLOVSZKY, Frühstädtische Siedlungsentwicklung in Ungarn, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v
op. 33), str. 311.
171 Prim. KORO[EC, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 81, 83–84.
172 Gl. op. 157.
173 Gl. str. 312–313.
174 O mnenju, da je {lo za karolin{ki in ne anti~ni most, ter o spreminjaju dravske struge skozi zgodovino gl.
Jo‘e CURK, O nekaterih nere{enih problemih ptujske topografije, Kronika 47 (1999), str. 1–10, tukaj 2.
175 Balduin SARIA, Pettau. Entstehung und Entwicklung einer Siedlung im deutsch-slowenischen Grenzraum,
Zeitschrift des historischen Vereins für Steiermark, Sonderband 10 (Graz 1965), str. 15 sl.; GRAFENAUER, Ptuj
(kot v op. 106), str. 160 sl., 164 sl., 171; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 537. Ptuj je tipi~en primer, pri
katerem poselitvene kontinuitete ni smiselno obravnavati strogo formalno kot nadaljevanje poselitve identi~nega
areala, ki je bil naseljen v antiki, temve~ {ir{e – kot topografsko kontinuiteto poselitve ugodne lokacije z naravnimi
predispozicijami za strate{ko in prometno/trgovsko postojanko. Kot je izrazil svoje mnenje MITTERAUER, Von der
antiken (kot v op. 11), str. 59, ne moremo govoriti o popolnem pretrganju kontinuitete naselbine, ~e gre le za prenos
te‘i{~a v ugodnej{o lego (npr. na bolje zavarovano mesto v zavetje gradu, kot je primer prav pri Ptuju ali srednjeve{ki
Ljubljani). Primerov, ko je lokacija ohranila anti~no ime, nova srednjeve{ka mestna naselbina pa se je razvila poleg
anti~ne, je precej, na primer Bonn, Bregenz, Kempten. Pri nekaterih kasneje pomembnih metropolah, kot pri Trierju,
Augsburgu, Dunaju, pa je bil v zgodnjem srednjem veku {e naprej poseljen le del~ek nekdanjega rimskega areala.
Gl. zbornik Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21); ENNEN, Die europäische Stadt (kot
v op. 19), str. 43 sl., 46 sl.; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 59; PLANITZ, Die deutsche Stadt (kot v op. 20),
str. 25; NICHOLAS, The Growth (kot v op. 27), str. 24 sl.
Freisingu166 in tudi pri drugih pomembnih mestih cesarstva v otonski dobi,167 pri zgodnjih
sredi{~ih PVemyslidov na ^e{kem,168 Piastov na Poljskem169 ter zgodnjih mad‘arskih cen-
trih.170 Na obmo~ju ptujskega gradu so bili odkriti tudi elementi, ki bi domnevno kazali na
obliko moravskega gradi{~nega tipa utrdbe171 (podobna zasnova s koncentri~nimi utrdbami
je izkazana tudi pri Krnskem gradu).172
Tak{no vlogo je Ptuju zagotavljal izjemen prometno-strate{ki polo‘aj. Kot je razvidno iz
Arnulfinuma je tukaj (najverjetneje) ‘e v 9. stoletju stal most ~ez Dravo, ki je bil iz kraljevih
rok predan v upravo Salzburgu. To je edini v tem ~asu poznani most na Dravi vzhodno od
Beljaka (tam je omenjen ‘e v Karlmanovi darovnici iz leta 878),173 kar je nedvomno pome-
nilo veliko prometno gravitacijo. Utemeljena je domneva, da je {lo za ohranjen rimski most,
ki je ostal v funkciji do poznega srednjega veka, ko je Drava spremenila strugo.174 Poleg
mostu je bilo pri Ptuju pomembno kri‘i{~e, kjer so se zdru‘evale nekdanje rimske ceste s
severa, severovzhoda in vzhoda, ki so prek slovenskega ozemlja povezovale Podonavje z
Italijo. To mosti{~e je moralo imeti velik pomen za obrske in kasneje mad‘arske pohode iz
Panonije proti Italiji ter frankovske vojske v obratni smeri. Ohranjenost anti~nega mostu je
gotovo eden glavnih razlogov za zelo verjetno kontinuiteto poselitve lokacije Ptuja iz antike
skozi staroslovansko dobo, na kar ka‘ejo arheolo{ke najdbe in tudi prevzem imena od staro-
selcev.175
Ptuj z mostom in rimsko cesto proti vzhodu je tvoril najkraj{o in najugodnej{o prometno
vez med Karantanijo in Panonijo. Nedvomno je bila pomembna za kolonizacijo Panonije,
frankovsko politi~no in salzbur{ko cerkveno upravo, predvsem v drugi polovici 9. stoletja,
300 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
176 O politi~ni povezavi Karantanije s Panonijo prim. Peter [TIH, Regnum Carantanum, Z^ 40 (1986), str.
215–231, zlasti 222 sl.; GRAFENAUER, Zgodovina slovenskega naroda I (Ljubljana 31978), str. 437 sl.; ISTI,
Zgodovina II (kot v op. 42), str. 27 sl., 85 sl., 107 sl. Komunikacija s Karantanijo je verjetno potekala po rimski cesti
ju‘no od Pohorja, skozi Vitanje in Mislinjsko dolino, kajti rimska cesta po Dravski dolini je bila v soteski med
Breznom in Falo mo~no izpostavljena usadom in zara{~anju ter bi zahtevala redno vzdr‘evanje, kakr{nega v tej dobi
gotovo ni bilo. Domnevamo lahko postopen propad te komunikacije in nastanek obse‘nega »Dravskega gozda«, ki
je lo~eval Koro{ko od »Marke onstran gozda« (Marchia transsiluana), in ga je ponovno odprla {ele poznosrednjeve{ka
kolonizacija. Gl. Stanko PAHI^, Die Erforschung der Römerstraßen im nordöstlichen Slowenien, AV 34 (1983),
zemljevid 6 v prilogi.
177 S ~asom Pribinove in Kocljeve oblasti nad Ptujem se ujemajo arheolo{ke najdbe v grobovih na ptujskem
grajskem platoju iz druge tretjine 9. stoletja, ki sodijo v velikomoravski kulturni krog. Najdeni predmeti (ostroge,
no‘i, nakit) izrazito predstavljajo doseljen plemi{ki sloj. Paola KORO[EC, Nekropola na ptujskem gradu. Turnirski
prostor (Ptuj 1999), str. 50 sl., zlasti 53, 83; ISTA, Zgodnjesrednjeve{ka nekropola na ptujskem gradu, Z^ 26 (1972),
str. 27, 29; ISTA, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 81; Andrej PLETERSKI, Razcvet Ptuja na ru{evinah
Petovione, v: Zakladi tiso~letij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov (Ljubljana 1999), str. 402 sl.
178 Prim. KOSI, Potujo~i srednji vek (kot v op. 49), str. 22 sl.
179 Peter KOS, The Monetary Circulation in the Southeastern Alpine Region ca. 300 B.C.–A.D. 1000, Situla 24
(Ljubljana 1986), str. 226 sl.
180 Prim. Detlev ELMERS, Die Rolle der Binnenschiffahrt für die Entstehung der mittelalterlichen Städte, v:
Frühgeschichte (kot v op. 33), str. 137–147.
181 O razvoju neagrarnih dejavnosti v zgodnjih centralnih krajih in socialni strukturi prim. BRACHMANN, Der
Markt (kot v op. 155), str. 121 sl.; Peter DONAT, Handwerk, Burg und frühstädtische Siedlungen bei nordwest-
slawischen Stämmen, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 92–107, zlasti 105; PITZ, Europäisches Städtewe-
sen (kot v op. 21), str. 134 sl.; DILCHER, Rechtshistorische Aspekte (kot v op. 21), str. 25 sl.; DOPSCH, Zur
topographischen (kot v op. 103), str. 89 sl.; za ^e{ko VELÍMSKÝ, Die präurbanen (kot v op. 40), str. 244.
182 Gl. op. 107.
ko je bil v Karantaniji sede‘ za vso Vzhodno prefekturo, ki je segala do Donave v Panoniji.176
Kot tak{na vitalna to~ka je imel Ptuj pomen tudi v Kocljevi kne‘evini, ko sta tu stali dve
cerkvi. Povezave s Karantanijo, Panonijo in Velikomoravsko dokazujejo arheolo{ke najdbe z
velikega in pestrega slovanskega grobi{~a, drugega najve~jega v vzhodnoalpskem prostoru
(znanih 426 grobov).177 S temi ugotovitvami se ujema tudi omemba mitninskih postaj v
Arnulfinumu, ki so bile med seboj povezane z nekdanjimi rimskimi cestami – Ptuja ter proti
severu in vzhodu Savarije, Blatenskega Kostela ter Pecsa (Quinque aecclesiae). Cveto~ pro-
met v jugovzhodnem mejnem obmo~ju vzhodnofrankovske dr‘ave s sredi{~em v Ptuju je
vsekakor verjeten, ~e pomislimo na ‘ivahno dogajanje ob Donavi na severu, kot ga prikazuje
skoraj isto~asni raffelstettenski mitninski red.178 Dolo~eno komuniciranje Ptuja na ve~je
razdalje dokazujejo tudi (sicer redke) najdbe bizantinskih novcev iz 7., 8., 9., 10. in 11.
stoletja.179 Pri tem pri razvoju Ptuja ne gre pozabiti na mo‘nost vpliva re~nega prometa na
Dravi, tako pomembnega v kasnej{ih stoletjih, ki je po novej{ih ugotovitvah prav v zgodnjem
srednjem veku imel precej{en pomen pri razvoju zgodnjeurbanih sredi{~.180 Domnevamo
lahko, da so se z neagrarnimi dejavnostmi – rokodelstvom, transportom in trgovanjem – v
tem ~asu ukvarjali prvenstveno podlo‘ni prebivalci naselja. Nedvomno pa je bila socialna
sestava tak{nih zgodnjesrednjeve{kih centralnih naselbin nadvse pestra in je zajemala cel
spekter od su‘njev do voj{~akov, plemstva in klerikov.181
Ali lahko po teh ugotovitvah oznako civitas prisodimo Ptuju ‘e za karolin{ko dobo in je
bila morda v Arnulfinum prevzeta iz avtenti~ne predloge oziroma dejanske rabe 9. stoletja?
Dejstvo je, da sta bili ‘e v darovnici Ludvika Nem{kega leta 860 kot civitas ozna~eni Sava-
rija – sede‘ karolin{ke grofije (ne pa obenem sede‘ {kofije), ter Salzburg, cerkvena metropo-
la (in Salzburc civitate), medtem ko se pri Melku, Hollenburgu in Traismauerju v tej diplomi
omenjajo le kraljevi dvori.182 O~itno v dvorni pisarni ‘e v tistem ~asu termina niso dosledno
301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
183 Gl. zgoraj str. 279.
184 LM IV (1989), st. 1269 sl.; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 10 sl.
185 Lep sodoben primer je iz podonavskega prostora v Avstriji, kjer je Lorch, prednik kasnej{ega pomembnega
mesta Enns, v darovnici kralja Ludvika Otroka leta 901 ozna~en kot civitas, zgrajena kot opori{~e imperija proti
vpadom Mad‘arov (MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum IV (kot v op. 73), {t. 9). V listini
Otona II. iz 977 je imenovan Anesipurch (DO II, {t. 167). Da je {lo poleg utrdbe tudi za ve~jo naselbino neagrarnega
zna~aja, je razvidno v dokumentu iz leta 1071, ki omenja oppidum in Anesiburch. Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum
(kot v op. 42), str. 522 sl., 528 sl.; Siegfried HAIDER, Karolingische Pfalzen als Kerne späterer Städtegründungen,
v: Vom Ursprung der Städte (kot v op. 23), str. 194 sl.; Franz–Heinz HYE, Die Städte und Märkte in den Ostalpen im
11. Jahrhundert, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 196; FEHN, Die zentralörtlichen Funktionen (kot v op.
23), str. 209 sl.
186 Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 326. Neprekinjenost v poselitvi in celo napredek sta
v ogrskem obdobju 10. stoletja ugotovljena tudi v krajih ob Donavi v Spodnji Avstriji. Gl. Peter CSENDES, Der
niederösterreichische Raum im 10. jahrhundert, v: Baiern, Ungarn und Slaven im Donauraum (kot v op. 53), str.
100. O mad‘arskih pohodih gl. Peter [TIH, Mad‘ari in slovenska zgodovina v zadnji ~etrtini 9. in prvi polovici 10.
stoletja, Z^ 37 (1983), str. 171–201.
187 SÁNDOR, Sopianae (kot v op. 134), str. 233 sl.; FÜGEDI, Die Entstehung (kot v op. 134), str. 102 sl.;
GEREVICH, Hungary (kot v op. 134), str. 437 sl. Jedro naselbine je pomenila 1009 zasnovana katedrala sv. Petra s
pripadajo~imi objekti.
188 Pri Blatenskem Kostelu je bila v delu naselbine arheolo{ko potrjena intenzivna slovanska poselitev s kr{~an-
skimi pokopi {e do srede 10. stoletja (ve~ kot 750 grobov). Ta del je bil nato o~itno opu{~en zaradi slab{ih bivalnih
pogojev in ne mad‘arskega uni~enja. Naselbina na »grajskem otoku« pa je zelo verjetno funkcionirala naprej in leta
1019 je ogrski kralj [tefan I. tu ustanovil benediktinsko opatijo, ki je nadaljevala centralno vlogo lokacije. Gl.
Robert MÜLLER, Ethnische Verhältnisse in der Umgebung von Keszthely und Zalavár im 9.–10. Jahrhundert, v:
Baiern, Ungarn und Slaven im Donauraum (kot v op. 53), str. 163–172, tukaj 166, 169 sl.; GIESLER, Der Ostalpen-
raum (kot v op. 42), str. 441, 450.
189 Alojz HABOV[TIAK, Bratislava – Die Anfänge der heutigen Hauptstadt der Slowakei, v: Frühgeschichte
(kot v op. 33), str. 159–165.
190 Gl. RUTTKAY, Neutra (kot v op. 41), str. 628 sl., 631; ISTI, Genese und Typologie der mittelalterlichen
Städte im gebiet der Slowakei vor dem 14. Jahrhundert, v: Burg–Burgstadt–Stadt (kot v op. 33), str. 302.
uporabljali le za {kofije. V Arnulfinumu so nato v panonskem prostoru kot civitas navedeni
Savarija, Blatenski Kostel, Ptuj in Zuip pri Lipnici. Blatenskemu Kostelu kot prestolnici Spod-
nje Panonije ta naziv v 9. stoletju, po analogiji s Savarijo, nedvomno lahko pripi{emo, {e
toliko prej, ker je tako imenovan ‘e okrog leta 870 v Conversio Bagoariorum et Carantano-
rum.183 Tu lahko omenimo, da je temu ~asu sodobni anonimni »bavarski geograf« v svojem
delu, nastalem v krogu vzhodnofrankovskega dvora sredi 9. stoletja, tudi imenoval pomemb-
na naselbinska sredi{~a slovanskih ljudstev ob vzhodni frankovski meji z oznako civitas.184
Zato glede na prikazan centralni pomen Ptuja v karolin{kem obdobju nikakor ni izklju~eno,
da so tudi to naselbino kot civitas ozna~evali ‘e v Arnulfovi dobi.185
Nedvomno pa je danes ohranjeni ponarejeni Arnulfinum rezultat otonske dobe in tedanjih
dru‘benih razmer. Salzburg je v falsifikatu ugleden termin civitas uporabil za pomembnej{a
gospodarsko-upravna sredi{~a v vzhodnoalpskem in panonskem prostoru, pri katerih je imel
posestni interes oziroma stare pravice. Melk, Hollenburg in Traismauer, kjer je nad{kofija
leta 860 prejela kraljeve dvore, so v nadaljnjem stoletju nedvomno stopnjevali svoje central-
ne in gospodarske funkcije in za metropolijo postali civitates. Ni razloga za dvom, da je
podoben razvoj do‘ivel Ptuj. Doba mad‘arske prevlade v prvi polovici 10. stoletja glede
same funkcije Ptuja ni nujno pomenila drasti~nega preloma s karolin{ko dobo – nenazadnje
je bila naselbina strate{kega pomena za logistiko mad‘arskih pohodov proti Italiji.186 Konti-
nuiteta starej{ih centralnih krajev je v zgodnjem mad‘arskem obdobju dokazana pri {tevilnih
pomembnih naselbinah: Savaria–Szombathely, Quinque aecclesiae–Pecs,187 Blatenski Ko-
stel,188 Brezalauspurc–Bratislava,189 Nitra190 idr.). Nepretrgano poselitev ptujskega prostora
302 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
191 PLETERSKI, Razcvet (kot v op. 177), str. 403 sl.
192 KORO[EC, Nekropola (kot v op. 177), str. 84; ISTA, Naselbinska struktura (kot v op. 39), str. 82.
193 MITTERAUER, Zollfreiheit (kot v op. 108), str. 69; HASSINGER, Zollwesen (kot v op. 141), str. 353;
SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 68–69; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 225, 227; HYE, Die
Städte (kot v op. 185), str. 194 sl.; [TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 537. O danes prese‘enem mnenju glede
pomena Ptuja prim. ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 223 sl.; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106),
str. 166.
194 DO II, {t. 275; SUB II, {t. 58; Gradivo II, {t. 473.
195 To je edina od vladarskih potrditev Arnulfove darovnice, ki se v seznamu posesti omejuje le na izbor salzbur{kih
posesti v vzhodnih Alpah, in edina, ki Ptuj na prvem mestu omenja kot celovito naselbino z dikcijo … tradidit
Pettouiam civitatem una cum …, nato sledijo pertinence. Vse ostale kasnej{e vladarske potrditve dobesedno ponav-
ljajo dikcijo Arnulfinuma: … ad Pettouiam eclesiam cum decima et duas partes civitatis …
196 Salzburg je leta 996 od Otona III. dobil sve~an cesarski tr‘ni privilegij za vsakodnevno trgovanje – mercatum
omni die legitimum – ki je nedvomno legaliziral in nadgradil ‘e obstoje~e funkcije naselbine. DO III, {t. 208; DOP-
SCH, HOFFMANN, Geschichte (kot v op. 165), str. 123 sl., 126 sl.; Heinz DOPSCH, Wann wurde Salzburg Stadt?,
v: Vom Stadtrecht zur Bürgerbeteiligung. Festschrift 700 Jahre Stadtrecht von Salzburg, hg. H. DOPSCH, Salzbur-
ger Museum Carolino Augusteum 33 (Salzburg 1987), str. 20.
197 Cesar Oton II. na primer leta 977 v listini za oglejskega patriarha Rodoalda, v kateri mu potrjuje nakup Izole,
imenuje Koper civitas Iustinopolis (DO II, {t. 154; Gradivo II, {t. 457). V pogodbi Kopr~anov z Benetkami istega
leta pa so poleg civitas Justinopolis omenjena {e druga istrska mesta (civitates Ystrie). Gospodarsko komponento
zna~aja teh naselbin dokazujejo ~leni pogodbe, ki se v veliki meri nana{ajo na medsebojno trgovanje in pla~evanje
mitnin. Gradivo II, {t. 462.
198 Gl. odgovarjajo~e diplome po imenskem kazalu v DO I, DO II in DO III. Prim. KÖBLER, burg und stat (kot
v op. 27), str. 308 sl.
in s tem funkcije naselbine dokazuje tudi neprekinjeno nadaljevanje pokopov na velikem
ptujskem slovanskem grobi{~u.191 Po ponovni priklju~itvi imperiju po 955 se je nekdanji
pomen Ptuja verjetno hitro obnovil, kar lahko sklepamo tudi na osnovi arheolo{kih izsledkov
o domnevnem mo~nem pove~anju prebivalstva naselbine od srede 10. stoletja.192 Tudi pisni
viri – Arnulfinum ter njegove potrditve – omogo~ajo domnevo, da je bil Ptuj okrog leta 980
pomembna salzbur{ka centralna naselbina, imenovana civitas kot druga podobna sredi{~a
cesarstva, o ~emer ne dvomi vrsta raziskovalcev.193
Bistven vir, na osnovi katerega lahko ocenjujemo status in pomen Ptuja konec 10. sto-
letja, je potrditev salzbur{kih pravic in posesti s strani cesarja Otona II. leta 982, najstarej{i
nesporno avtenti~ni dokument, ki dokazuje obstoj in povzema dele Arnulfinuma.194 Listina,
nastala na pro{njo nad{kofa Friderika, se omejuje na salzbur{ke posesti v vzhodnoalpskem
prostoru in izpu{~a vse panonske in obdonavske kraje Arnulfove darovnice. V njej vladar na
prvem mestu potrjuje Arnulfovo daritev Pettouiam civitatem z vsemi topografskimi podrob-
nostmi, za njo pa kot civitates omenja {e Zuip in Krnski grad – torej tri pomembna gospodar-
ska in upravna sredi{~a na jugovzhodu dr‘ave.195 V dokumentu je kot sede‘ cerkvene metro-
pole oz. prejemnika privilegija z oznako Iuuauia civitas naveden tudi Salzburg – tedaj ne-
dvomno centralna naselbina z mo~nim neagrarnim zna~ajem,196 medtem ko je bila listina
izdana v Tarentu v ju‘ni Italiji, pomembnem pristani{~u in sede‘u nad{kofije (actum iuxta
Tarentum foras muros civitatis). Te‘ko bi domnevali, da je kraljeva pisarna v diplomi isti
termin uporabljala za oznako kak{nih med seboj bistveno razli~nih naselbinskih oblik. ^e
analiziramo uporabo izraza civitas v tej listini sodobnih diplomah Otonov iz druge polovice
10. stoletja, ugotovimo, da je dvorna pisarna tako imenovala na eni strani, poleg mediteran-
skih sredi{~ s kontinuiteto iz antike,197 vsa stara pomembna sredi{~a dr‘ave na nekdanjem
rimskem ozemlju s sede‘i {kofij (Köln, Mainz, Trier, Utrecht, Liege, Metz, Speyer, Worms,
Straßburg, Augsburg, Regensburg, Passau, Salzburg)198 – z mnogoterimi centralnimi funkcija-
mi – in na drugi strani popolnoma enakovredno tudi centralne kraje, ki so nastali izven nekdaj
rimskega ozemlja, oziroma neodvisno od tega, ali je bil v nekem kraju sede‘ {kofije ali ne
303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
199 Magdeburg je eno prvih sredi{~ na germanskem ozemlju brez kakr{nekoli navezave na anti~no dedi{~ino, ki
se je za~elo imenovati civitas. S tem terminom je v vladarskih listinah ozna~en ‘e 937 in 945, ve~ desetletij pred
ustanovitvijo nad{kofije (DO I, {t. 14, 63). [lo je za pomemben centralni kraj s samostanom, vladarjevim dvorom in
tr‘no naselbino, ki jo predpostavljata ‘e 937 in 942 omenjeni mitnina in kovnica (DO I, {t. 15, 46). V letu 965 pa
imamo v listinah izrecno izpri~an promet trgovske robe s ~olni, vozovi, konji in pe{ci, od ~esar se je pobirala mitni-
na, in na drugi strani omembo Judov in drugih trgovcev, stalno ‘ive~ih v naselbini – Iudei vel ceteri ibi manentes
negotiatores (DO I, {t. 299, 300). Prim. Berent SCHWINEKÖPER, Die Anfänge Magdeburgs, v: Studien zu den
Anfängen (kot v op. 34), str. 389–450, zlasti 409 sl.; Ernst NICKEL, Magdeburg in karolingisch–ottonischer Zeit, v:
Vor- und Frühformen I (kot v op. 14), str. 294–331.
200 Cesar Oton II. je v letu 976 podelil {kofijski cerkvi v Zeitzu nostrae proprietatis civitatem Altenburg … et
episcopalem civitatem Itacam (DO II, {t. 139). [lo je za dve centralni naselbini v marki Meißen, obe sta bili sredi{~i
administrativnih okro‘ij v novoosvojenem slovanskem okolju (tzv. Burgward), ena je bila sede‘ {kofije, druga ne.
Ustanovitev {kofije v Zeitzu leta 968 ka‘e na zgodnji centralni pomen lokacije, kar suponira tudi ime druge naselbi-
ne – Altenburg. Oba kraja sta se v visokem srednjem veku razvila v pravi me{~anski naselbini. Altenburg je bil celo
eno najzgodnej{ih urbanih sredi{~ na dana{njem Sa{kem in njegov kontinuiran mestni zna~aj lahko sledimo najka-
sneje od srede 12. stoletja. Gl. Hansjürgen BRACHMANN, Archäologische Forschungen zum stauferzeitlichen
Landesausbau in Sachsen, v: Kaiser Friedrich Barbarossa. Landesausbau – Aspekte seiner Politik – Wirkung, hg.
E. ENGEL, B. TÖPFER, Forschungen zur mittelalterlichen Geschichte 36 (Weimar 1994), str. 43; LM II (München
1983), st. 1101 sl.; LM IX (1998), st. 517 sl.
201 Bingen ob Renu na ozemlju nad{kofije Mainz je bil anti~ni kastrum. Leta 983 je cesar Oton II. podelil main{kemu
nad{kofu ius potestative infra et extra Pinguiam civitatem in omnibus rebus … et banno sub territorio eiusdem civitatis.
Za vrednotenje vsebine termina je {e posebej zna~ilno, da je v diplomi Mainz, sede‘ nad{kofije in eno najpomembnej{ih
urbanih sredi{~ dr‘ave, ozna~en kot urbs, medtem ko je neprimerno manj pomembni Bingen, kjer nikoli ni bilo {kofije
in je kasneje postal mesto le z omejenim regionalnim pomenom, imenovan civitas. DO II, {t. 306.
202 Oton II. je v letih 975 in 976 podelil posest samostanu sv. Petra in civitate Ascaffaburg (DO II, {t. 98, 128).
[lo je za staro, prvotno alemansko naselje, z okrog leta 950 ustanovljenim samostanom, ki je nadalje pomenil
topografsko jedro naselbine. Ta se je kot centralni kraj razvila zlasti od postavitve mostu ~ez reko Main leta 986, ‘e
pred koncem 12. stoletja pa je tudi v pravnem pogledu prava me{~anska naselbina. LM I (1980), st. 1101 sl.
203 Zürich se je razvil na mestu rimskega kastela in kasneje karolin{kega dvora, kjer je bila ‘e v 9. stoletju tudi
kovnica. Leta 853 je Ludvik Nem{ki tu ustanovil ‘enski samostan, enega jeder naselbine. V diplomi iz leta 972 je
Oton II. kot sovladar samostanu Einsiedeln podelil oprostitev pla~evanja mitnine in pristojbine ob menjavi denarja v
Zürichu – in Turego civitate (DO II, {t. 25). V diplomi je izrecno re~eno, da gre za oprostitev pla~evanja pri trgovanju
v naselbini – ut homines illorum necessaria servitia providentes mercimonio quolibet in hac civitate negotiantes …
Izraz civitas tu nedvoumno ozna~uje centralno naselbino, v kateri se je trgovalo, kot dokazuje tudi ponovna potrditev
tega privilegija s strani Otona III. leta 996 – ut nullus … teloneum a quocumque negotio in loco Turegum exigat (DO
III, {t. 231). Prim. Jürgen SYDOW, Städte im deutschen Südwesten. Ihre Geschichte von der Römerzeit bis zur
Gegenwart (Stuttgart-Berlin-Köln-Mainz 1987), str. 39–40.
204 Okrog leta 902 kot kastrum prvi~ omenjeni Bamberg je v 10. stoletju postal sredi{~e velikega kraljevega
zemlji{kega gospostva. Cesar Oton II. ga je kot civitatem Papinberc z vsem pripadajo~im leta 973 podelil bavarske-
mu vojvodi Henriku (DO II, {t. 44) – naselbina je torej civitas ‘e pred ustanovitvijo {kofije. Najkasneje sredi 10.
stoletja je naselbinski kompleks vklju~eval tr‘no naselbino pod grajskim gri~em. Sin bavarskega vojvode in kasnej{i
cesar Henrik II. je v Bambergu uredil eno svojih rezidenc in tu leta 1007 ustanovil {kofijo. @e v 10. stoletju je {lo za
pomemben centralni kraj z mnogoterimi funkcijami, ki ga je ozna~eval termin civitas. Bernd SCHNEIDMÜLLER,
Die einzigartig geliebte Stadt – Heinrich II. und Bamberg, v: Kaiser Heinrich II. 1002–1024. Bayerische Landesaus-
stellung 2002, hg. J. KIRMEIER et al. (Stuttgart 2002), str. 31 sl.; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v
op. 13), str. 312; LM I (1980), st. 1394 sl.
205 Tulln je bil ‘e 859 kraljevi dvor, omenjen v originalni darovnici Ludvika Nem{kega (DLD, {t. 96). Tudi
kasneje je bil kraljeva posest in je 1014 izrecno omenjen kot civitas v darovnici cesarja Henrika II., ki je passauski
{kofiji podelil kraljevsko hubo za izgradnjo cerkve in Tulna extra civitatem (DH II, {t. 317). Tulln se je v 12. stoletju
poleg Dunaja in Kremsa razvil v eno najzgodnej{ih mestnih sredi{~ Avstrije. Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot
v op. 42), str. 432, 476 sl.; KNITTLER, Städte und Märkte (kot v op. 126), str. 24; GUTKAS, Die Entwicklung des
österreichischen Städtewesens im 12. und 13. Jahrhundert, v: Die Städte Mitteleuropas (kot v op. 8), str. 79; Niko-
laus HOFER, Von Comagenis zu Tulln. Neue archäologische Erkenntnisse zur Stadtwerdung Tullns, v: Zwischen
Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21), str. 195–204.
206 V originalni darovnici Otona I. salzbur{ki nad{kofiji iz leta 970 je kraljeva pisarna Zuip imenovala civitas.
Gl. op. 148.
(npr. Magdeburg,199 Altenburg in Zeitz v marki Meißen,200 Bingen ob Renu,201 Aschaffen-
burg,202 Zürich,203 Bamberg,204 Tulln205 ob Donavi v Avstriji, Zuip pri kasnej{i Lipnici,206
304 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
207 Diploma Henrika II. iz leta 1012, s katero je oglejski cerkvi potrdil darovnico Otona III. za posest Pi~na in
Pazina, je posebej zanimiva. Vladar potrjuje duas civitates in comitatu Hystriensi sitas, in pri tem pri Pi~nu izrecno
omenja sede‘ {kofije – in qua iam dudum episcopatus … constructus esse videtur. Kljub temu, da v Pazinu ni bilo
{kofije, je ta imenovan enako – civitas, in v nadaljevanju so za obe naselbini navedene iste pertinence – cum placito
et decimis, atque suffragio et districto vel omni publica functione liberorum hominum in eis habitantium … per tria
miliaria eisdem civitatibus ex omni parte adiacentia. Poleg tega Henrik podeljuje pristani{~e v Plominu, kjer so
prebivalci obeh naselij lahko imeli svoje ladje in od tod svobodno pluli v druge pokrajine cesarstva. Razvidno je, da
je {lo pri obeh naselbinah – civitas – za centralne kraje, naseljene s svobodnim prebivalstvom, ki se je ukvarjalo tudi
z negrarnimi dejavnostmi. Oba kraja sta dobila pripadajo~ mestni teritorij v radiju treh milj, ki je sodil pod javno
oblast mestnega gospoda. DH II, {t. 243; UBK I, {t. 16; Gradivo III (Ljubljana 1911), {t. 31.
208 @e v diplomi kralja Konrada I. iz 918 glede pla~evanja mitnine v Würzburgu se trgovci omenjajo v neposre-
dni povezavi s civitates: … thelonei debitum … debet persolvi a cunctis qui cum mercatus sui mercimonio ab univer-
sis provinciis et civitatibus illuc conveniunt. DO I, {t. 35.
209 DO III, {t. 55.
210 DO III, {t. 372.
211 DH II, {t. 79.
212 DH II, {t. 319.
213 DO III, {t. 62.
214 … concessimus atque largiti sumus eiusdem civitatis mercatum monetam bannum teloneum et totius publice
rei districtum … ut predictus presul … omnem publicam rem hactenus nobis in eadem civitate Batauiensi pertinenti
habeat et firmiter infra civitatem et extra perpetualiter teneat … (DO III, {t. 306). Formulacija jasno ka‘e, da so bile
pertinence vezane na naselbino, civitas Passau.
Pazin in Pi~en v Istri207). Termin civitas je v vladarskih diplomah te dobe nesporno pomenil
pomembno centralno naselbino z razli~nimi funkcijami, ne glede na njen izvor oziroma ge-
nezo. Izraza nikakor ne moremo omejiti zgolj na utrdbo ali grad, {e manj na ostanke rimske-
ga mesta. Kot izrecno ka‘ejo nekatere formulacije, ki civitates neposredno povezujejo s
tr‘i{~em, mitnino, bannum in kovnico, je pogosto {lo za naselbine z zgodnjeurbanim zna~ajem,
v katerih so potekale neagrarne dejavnosti. Tak{no vsebino izraza lahko zaznamo ‘e v zgod-
njem 10. stoletju,208 zlasti zgovorne pa so diplome iz pozne otonske dobe. Oton III. je leta
989 {kofu Halberstadta podelil privilegij, da in loco Haluerstatensi dehinc teneat et faciat
mercatum ac monetam atque teloneum et bannum … sicut relique civitates Magadaburg et
aliae tenent et possident.209 Leta 1000 je isti vladar frankovskemu samostanu Lorsch dovolil,
da v svojem kraju Weinheim organizira trg z vsemi pravicami in koristmi sicut publicum
mercatum in ceteris civitatibus et villis colitur.210 Kralj Henrik II. pa je leta 1004 sankcioni-
ral ustanovitev trga pri samostanu Andlauu v Alzaciji z dolo~ilom, naj vsi, ki in loco mercati
trgujejo, u‘ivajo mir in za{~ito pod kraljevskim Bannumom, quam in aliis civitatibus opidis
castellis vicis villis tenuerunt et tenere debuerunt, quotquot publicum petierunt mercatum.211
Kot ka‘ejo citati, je civitas pomenila tr‘ni kraj prve kategorije. Privilegij Henrika II. za Worms
iz leta 1014, v katerem je grofom dovolil od podlo‘nikov {kofa pobiranje globe 60 solidov za
prekr{ke le in publicis civitatibus, ka‘e, da je {lo za kraje v vladarjevi pristojnosti z razli~nimi
aktivnostmi, kjer je bilo ‘ivljenje posebej pravno regulirano.212 Kak{ne aktivnosti so tu pote-
kale, je jasno razvidno v privilegiju za samostan sv. Maximina v Trierju, ki mu je Oton III.
leta 990 potrdil, da in civitatibus regalibus … liberam potestatem habeant intrandi et exeundi
vendendi et emendi, torej pravico do prodaje in nakupa v kraljevih civitates.213 Natan~nej{o
strukturo tak{nega centralnega kraja prikazuje darovnica Otona III. iz leta 999, ko je passaus-
ki {kofiji prepustil mercatum monetam bannum teloneum et totius publice rei districtum … in
eadem civitate Batauiensi.214 V skupino podobnih pomembnej{ih naselbin, ki jih je dvorna
pisarna – ali salzbur{ka ob prevzemu dvorne terminologije – ozna~evala kot civitas, je o~itno
305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
215 Prim. HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 195. Da so tak{ni vladarjevi centralni kraji obstajali tudi na
jugovzhodu dr‘ave lahko sklepamo iz dokumenta iz leta 1027, ko je cesar Konrad II. na Bavarskem ukazal preiskavo
stanja kraljeve posesti, ki je vklju~evala tudi poizvedbo glede civitates v Avstriji: … de civitatibus ad marchiam
istius provintie pertinentibus … Die Traditionen des Hochstifts Freising, II. Band (926–1283), ed. T. BITTERAUF
(München 1909), {t. 1422.
216 Cesar Oton I. je leta 973 sa{kemu samostanu Herford potrdil pravico do trga s kovnico in mitnino v Odenhausnu
s formulacijo: … in loco superius nominato potestatem non solum mercationis constituendum sed etiam … banno
nostro imperiali exigendum … concessimus (DO I, {t. 430). O razvoju in vsebini pojma bannum na splo{no gl. Hans
HIRSCH, Die hohe Gerichtsbarkeit im deutschen Mittelalter (Darmstadt 21958), str. 173 sl.
217 Bannum v smislu koristi oz. dohodka je lepo formuliran v privilegiju za Halberstadt iz 989 – talia iura
talesque utilitates de eodem mercato moneta teloneo et banno …(DO III, {t. 55). V privilegiju za Bremen je Oton I.
leta 965 podelil hambur{kemu nad{kofu bannum et theloneum nec non monetam totumque, ki so dotedaj sodili v
dr‘avno blagajno – quod inde regius rei publicae fiscus obtinere poterit (DO I, {t. 307). V diplomi za Worms iz 979
je govora o omnes cuiuscumque negotiationis utilitates, toletis videlicet et bannis (DO II, {t. 199). Prim. Berent
SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte bis zum Ende des Investiturstreites. Die Politik der Ottonen und Salier
gegenüber der werdenden Städten im östlichen Sachsen und in Nordthüringen, Vorträge und Forschungen, Sonder-
band 11 (Sigmaringen 1977), str. 51.
218 DO I, {t. 77.
219 DO I, {t. 300.
220 … et ne vel Iudei vel ceteri ibi manentes negotiatores ullam aliunde nisi ab illo, qui eidem ecclesie prefuerit,
districtionis aut discipline sententiam vel regulam sustineant. Prav tam.
221 … nullus vel comes vel vicarius vel iudex vel tribunus vel exactor vel alia aliqua persona in eadem civitate
sibi usurpandi vel aliam aliquam in prescriptis legem aut disciplinam exercendi potestatem habeat, nisi ipse qui
eidem loco vel ecclesie prefuerit, vel advocatus quem nostro consensu sibi et eidem ecclesie preficiendum elegerit.
Prav tam.
sodil tudi Ptuj.215 Imel je podobne pertinence kot Passau in v naselbinskem pogledu verjetno
ni pomenil kaj bistveno druga~nega.
Kaj so pomenile, oziroma s kak{no funkcijo so bile zvezane pravice Salzburga – bannum,
theloneum in pons – na Ptuju? Bannum v povezavi s civitas ali mercatum je v otonskih listi-
nah ni~ drugega kot sodna pristojnost nad tr‘no naselbino,216 ki je prejemniku zagotavljala
celovito izvajanje privilegija in skupaj z ostalimi pritiklinami pomenila koristi oz. dohodek
(npr. sodne globe).217 Prvi~ jo v ‘e razviti obliki zasledimo leta 946 v diplomi Otona I., ki je
sa{kemu samostanu Corvey dovolil, da v eni od dveh svojih skupaj le‘e~ih vasi Meppen, nad
katerima mu je podelil bannum, ustanovi trg z mitnino in kovnico. Bannum je tudi izrecno
opredeljen: da noben javni (kraljevi) sodnik nima v omenjenih vaseh sodne pristojnosti razen
zakoniti odvetnik samostana (ut nullus iudex publicus in locis antedictis ullam insuper exer-
ceat potestatem iudiciariam nisi prefati legitimus advocatus abbatis).218 Na trgu naj bi vladal
tr‘ni mir za prihajajo~e, odhajajo~e in tam ‘ive~e, kot je bil podeljen drugim trgovskim krajem
(sicut aliis mercatorum locis concessum est). Podobnih primerov je ve~, najbolj iz~rpni pa so
za Magdeburg.
V sklopu obse‘nih privilegijev za samostan sv. Mavricija v Magdeburgu leta 965, ki so
pripravljali ekonomsko bazo za kmalu zatem ustanovljeno nad{kofijo in zajemali podelitev
trga, mitnine in kovnice, je cesar Oton I. prepustil samostanu tudi bannum nostre regie vel
imperatorie dignitatis in urbe Magadaburg.219 Kot je razlo‘eno, je to pomenilo, da Judje in
drugi tam ‘ive~i trgovci niso glede sodstva in reda sodili pod nikogar drugega razen pod
omenjeno cerkev.220 S tem (prescripti vero nostri banni) noben grof, sodnik ali drug dr‘avni
uradnik v naselbini (in eadem civitate) ni imel ve~ sodnih pristojnosti, razen vodstvo omenjene
cerkve oziroma njihov izvoljeni advokat.221 [lo je za podelitev sodne imunitete, ki je bila
krajevno in personalno opredeljena – veljala je v mestu Magdeburg za tam ‘ive~e Jude in
druge trgovce, ki so bili izvzeti izpod oblasti kraljevih uradnikov oziroma izpod kraljevega
306 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
222 Prim. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 405 sl.; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 405
sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 304 sl.; SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v
op. 217), str. 61 sl.; Gerhard KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen in Salischer Zeit. Die Ausgliederung exemter
Rechtsbezirke in Mittel- und Niederrheinischen Städten, v: Beiträge zum hochmittelalterlichen Städtewesen, Städte-
forschung A/11, hg. B. DIESTELKAMP (Köln–Wien 1982), str. 1–13, tukaj 6 sl.
223 DO II, {t. 198.
224 SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 408 sl., 427 sl.; ISTI, Der Markt (kot v op. 27), str. 278 sl.;
SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v op. 217), str. 145 sl., zlasti 149 sl.; Gerhard DILCHER, Stadtherr-
schaft oder kommunale Freiheit – das 11. Jahrhunderet als Kreuzweg?, v: Die Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 36–37;
ISTI, Marktrecht (kot v op. 49), str. 404 sl., 406, 410; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 320 sl.;
KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen (kot v op. 222), str. 9 sl.; ISTI, Zur Entstehung des mittelalterlichen
Stadtrechtes, Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, Germanistische Abteilung 86 (1969), str. 177–198,
tukaj 194 sl.; Heinrich BÜTTNER, Zum Problem des Marktes, vornehmlich nach Quellen des Westens und Süd-
westens des Reiches, bis zum Anfang des 12. Jahrhunderts, v: Das Marktproblem im Mittelalter (kot v op. 80), str.
44–46; FEGER, Märkte (kot v op. 80), str. 51; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 274 sl.; 279 sl.
225 ADAM, Das Zollwesen (kot v op. 49), str. 187; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str.
303, 311–312; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 279–280; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str.
135; SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 425, op. 101. Ena redkih znanih podelitev tr‘ne pravice posvet-
nemu prejemniku je darovnica Otona II. vdovi Immi za Lieding na Koro{kem iz leta 975 (gl. spodaj str. 312).
226 Gl. SANTIFALLER, Zur Geschichte (kot v op. 85), str. 25 sl., 35 sl., 79 sl. Salzburg je za vse svoje posesti
v cesarstvu u‘ival imuniteto ‘e od Karla Velikega, kar je okrog leta 945 {e raz{iril Oton I. (SUB II, {t. 5, 44; DO I, {t.
68; DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 219 sl.). Samostan sv. Mavricija v Magdeburgu (kasnej{a nad{kofija)
pa je za svoje podlo‘nike pridobil imuniteto od Otona I. ‘e ob ustanovitvi 937 (DO I, {t. 14, 15).
227 V privilegiju Otona III. za ustanovitev trga poleg turin{ke opatije Memleben se na primer imunitetna formula
izrecno nana{a na trg, kovnico in mitnino, kjer so nadalje namesto kraljevih poobla{~encev le vodstvo tamkaj{nje
cerkve in njihov izvoljeni advokat izvajali kraljevi bannum: … ut nulla dehinc persona magna sive parva … in
predicto mercato moneta et teloneo aliquam molestiam vel inquietudinem inferre presumat, nisi statim eidem eccle-
sie et eius provisori vel advocato ad hoc opus de abbate electo et a regali potestate constituto regium bannum sicut
regio exactori invita persolvat. DO III, {t. 142
bannum-a.222 Cesar Oton II. je leta 979 ponovil podelitev bannum-a nad Magdeburgom
tamkaj{nji novoustanovljeni nad{kofiji in ga {e bolj preciziral – veljal je in sepe dicta civitate
vel suburbium in sicer nad trgovci in Judi, ki so ali bodo v bodo~e tam prebivali (inhabitanti-
bus aut in posterum habitaturis) ter vsemi drugimi, ki so se tam pod kakr{nimikoli pogoji
zadr‘evali oz. bivali (aliisque cuiuscumque conditionis inibi morantibus).223 Bistveno je, da
je le nad{kof oziroma njegov odvetnik sedaj imel pristojnost v naselbini tako nad vsemi
stalnimi prebivalci (trgovci, Judje) kot nad vsemi ostalimi razli~nega stanu oz. pravnega sta-
tusa, ko so za~asno bivali ali prihajali v kraj. To pa suponira obstoj in omejitev posebnega
sodnega obmo~ja (Bannbezirk), izvzetega iz prava agrarne okolice, ki je zajemalo civitas in
suburbium, in kjer so vsi, ki so vstopili, sodili pod posebno imunitetno tr‘no sodstvo (»tr‘na
imuniteta«, W. Schlesinger). To sodstvo je na~eloma kot mitnina, kovnice in ostale pertinen-
ce sodilo v kraljevo domeno v sklopu regalne tr‘ne pravice (Marktregal).224 Prav v ~asu
Otonov je tr‘na pravica s {tevilnimi darovnicami prehajala na cerkvene institucije in redkeje
tudi posvetne gospode.225 »Tr‘na imuniteta« je bila posebna kategorija, bolj specifizirana od
splo{ne imunitete, ki so jo mnoge cerkvene institucije u‘ivale ‘e prej in bile z njo za{~itene
pred posegi tujih uradnikov na svojih posestih in nad svojim podlo‘nim prebivalstvom.226
Omejevala se je na sámo neagrarno naselbino – civitas, urbs, suburbium, villa, locus – s
specifi~nimi pogoji dejavnosti in bivanja (trgovanje, pobiranje mitnine, kovanje in menjava
denarja, obrtna produkcija, verjetno tudi vpra{anja bivanja in zemlji{ke posesti, v za~etku
vsaj za ozek sloj naseljenih trgovcev).227 Lokalna omejenost je lepo nakazana v diplomi
Otona III. {kofiji v Utrechtu za kraj Bommel (999), kjer je vladar podelil omnem districtum
super villam Bomele s pertinencami mitnino, kovnico in pravico do trgovanja, oziroma vse,
307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
228 … concesiimus omnem districtum super villam Bomele et super cuncta quae ad eandem villam pertinent,
videlicet publicae rei subiecta, theloneum vero monetam et negotium generale fermentate cervisiae … immo quic-
quid in iam dicta villa ad publicum bannum sive districtum pertinere visum est … atque eundem districtum cum
moneta banno et theloneo et totius publicae rei functione … DO III, {t. 312. V diplomi Otona II. za Bingen iz 983 je
celo izrecno podeljen bannum sub territorio eiusdem civitatis et in locis contiguis, ki je tudi natan~no omejen (DO
II, {t. 306), {kofiji v Würzburgu pa je Konrad II. leta 1030 potrdil kovnico, brod, vsakdanje trgovanje, mitnino in
totius civitatis eiusdem districtum, kar o~itno odgovarja bannum-u drugih diplom. DK II, {t. 154.
229 DK II, {t. 278.
230 Dejstvo je, da imamo, sicer {ele v za~etku 13. stoletja, tudi pri Ptuju izpri~ano funkcijo advokata me{~anske
naselbine – advocatus burgi Petouie – ki jo je izvajal avstrijski oz. {tajerski vojvoda. Glede na skopost starej{ih virov
ni izklju~eno, da gre za dosti starej{o funkcijo, primerljivo z zgoraj prikazanimi pristojnostmi cerkvenih advokatov
v zgodnjeurbanih naselbinah konca 10. in 11. stoletja. Gl. spodaj str. 330.
231 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 278 sl., 286 sl.; ISTI, Vorstufen (kot v op. 80), str. 411 sl., 427
sl.; DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 404 sl., 410; ISTI, Stadtherrschaft (kot v op. 224), str. 37, 42 sl.; ISTI,
Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 313 sl., 317, 322 sl., 359 sl.; KÖBLER, Mitteleuropäisches
Städtewesen (kot v op. 222), str. 9 sl., 13; ISTI, Zur Entstehung (kot v op. 224), str. 194 sl.; ENNEN, Die europäische
Stadt (kot v op. 19), str. 66; BÜTTNER, Zum Problem des Marktes (kot v op. 224), str. 45; FEGER, Märkte (kot v
op. 80), str. 51; PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op. 21), str. 292 sl.
232 Zelo podobno formulacijo imamo pri diplomi za Worms iz leta 979, kjer sta bila mitnina in Bann razdeljena
na tretjine in sta tamkaj{nji {kofiji dotedaj pripadala dva dela, vladarju pa tretji – intra urbem vel in suburbio …
eadem ecclesia tam in toletis quam in bannis duas ... partes tenuit, tertia … nostro fisco reservata. V nadaljevanju je
Worms omenjen kot civitas (DO II, {t. 199). Delitev naselbine oziroma dohodkov od njenih pritiklin na ve~ delov,
ponavadi tretjine, med razli~ne lastnike je bila pogosta in je znana tudi npr. pri Regensburgu, Passauu in {e sredi 11.
stoletja pri Heimenburgu na ogrski meji ob Donavi (gl. op. 315). Prim. SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 62–63.
233 Gl. op. 218.
234 Leta 985 Oton III. v darovnici za {kofijo Verden: … concessimus mercatum et monetam facere in loco
Verdensi… et insuper bannum ac theloneum quod ad nostrum regale ius a prefato mercato et moneta aspicere visum
est … transfundimus (DO III, {t. 23).
kar je sodilo pod publicum bannum sive districtum.228 Personalno je tr‘ni bannum zajemal
obstoje~e in eventuelne bodo~e prebivalce, ki bi se naselili v dolo~eno naselje, kot je jasno
re~eno 1038 v diplomi Konrada II. hambur{ki nad{kofiji ob ustanovitvi trga v kraju Stade –
homines vero, qui in predicto predio quoquo modo sibi habitacula faciant, sub banno et
constrictione advocati episcopalis nec alicuius alterius manere decernimus.229 Odvetnik
cerkvene institucije je imel v vseh teh primerih o~itno specialno pristojnost le za tr‘no nasel-
bino. Ta je zajemala vse prebivalstvo najrazli~nej{ega krajevnega porekla, socialnega stanu
ali pripadnosti zemlji{kemu gospodu in ne le podlo‘no prebivalstvo lastnika naselbine oz.
zemlji{kega gospostva.230 In to je bistvo, ki je tr‘no imuniteto lo~ilo od splo{ne imunitete. To
pa je pomembna predstopnja v razvoju kasnej{ega srednjeve{kega mesta oziroma mestnega
prava in skupnosti me{~anov.231
Potrditev Pettouiam civitatem ... duas partes civitatis cum bannis theloneis ... leta (977)
982 Salzburgu ne more biti ni~ drugega kot potrditev sodne pristojnosti v naselbini (civitas)
Ptuj, kakr{nakoli je ‘e bila, oziroma nad vsem tamkaj{njim prebivalstvom. Mno‘ina cum
bannis za razliko od banno drugih podobnih diplom je gotovo le posledica formulacije, ki
govori o dveh delih naselbine s sodno pristojnostjo, ki je bila, kot tudi mitnina, razdeljena na
tretjine (o~itno so bili mi{ljeni prvenstveno dohodki od teh funkcij).232 ^e se zdi zgornja
analogija z Magdeburgom za Ptuj pretirana, konec koncev je {lo za otonsko prestolnico cesar-
stva, pa citati v podobnih privilegijih za {tevilne, tudi manj pomembne kraje, dokazujejo, da
je {lo pri funkcionalni povezavi med mercatus in bannum v kraljevih darovnicah za vzorec
obi~ajnega pojava, ki ga zasledimo v razli~nih delih imperija (npr. Meppen,233 Verden,234
308 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
235 Opat Nienburga je leta 993 od Otona III. dobil dovoljenje za ustanovitev trga v Hagenrode – in loco suo
Hagenenrod vocato faciat mercatum et monetam publicam … et cum regio banno … teloneum deinceps a mercato
accipiatur; … nullaque persona magna sive parva super mercatum monetam et teloneum sive bannum aliquam ultra
potestatem habeat aut exercere praesumat (DO III, {t. 135).
236 Kot v op. 227.
237 Leta 1000 je samostan Lorsch dobil za Weinheim od Otona III. tr‘no pravico – in loco Weinheim publicum sit
mercatum, ita ut omnes negotiatores id ipsum mercatum ineuntes negotiantes ineundo et redeundo pacem obtineant …
cum omni teloneo et banno, sicut publicum mercatum in ceteris civitatibus et villis …. Si quis igitur id ipsum mercatum
frangere temptaverit aut in aliqua re violaverit, sciat se compositorum nostrum imperialem bannum (DO III, {t. 372).
238 Med 997 in 1000 ustanovljeni samostan v Helmarshausnu na severnem Frankovskem je ‘e leta 1000 prejel
od vladarja privilegij za trg poleg konventa – … mercatum cum iam dicta functione moneta banno et theloneo.Vsi
tam ‘ive~i, prihajajo~i in odhajajo~i trgovci in drugi (omnes negotiatores ceterique mercatum excolentes commoran-
tes euntes et redeuntes) so u‘ivali tak{en mir in pravice kot tisti, ki so trgovali v Mainzu, Kölnu ali Dortmundu, in vsi,
ki bi ogro‘ali tamkaj{nji trg so zapadli pod tak{en bannum kot v omenjenih mestih (talemque bannum persolvant qui
ibidem mercatum inquietare vel infringere praesumant (DO III, {t. 357).
239 Samostan Reichenau je dobil ok. 998 od cesarja pravico … in villa Alospach … construendi et mercatum in
omni ebdomada in quinta feria et monetam … cum regali et publico banno. Kdor bi ogro‘al trg, kovnico ali tja
prihajajo~e, je moral pla~ati tak{no kazen oz. Bann, kot je bila zagro‘ena ob prekr{kih v Mainzu, Wormsu in Kon-
stanzi (eandem penam et imperiale bannum persolvat quod solvere debet qui Mogontinum et Uormatiense aut Con-
stantiense mercatum et monetam dissipare et annullare temptat). DO III, {t. 280.
240 Oton III. je leta 999 podelil grofu Bertoldu Zährin{kemu pravico … in suo loco Vilingun dicto publicum
faciendi et construendi merkatum cum moneta theloneo ac totius publice rei banno … Kdor bi kakorkoli oviral to
ustanovo, mu je bil zagro‘en tak{en Bann, kot na trgu v Konstanzi in Zürichu (talem nostrae rei publicum bannum
qualem illi componeret debitus qui illud merkatum Constanci aut illud Turregum aliqua temeritate frangeret sive
contaminaret). DO III, {t. 311; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 317–318.
241 Konrad II. je leta 1030 potrdil svojemu zvestemu Manigoldu darovnico Otona III., s katero je bila njegovemu
o~etu podeljena pravica habendi mercatum cum moneta theloneo et cum omni publico negotio in loco Uueride dicto
… tamen omni sabbato negociandi. Konrad je dodal pravico do letnega sejma. Kdorkoli bi ogro‘al trg, mu je bilo
zagro‘eno s takim bannum-om, kot na trgu v Regensburgu in Augsburgu – talem bannum sciat se compositurum …
ac si illud merkatum Radispone aut Auguste inquietaret. DK II, {t. 144.
242 Prim. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 406; KÖBLER, Mitteleuropäisches Städtewesen (kot v op.
222), str. 8.
243 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae VI/1. Die Urkunden Heinrichs IV. (=DH IV), ed. D. von
GLADISS (Hannover 1978), {t. 62; MDC III, {t. 338; Gradivo III, {t. 204. Gl. {e str. 313.
244 DH IV, {t. 70. Wels na mestu anti~ne Ovilave je bil ‘e v karolin{ki dobi kastrum (776) in v ~asu kralja Arnulfa
kraljevi dvor – curtis regia (885). Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 426; HYE, Die Städte (kot v
op. 185), str. 195. Da je {lo pri leta 1061 samostanu Lambach podeljenih pristojnostih v Welsu resni~no za sodstvo
nad tr‘no naselbino, dokazuje listina iz 1222, ko je avstrijski vojvoda Leopold s prevzemom odvetni{tva pridobil
tudi vse pravice in civitate vvelsa, ki jih je imel samostan od ustanovitve, in sicer non solum in theloneis sed et
iudiciis. Urkundenbuch zur Geschichte der Babenberger in Österreich, II. Band, ed. H. FICHTENAU, E. ZÖLL-
NER (Wien 1955), {t. 240.
245 … regium nostrum bannum illuc dedimus, ut omnis causa quaecumque in eadem loco contra legem oborta
fuerit … nostro regio banno ad suas manus recipiendo emendetur et legaliter corrigatur, nullaque persona iudicia-
ria parva seu magna deinceps in praedicto loco aliquod ius exercendi ullam potestatem habeat, razen opatice in
izvoljenega advokata (DO III, {t. 66). Prim. SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 279; DILCHER, Die
Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 313–314.
Hagenrode235 na Sa{kem, Memleben236 v Turingiji, Weinheim237 in Helmarshausen238 na
Frankovskem, Allensbach239 in Villingen240 na [vabskem, Donauwörth241 na Bavarskem).242
Na{emu geografskemu prostoru bli‘je sta listini kralja Henrika IV., ki je leta 1060 v Beljaku
(in villa que vocatur Villach) ustanovil trg (mercatum) in ga skupaj s sodstvom (cum banno),
kovnico, mitnino in ostalim podelil {kofiji Bamberg,243 leta 1061 pa je zgornjeavstrijskemu
samostanu Lambach potrdil eksplicitno bannum mercati in loco Wels … cum omni utilita-
te.244 Privilegij za trg pri sa{ki opatiji Gandersheim iz 990 je {e zlasti iz~rpen pri razlagi
bannuma-a, ki je bil podeljen tr‘ni naselbini – vsi prestopki proti pravu, ki se zgodijo v kraju
(in eadem loco), naj se s kraljevskim bannum-om (nostro regio banno), ki je bil prepu{~en
opatiji, razre{ijo in poravnajo.245 Trgovci in drugi prebivalci kraja (negotiatores et habitato-
309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
246 Oton III. je leta 987 podelil nad{kofiji v Magdeburgu mitnino, bannum ter pravico do kovanja denarja v
Giebichensteinu, kar je bilo dotedaj v kraljevi posesti. Vse tri funkcionalno s trgovanjem povezane pertinence so bile
vezane na locus Gibichenstein, kjer je bilo o~itno ‘e prej kraljevo legalno tr‘i{~e, ~eprav ni izrecno navedeno (DO
III, {t. 34). Cesar Oton II. pa je leta 983 main{kemu nad{kofu podelil ius potestative infra et extra Pinguiam civita-
tem in omnibus rebus … et banno sub territorio eiusdem civitatis … ceterisque utilitatibus omnibus in moneta …
Omemba kovnice jasno ka‘e, da je {lo pri Bingnu za oblastne pravice nad neagrarno tr‘no naselbino (civitas), ~eprav
pravica do trgovanja ni izrecno navedena (DO II, {t. 306).
247 DO I, {t. 307 za Bremen, ~eprav je ta dobil pravico do trga, mitnine in kovnice ‘e z diplomo kralja Arnulfa
leta 888 (DArn, {t. 27). Za Salzburg gl. DO III, {t. 208; DOPSCH, HOFFMANN, Geschichte (kot v op. 165), str.
124, 126 sl.; Michael MITTERAUER, Wirtschaft und Handel, v: Geschichte Salzburgs I (kot v op. 42), str. 432.
248 Gl. zgoraj str. 283 in dela v op. 80.
249 Gl. str. 284, 304.
250 … nec ullus successor noster aut dux vel comes sive vicarius seu quelibet iudiciaria potestas de predictis
rebus potestatem habeat … DO II, {t. 275.
251 MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae X/3. Die Urkunden Friedrichs I. 1168–1180 (=DF I),
ed. H. APPELT (Hannover 1985), {t. 732; SUB II, {t. 415; Gradivo IV (Ljubljana 1915), {t. 610.
res eiusdem loci) naj u‘ivajo tak{no »pravo« kot tisti v Dortmundu in drugih krajih (eadem
lege utantur qua caeteri emptores Trotmannie aliorumque locorum utuntur).
Pri omembi Ptuja v Otonovi potrdilni diplomi iz 982 izstopa odsotnost navedbe pravice
do trga/tr‘i{~a (mercatus), osnove otonskih tr‘nih privilegijev, kot tudi do ustanovitve kovni-
ce. Vendar pri tem Ptuj ni bil izjema in tudi v originalnih darovnicah Otonov najdemo prime-
re, ko mercatus ni izrecno omenjen, vendar je iz konteksta vira razviden.246 Tudi sicer ima
listina svojo logiko. Otonske podelitve tr‘nih pravic pogosto navajajo splo{no formulacijo
construendi (constituendi) mercatum v kraju, kjer je dejansko tr‘i{~e ‘e dolgo obstajalo, na
primer pri Bremnu ali Salzburgu, in gre zgolj za formalno sankcioniranje ustanove, obi~ajno
pri prenosu iz kraljevih v druge roke.247 V primeru potrditve Arnulfove darovnice pa pri
navedbi Ptuja te formule ni, saj ne gre za pravi otonski tr‘ni privilegij, temve~ le za potrditev
pravic oziroma navedbo daritev kralja Arnulfa in njegovih prednikov – torej za potrditev v
preteklosti izvedene daritve. @e Arnulf naj bi podelil Salzburgu civitas na Ptuju. Kraljeve
centralne naselbine seveda niso potrebovale posebnega tr‘nega privilegija, tu so legalno po-
tekali trgovanje in s tem zvezane dejavnosti.248 In ravno Ptuj naj bi bil, kot prikazuje pona-
rejena Arnulfova darovnica, ob koncu 9. stoletja kraljeva civitas, podeljena salzbur{ki
nad{kofiji. Kot je razvidno ‘e iz karolin{kih in kasneje otonskih virov, pa so bile civitates
primarne tr‘ne naselbine.249 Arnulfinum in njegove potrditve v oznaki civitas zajemajo star
centralni tr‘ni kraj in s tem potrjujejo tradicionalno legalno tr‘i{~e. Argument v prid tej inter-
pretaciji je nenazadnje samo dejstvo, da Arnulfinum le nekatere centralne kraje ozna~uje za
civitas – nedvomno z namenom, da se tam nad{kofiji zagotovijo dolo~ene pravice. Za na{o
problematiko pa je navsezadnje nebistveno, ali je resni~no ‘e Arnulf podelil civitas s perti-
nencami ali pa je ta formulacija le interpolacija salzbur{ke pisarne v ponarejeni listini –
pomembno je, da je cesar Oton II. potrdil domnevno Arnulfovo darovnico in s tem za prihod-
nost legaliziral vse salzbur{ke pravice na Ptuju. Potrdilna diploma iz 982 ima tako v pravno-
formalnem pogledu popolnoma enako te‘o kot pravi otonski tr‘ni privilegij, kar dodatno
potrjuje tipi~na imunitetna formula na koncu diplome.250 Nad{kofija je z listino dobila potr-
ditev posesti Ptuja in vseh pravic, ki so omogo~ale razvijanje tr‘ne naselbine in kasneje
mesta. Potrditve Arnulfinuma so bile temeljni salzbur{ki dokument, ki ga je med zadnjimi {e
leta 1178 potrdil cesar Friderik Barbarosa,251 na osnovi katerega je nad{kofija gradila mesto
na Ptuju v nadaljnjih stoletjih. Nikoli kasneje ni bilo potrebe in tudi ni pri{lo do nove posebne
vladarjeve podelitve pravice do trgovanja, sejmov in mitnine oz. ustanovitve me{~anske na-
selbine na Ptuju. Diploma Otona II. za Salzburg tako sodi v sklop {tevilnih privilegijev, s
310 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
252 Gl. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), zlasti 426 sl.; SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot
v op. 217), str. 138 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 135; DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot
v op. 13), str. 303 sl.
253 Kralj Henrik II. je v dveh tr‘nih privilegijih leta 1004 izrecno izvzel kovnico: … mercatum … cum theloneo
sive vectigali regioque banno et omni publica functione, excepta moneta (DH II, {t. 78). … mercatum … cum thelo-
neo et vectigali et universa publica functione, excepta moneta (DH II, {t. 79).
254 SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 268, op. 39; HARDT-FRIEDERICHS, Markt (kot v op. 77),
str. 14; Ingeborg BAUMGARTNER, Schriftquellen zur Frühzeit des Friesacher Pfenigs – Eine Einführung, v: Die
Frühzeit des Friesacher Pfennigs (etwa 1125/30–etwa 1166), hg. M. ALRAM, R. HÄRTEL, M. SCHREINER,
Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Denkschriften 300. Band (Wien
2002), str. 41.
255 DO III, {t. 208.
256 Wolfgang HAHN, Salzburg und die Anfänge der Münzprägung in Kärnten. Die südostdeutsche Münzland-
schaft in der sächsisch-salischen und frühen Stauferzeit, v: Die Friesacher Münze im Alpen–Adria Raum, hg.
R. HÄRTEL, Grazer Grundwissenschaftliche Forschungen 2, Schriftenreihe der Aklademie Friesach 1 (Graz 1996),
str. 15–38.
257 DOPSCH, HOFFMANN, Geschichte (kot v op. 165), str. 129.
258 ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 223, 242–243, ni dvomil, da se je na Ptuju trgovalo od 9.
stoletja dalje. Vendar je, kot {e kasneje GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 166, v skladu s starimi pogledi
smatral, da so se na Ptuju vr{ili kve~jemu letni sejmi in je bannum pomenil le sejemsko sodstvo, kar pa je po
temeljitem pretresu podobnih sodobnih virov nedvomno preozko gledanje.
259 Prim. DILCHER, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 311–312. Sama formulacija … duas
partes civitatis cum bannis theloneis … jasno pri~a, da so bile podeljene pristojnosti oziroma dohodki od njih vezani
na civitas – torej na naselbino in tamkaj{nje dejavnosti. To je v Arnulfinumu jasno razvidno tudi pri formulaciji za
Blatenski Kostel – cum theloneo in civitate. Iz tega sledi, da civitas ni mogla pomeniti le gradu v voja{ko-utrdbenem
smislu (kajti ta ne producira mitninskih in sodnih dohodkov) in {e manj kaj drugega (npr. rimske ru{evine). Jasno je
tudi, da se navedena mitnina ne nana{a le na letne sejme, temve~ na neke redne dohodke, ki so izvirali iz dveh delov
naselbine, oziroma – na dve tretjini dohodkov od naselbine. Prim. podobno formulacijo za Worms (DO II, {t. 199),
kjer je nad{kofija dobila intra urbem vel in suburbio dve tretjini mitnine, ali za Passau (DO II, {t. 138), kjer je cesar
{kofiji podelil partem thelonei in Patauia civitate – torej tam, kjer so potekale dejavnosti, ki so bile podvr‘ene
pla~evanju mitnine.
katerimi so vladarji na~rtno podpirali cerkvene ustanove kot enega temeljev ureditve impe-
rija (Reichskirchensistem). Obenem so tr‘ni privilegiji izraz na~rtne politike ustvarjanja cen-
tralnih tr‘nih krajev v dr‘avi – politike, ki je z viri najbolj jasno dokumentirana na primeru
Sa{ke.252 Tudi Ptuj pa je bil del tega imperija in tak{ne politike.
Tudi kovnica se pri Ptuju ne omenja, kar pa nima velikega pomena. Kot pritiklina tr‘i{~a
se je sicer obi~ajno formalno navajala v tr‘nih privilegijih, vendar pa je bila ob~asno celo
izrecno izvzeta iz podelitve tr‘nih pertinenc.253 Marsikje pa kljub podelitvi nato ni pri{lo do
realizacije, tudi pri tako pomembnih sredi{~ih imperija in sede‘ih {kofij kot v Bremnu, Ham-
burgu, Osnabrücku, Eichstädtu, Freisingu, Passauu.254 Dejansko je nad{kofija dobila tudi za
sam Salzburg pravico do kovanja {ele v privilegiju Otona III. leta 996,255 kar je precej ka-
sneje prenesla {e na svoje posesti na jugovzhodu (Bre‘e na Koro{kem).256 Kljub tej pravici
pa je na o‘jem obmo~ju Salzburga kot tudi v ostali Bavarski (in marsikje drugje) {e nadalje
prevladovala naturalna menjava.257
Kot lahko zaklju~imo iz zgornjih ugotovitev, je bil Ptuj najkasneje okrog leta 980 ne-
dvomno pomembna centralna naselbina, kjer je potekalo tudi trgovanje.258 Salzburg je od
vladarja leta 982 nesporno dobil potrjeno ptujsko naselbino civitas z mitnino, sodstvom ter
mostom ~ez Dravo. Dejstvo, da je nad{kofija v ponarejeni Arnulfovi darovnici ter v Otonovi
potrditvi uveljavljala pravico do pobiranja mitnine ka‘e njen interes, da si zagotovi mitnin-
ske dohodke v naselbini, oziroma, da so tam potekale neagrarne dejavnosti, od katerih se je
pobirala mitnina (promet, trgovina, verjetno tudi dolo~ene obrtne dejavnosti).259 Mitnina kot
311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
260 @e v karolin{kem kapitularju iz leta 821 so kot lokacije pobiranja mitnine najprej navedene tr‘ne naselbine,
kjer potekajo prodaja in nakup – in mercatibus, ubi communia commertia emuntur et venundantur (MGH, Capitula-
ria I (kot v op. 51), {t. 143, str. 294). Diploma za Münstereifel iz 898 mitnino izrecno povezuje s tr‘i{~em s formu-
lacijo de theloneo ipsius mercati (MGH, Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum IV (kot v op. 73), {t.
26). V podelitvi oprostitve pla~evanja mitnine za samostan Murbach iz 977 pa je na prvem mestu omenjeno pobi-
ranje dajatve »v mestih« – theloneum … in urbe (DO II, {t. 155).
261 Prim. KNITTLER, Städtewesen (kot v op. 54), str. 476 sl.
262 KORO[EC, Nekropola (kot v op. 177), str. 84.
263 Cesar Oton II. je 982 Salzburgu potrdil civitas Zuîp … cum omnibus iuste ad eandem civitatem pertinentibus.
Nedvomno je {lo za sklop regalnih pravic oz. vladarjevih pristojnosti, vezanih na naselbino (civitas), pri ~emer je
misliti zlasti na sodstvo in mitnino. Topografska lega civitas Zuîp ustreza kasnej{emu Altenmarktu pri Lipnici s
cerkvijo sv. Martina ter odkritim slovanskim grobi{~em 9.–11. stoletja. Ker je leta 1170 ‘e stal nov plansko ustanov-
ljen trg Lipnica v bli‘ini, se tr‘na funkcija »starega trga«, ki jo sugerira ime, lahko nana{a le na zgodnej{o dobo – na
~as naselbine civitas v 10.–11. stoletju. Gl. str. 295–296, op. 148–150, ter GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op.
42),  str. 331–332.
264 KRISTÓ, Internationale Wege (kot v op. 66), str. 139–140.
265 @e potopis judovskega trgovca Ibrahima ibn Jakuba iz Tortose, nastal v letih 961–965, omenja v Pragi
muslimanske, judovske in ogrske trgovce, ki so prihajali z Ogrske in kupovali su‘nje, krzno idr. Magnae Moraviae
fontes historici III (kot v op. 63), str. 410 sl.; Europas Mitte 1 (kot v op. 33), str. 150; PITZ, Europäisches Städtewe-
sen (kot v op. 21), str. 242–243; ENNEN, Die europäische Stadt (kot v op. 19), str. 67–68.
266 FÜGEDI, Die Entstehung (kot v op. 134), str. 104 sl.; GEREVICH, Hungary (kot v op. 134), str. 430–455;
ISTI, The Rise of Hungarian Towns along the Danube, v: Towns in Medieval Hungary, ed. L. GEREVICH (Budapest
1990), str. 26 sl.; Alan KRALOVÁNSZKY, The Settlement History of Veszprém and Székesfehérvár in the Middle
Ages, prav tam, str. 51 sl.; József LASZLOVSZKY, Frühstädtische (kot v op. 170), str. 307–316; PITZ, Europä-
isches Städtewesen (kot v op. 21), str. 217 sl.
pristojbina od prometa trgovske robe je bila v prvi vrsti vezana na kraje trgovanja.260 Verjet-
no je {lo pri Ptuju za zna~ilen tip zgodnje neagrarne naselbine, sestavljene iz utrjenega gradu
in pripadajo~ega podgradja (suburbium), ki se je razvilo okrog dvorov in cerkva v obliki ve~
poselitvenih jeder, kjer so potekale razne neagrarne dejavnosti. Tak{ni centralni kraji, pogo-
sto {e v navezavi na civitates in castra karolin{ke dobe, so po mad‘arskem obdobju od konca
10. stoletja tudi v drugih vzhodnoalpskih de‘elah pomenili bistven element v kontinuiranem
razvoju k pravim me{~anskim naselbinam visokega srednjega veka.261 Vladarski privilegij
za Ptuj je pomenil velike mo‘nosti za salzbur{ko nad{kofijo (dohodki) in jamstvo za na-
daljnji razvoj obmejne naselbine v 11. stoletju. Tudi po arheolo{kih ugotovitvah je v tem
~asu Ptuj do‘ivel velik dotok prebivalstva in svoj najve~ji zgodnjesrednjeve{ki kulturni razcvet.
@ivahne (morda tudi trgovske) povezave proti vzhodu z mad‘arsko Panonijo dokazujejo pe-
stri pridatki v grobovih ptujskega grobi{~a.262 K domnevi, da je salzbur{ko prometno in
strate{ko opori{~e na Ptuju v tem ~asu lahko imelo mo~an centralni zna~aj in neke neagrarne,
zgodnjeurbane poteze, prispevajo ugotovitve o iso~asnem razvoju bli‘nje salzbur{ke Lipni-
ce,263 zlasti pa poznan zgodnji mestni razvoj na sosednjem Ogrskem. Tu je od pokristjanjenja
in uvedbe fevdalne kraljevine na prelomu iz 10. v 11. stoletje z organiziranjem {kofijskih
sede‘ev in uprave v obliki komitatov pri{lo do mo~ne koncentracije razli~nih funkcij v (po-
gosto ‘e starej{ih) centralnih krajih. Z nastankom tak{nih potro{nih sredi{~ in obenem naj-
ustreznej{ih to~k za razvoj trgovine in drugih neagrarnih dejavnosti se je ‘e zgodaj v 11.
stoletju za~el razvoj zgodnjih mestnih naselbin z rednimi tedenskimi sejmi. Nosilci trgovine
na velike razdalje, ki je ponovno o‘ivela ‘e v drugi polovici 10. stoletja,264 so bili prvenstve-
no muslimani, Judje in Bizantinci, ki so se tudi za stalno naseljevali v pomembnej{a sredi{~a.265
Obenem je izkazana notranja trgovina z agrarnimi in obrtnimi izdelki. Tudi kraljevski dekreti
iz druge polovice 11. stoletja se ukvarjajo z regulacijo trgovanja, tr‘nimi pristojbinami in
samimi trgi.266 S tem prostorom pa je Ptuj v 11. stoletju o~itno vzdr‘eval intenzivne kulturne
(trgovske?) povezave, kot ka‘ejo arheolo{ke ugotovitve.
312 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
267 DO II, {t. 110; MDC I, {t. 8.
268 Heinrich KOLLER, Zur Vorgeschichte der Gurker Bistumsgründung, Carinthia I 161 (1971), Festgabe zum
900-Jahrjubiläum des Bistums Gurk 1. Teil, str 62 sl. Prim. BAUMGARTNER, Schriftquellen (kot v op. 254), str. 39
sl.; ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 238; MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 300.
269 KNITTLER, Städtewesen (kot v op. 54), str. 478, je opozoril na dejstvo, da so se zlasti v posvetni sferi
neagrarna tr‘na sredi{~a pogosto razvijala brez posebnega vladarjevega privilegiranja.
270 … mercatum dedimus eis in suo predio ubicumque placuerit sibi … atque theloneum in qualicumque loco sit
mercatum. DH II, {t. 347; MDC I, {t. 13; Gradivo III, {t. 36. Listina je bila falsificirana okrog 1180, vendar vsebino
potrjuje originalna darovnica Konrada II. iz leta 1028 (gl. op. 271).
271 DK II, {t. 134; MDC I, {t. 15; UBK I, {t. 21; Gradivo III, {t. 84.
272 MDC III, {t. 89. O judovski naselbini KRAWARIK, Die »Judendörfer« (kot v op. 142), str. 425–426.
273 Wilhelm WADL, Friesachs historische Entwicklung, v: Österreichische Kunsttopographie, Band 51. Die
Profanen Bau- und Kunstdenkmäler der Stadt Friesach (Wien 1991), str. 3–71, tukaj 5 sl., 8 sl.; Alfred OGRIS, Die
Bürgerschaft in den mittelalterlichen Städten Kärntens bis zum Jahre 1335, Das Kärntner Landesarchiv, 4. Band
(Klagenfurt 1974), str. 28 sl.; ISTI, Der Kampf des Bistums Gurk um Friesach bis zum Beginn des 14. Jahrhunderts,
Carinthia I 161 (1971), str. 163–174; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 66 sl.; KNITTLER, Städte und Märkte
(kot v op. 126), str. 99 sl.; HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 196 sl.
274 O fazah razvoja nazadnje Wilhelm NEUMANN, Zur Geschichte von Burg und Stadt Villach, Neues aus Alt-
Villach 37 (2000), str. 103–142. Gl. tudi Adalbert KLAAR, Die Siedlungsformen der Altstadt von Villach, v: 900
Jahre Villach. Neue Beiträge zur Stadtgeschichte, hg. W. NEUMANN (Villach 1960), str. 33–44; GIESLER, Der
Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 314 sl.; SYDOW, Anfänge (kot v op. 109), str. 66; KNITTLER, Städte und Märkte
(kot v op. 126), str. 100 sl.; HYE, Die Städte (kot v op. 185), str. 198; GUTKAS, Das österreichische (kot v op. 126),
str. 140.
Po drugi strani imamo centralne kraje z dolo~enim neagrarnim zna~ajem od konca 10.
stoletja dokazane tudi na Koro{kem. Cesar Oton II. je leta 975 vdovi Imi iz rodu kasnej{e svete
Heme podelil pravico, da pri samostanu, ki ga je gradila v Liedingu v dolini koro{ke Krke,
ustanovi trg s kovnico in od trga pobira mitnino (mercatum et monetam construendam ac telo-
neum de eodem mercato exigendum).267 ̂ eprav se v literaturi pojavlja mnenje, da do uresni~itve
privilegija ni pri{lo, je po Kollerjevi interpretaciji trg celo ‘e prej obstajal.268 Glede na slabo
ohranjenost virov do 12. stoletja lahko vsekakor dopustimo mo‘nost, da se je tr‘ni kraj razvijal
in bil morda celo predhodnik kasnej{ega kr{kega mesta Straßburg, ki le‘i v neposredni bli‘ini.
Dokument nam nesporno dokazuje, da so bili pojem trga, dohodek od trgovanja (mitnina) in
denarno poslovanje na Koro{kem konec 10. stoletja prisotni. Privilegij je navsezadnje nastal na
osnovi nekih potreb, iniciative oziroma peticije. Glede na zna~aj tovrstnih tr‘nih privilegijev, ki
nam dejansko ka‘ejo le majhen – vladarsko sankcioniran – del splo{no raz{irjenega pojava,
lahko domnevamo, da je trgovanje potekalo v mnogih sredi{~ih po Koro{kem tudi brez poseb-
nega privilegija.269 Z viri potrjenih pa je {e nekaj privilegiranih tr‘nih naselbin. Cesar Henrik II.
je leta 1016 grofu Viljemu Bre{ko–Sel{kemu podelil pravico do trga z mitnino kjerkoli na
njegovi posesti v bre{ki grofiji bi ‘elel,270 oziroma – kot je razvidno iz potrditve cesarja Konra-
da II. leta 1028 – v kraju Bre‘e (mercatum sibi ab antecessore nostro Heinrico imperatore
concessum cum theloneo ad hoc iure pertinente in loco Friesacha vel in ceteris suis prediis in
eodem comitatu iacentibus ubicumque sibi tunc temporis placuerat … concessimus).271 Bre‘e
so bile star centralni kraj, kjer se ‘e v salzbur{ki listini iz 927 omenjajo dvor s cerkvijo, zgrad-
bami in pripadajo~imi tam ‘ive~imi podlo‘niki, v bli‘ini pa je obstojala tudi judovska naselbina
(villa Judeorum), domnevno nastala ‘e pred koncem 10. stoletja.272 Vladarski privilegij iz 1016
je bil pravni temelj za razvoj kr{kega in kasneje salzbur{kega mesta, ‘e vsaj od srede 12. stoletja
razvite prave me{~anske naselbine, izpri~ane tako v narativnih virih kot v listinah in tako ene
najstarej{ih dokumentiranih na Koro{kem.273
[e bolj zgovoren – za razvoj zgodnjesrednjeve{ke neagrarne naselbine naravnost vzor~en
– je primer Beljaka.274 Kot je razvidno iz darovnice kralja Karlmana, je na stiku Dravske in
313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
275 DLD, {t. 14; MDC III, {t. 41; Gradivo II, {t. 248; Heinrich KOLLER, Bamberg und Villach, v: Festschrift
Karl Pivec, hg. A. HAIDACHER, H. E. MAYER, Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft 12 (Innsbruck 1966),
str. 223–233.
276 DO II, {t. 205; MDC III, {t. 150; Gradivo II, {t. 468.
277 Judendorf pri Beljaku naj bi izviral s poznega 10. stoletja. KRAWARIK, Die »Judendörfer« (kot v op. 142),
str. 417 sl.
278 DH IV, {t. 62; MDC III, {t. 338; Gradivo III, {t. 204.
279 … ut omnes qui ad predictum mercatum causa forensis negocii confluunt, ibidem negociantes indeque re-
deuntes secura et certa pace fruantur (prav tam).
280 Wilhelm NEUMANN, Die Urkunde vom 8. februar 1060, v: 900 Jahre Villach (kot v op. 274), str. 9–12;
KOLLER, Bamberg (kot v op. 275), str. 227 sl.
281 Gl. Herbert HASSINGER, Die Handels- und Verkehrsstellung Villachs bis in die Mitte des 19. Jahrhunderts,
Carinthia I 166 (1976), str. 211–282.
282 UBSt I, {t. 95. Koro{ki vojvoda Henrik Eppenstein je samostanu St. Lambrecht podelil trg Judenburg z
mitnino (mercatum Judenpurch cum usu qui muta dicitur, thelono et pretereuntium merce).
283 MDC Ergänzungsheft, ed. A. JAKSCH (Klagenfurt 1915), {t. 520a. Regensbur{ki {kof Hartwik Spanheim je
podaril svojo dedi{~ino na Koro{kem samostanu [t. Pavel, s tem da njegovo polovico trga v Velikovcu z dvorom in
cenzusom dosmrtno u‘iva vdova njegovega brata Bernarda (… ut medietatem fori Judeorum et curtim ibidem posi-
tam uxor fratris mei … cum aliquanto censu in vita sua possideat).
Ziljske doline ter ob ugodnem prehodu ~ez Dravo ‘e leta 878 stal most (ad pontem Uillach).275
[lo je za ‘e tedaj intenzivno poseljeno staro kulturno krajino: v bli‘ini v Trebnjem (Treffen)
je stal kraljevi dvor, darovan bavarskemu samostanu Ötting s podlo‘niki in 70 hubami. Do-
brih sto let kasneje je stal kraljevi dvor skupaj z utrdbo in cerkvijo tudi na mestu Beljaka.
Cesar Oton II. je leta 979 curtem Fillac et castellum cum aeclesia inibi constructa z vsemi
pertinencami, ki so zajemale tudi mostove (!) in soline, do‘ivljenjsko podelil v fevd briksen-
{kemu {kofu Albuinu (po njegovi smrti je pripadel nazaj vladarju).276 Naravni razvoj promet-
no izredno dobro situirane naselbine z ‘e razvito »infrastrukturo« (most, cerkev, utrdba, go-
spodarski dvor) je o~itno pripeljal do oblikovanja centralnega kraja {ir{e okolice, ki je zgodaj
pritegnil tudi k naselitvi Judov v bli‘ini.277 Krono temu razvoju je leta 1060 s svojim privile-
gijem dodal {e kralj Henrik IV., ki je in villa que vocatur Villach ustanovil trg (mercatum) in
ga skupaj s sodstvom, pravico do kovnice, mitnino in vsemi ostalimi koristmi od tr‘ne pravi-
ce (cum banno monetariis monetis theloneis omnibusque forensis iuris utensilibus) podelil
{kofiji Bamberg.278 Trg s pertinencami je bil izvzet izpod pristojnosti vojvod, grofov, sod-
nikov in drugih uradnikov in podrejen izklju~no bamber{kemu {kofu. Vladar je s svojo
kraljevsko avtoriteto jam~il vsem, ki prihajajo po tr‘nih poslih v Beljak, tam trgujejo in se
odondod vra~ajo, mir oziroma za{~ito.279 Po novej{ih mnenjih naj bi sicer Bamberg ‘e prej
(po 1007) pri{el do posesti Beljaka in vladar je na pro{njo bamber{kega {kofa leta 1060
podelil le {e celovite tr‘ne pravice.280 Vendar bi bilo nesmiselno dvomiti, da so v Beljaku kot
pomembnem starem kraljevem sredi{~u ‘e predhodno potekali trgovanje in druge neagrarne
dejavnosti. Na to bi lahko sklepali tudi po dikciji, ki nakazuje ‘e potekajo~e aktivnosti v tr‘ni
naselbini. Vladar je na peticijo {kofa, ki je imel o~iten interes pri razvoju centralne postojanke
na Koro{kem, le formalno legaliziral stanje. Bamberg je tako s privilegijem dobil vse pogoje
za razvoj bodo~e prave me{~anske naselbine, ki je v naslednjih stoletjih postala vodilno pro-
metno in trgovsko sredi{~e Koro{ke.281 Pri tem je za na{o problematiko v darovnici iz 1060
bistvena tudi izrecna podelitev »tr‘ne imunitete«, izklju~ne sodne pristojnosti nad tr‘no na-
selbino v Beljaku, temeljna za razvoj prave urbane naselbine.
Kot smo prikazali, so v Vzhodnih Alpah v 11. stoletju obstajali pogoji za razvoj zgodnje-
urbanih tr‘nih naselbin (mercatus, mercatum, forum), ki so tudi dejansko potrjene z viri. Do
za~etka 12. stoletja so dokazene {e na primer v Judenburgu (mercatus Judenpurch leta 1103)282
in Velikovcu (forum Iudeorum med 1105–1126).283 Popolnoma enake izhodi{~ne pogoje za
314 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
284 Tudi ZWITTER, K predzgodovini (kot v op. 4), str. 239, je bil mnenja, da Ptuj v 11.–12. stoletju sodi v isto
kategorijo kot omenjena koro{ka in {tajerska sredi{~a.
285 GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 167.
286 PLETERSKI, Razcvet Ptuja (kot v op. 177), str. 405.
287 Bethowe antiquum extitit castrum, sed dirutum multis temporibus, atque ab illo … reedificatum est. Vita
Chunradi archiepiscopi Salisburgensis, v: MGH, Scriptores 11, ed. W. WATTENBACH (Stuttgart–New York 21965),
str. 75; Gradivo IV, {t. 109.
288 … quicquid praefatus Arnolfus rex … dedit et confirmavit aut alii antecessores sive succesores illius illuc
tradiderunt, parvum cum magno totum a novo imperiali celsitudinis nostrae auctoritate ad integrum concedimus ac
confirmamus … ut … predicte res … noviter a nobis tradite et confirmate sunt … nec ullus successor noster aut dux
vel comes sive vicarius seu quelibet iudiciaria potestas de predictis rebus potestatem habeat. DO II, {t. 275.
289 DOPSCH, Die Karolinger (kot v op. 42), str. 208 sl.
290 Prim. SANTIFALLER, Zur Geschichte (kot v op. 85), str. 27 sl., zlasti 40.
razvoj, kot Bamberg v Beljaku, je ‘e leta 982 z vladarskim privilegijem pridobila na Ptuju – na
isti prometni osi ob Dravi proti Ogrski in ob obstoje~em mostu ~ez reko – salzbur{ka nad{kofija.284
Ali obstajajo kakr{nikoli tehtni razlogi, da bi Salzburgu lahko pripisali pasivnost na Ptuju vse
do 12. stoletja, kljub izjemni prometni legi naselbine, tradiciji poselitve, ‘e obstoje~i »infra-
strukturi« (most, cerkve, dvori) ter vladarskim privilegijem, ki so zagotavljali legalni temelj?
V nasprotju s tak{no interpretacijo pisnih virov, kot smo jo prikazali dosedaj, pa se je in
se {e v stroki pri nekaterih raziskovalcih, tako zgodovinarjih kot arheologih (Grafenauer,
Pleterski), pojavlja zadr‘anost in skepsa glede vloge Ptuja od 10.–12. stoletja. Listinske po-
trditve Arnulfinuma naj bi le ponavljale podatke iz 9. stoletja in »to prav gotovo ne pri~a, da
bi Salzburg od te posesti imel posebne koristi ali posebno ozke stike z njo« (B. Grafenauer).285
Pisni viri naj bi bili glede politi~ne pripadnosti Ptuja v drugi polovici 10. in v 11. stoletju
dvoumni, nad{kofija pa posestnik Ptuja bolj »po ~rki na pergamentu«. Ptuj naj bi dokon~no
pripadel cesarstvu {ele v prvi polovici 12. stoletja, ko se je pod nad{kofom Konradom za~el
njegov nov razvoj (A. Pleterski).286 Konradov ‘iljenjepis namre~ omenja, da je {ele nad{kof
na Ptuju ponovno postavil star in razru{en grad.287 Glavni arheolo{ki argument glede pasiv-
nosti Salzburga na Ptuju v 11. stoletju je kontinuiteta poganskih pokopov na grajskem gri~u
z mo~no prisotnostjo vpliva belobrdskega kulturnega kroga. Menim, da je tak{no gledanje
absolutno pretogo in ne odgovarja realnostim tistega obdobja. Ohranjeni pisni viri niso dvo-
umni. Salzburg je vendar z izrecnim namenom, da obnovi svoje nekdanje pravice, sploh
izdelal ponarejeni Arnulfinum. Potrdilna listina Otona II. iz 982, nastala na pro{njo
salzbur{kega nad{kofa Friderika, pa se celo omejuje izklju~no na salzbur{ke posesti na jugo-
vzhodu dr‘ave, na kasnej{em [tajerskem in Koro{kem, ki so bile vse ‘e vklju~ene v cesar-
stvo, in Ptuj omenja na prvem mestu. V prid tej argumentaciji je potrebno poudariti, da vladar
vse v tej listini na{tete daritve Arnulfa in njegovih prednikov salzbur{ki nad{kofiji ne samo
potrjuje, temve~ tudi ponovno podeljuje (a novo imperiali celsitudinis nostrae auctoritate ad
integrum concedimus ac confirmamus).288 Ali bi cesar slavnostno ponovno podelil Salzbur-
gu na prvem mestu diplome omenjen Ptuj z mitnino, mostom in vsem pripadajo~im, ~e ta ne
bi bil trdno v okviru imperija temve~ pod Mad‘ari? To je malo verjetno. Te‘ko bi tudi dvomi-
li, da bi vodilna cerkvena metropola juga cesarstva, ena najbolj zanesljivih in najtesnej{ih
zaveznic cesarjev iz dinastije Otonov,289 v nadaljnjem ve~ kot stoletju (10.–12. stol.) popol-
noma zanemarjala svojo v vseh pogledih (in v zgodovini prej in kasneje) pomembno posest
na meji dr‘ave. Po tem, ko je od cesarjev, enega za drugim, dobivala potrditev Arnulfovega
privilegija. Ali ni z vladarjevo podelitvijo in potrditvijo Ptuja leta 982 Salzburg dobil tudi
mandata, da gospodarsko in voja{ko utrdi izjemno ob~utljivo mejno obmo~je proti nestabil-
nim Mad‘arom? To je pomenilo prevzem dr‘avnih dol‘nosti na meji v okviru otonskega
sistema povezovanja in opiranja na cerkvene institucije (tzv. Reichskirchensystem).290 Cerkev
315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
291 Regensbur{ki {kof Wolfgang je na primer leta 979 z darovnico Otona II. dobil pravico, da ob reki Erlauf v
dana{nji Avstriji zgradi grad (Wieselburg), izrecno z namenom, da bo lahko za{~itil svoje kolone, ki jih je pripeljal iz
Bavarske, pred mad‘arskimi vpadi. DO II, {t. 204; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 418 sl., 465 sl.
292 Gl. spodaj str. 317–318.
293 Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 324.
294 Gradivo III, {t. 180; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 88 sl.
295 Gradivo III, {t. 184–186; GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 89.
296 Leta 1042, v ~asu velike vojne cesarja Henrika III. z Ogrsko, je zelo verjetno prav v bli‘ini Ptuja (circa
Petoviam) mejni grof Gotfrid zmagal v bitki z Ogri, ki so vpadli na Koro{ko (Gradivo III, {t. 119). Prim. Miha KOSI,
…quae terram nostram et regnum Hungariae dividit … Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku, Z^
56 (2002), str. 46 sl.
297 DH III, {t. 336; DH IV, {t. 276 (… tradidimus ea conditione … ut idem Frisingensis episcopus … in quolibet
castello specialiter in Miesenbvrc muniendo … nobis serviant et in aliis omnibus nobis fideles existant).
298 Gl. op. 148. Prim. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 328 sl., zlasti 331; DOPSCH, Die
Karolinger (kot v op. 42), str. 209.
299 DO II, {t. 235; Gradivo II, {t. 470.
300 DO III, {t. 22; Gradivo II, {t. 487.
je bila ravno v tem ~asu glavni podporni steber dr‘ave in dejavnik ekspanzije na severovzhodni
meji proti Slovanom (968 ustanovitev nad{kofije Magdeburg in sufraganskih {kofij Merse-
burg, Meißen, Zeitz). Podobno funkcijo so v istem ~asu bavarske cerkvene institucije (Re-
gensburg, Passau, Salzburg idr.) dobile v Vzhodni marki proti Mad‘arom.291 Kak{na vloga je
bila salzbur{kim nad{kofom namenjena na ogrski meji pri Ptuju je najlep{e razvidno iz deja-
vnosti nad{kofa Konrada v prvi tretjini 12. stoletja.292 Da bi Salzburg postal dejaven na tem
odseku dr‘avne meje {ele v 12. stoletju, je popolnoma neverjetno. Ptuj je bil pomemben in
izpostavljen strate{ki branik dr‘ave z edinstvenim mostom (nesporno izpri~an 982), ki je
pomenil vrata iz Panonije v Vzhodne Alpe in preprosto ni mogel biti prepu{~en na voljo
Mad‘arom.293 [e zlasti ne v ~asu velikih vojn imperija z Ogrsko v 11. stoletju, ki so intenziv-
no potekale tudi v karantanskem mejnem prostoru. Kot poro~a zanesljivi kronist Herman iz
{vabskega Reichenaua, je leta 1051 cesar Henrik III. z delom svoje velike vojske vdrl na
Ogrsko celo preko Karantanije oziroma Koro{ke (per Carentani fines transiens … regnum
invadens).294 Leta 1053 pa je odstavljeni bavarski vojvoda Konrad, ki je zbe‘al na Ogrsko,
napadal in pusto{il mejne pokrajine cesarstva na kasnej{em [tajerskem (v okolici Hengist-
burga pri Wildonu).295 Salzbur{ki Ptuj v tem dogajanju nikakor ni mogel ostati izoliran.296 V
Avstriji so ravno v tem ~asu nem{ki {kofje (npr. Freising, Eichstätt) od vladarja prejemali
posesti neposredno na mad‘arski meji, tudi z izrecno nalogo, da vzdr‘ujejo posadke v kaste-
lih.297 Da salzbur{ka nad{kofija v jugovzhodnem mejnem prostoru ni bila pasivna, temve~ je
izkoristila mo‘nosti obnove svojih posesti takoj, ko so se razmere z Mad‘ari ustalile, do-
kazuje ‘e leta 970 omenjena kolonizacija postojanke pri Lipnici na [tajerskem.298 Le 50
kilometrov proti juguvzhodu oddaljeni Ptuj pa naj bi ostal bolj ali manj zanemarjen? Da je
tak{na teza nevzdr‘na ka‘ejo tudi konkretni argumenti.
Mejni prostor vzhodno in ju‘no od hribovij Golice, Kobanskega in Pohorja je bil konec
10. stoletja ‘e vklju~en v novo dr‘avno voja{ko–upravno organizacijo mejnih krajin. Origi-
nalne ohranjene kraljeve darovnice dokazujejo, da je vladar podeljeval posesti tudi jugo-
vzhodno od Pohorja na {ir{em obmo~ju Dravskega polja. Po listini iz 980 je ta prostor zajemala
grofija nekega grofa Rachwina (in comitatu Rachvuini comitis), ki je mejila na Savinjsko
grofijo.299 Od kralja Otona III. in ob intervenciji koro{kega vojvode Henrika je taisti Rach-
win leta 985 dobil tudi 15 kraljevskih kmetij v Razvanju ju‘no od Maribora (in villa Razuuai
dicta) in drugih bli‘njih vaseh, oziroma, ~e to ne bi zado{~alo, v okraju Zitdinesfeld, ki je
le‘al »v Rachwinovi grofiji«.300 Ta okraj pa je nedvomno identi~en s Zistanesfeld, ki ga
316 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
301 O lociranju Zistanesfelda podrobno Vladimir LEVEC, Pettauer Studien. Untersuchungen zur älteren Flur-
verfassung, III. Abteilung, Mitteilungen der Antropologischen Gesellschaft in Wien, Band 35 (Wien 1905), str. 94
sl.; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 8.
302 … in Zistanesueld, ubi numquam antecessores nostri alicui quicquam dederunt … (kot v op. 104). Prim.
[TIH, Salzburg, Ptuj (kot v op. 106), str. 541. Aktualnost tega pasusa v letih okrog 980 potrjuje dejstvo, da ga
najdemo le v ponarejenem Arnulfinumu ter njegovi originalni potrditvi iz 982, v ostalih potrdilnih listinah 10. in 11.
stoletja pa je izpu{~en, kar je bilo dosedaj v kritiki neopa‘eno.
303 O vzrokih za obnavljanje privilegijev prim. SCHWINEKÖPER, Königtum und Städte (kot v op. 217), str. 151.
304 SUB II, {t. 415, 531; Gradivo IV, {t. 610, 913.
najdemo v skoraj isto~asni ponarejeni Arnulfovi darovnici in njenih potrditvah kot del
salzbur{ke ptujske posesti ({lo je za Dravsko polje v {ir{i okolici vasi Skorba zahodno od
Ptuja).301 [e ve~. Nad{kofija je v falsifikat (in potrditev iz 982) v zvezi s Zistanesfeld vklju~ila
vrinek z dikcijo »kjer na{i [Arnulfovi] predniki niso nikoli nikomur karkoli podarili«, ki je za
podelitvene listine neobi~ajen in je bil o~itno ob nastanku diplome zelo aktualen. Dokazoval
je salzbur{ko pravico do sporne posesti na Zistanesfeld, za katero je o~itno tedaj konkuriral
{e nekdo drug. Morda prav grof Rachwin.302 Meje te posesti so neobi~ajno precizno navede-
ne z geografskimi elementi – dvema gri~ema ob Dravi, robom re~ne terase in po njem do
izliva Dravinje v Dravo. Glede na te navedbe ni dvoma, da je bil Salzburg konec 10. stoletja
zelo o~itno anga‘iran, da si na terenu zagotovi in obmeji svojo ptujsko posest, in ni {lo le za
neke teoreti~ne »pergamentne« aspiracije po nekdanjih posestih na jugovzhodu.
Obmo~je Dravskega polja je bilo v zadnji ~etrtini 10. stoletja ‘e nesporno vklju~eno v
cesarstvo, imelo je dolo~eno agrarno poselitev in razdelitev na razli~na zemlji{ka gospostva
– eno med njimi je bilo salzbur{ko na Ptuju. Pisni viri dokazujejo prisotnost in anga‘iranost
metropolije na dr‘avni meji pri Ptuju ‘e okrog leta 980. Domneve, da naj bi ponavljajo~e se
salzbur{ko predlaganje ponarejene Arnulfove darovnice v potrditev vladarjem v 10. in 11.
stoletju kazalo, da nad{kofija od ptujske posesti ni imela posebnih koristi ali stikov z njo, je
po mojem mnenju neosnovano. Ravno nasprotno. Pogosto obnavljanje privilegija in po-
udarjanje starosti pravic, ki naj bi izvirale ‘e od kralja Arnulfa, ka‘e konstanten interes Salz-
burga na njegovi jugovzhodni posesti.303 Nenazadnje je nad{kof pridobil potrditev Arnulfi-
numa {e 1178 od cesarja Friderika Barbarose in 1199 od kralja Filipa [vabskega, vklju~no z
vsem obse‘nim (absurdnim) na{tevanjem nekdanjih salzbur{kih posesti v Panoniji,304 in to v
~asu, ko je udejstvovanje Salzburga na Ptuju z razli~nimi viri ‘e precej dolgo jasno dokaza-
no. S tem argument glede praznega potrjevanja Arnulfinuma popolnoma odpade. Konec kon-
cev je v Arnulfovi diplomi in njenih potrditvah Ptuj le ena izmed desetin drugih lokacij po
vzhodnih Alpah, ki so dokazano bile ‘e od 10. stoletja dalje kontinuirano salzbur{ka posest in
je nad{kofija z njimi imela tesne stike in od njih velike koristi (npr. Zuip/Lipnica, [t. Andra‘
v Labotski dolini, Gospa Sveta, Bre‘e, Traismauer in Arnsdorf ob Donavi). Zakaj bi bilo pri
Ptuju druga~e? Omenjene vire je potrebno vrednotiti v bolj ‘ivljenjski perspektivi – v lu~i
sodobnih vladarskih darovnic, splo{nega razvoja salzbur{ke nad{kofije kot tudi celotnega
cesarstva, zlasti v mejnih obmo~jih.
Da je bila nad{kofija v 11. stoletju prisotna na Ptuju nikakor ni v neskladju z navedbami
Konradovega ‘ivljenjepisa. Ta pri Ptuju govori o ponovni postavitvi (ab illo reedificatum est)
starega, razru{enega gradu. Tega ne moremo tolma~iti dobesedno. Pri tipu vira, kakr{en je
»Vita Chunradi«, vsekakor lahko ra~unamo z dolo~eno literarno svobodo pri dramatiziranju
zaslug nad{kofa. Predvsem pa to ne dokazuje, da tam prej ni bilo salzbur{ke utrdbe s posadko
in podgrajske centralne naselbine. Grad oz. utrdba in naselbina (veliko grobi{~e) sta ‘e prej
obstajala. Verjetnej{a je interpretacija, da stara trdnjava ni ve~ ustrezala novim fortifika-
cijskim principom in podjetni Konrad je v duhu ~asa le postavil nov kamnit grad, kakr{ni se
317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
305 Prim. Heinz DOPSCH, Burgenbau und Burgenpolitik des Erzstiftes Salzburg im Mittelalter, v: Die Burgen
im deutschen Sprachraum. Ihre rechts- und verfassungsgeschichtliche Bedeutung II, Vorträge und Vorschungen XIX,
hg. H. PATZE (Sigmaringen 1976), str. 387–417, tukaj 391 sl. Tudi trdnjava Hohensalzburg nad samim Salzburgom
naj bi bila do 12. stoletja le provizori~na lesena utrdba in je {ele nad{kof Konrad zgradil sodoben kamnit grad. Gl.
Heinz DOPSCH, Die »armen« und die »reichen« Bürger – Der Sühnebrief vom 20. April 1287 als ältestes Stadt-
recht, v: Vom Stadtrecht (kot v op. 196), str. 26.
306 Gl. Eduard STAUDINGER, Wie Zuib zur Leibnitz wurde, Blätter für Heimatkunde 54 (1980), str. 65–78. Gl.
{e zgoraj op. 148–150.
307 MDC III, {t. 539; Gradivo IV, {t. 22; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 10 sl.
308 Vita Chunradi (kot v op. 287), str. 73–75; Gradivo IV, {t. 88, 109; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 11.
v tem obdobju za~nejo pojavljati po vsej Srednji Evropi.305 Vzporednico temu razvoju ima-
mo v primeru salzbur{ke Zuip/Lipnice, ki tudi celo 11. stoletje ni omenjena v nobenem dru-
gem viru kot v potrditvah Arnulfove darovnice. Konradov ‘ivljenjepisec pravi, da je nad{kof
tam »iz temeljev« za~el graditi nov grad, vendar vemo, da je bli‘nja naselbina civitas Zuip
obstajala ‘e prej, okrog 970 jo je Salzburg ponovno koloniziral, v kasneje Altenmarkt imeno-
vanem kraju je stala pra‘upnijska cerkev sv. Martina s pripadajo~im slovanskim grobi{~em,
ki je leta 1170 premogla ‘e 11 (!) podru‘ni~nih cerkva. O~itno je {lo za kontinuiran razvoj
gospostva s kolonizacijo in vzporednim razvijanjem cerkvene mre‘e, ki je dobil krono z
novim Konradovim gradom.306 Podoben razvoj lahko domnevamo pri Ptuju. Pomemben argu-
ment za to je menjalna listina, ohranjena v tradicijskem kodeksu koro{kega samostana [t.
Pavel, nastala v letih 1107–1120. Mejni grof Engelbert Spanheim je prepustil samostanu
vrsto svojih podedovanih posesti v »Ptujski marki« (in marchia Pitouiensi).307 ^eravno ni
{lo za formalno organizirano mejno krajino, temve~ je bil prejkone s formulacijo mi{ljen le
{ir{i prostor ob dr‘avni meji, je dejstvo, da se je obmo~je imenovalo po Ptuju – po nedvomno
pomembni strate{ki postojanki imperija. Ta postojanka pa je bila v salzbur{ki posesti. Ptuj je
imel s tem ‘e v za~etku 12. stoletja izpri~an centralni pomen v {ir{em obmo~ju, {e preden je
nad{kof Konrad obnovil grad in s tem za~el nov razvoj. Torej Ptuj ni bil prepu{~en nekemu
samosvojemu slovanskemu ‘ivljenju v vakuumu med dvema dr‘avama, {e manj verjetno pa
je bil pod oblastjo Mad‘arov. Iz omenjene listine pa izvemo {e nekaj bistvenega – poimensko
so navedene {tevilne podarjene spanheimske vasi po Dravskem polju in razpr{eno dale~ po
Slovenskih Goricah do linije Radgona–Ptuj, za katere je re~eno, da so bile zaradi vpadov
sovra‘nikov opusto{ene. Celotna pokrajina ob meji v {ir{i okolici Ptuja je bila torej ‘e v 11.
stoletju vsaj do neke mere poseljena, vklju~ena v zemlji{ka gospostva, in ni nobenega razlo-
ga, da ne bi bilo tako tudi na salzbur{kem ptujskem gospostvu. Zaradi obmejne lege so sicer
naselja trpela ob vojnih spopadih z Mad‘ari. Vendar iz tega opisa nikakor ne moremo sklepa-
ti, da je {lo za 100–150 let kontinuirano opusto{eno krajino. Nedvomno so se, odvisno od
vsakokratnih politi~nih razmerij cesarstvo–Ogrska, izmenjavala obdobja vojne in miru, uni~enj
in ponovne kolonizacije, kot v 11. stoletju dokazano v obmejnih predelih Avstrije. A to je bila
zna~ilnost ‘ivljenja meja{ev {e stoletja kasneje.
Tudi kontekst poro~ila o dejavnosti nad{kofa Konrada na [tajerskem okrog 1130 v »Vita
Chunradi« je zgovoren in nedvoumen.308 Marka je bila opusto{ena zaradi obojestranskega
plenjenja Ogrov in Bavarcev. Veliko so utrpeli tu naseljeni Bavarci in Slovani (Bawari vel
Sclavi) – kar ka‘e na intenzivno naselitev tudi ‘e kolonistov s severa. O~itno so precej{njo
{kodo do‘ivele prav salzbur{ke posesti, zato je nad{kof Konrad dejavno posegel za umiritev
razmer – sklenil mir z ogrskim kraljem, po ponovnih spopadih sam pri{el z mo~no vojsko v
Marko, znova poslal poslance na Ogrsko in dosegel ugoden mir. S tem je nad{kofova posest
ponovno pri{la do nekdanjega blagostanja (terram episcopalem antiquo cultui redditam), sma-
trali so celo, da je v bolj{em stanju, kot je bila neko~ (quam antiquis temporibus fuerit). Zatem
318 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
309 Haec tria castra super Ungaros edificavit … marchia castris super loca congrua dispositis munita, repu-
gnandi haberet ausum et copiam. Prav tam.
310 Prim. LEVEC, Pettauer Studien (kot v op. 301), str. 167 sl.
311 Prim. arheolo{ke domneve o razcvetu Ptuja v tem obdobju, gl. str. 311.
312 Opredelitev grobi{~a kot poganskega se opira prvenstveno na odsotnost kr{~anskega cerkvenega objekta. Po
mojem, sicer nestrokovnem mnenju, bi kot predmet diskusije glede »poganskosti« dodal, da so tu pokopavali tudi v
~asu kr{~anske »moravske« faze v 9. stoletju, ko so na Ptuju ‘e s pisnimi viri potrjene cerkve. Iz ~asa prevladujo~e
belobrdske kulturne skupine v 11. stoletju pa je bil kot grobni pridatek najden tudi lepo izdelan kri‘ec. Gl. KORO[EC,
Nekropola (kot v op. 177), str. 50 sl., 64.
313 PLETERSKI, Razcvet (kot v op. 177), str. 405. O ugotovitvah glede cerkve sv. Jurija in pripadajo~ega
slovanskega grobi{~a gl. Marjana TOMANI^-JEVREMOV, Rezultati arheolo{kih sondiranj v cerkvi sv. Jurija na
Ptuju, v: Ptujski zbornik VI/1 (Ptuj 1996), str. 419–440; ISTA, Arheolo{ka sondiranja v cerkvi sv. Jurija na Ptuju, v:
Ptujska ‘upnijska cerkev sv. Jurija. Zbornik znanstvenega simpozija ob praznovanju 1150. obletnice posvetitve mestne
cerkve in 850. obletnice »Konradove cerkve« (Ptuj 1998), str. 68–83; Ivan TU[EK, Ptuj – Mestni stolp. Od prazgo-
dovine do razvitega srednjega veka, prav tam, str. 38–67, tukaj 40 sl.
314 Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 191 sl., 223 sl.
je nad{kof za obrambo Marke pred Mad‘ari na svojih domenah zgradil tri gradove – Lipnico,
Ptuj in Rajhenburg.309 Navedeni vir popolnoma jasno predstavlja razmere – Salzburg je imel ‘e
pred nastopom Konrada obse‘ne posesti v Marki (terra episcopalis), na katerih je trpel {kodo.
Konradova dejavnost je ponovno vzpostavila nekdanjo prosperito in za bodo~o obrambo so bili
zgrajeni omenjeni gradovi. Vir torej suponira neko starej{o dobo, starej{o poselitev (koloniza-
cijo) salzbur{kih domen, celo nek starej{i ~as blagostanja, ki se je lahko primerjal s Konradovo
dobo.310 Na kateri ~as se nana{ajo te omembe? Nedvomno gre za dobo po mad‘arskih vpadih,
torej drugo polovico 10. ali celo 11. stoletje, ki je v celotnem mejnem obmo~ju v Avstriji in na
[tajerskem (kljub pogostim spopadom) ~as ekspanzije cesarstva, {irjenja ozemlja na ra~un
Ogrske in kolonizacije (na to ka‘e v »Vita Chunradi« omemba naseljenih Bavarcev).311 Morda
mad‘arsko opusto{enje obmejnih naselij, ki ga omenjata oba navedena vira, celo sodi le v kraj{i
~asovni interval za~etka 12. stoletja, in tega ne moremo brez zadr‘kov posplo{evati na celo 11.
stoletje. Nad{kofa je napeljala k aktivni dejavnosti na jugovzhodu prav potreba po za{~iti stare
salzbur{ke posesti s sredi{~i pri Lipnici, Ptuju in Rajhenburgu ob Savi. Niti najmanj{i indic ne
ka‘e, da jo je osvojil, odvzel Mad‘arom ali priklju~il imperiju {ele Konrad. »Dolgo razru{en«
ptujski grad ni nikakr{en dokaz o neobstoju salzbur{ke oblasti na Ptuju v 11. stoletju in je
morda le rezultat spopadov z Mad‘ari v za~etku 12. stoletja, na kar se opis Konradove gradbene
dejavnosti v omenjenem viru tudi neposredno navezuje.
Arheolo{ke ugotovitve o »poganskem« pokopali{~u na platoju grajskega gri~a po mojem
mnenju nikakor ne negirajo salzbur{kega gospostva.312 O verskih, kulturnih in socialnih od-
nosih v ~asu formiranja srednjeve{kih fevdalnih gospostev pri nas v 10.–11. stoletju smo vse
premalo obve{~eni, in arheologija tu {e zdale~ ni dala zadovoljivih odgovorov. V drugi polo-
vici 10. stoletja naj bi v vzhodnem delu Ptuja, na mestu dana{nje cerkve sv. Jurija, ‘e stala
cerkvica, ob kateri so se za~eli pokopi (najdbe belobrdske kulturne skupine), kar se ujema s
ponovno salzbur{ko dejavnostjo po mad‘arskih pohodih. Vendar pa kljub temu {e ve~ji del
11. stoletja niso opustili pokopali{~a na grajskem gri~u.313 A to ne more biti razlog, da bi
lahko negirali salzbur{ko prisotnost ali v tem celo iskali ogrsko oblast nad Ptujem.314 Omenjeni
pisni viri so ve~ kot jasni – Ptuj je pripadal Salzburgu! Kak{na je bila salzbur{ka politika do
prebivalstva v ob~utljivem obmo~ju na meji z Mad‘ari, s katerimi so {e do 12. stoletja pogosto
divjali spopadi, ne vemo. Logi~na pa je domneva, da je bila do neke mere tolerantna do njihovih
starih obi~ajev kljub povr{inskemu pokristjanjenju. Analogijo Ptuju kot mejni postojanki ima-
mo na velikem arheolo{kem najdi{~u Heimenburg (dan. Bad Deutsch-Altenburg) ob Donavi v
Avstriji. Heimenburg je bil v 11. stoletju z viri jasno in dobro dokumentirana strate{ka utrdba
319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
imperija na ogrski meji. V njej je v teku pohoda proti Mad‘arom leta 1051 celo bival in
listinil cesar Henrik III., v pripadajo~i naselbini, o~itno ve~jega obsega in neagrarnega zna~aja,
ki je le‘ala iuxta castrum Heimenburc, pa je bila tedaj pri Marijini cerkvi celo samostansko
organizirana skupnost.315 A vendar imajo pridatki z bli‘njega sodobnega grobi{~a prevla-
dujo~ pe~at »ogrske« belobrdske skupine.316 Druga dobra analogija izvira iz severovzhodne-
ga mejnega obmo~ja cesarstva. Grad Meißen na Labi s pripadajo~o naselbino, ustanovljen
leta 929, je bil najbolj izpostavljena strate{ka postojanka na severovzhodni meji. Leta 968 je
bila tu – v centralnem kraju – ustanovljena tudi {kofija, podrejena nad{kofiji v Magdeburgu.
Naselbina je ‘e v diplomi Otona II. 979 imenovana civitas.317 Vendar pa arheolo{ko gradivo
iz prigrajske gosto pozidane naselbine, ki nedvomno izvira iz 10. in za~etka 11. stoletja
(dendrokronolo{ka datacija), ka‘e prvenstveno na provenienco iz severozahodne ^e{ke, s
katero so po Labi o~itno potekale intenzivne povezave. Arheolo{ke najdbe in tudi pisni viri
potrjujejo zaklju~ek, da je bilo prebivalstvo suburbiuma – rokodelci, trgovci, podlo‘niki –
ve~inoma slovansko in celo voja{ka posadka naj bi bila rekrutirana s ^e{ke.318 A vendar ni
dvoma, da je bil Meißen del imperija, kar potrjujejo {tevilni pisni dokumenti. Arheolo{ka
slika kulturne pripadnosti prebivalcev za to obdobje o~itno ne more biti merodajen kazalec
politi~ne pripadnosti dolo~enega teritorija ali naselbine.319
Prevladujo~e (ne pa izklju~ne) zna~ilnosti belobrdske kulturne skupine pri pokopanih
prebivalcih Ptuja – nenazadnje gre predvsem za no{o, obliko nakita – si lahko razlo‘imo prav
z geografsko lego Ptuja, njegovo prehodnostjo in prometno odprtostjo v Panonijo. Nedvom-
no je {lo za precej{en pretok ljudi in idej. Morda je v ~asu pol stoletja mad‘arskih vpadov ali
kasneje na Ptuju pri{lo do dotoka slovanskih kolonistov iz Panonije s svojimi specifi~nimi
obi~aji, ki so jih ohranili tudi po politi~nem prehodu pod Salzburg in v okvir imperija. Morda
je celo Salzburg pritegnil naseljence iz Panonije – zakaj ne? Nova meja cesarstva z Ogrsko –
{irok mejni pas nekje med Ptujem in Ormo‘em – ni bila hermeti~en berlinski zid. Gibanja
ljudi, trgovskega blaga (npr. nakita) in kulturnih vplivov (npr. mode) s tedanjimi sredstvi
nih~e ne bi mogel prepre~iti, tudi ~e bi hotel.320 Onstran mejnega pasu, na Ogrskem in v
Slavoniji, je prebivalo isto slovansko prebivalstvo z istimi obi~aji, le v drugih dr‘avah, in
medsebojnega komuniciranja nikakor ne moremo izklju~iti. Po drugi strani je potrebno ome-
niti, da je v arheolo{kem gradivu s ptujske nekropole prav v tem ~asu (druga pol. 10. stol.)
prvi~ o~itno opazen tudi vpliv ketla{kega kulturnega kroga, reprezentan~nega za vzhodno-
315 DH III, {t. 276, 277; DH IV, {t. 44. Na ve~jo neagrarno podgrajsko naselbino ka‘e dejstvo, da je cesar v
diplomi leta 1051 podelil cerkvi sv. Marije v Heimenburgu (in Heimenburg) tretjino dohodkov naselbine – tertiam
partem utilitatis ullo modo de eadem urbe. Oznaka urbs vsekakor ne pomeni agrarnega – va{kega – naselja, po drugi
strani pa tudi ne zgolj utrdbe oz. gradu, saj ta ne producira dohodkov. O~itno je {lo za centralno naselbino z razli~nimi
dejavnostmi, ki so prina{ale dohodke. Grad z naselbino je bil kasneje preseljen na ok. 2 km oddaljeno lokacijo, kjer
so Babenber‘ani konec 12. stoletja na~rtno razvili mesto Hainburg.
316 GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 85 sl., 88, 112 sl., 192, 479 sl.
317 DO II, {t. 184. Da naziv civitas ni bil vezan na {kofijo v Meißnu, dokazuje v isti diplomi omenjena civitas
Belegora (Belgord) ni‘je ob Labi, kjer je bilo drugo pomembno naselbinsko sredi{~e.
318 Christian LÜBKE, Die Burg Meißen, v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 701–702; Arne SCHMID-
HECKLAU, Die archäologischen Untersuchungen auf der Burg Meißen, prav tam, str. 703–706.
319 O tej zapleteni, vendar pomembni problematiki, prav na primeru Ptuja, gl. iz~rpno GIESLER, Der Ostalpen-
raum (kot v op. 42), str. 221 sl.
320 Eden od indicev teh komunikacij oz. mo~i iz‘arevanja belobrdskih »trendov« je dejstvo, da zna~ilne belobrd-
ske kose nakita (zlasti uhane) najdemo tudi na grobi{~ih 10.–11. stoletja v osrednji Sloveniji, npr. v Kranju, pri sv.
Petru pri Ljubljani, na Bledu, v Meng{u. Belobrdski elementi v to obmo~je ketla{ke kulture, ki je bilo v drugi
polovici 10. stoletja trdno v okviru cesarstva, pose‘ejo po letu 950. Gl. Milan SAGADIN, Kranj kri‘i{~e Iskra.
Nekropola iz ~asa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja, Katalogi in monografije 24 (Ljubljana 1987),
str. 50; ISTI, Staroslovansko grobi{~e na Malem gradu v Kamniku, AV 52 (2001), str. 370.
320 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
alpsko ozemlje cesarstva v otonskem in zgodnjem salijskem obdobju. To dokazuje komu-
nikacije in navezavo Ptuja tudi proti zahodu.321 Srednjeve{ka kr{~anska kultura v zgodnjem
~asu po koncu mad‘arskih vpadov (10.–11. stol.) v obmejnem kolonizacijskem obmo~ju {e
ni mogla popolnoma uniformirati starih ‘ivljenjskih navad s specifi~nimi obi~aji in verjetno
{e mo~no etni~no determiniranimi potezami. Do tega je na Ptuju o~itno pri{lo {ele proti
koncu 11. stoletja, ko se neha pokopavanje na grajskem gri~u in (vsaj v grobovih) izginejo
poteze belobrdske kulture. Tudi na Ogrskem, ki se je v za~etku 11. stoletja »uradno« pokri-
stjanila in dobila trdno cerkveno upravno strukturo (Ptuju najbli‘ji {kofiji v Veszprému in
Pécsu ustanovljeni ‘e leta 1009), so se {e dolgo ohranili »poganski« na~ini pokopavanja,
prebivalstvo pa svojo no{o in nakit.322 Prav z Ogrsko pa je Ptuj, ~eprav salzbur{ki, nedvomno
vzdr‘eval mnogostranske in ‘ivahne gospodarske in kulturne povezave.
Da je orisan razvoj razmer na Ptuju za to obdobje verodostojen in ga niti ne moremo
povezovati izklju~no z obrobno, obmejno lego in s tem povezanimi dejavniki, dokazujejo
zelo podobne razmere med slovanskim prebivalstvom na vzhodnem Frankovskem, takoreko~
v osrednjem delu dr‘ave. Eden od uradnih povodov za ustanovitev {kofije v Bambergu leta
1007 je bil pokristjanjevanje tamkaj{njih Slovanov, na sinodi v Bambergu pa so se {e leta
1059 kleriki prito‘evali, da se Slovani dr‘ijo starih obi~ajev, poganskega pokopavanja in celo
malikovanja.323 A vendar je {lo za mati~no cerkveno obmo~je mo~ne dieceze sredi imperija,
ki je bilo ‘e vsaj dve stoletji kontinuirano vklju~eno v cesarstvo, celo z mo~no prisotnostjo
kraljeve posesti, dokumentirane z darovnicami. Kot je tudi na Slovenskem ugotovila arheolo{ka
stroka, so se cerkvena pokopali{~a le po~asi mno‘ila, prebivalstvo pa je {e dolgo uporabljalo
poganska va{ka pokopali{~a. Kljub temu, da avtenti~ni pisni viri ‘e od zadnje ~etrtine 10.
stoletja dokazujejo nastanek {tevilnih, celo v veliki meri cerkvenih zemlji{kih gospostev
(Freising, Briksen, Salzburg, Bamberg). Lep primer za to je tudi slovansko necerkveno
pokopali{~e na Malem gradu v Kamniku s konca 10. in za~etka 11. stoletja – relativno blizu
cerkvenega freisin{kega gospostva v [kofji Loki ali starega kr{~anskega sredi{~a v Kranju.324
Slovani kljub sprejetju kr{~anstva svojih dotedanjih verovanj niso opustili, temve~ so jih
zakrili in obi~aje zlili z novim.325 Na Ptuju bistven prispevek k tej problematiki s strani
arheologije {e manjka – ugotovitev naselbinske kulture 10. in 11. stoletja in eventuelnih
trdneje kronolo{ko opredeljenih cerkvenih objektov, ter morda tudi pripadajo~ih kr{~anskih
grobi{~. Pri tem moramo dopustiti mo‘nost, da je bilo grobi{~e na grajskem platoju, ki pred-
stavlja belobrdsko kulturno (etni~no?) skupino, le eno od ptujskih pokopali{~, ki so morda
predstavljala {e druge eventuelne prebivalce Ptuja v tem ~asu.326
321 Gl. GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 191.
322 Eno najve~jih »poganskih« grobi{~ z najdbami belobrdske skupine, Halimba–Cseres severno od Blatnega
jezera (odkritih 932 grobov), le‘i le 30 km od sede‘a leta 1009 ustanovljene {kofije v Veszprému. [tevilni z najdba-
mi novcev zanesljivo datirani grobovi se‘ejo do konca 11. in celo v za~etek 12. stoletja. Gl. Jochen GIESLER,
Untersuchungen zur Chronologie der Bijelo Brdo–Kultur, Praehistorische Zeitschrift 56 (1981), str. 33 sl., zlasti
56–57, priloga {t. 28.
323 GIESLER, Der Ostalpenraum (kot v op. 42), str. 211 sl.
324 SAGADIN, Staroslovansko grobi{~e (kot v op. 320), str. 359–375.
325 Prim. Andrej PLETERSKI, Pogani in kristjani, v: Zakladi tiso~letij (kot v op. 177), str. 387.
326 Za{~itna izkopavanja v bli‘ini ‘upne cerkve sv. Jurija leta 1990, ~eprav manj{ega obsega, so kljub vsemu
pokazala na intenzivno srednjeve{ko gradbeno dejavnost v ve~ fazah. Morda bi obse‘nej{a arheolo{ka raziskava terena
ali natan~nej{e analize gradiva pokazali tudi na predromanski izvor gradbenih ostalin. Vsekakor najdeni slovanski
grobovi pri~ajo o pokopavanju tudi pod grajskim gri~em, na obmo~ju cerkve sv. Jurija. Najverjetneje se nanjo nana{ajo
omembe ecclesia cum decima v virih 10. in 11. stoletja in lahko v neposredni bli‘ini i{~emo tudi ptujsko naselbino. @al
prostorski odnos med cerkvijo in grobi{~em {e ni razjasnjen, vendar je verjetnost navezave slovanskega grobi{~a na ‘e
obstoje~o cerkev precej{nja. Gl. TU[EK, Ptuj – Mestni stolp (kot v op. 313), str. 40–41; TOMANI^-JEVREMOV,
Rezultati (kot v op. 313), str. 434–435; ISTA, Arheolo{ka sondiranja (kot v op. 313), str. 73, 74.
321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Kak{na je bila videti naselbina pod gradom na Ptuju v 11. stoletju, je brez trdnih arheolo{kih
ugotovitev te‘ko sklepati. Za pribli‘no sliko se lahko poslu‘imo analogij z drugih dobro
arheolo{ko raziskanih najdi{~, npr. otonskega dvora Tilleda v Turingiji s pripadajo~o ne-
agrarno naselbino v predgradju.327 Na obse‘nem arealu so bile poleg ka{~ in podobnih objektov
nesistematsko razporejene {tevilne manj{e bivalne zgradbe ter ve~je delavnice za raznovrst-
ne rokodelske dejavnosti: tkalstvo, obdelavo kosti in ro‘evine, pridobivanje ‘eleza in izdela-
vo ‘eleznih izdelkov, lon~arstvo. Kot centralni kraj in sredi{~e velikega zemlji{kega gospo-
stva je imela Tileda jasen neagrarni, zgodnjeurbani zna~aj. Podobno dobro raziskana primera
z nem{kega podro~ja sta {e frankovski Büraburg v Hessnu iz 8.–9. stoletja, ter frankovsko in
otonsko utrjeno sredi{~e Roßtal na Zgornjem Bavarskem, aktivno {e do druge ~etrtine 11.
stoletja.328 Kot primer v zadnjih dveh desetletjih odli~no arheolo{ko raziskanega slovanske-
ga naselbinskega kompleksa iz 11.–12. stoletja – zgolj za ilustracijo neagrarnega zna~aja –
lahko navedemo {e Parchim–Löddigsee v Mecklenburgu. V zelo dobro utrjeni naselbini z
desetinami nesistematsko razporejenih hi{ je bilo odkritih ogromno najdb, ki ka‘ejo tako na
obrtno dejavnost kot na intenzivno trgovanje (750 predilnih vretenc, ostanki predelovanja
‘eleza in brona, 17 tehtnic, 180 ute‘i za tehtnice, preko 100 novcev).329 O~itno je {lo za
regionalno tr‘no–obrtno centralno naselbino neagrarnega zna~aja. Podobna lokacija iz geo-
grafsko bli‘jega prostora je bila ‘e omenjeni Gars–Thunau v Avstriji, sicer iz malo starej{ega
obdobja.330
^e pri Ptuju izhajamo iz prakti~ne ‘ivljenjske perspektive – in za trenutek opustimo kabi-
netno znanstveno – se lahko vpra{amo, od kod vsi bogati pridatki (kovinski, steklen nakit) v
grobovih ptujske nekropole. Moral jih je nekdo v nekih delavnicah izdelati, nekatere morda
v samem Ptuju331 ali kje v Panoniji v »mestih« Ogrske, kamor po kulturni provenienci so-
dijo.332 Nekje v {ir{em obmo~ju so bivali in delali specializirani rokodelci. Predmeti so pri{li
do Ptuja – ali s potujo~imi trgovci ali kako druga~e, ne vemo. Verjetno so jih prebivalci Ptuja
pridobili s trgovsko menjavo, nekje v naselbini se je trgovalo, menjalo dobrine. Pravica do
mitnine dokazuje promet s trgovsko robo, ki je nedvomno {la v trgovsko menjavo tudi na licu
mesta. Seveda ne gre le za nakit, ki je le najbolj reprezentativna arheolo{ka najdba, temve~ {e
za mnoge vsakdanje potro{ne dobrine, ki jih je arheolo{ko v~asih te‘ko ali nemogo~e odkriti,
in so bile ‘e v zgodnjem srednjem veku predmet trgovanja: sol, ‘elezo in ‘elezni izdelki,
leseni izdelki, vosek, vino, ko‘e in krzna, konji in druga ‘ivina, su‘nji.333 Za ilustracijo ‘ivah-
nosti zgodnjesrednjeve{kega prometnega sredi{~a lahko vzamemo diplomo za Magdeburg iz
leta 965. Magdeburg je bil tedaj pomembna postojanka trgovine z vzhodom, s slovanskim
327 GRIMM, Zu ottonischen Märkten (kot v op. 155), str. 335–336; BRACHMANN, Der Markt (kot v op. 155),
str. 125.
328 Norbert WAND, Die Büraburg bei Fritzlar – eine fränkische Reichsburg mit Bischofssitz in Hessen, v:
Frühmittelalterlicher Burgenbau (kot v op. 155), str. 175–188; Peter ETTEL, Ergebnisse der Ausgrabungen auf der
Burg Horsadal, Roßtal bei Nürnberg, prav tam, str. 127–136.
329 Dietlind PADDENBERG, Die spätslavische Marktsiedlung von Parchim-Löddigsee (11./12. Jahrhundert n.
Chr.), v: Europas Mitte 2 (kot v op. 33), str. 727–729.
330 Gl. op. 124.
331 Tu bi rad izpostavil dejstvo, da izredna raznolikost tipov nakita, zlasti uhanov, najdenih na ptujskem grobi{~u,
omogo~a domnevo, da je {lo tu za lokalno sredi{~e proizvodnje nakita, ki je imela {iroko distribucijo. Enega od tipov
ulitih grozdastih uhanov so na{li na primer na 25 najdi{~ih v Slavoniji, zlasti v zahodnem delu. Na to je opozoril ‘e
@eljko TOMI^I], Prilog iztra‘ivanju kronologije bjelobrdskog segmenta srednjevjekovnog groblja Ptuj-Grad, v:
Ptujski arheolo{ki zbornik. Ob 100-letnici muzeja in muzejskega dru{tva (Ptuj 1993), str. 547, 558.
332 O rokodelstvu v zgodnjih mad‘arskih naselbinah prim. FÜGEDI, Die Entstehung (kot v op. 134), str. 104,
106; LASZLOVSZKY, Frühstädtische (kot v op. 170), str. 311 sl.
333 Prim. navedbe iz raffelstettenskega mitninskega reda iz let 903–906 na str. 281–282.
322 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
svetom, in re~nega prometa na Labi. Mitnino so pobirali od trgovske robe, ki so jo dova‘ali z
ladjami, tovornimi vozovi, vozi~ki »in drugimi vozili«, s konji in nosa~i ljudje najrazli~nej{ega
stanu.334 V raffelstettenskem mitninskem redu je ‘e v za~etku 10. stoletja ob Donavi v Av-
striji jasno dokazan intenziven promet s ~olni, vozovi in nosa~i.335 Zelo verjetno je tudi Ptuj
z izredno prometno lego ob mostu ~ez Dravo, ob plovni reki ter na kopenski povezavi med
Panonijo in Vzhodnimi Alpami ter proti Italiji, imel funkcije kot trgovska in transportno-
tranzitna to~ka.336 Glede na pestro sliko trgovskega prometa, kot ga v kolonialnem obmej-
nem obmo~ju v kasnej{i Avstriji ‘e za 9. stoletje izkazujejo karolin{ki viri – poti trgovcev »v
de‘ele Slovanov in Avarov«, na Moravsko, omembe ~e{kih, ruskih in judovskih trgovcev337
– vsaj pribli‘no podobne slike v Ptuju po ustalitvi Mad‘arov nikakor ne moremo a priori
zavre~i. Mad‘arska je v 11. stoletju ‘e oblikovala stalne tr‘ne naselbine in imela sloj profe-
sionalnih trgovcev na velike razdalje.338 Ni utemeljenih razlogov, da ne bi ti komunicirali
tudi s tedaj ‘e obstoje~imi tr‘nimi sredi{~i v Vzhodnih Alpah (npr. Beljak, Velikovec) ali ob
severnem Jadranu. Glavna prometna smer pa je – kot vse kasnej{e srednjeve{ko obdobje –
vodila skozi Ptuj. Lahko si predstavljamo potrebe po najrazli~nej{ih dejavnostih oz. poklicih,
ki so bili verjetno zastopani v tak{ni mejni naselbini: tovorniki in nosa~i, ~olnarji, kova~i,
kolarji, ko‘arji oz. strojarji, sedlarji in ~evljarji, tesarji, sodarji,339 lon~arji, kmetje, ki so
prodajali ‘ivila, to~ilnice s pija~ami, morda tudi bolj specializirani rokodelci kot npr. obdelo-
valci kosti in ro‘evine,340 izdelovalci nakita, ter mitni~arji, redarji, vojaki salzbur{ke grajske
posadke in kleriki.341 Slovansko prebivalstvo in priseljenci, kristjani in »pogani«. Status pre-
bivalcev je bil morda {e v veliki meri nesvoboden, podlo‘ni{ki, tudi z dele‘em su‘njev, in
verjetno {e z ob~utno agrarno dejavnostjo.342 Ali je bila poleg njih ‘e tudi kak{na skupina
334 … a navigio advectis vel plaustris vel carrucis vel quibuscumque vehiculis adductis sive ab equitibus vel
peditibus vel cuiuscumque modi aut conditionis hominibus … (DO I, {t. 299). O prometni »revoluciji« 10. in 11.
stoletja v Srednji Evropi prim. STOOB, Über den Aufbruch (kot v op. 167), str. 4 sl.
335 Gl. str. 282.
336 S ~isto arheolo{kega vidika je na osnovi analize bogatega gradiva ptujskega grobi{~a pri{el do zaklju~ka o
mo~nem regionalnem »protourbanem« sredi{~u na Ptuju ter dinami~nem ‘ivljenju na kri‘i{~u prometnih poti in
kulturnih vplivov ‘e TOMI^I], Prilog (kot v op. 331), str. 557. Pri slovenskih arheologih tak{ne mo‘ne interpreta-
cije bogatosti in pestrosti ptujskega grobi{~a nisem zasledil.
337 Gl. str. 281–282.
338 Gl. str. 311.
339 V ponarejeni Arnulfovi darovnici se pri Ptuju in pri ostalih panonskih lokacijah omenjajo {tevilni vinogradi,
ki seveda predpostavljajo vso potrebno tehnologijo in pripomo~ke za predelavo.
340 Najdbe v Blatenskem Kostelu dokazujejo rokodelce, ki so izdelovali predmete iz ro‘evine. Gl. zgoraj str. 279.
341 Prim. ugotovitve za slovanske centralne naselbine pri severozahodnih Slovanih pri DONAT, Handwerk (kot
v op. 181), str. 92–107. Za ilustracijo lahko navedemo za 11. stoletje izjemno redek in zgovoren podatek za Bury St.
Edmunds v Angliji, kjer je v »Domesday book« navedeno, da je bilo od leta 1066 v kraju zgrajenih 342 hi{, v katerih
so ‘iveli peki, pivovarji, kroja~i, ~evljarji, kuharji, perice, tovorniki in trgovci vseh vrst (PITZ, Europäisches Städtewe-
sen (kot v op. 21), str. 192). V {vabskem Schaffhausnu, novi tr‘ni naselbini, ki je v 11. stoletju nastala poleg samo-
stana, pa urbarialni zapis okrog leta 1100 navaja dohodke od 112 hi{nih parcel, kovnice, mitnine, ladijskega prome-
ta, pekov, mesarskih stojnic, devetih to~ilnic piva in dveh to~ilnic vina (tabernae). Gl. SYDOW, Städte im deutschen
Südwesten (kot v op. 203), str. 48–49. O urbanisti~ni, arhitektonski in socialni podobi mesta v cesarstvu okrog leta
1100, prvenstveno na osnovi izjemnih arheolo{kih odkritij v jedru srednjeve{kega Basla, prim. Dorothee RIPP-
MANN et. al., Eine Stadt um 1100. Spurensuche und Einladung zur Stadtbesichtigung, Publikationen zur Ausstel-
lung »Die Salier und ihr Reich« (Sigmaringen 1991), o obrteh str. 24 sl.
342 Prim. DILCHER, Stadtherrschaft (kot v op. 224), str. 36 sl. Za Salzburg v 11.–12. stoletju gl. DOPSCH,
Wann wurde (kot v op. 196), str. 21 sl. Tudi v Magdeburgu je bila ve~ina prebivalstva neagrarne naselbine -– roko-
delci, vozniki, nosa~i idr. – nesvobodnih podlo‘nikov. Gl. ASMUS, Metropole (kot v op. 167), str. 44. Za ~e{ke
zgodnje centralne naselbine prim. VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren (kot v op. 40), str. 244 sl.; za Poljsko
WEDZKI, Die polnische (kot v op. 35), str. 32 sl.; za Mad‘arsko LASZLOVSZKY, Frühstädtische (kot v op. 170),
str. 312–313.
323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
stalno naseljenih svobodnih trgovcev343 ali Judov (kot v istem ~asu v mnogih zgodnjih mad‘ar-
skih mestih, na ^e{kem, Poljskem ali npr. v Magdeburgu),344 verjetno ne bomo nikoli izve-
deli. Na Ptuju je bil najden judovski nagrobnik, ki so ga prvotno datirali v leto 1103, po novih
ugotovitvah pa naj bi bil iz leta 1303.345 Kljub temu, da v tem ~asu ne moremo utemeljeno
govoriti o stalni judovski koloniji na Ptuju, pa je dejstvo, da je konec 11. stoletja stalna
judovska prisotnost ‘e dokazana na Koro{kem in [tajerskem, kjer je Judenburg leta 1103
imenovan mercatum Judenpurch346 ter Velikovec med 1105–1126 forum Iudeorum.347 Pri
Ptuju s tranzitno lego na poti iz Podonavja v Vzhodne Alpe ali Italijo vsekakor mo‘ne prisot-
nosti Judov v tem ~asu ne moremo popolnoma zavre~i.
V zvezi s tedanjo poselitvijo ptujske naselbine pa je potrebno opozoriti {e na en detajl iz
ponarejene Arnulfove darovnice in njenih potrditev. Pri opisu ptujske civitas darovnica na-
vaja tudi curtilem locum v zgornjem, vzhodnem delu, kjer se je gradila nova cerkev, ter
curtilia loca v spodnjem, zahodnem delu naselbine. Termini curtilis, curticulus ali tudi curtis
pa so se ‘e v poznih karolin{kih diplomah uporabljali kot sinonimi za area pri ozna~evanju
zemlji{~ oziroma parcel v neagrarnih, zgodnjih urbanih naselbinah (nem. Hofstatt).348 Po-
dobne formulacije najdemo tudi ‘e v originalnih darovnicah kralja Arnulfa, na primer pri
podelitvi parcel v Regensburgu leta 893 (hoc sunt urbe Radaspona curtilia quinque).349 Ob
vsej utemeljeni previdnosti pri postavljanju zaklju~kov ne moremo mimo zelo podobnih for-
mulacij v otonskih diplomah, ki s tem izrazom nesporno ozna~ujejo zemlji{~a s posebnim
pravnim statusom v zgodnjih mestnih naselbinah (civitas, urbs). Leta 976 je na primer cesar
Oton II. podelil salzbur{kemu nad{kofu cortilem locum v Regensburgu,350 Henrik II. pa 1004
obnovljeni {kofiji v Merseburgu curtem … regiam … et omnia curtilia infra et extra urbem,
ki so jih posedovali trgovci.351 Morda je Salzburg v ponarejeni diplomi za opis nekdanjega
343 V Salzburgu je naselbina trgovcev (mercatores, negociatores) dokazana v virih od za~etka 12. stoletja. DOP-
SCH, Wann wurde (kot v op. 196), str. 23.
344 Trgovske kolonije Judov v zgodnjih mad‘arskih mestih so dokazane ‘e v 11. stoletju. Gl. András KUBINYI,
Ethnische Minderheiten in den ungarischen Städten des Mittelalters, v: Städtische Randgruppen und Minderheiten,
Stadt in der Geschichte, Veröffentlichungen des Südwestdeutschen Arbeitskreises für Stadtgeschichtsforschung,
Band 13, hg. B. KIRCHGÄSSNER, F. REUTER (Sigmaringen 1986), str. 192–193. Podobno so Judje predstavljali
eno najva‘nej{ih trgovskih skupin v zgodnjeurbanih naselbinah na ^e{kem in Poljskem, gl. LECIEJEWICZ, Kau-
fleute (kot v op. 35), str. 66.
345 Gre za nagrobnik, ki ga je datiral David Herzog v objavi Jüdische Grabsteine und Urkunden aus der Steier-
mark, v: Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentums 80 (Breslau 1936). Gl. WADL, Geschichte
der Juden (kot v op. 142), str. 14, 19; NEUMANN, Zur frühen Geschichte (kot v op. 142), str. 101. Po enem od
novej{ih mnenj se zdi, da nagrobnik dejansko sodi v leto 1303. Vendar glede na nesporno dokazan nagrobnik iz leta
1130, najden pri Velikovcu, mo‘nost zgodnej{e datacije ostaja odprta. Gl. WENNINGER, Die Siedlungsgeschichte
(kot v op. 142), str. 209 (op. 1a).
346 UBSt I, {t. 95.
347 MDC Ergänzungsheft (kot v op. 283), {t. 520a.
348 Gl. Hans STRAHM, Die Area in den Städten, Schweizer Beiträge zur allgemeinen Geschichte 3 (1945),
str. 22–61, tukaj 22, op. 1.
349 … hoc sunt urbe Radaspona curtilia quinque cum universis aedificiis … prope curtem, quae dicitur Odal-
manneshouesteti … inter conflexa duarum viarum, quae in occidentali parte praedictae curtis … conveniunt (DArn,
{t. 172). Prim. tudi {t. 169, kjer je Arnulf podelil cerkvi v Passauu in eadem urbe Pattauiensi media dominicalem
aream nostram … cum omni integritate …
350 … quendam cortilem locum sepibus aedificiisque circumdatum in Regenespurc ad australem plagam aecle-
sie sancti Petri inter cortem Perhtoldi comitis et viam … (DO II, {t. 134). Henrik II. je nato leta 1002 podelil samo-
stanu Niederalteich v Regensburgu parcelo natan~no omejene velikosti – quandam nostri iuris aream infra muros
urbis Radesponensis sitam, habentem in latitudine pedes quadraginta et in longitudine pedes octoginta … (DH II.,
{t. 6). V Passauu pa je Oton II. okrog 976 dolo~il, da praescripte civitatis possessores … nihilominus de areis quas
in eadem urbe possident aliquem censum dare constringantur… (DO II. {t. 137).
351 … curtem quoque regiam cum aedificiis infra urbem Merseburg positam et omnia curtilia infra et extra
urbem que negotiatores possident … DH II, {t. 64.
324 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
stanja uporabil sodobne termine in s tem (posredno) podal tudi sodobno sliko naselbine na
Ptuju konec 10. stoletja, ki bi ji tako lahko pripisali neko zgodnjo urbano zasnovo. Curtilia
loca bi lahko razumeli kot zemlji{~a (parcele) s pripadajo~imi zgradbami v podgrajski nasel-
bini,352 kjer so bivali in se z razli~nimi dejavnostmi ukvarjali ptujski prebivalci. Kaj ve~ kot
postavitev tak{ne domneve nam seveda formulacija v listini ne dovoljuje.
Ptuj je bil o~itno eno od tistih slovenskih srednjeve{kih mest, ki so, poleg jadranskih
urbanih sredi{~ Kopra, Izole, Pirana, imela svoj specifi~en, ve~ stoletij trajajo~ organski nasel-
binski razvoj ‘e pred obdobjem 12.–13. stoletja, ki ga na splo{no povezujemo s pojavom
mesta kot nove, pravno in naselbinsko izoblikovane kategorije. Razli~ne zna~ilnosti v razvoju
Ptuja, ki jih dokazujejo redki sre~no ohranjeni zgodnjesrednjeve{ki viri, omogo~ajo domne-
vo, da je bil Ptuj od pozne antike dalje kontinuirano ‘ive~a naselbina, ki je ‘e pred 12. sto-
letjem pridobila mo~ne centralne funkcije. Zgoraj orisane poteze naselbine imajo zaradi po-
manjkanja arheolo{kih raziskav mo~no hipoteti~en zna~aj, vendar je bil moj namen pred-
vsem prikaz bolj dinami~ne in ‘ivljenjske slike zgodnjesrednjeve{kega centralnega kraja, kot
pa jo za sedaj potrjujejo arheolo{ke ugotovitve. Vsekakor {tevilni primeri bolje raziskanih
najdi{~ zgodnjeurbanih naselbin v ostalih evropskih de‘elah dokazujejo, da bi bilo potrebno
tudi pogled na obdobje zgodnjega srednjega veka pri nas osve‘iti z bolj aktualno perspektivo.
To pa bo ob pomanjkanju pisnih zgodovinskih virov bistvena naloga slovenske arheologije,
pri kateri je o~itno drasti~no pomanjkanje raziskav zgodnjesrednjeve{ke naselbinske kulture
v starih mestnih jedrih. O vzrokih za to – objektivnih in tudi drugih – seveda tu ne moremo
razglabljati. Opozoriti pa velja na moment v razvoju, ki ga tako pri Ptuju kot pri drugih
lokacijah slovenskih mest morda premalo upo{tevamo – da gre za ozemlje znotraj nekdanjega
rimskega cesarstva, staro kultivirano pokrajino, pri Ptuju za eno najpomembnej{ih mest rim-
ske Panonije. Za razliko od pokrajin pri ostalih, na primer Zahodnih Slovanih (^e{ka, Morav-
ska, Poljska idr.), ki so razvili popolnoma avtohtone centralne naselbine z mo~nim neagrar-
nim, zgodnjeurbanim zna~ajem, so Slovani na na{em ozemlju naleteli na dedi{~ino antike,
kakr{nakoli je ‘e bila. Seveda ne moremo govoriti o kontinuiteti urbanega ‘ivljenja in
kakr{nihkoli urbanih institucij, vendar so impozantne ostaline anti~nih zgradb (neiz~rpna
mo‘nost gradbenega materiala npr. za cerkve in utrdbe) in zlasti infrastruktura (ceste, mosto-
vi) ter stara kulturna krajina nedvomno pomenili mo~an gravitacijski faktor za naselitev ter
nudili predispozicije za nadaljnji razvoj. Anti~na naselbinska jedra so nedvomno pomenila
bolj{e izhodi{~ne mo‘nosti za oblikovanje centralnih naselbin kot v pokrajinah, kjer rimske
prisotnosti ni bilo, ~eprav je poselitev nekdanjih anti~nih lokacij pogosto opazna {ele od 9.
ali celo 10. stoletja dalje.353 V primeru Ptuja z izredno ugodno tako makro- kot mikrogeo-
grafsko lego (prometno vozli{~e rimskih cest, prehod ~ez Dravo, ugoden gri~ za utrdbo) je ta
razvoj o~iten in potrjen z viri, tako zgodovinskimi kot arheolo{kimi. Zelo verjetno pa lahko
podoben razvoj domnevamo tudi pri drugih lokacijah – na primer Celju s tradicijo anti~nega
imena in poselitvijo celo znotraj rimskega naselbinskega areala; Ljubljani z lego naselbine
poleg anti~ne in naslonitvijo na en krak rimskega obzidja; Kranju, Slovenj Gradcu. @al je
zlasti pri Celju in Ljubljani zaradi zelo slabe arheolo{ke raziskanosti srednjeve{kega naselbin-
skega areala in neobstoja zgodovinskih omemb do 12. stoletja nemogo~e kakorkoli utemeljeno
razpravljati o zgodnjem razvoju.
352 GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 164, 166, je bil mnenja, da gre pri curtilia loca v Ptuju za dvore kot
sredi{~a dominikalnega agrarnega gospodarstva, h katerim so sodile pripadajo~e kme~ke naselbine, vendar ima ta
termin v povezavi s civitas ali urbs v tem ~asu nesporno drug pomen, kot ka‘e vrsta analogij. Tudi KOLLER, Die
Anfänge (kot v op. 120), str. 15, meni, da pomenijo curtilia loca v Ptuju Höfe oz. Höfstetten.
353 Prim. prispevke v odli~nem zborniku Zwischen Römersiedlung und mittelalterlicher Stadt (kot v op. 21).
325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Popolnoma druga~e je Ptuj v 12. stoletju vstopil v novo fazo razvoja srednjeve{kih mest
kot dokazan star tradicionalen centralni kraj. Gotovo ni slu~aj, da je ravno Ptuj najstarej{a
kontinentalna slovenska naselbina, ki se pona{a z nazivom civitas v novem smislu srednje-
ve{kaga mesta. V diplomi, s katero je cesar Friderik Barbarosa leta 1178 v Torinu salzbur{kemu
nad{kofu Konradu potrdil vrsto privilegijev svojih predhodnikov, je med ostalim potrdil ad
Pettowe … totam civitatem cum bannis, theloneis et ponte.354 Za razliko od starega Arnulfo-
vega privilegija, ki je govoril {e o posameznih tretjinah civitas, sedaj celotno mesto Ptuj z
mitninami, sodstvom in mostom. Nova, izklju~no pri Ptuju spremenjena dikcija – ne glede na
to ali izvira s strani cesarskega pisarja ali iniciative salzbur{kega nad{kofa – nedvomno ka‘e
na novo kvaliteto v razvoju naselbine. Izraz civitas v terminologiji tega ~asa ne dopu{~a
nobenega dvoma, {e zlasti pri viru tako pomembne provenience, in nesporno pomeni urbano,
neagrarno naselbino z vsemi bistvenimi atributi.355 Termina pri Ptuju ne moremo tolma~iti
ni~ druga~e kot na primer pri 1172 forum in 1189 civitas imenovanem {tajerskem Gradcu,
urbanem sredi{~u {tajerskega vojvode.356 Kaj je za salzbur{kega nad{kofa v tem ~asu pome-
nila civitas je jasno razvidno v listini Eberharda I. iz 1159 za Reichenhall, kjer se omenjajo
cives Hallenses in mestne parcele (aree in ipsa civitate),357 ter ve~ podobnih omemb samega
Salzburga.358 Formulacija v listini nad{kofa Eberharda II. iz leta 1203, s katero je admont-
skemu samostanu podelil oprostitev pla~evanja mitnine per omnes civitates nostras et loca in
quibus theloneorum exactiones fiunt, dokazuje, da so bila to glavna salzbur{ka neagrana
sredi{~a, kjer se je pobirala mitnina.359 V tem ~asu pa imamo z viri salzbur{ke provenience
kot civitates potrjena le nad{kofijska mesta Salzburg, Bre‘e, Ptuj in malo kasneje {e Laufen
in Mühldorf.360 Glede na to, da je v listini za Admont iz 1203 oprostitev mitnine podeljena v
kontekstu potrditve posesti ‘upnije Jarenina v Slovenskih Goricah in v nadaljevanju samo-
stanu darovano {e zemlji{~e za hi{o v Ptuju, bi utemeljeno lahko povezovali privilegij prven-
stveno z najbli‘jim salzbur{kim mestom – Ptujem, kjer si je Admont uredil gospodarsko
sredi{~e. Dodaten argument za to je vir iz leta 1202, ko Rudolf s koro{kega Ro‘eka potrjuje,
da je kartuziji v @i~ah podelil posest v vaseh Zgornja in Spodnja Hajdina, ki sta le‘ali in
confinibus ciuitatis Petouie – ob meji pomirja mesta Ptuj.361 Ta listina je {e posebej zanimiva,
ker ne izvira iz kroga mestnega gospoda ali samih me{~anov, temve~ tretjega – nevtralnega
opazovalca. Ta ni imel posebnega interesa, da bi Ptuj imenoval civitas, saj naselbino omenja
le mimogrede pri lociranju svojih vasi. Ptuj je zanj bil civitas, mu je predstavljal mesto. [lo
je za plemi~a s Koro{ke, ki je imel vrsto vzorov za to, kaj je v tistem ~asu pomenil pojem
mesta (Bre‘e, Beljak, Velikovec, [t. Vid).
Kdaj in kako je Ptuj prestopil v novo razvojno fazo – kdaj se je izoblikovala skupnost–
ob~ina–komuna enakopravnih, osebno svobodnih me{~anov, lastno sodstvo pod mestnim
sodnikom, izlo~eno sodno okro‘je (pomirje), posebno pravo, avtonomija, naselbina z gosto
354 DF I, {t. 732; SUB II, {t. 415; MDC III, {t. 1244; Gradivo IV, {t. 610. Prim. MELIK, Mesto (kot v op. 4),
str. 304; GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 168.
355 Po mnenju IRSIGLERJA, Was machte (kot v op. 24), str. 19, termin civitas ‘e od okrog leta 1100 jasno
ozna~uje mestni zna~aj dolo~ene naselbine. Prim. {e STOOB, Kartographische (kot v op. 18), str. 22 sl.; KOLLER,
Die Anfänge (kot v op. 120), str. 17 sl.; SCHLESINGER, Der Markt (kot v op. 27), str. 286 sl.; GUTKAS, Die
Entwicklung (kot v op. 205), str. 78; ISTI, Das österreichische (kot v op. 126), str. 140; MELIK, Mesto (kot v op. 4),
str. 312 sl.
356 UBSt I, {t. 546, 698.
357 SUB II, {t. 342; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 17.
358 SUB II, {t. 119, 193, 214, 269, 441, 468.
359 SUB III (Salzburg 1918), {t. 565; UBSt II (Graz 1879), {t. 61; Gradivo V (Ljubljana 1928), {t. 46.
360 KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 9, 16 sl.
361 UBSt II, {t. 48; Gradivo V, {t. 22.
326 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
pozidavo in urbanim tlorisom – iz virov ne izvemo, nedvomno pa je bil to pri Ptuju kontinui-
ran proces, ki se je za~el vsaj ‘e v 11. stoletju.362 Nobenega razloga pa ni za dvom, da je
civitas v listini 1178 pomenila sodobno urbano naselbino, z leta 1202 ‘e izoblikovanim po-
mirjem.363 Za to govori {e en indic – leta 1203 je salzbur{ki nad{kof Eberhard podelil ad-
montskemu samostanu locum curtis in Betowe, in ga oprostil pla~evanja cenzusa.364 Ne-
dvomno je {lo za podelitev gradbenega zemlji{~a-parcele v mestu, obi~ajno v virih imenova-
ne area (nem. Hoffstatt), od katere se je pla~evala redna (obi~ajno letna) majhna dajatev
(census). To pa je v tem ~asu temeljni element zemlji{ko-posestnega sistema pravih urbanih
naselbin in pravni temelj svobodnega me{~anskega statusa prebivalcev (ius civile, ius foren-
se, Burgrecht).365 Tako je ‘e leta 1167 v Bre‘ah salzbur{ki nad{kof Konrad II. samostanu
Admont podelil hi{o po me{~anskem (tr‘nem) pravu – domum … que in foro Frisacensi
constitit, iure fori eiusdem … tali forma, quod … illa iura que ad servitium Salzburgensis
ecclesie pertinent, sicut alie forenses domus … persolvat. Pri izdaji listine so pri~ali tudi alii
forenses cives.366 Podeljevanje gradbenih zemlji{~ v razvijajo~ih se urbanih naselbinah, zla-
sti cerkvenim ustanovam, je bila uveljavljena praksa, s katero so mestni gospodje po‘ivljali
in pospe{evali pozidavo mestnih arealov in rast naselbine.367 V Bre‘ah je leta 1215 samostan
Vetrinj razpolagal kar z ve~ mestnimi parcelami, ki jih je podeljeval me{~anom v zakup za
letni cenzus.368 Vsekakor pa tega procesa ne moremo povezovati z nobenim drugim tedanjim
tipom naselja (npr. vasjo, gradom), razen z urbano naselbino. Vzporednico kategoriji locus
curtis pri Ptuju imamo pri Ennsu v Zgornji Avstriji, najstarej{em avstrijskem mestu z zapisa-
nimi mestnimi pravicami (1212), kjer je okrog leta 1160 {tajerski mejni grof Otokar III.
362 O razvoju teh institucij in enotnega me{~anskega sloja gl. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 408 sl.;
ISTI, Stadtherrschaft (kot v op. 224), zlasti str. 40 sl.; ISTI, Die Rechtsgeschichte der Stadt (kot v op. 13), str. 320 sl.,
338 sl., 349 sl.; ENNEN, Frühgeschichte (kot v op. 27 ), str. 275 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 132, 136
sl., 138 sl.; Hermann JAKOBS, Stadtgemeinde und Bürgertum um 1100, v: Beiträge zum hochmittelalterlichen
Städtewesen (kot v op. 222), str. 14–54. O razvoju od 10.–12. stoletja na Sa{kem prim. SCHLESINGER, Vorstufen
(kot v op. 80), zlasti str. 427 sl.
363 GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 170, je utemeljeno ugotavljal, da nepretrgan razvoj mesta pri Ptuju
lahko sledimo od srede 12. stoletja, in da je gotovo {lo za naselbino me{~anskega tipa. OTOREPEC, Srednjeve{ki
pe~ati (kot v op. 3), str. 167, ponavlja Grafenauerjevo ugotovitev, vendar v nadaljevanju kontradiktorno navaja
mnenje, da pri Ptuju pred sredo 13. stoletja ne moremo govoriti o mestu kot me{~anski naselbini s posebnim pravnim
polo‘ajem – to mnenje naj bi povzel po Zwittru. Vendar ZWITTER na navedenem mestu (K predzgodovini (kot v
op. 4), str. 223), izpodbija tezo Pircheggerja, da bi imel Ptuj poseben pravni polo‘aj ‘e v 9. stoletju, ne nana{a pa se
to mnenje na sredo 13. stoletja. Otorepec tudi neutemeljeno dvomi, da bi omemba civitas Petouia v listini iz 1202 ‘e
lahko pomenila pravno formirano me{~ansko naselbino na Ptuju.
364 SUB III, {t. 565; UBSt II, {t. 61; Gradivo V, {t. 46.
365 Lepo in zgodnjo formulacijo teh pravno-posestnih razmerij imamo iz leta 1166, ko je samostan Seckau kupil
v Fischauu, trgu {tajerskih mejnih grofov, … curtim unam … tali uidelicet conditione ut inde annuatim ius forense
quod uulgo purchreht appelatur, … persoluant … Emptio autem ista facta est … coram forensibus nostris in foro
Uiscach (UBSt I, {t. 499). Prim. DILCHER, Marktrecht (kot v op. 49), str. 408 sl.; KÖBLER, Zur Entstehung (kot v
op. 224), str. 186, zlasti 193 sl.; STRAHM, Die Area ( kot v op. 348), zlasti str. 29 sl., 34 sl., 39; DOPSCH, Zur
topographischen (kot v op. 103), str. 62, 90; KNITTLER, Städtewesen (kot v op. 54), str. 490 sl.; ENNEN, Frühge-
schichte (kot v op. 27), str. 277 sl.; LM II, st. 1057; Walter SCHLESINGER, Forum, Villa fori, Ius fori. Einige
Bemerkungen zu Marktgründungsurkunden des 12. Jahrhunderts aus Mitteldeutschland, v: ISTI, Mitteldeutsche
Beiträge zur deutschen Verfassungsgeschichte des Mittelalters (Göttingen 1961), str. 281, 286 sl.; ZWITTER, K
predzgodovini (kot v op. 4), str. 232.
366 MDC III, {t. 1103.
367 Prim. Ferdinand OPLL, Stadtgründung und Stadtwerdung. Bemerkungen zu den Anfängen des Städtewe-
sens in Österreich, v: Österreichs Städte und Märkte in ihrer Geschichte, Schriften des Instituts für Österreichkunde
46, hg. E. ZÖLLNER (Wien 1985), str. 13–30, tukaj 19.
368 MDC IV/1, {t. 1717.
327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Admontu podelil locum curtis apud forensem villam Ensam, leta 1164 pa v Gradcu samostanu
Rein tria curtifera in suburbano castri Graece.369 Zgraditev obzidja na Ptuju {ele med leto-
ma 1230–1251 nikakor ne pomeni neke bistvene nove stopnje v dosegu statusa mesta, kak{nega
»povzdiga iz trga v mesto«,370 in ne izklju~uje zgodnej{ega obstoja me{~anske naselbine s
posebnim pravnim statusom.371 Prav vir o gradnji ptujskega obzidja govori o cives – me{~anih,
ki so odlo~ali o poteku obzidja,372 torej je mesto ‘e imelo izoblikovano skupnost – ob~ino
me{~anov, bistveno komponento me{~anske naselbine, ki je celo avtonomno odlo~ala o ko-
munalnih zadevah. Ptuj je prej morda imel palisade in okope kot zasilne utrdbe, je bil pa~
odprta civitas.373 Tudi sama cerkvena metropola Salzburg je dobila pravo obzidje {ele sredi
13. stoletja in je bil prej le s palisadami za{~iten samo o‘ji cerkveni del naselbine okrog
stolnice.374
Prikazan razvoj Ptuja v 12. stoletju je vsekakor verjeten. Ujema se s splo{nim dru‘beno-
gospodarskim razvojem v {ir{em vzhodnoalpskem prostoru, ki vklju~uje tudi uveljavitev
denarnega gospodarjenja, potrjenega z za~etkom kovanja v salzbur{kih Bre‘ah okrog 1126.375
Dose‘ena stopnja razvoja je omogo~ila nastajanje pravih me{~anskih naselbin, ki so postale
temeljna sredi{~a gospodarske in politi~ne mo~i in se v virih tega ~asa pojavljajo tako na
Koro{kem kot [tajerskem. Zavest o centralnem pomenu tak{nih urbanih sredi{~ zasledimo
na primer v listini {tajerskega vojvode Otokarja IV., ki leta 1185 v potrditvi privilegijev
kartuzije @i~e dolo~a, da se njegovi uradniki ne smejo vme{avati v sodne zadeve nad samo-
stanskimi podlo‘niki razen v njegovih civitates, oppida et alia loca principalia.376 Prav
salzbur{ka nad{kofija je v {ir{em obmo~ju odigrala vodilno vlogo pri razvoju urbanih nasel-
bin. Mesto Salzburg je tudi v pravnem pogledu zaokro‘ilo svoj razvoj v pravo me{~ansko
naselbino najkasneje okrog leta 1100.377 Bre‘e na Koro{kem pa so vzor~en primer in nudijo
z viri odli~no podkrepljen pogled na na~rtno ustanovljeno urbano naselbino v Vzhodnih Al-
pah in njen razvoj od za~etka 12. stoletja dalje.378 @ivljenjepisec nad{kofa Konrada v spisu,
nastalem okrog 1170–1177, omenja, da je nad{kof (†1147) na novo zgradil mesto (civitas) in
369 UBSt I, {t. 415, 484, 649. Podobno poimenovanje podgrajske neagrarne naselbine kot v Gradcu zasledimo
leta 1161, ko so salzbur{ke Bre‘e imenovane suburbanum Frisaci (MDC III, {t. 1014).
370 Prim. GRAFENAUER, Ptuj (kot v op. 106), str. 171–172.
371 Gradnja obzidja je pomenila te‘ek in finan~no zahteven projekt in je neredko sledila {ele celo stoletje po
izoblikovanju mestne naselbine. Gl. Berent SCHWINEKÖPER, Die Problematik von Begriffen wie Stauferstädte,
Zähringerstädte und ähnlichen Bezeichnungen, v: Südwestdeutsche Städte im Zeitalter der Staufer, Stadt in der
Geschichte, Veröffentlichungen des Südwestdeutschen Arbeitskreises für Stadtgeschichtsforschung 6 (Sigmaringen
1980), str. 99; DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 61.
372 Objava vira pri Josef von ZAHN, Ueber die Anfänge und den älteren Besitz des Dominicanerklosters zu
Pettau, Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 16 (1879), str. 8; WEISS, Das Städtewesen (kot v
op. 9), CD-rom, str. 54 (k letu 1272).
373 Gl. SCHWINEKÖPER, Die Problematik (kot v op. 371), str. 121 sl. in op. 50; PLANITZ, Die deutsche Stadt
(kot v op. 20), str. 233 sl. Zelo lep podoben primer je mesto Halberstadt, kjer je kontinuiran razvoj urbane naselbine
s privilegirano trgovsko kolonijo vred dokazan s {tevilnimi viri ‘e od tr‘nega privilegija iz 989 dalje. Kljub temu pa
so cives svojo civitas obdali z obzidjem {ele v letih 1201–1209: cives Halverstadenses civitatem suam decenter et
vallo et propugnaculis munierunt. SCHLESINGER, Vorstufen (kot v op. 80), str. 415 sl., zlasti 418.
374 DOPSCH, Zur topographischen (kot v op. 103), str. 70; Friderike ZAISBERGER, Die Städte der Salzburger
Erzbischöfe, v: Stadt und Kirche, Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleuropas XIII, hg. F.-H. HYE (Linz/
Donau 1995), str. 19.
375 HAHN, Salzburg (kot v op. 256), str. 15 sl.
376 UBSt I, {t. 644; Gradivo IV, {t. 705.
377 DOPSCH, Wann wurde (kot v op. 196), str. 23.
378 Gl. WADL, Friesachs historische Entwicklung (kot v op. 273), str. 8 sl.; OGRIS, Die Bürgerschaft (kot v op.
273), str. 28 sl.; ISTI, Der Kampf (kot v op. 273), str. 163–174.
328 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
grad (castrum) v Bre‘ah in tako natan~no lo~uje mestno naselbino od gradu.379 Z listinami
potrjeni sodnik (iudex burgenses oz. iudex civitatis od ok. 1140), me{~ani (burgenses oz.
forenses cives 1158, 1167) ter ‘e omenjeno posebno me{~ansko pravo (ius fori 1167) do-
kazujejo pravno in socialno izoblikovano me{~ansko naselbino nove dobe.380 Tudi salzbur{ka
Lipnica se 1170 pojavi v virih kot nova mestna naselbina – forum – poleg starej{ega Alten-
markta381 in je imela tedaj ‘e tak{en centralni pomen, da jo je istega leta poleg Bre‘ na
obhodu po Vzhodnih Alpah obiskal cesar Friderik Barbarosa.382 Upravi~eno lahko domneva-
mo, da je Salzburg podoben in uspe{no uveljavljen model kot pri Bre‘ah v tem ~asu razvijal
tudi v svojem Ptuju z izjemnimi predispozicijami in tradicijo centralne naselbine. Dejansko
je nov impulz v razvoju naselja verjetno pomenila dejavnost nad{kofa Konrada, ki je med
letoma 1131–1147 na novo postavil ptujski grad,383 in morda lahko v njegovem nastopu
i{~emo tudi za~etek pravega urbanega razvoja mesta.384 Poudarjen centralni pomen naselbi-
ne v regionalnem okviru spodnjega Podravja, ki je vplival na sodobnej{i urbani razvoj Ptuja,
je nedvomno tudi posledica in paralelni proces intenzivne agrarne kolonizacije Dravskega
polja in salzbur{kega gospostva na levem bregu Drave, ki naj bi najintenzivneje za‘ivelo prav
pod Konradom in se v ve~ji meri zaklju~ilo v 12. stoletju.385 Na gradbeno dejavnost v nasel-
bini ka‘e romanska faza sicer ‘e predromanske ‘upnijske cerkve sv. Jurija, ki nedvomno sodi
v prvo polovico 12. stoletja.386 Zgovorna je tudi omemba ptujskega ‘upnika – Albertus de
Pettaw plebanus – leta 1188.387 @upnik oz. ‘upnija se imenujeta po ptujski naselbini – in ne
po kaki cerkvi v okolici – kar nakazuje cerkveno funkcijo Ptuja kot sede‘a pra‘upnije. Ne-
dvomno je ‘e tedaj {lo za cerkev sv. Jurija v vzhodnem delu mesta, saj je bil svetnik zavetnik
mesta388 in se pojavlja tudi na mestnem pe~atu (prvi~ 1273).389 Sam patrocinij, ki se je za~el
379 … civitas a fundamentis precepto eius edificata est, alterum, id est castrum, ex maiori atque meliori parte
constructum et munitum atque decoratum est ab illo … Vita Chunradi (kot v op. 287), str. 74–75; Gradivo IV, {t. 109.
380 MDC I, {t. 164, 201; MDC III, {t. 605, 767, 777, 1047, 1103. Gl. {e drugi del razprave.
381 Gl. op. 150, 263.
382 DF I, {t. 564; MDC III, {t. 1140; Gradivo IV, {t. 511.
383 Gl. op. 287 ter str. 317–318.
384 Urbani razvoj Ptuja v 12. in 13. stoletju, kot ga prikazuje Jo‘e CURK, O srednjeve{kih zasnovah Ptuja in
Maribora, ^asopis za zgodovino in narodopisje (=^ZN) N.V. 11 (1975), str. 183 sl., ima sicer svojo logiko, vendar pa
je o njem nemogo~e sklepati s tak{no lahkotnostjo, kot to po~ne omenjeni avtor, saj natan~nih zgodovinskih virov ali
arheolo{kih raziskav ni (gl. zemljevid parcelacije mestnega ozemlja po stoletjih oz. polstoletjih na str. 194). [tevilne
zelo konkretne in kronolo{ko opredeljene trditve so pri Curku, kot je pri njem obi~ajno, brez znanstvenega aparata z
navedbo virov in tako ne omogo~ajo znanstveno-kriti~nega pretresa. Poleg tega ima kar nekaj neto~nosti pri podat-
kih in neargumentiranih trditev, ki jih sploh ni mo~ dokazati z viri.
385 LEVEC, Pettauer Studien (kot v op. 301), str. 168 sl.; KOS, Urbarji (kot v op. 109), str. 10 sl.
386 Marijan ZADNIKAR, Romanika v Sloveniji (Ljubljana 1982), str. 167 sl.; Janez HÖFLER, Ob novih odkrit-
jih srednjeve{kih fresk v mestni ‘upnijski cerkvi sv. Jurija v Ptuju, ̂ ZN N.V. 24 (1988), str. 33; Jo‘e CURK, Pro{tijska
cerkev in minoritski samostan v Ptuju, ^ZN N.V. 12 (1976), str. 31 sl.; ISTI, Pro{tijska cerkev na Ptuju, ^ZN N.V. 32
(1996), str. 6–17.
387 SUB II, {t. 453; Gradivo IV, {t. 745. Kot zadnji med pri~ami listine salzbur{kega nad{kofa Adalberta, nastale
ob njegovem obisku Ptuja marca 1188, je naveden tudi Ludewicus de Petouia, katerega socialni stan ali funkcija
nista razvidni. Verjetno pa glede na ime ni sodil v dru‘ino salzbur{kih ministerialov Ptujskih, temve~ je izviral iz
drugega okolja, morda me{~anskega.
388 Tu gre pritrditi CURKU, O srednjeve{kih zasnovah (kot v op. 384), str. 189, ter ISTI, Pro{tijska cerkev (kot
v op. 386), str. 7, ki zavra~a mnenje, da je bila prvotna ‘upnijska cerkev {e do 16. stoletja zunaj mesta pri sv. O‘baltu.
@e konec 13. stoletja ve~krat omenjena die pfarre ze Pettow bi pri tako starem naselbinskem sredi{~u te‘ko imela
sede‘ zunaj mesta. Dejansko je bilo okrog cerkve sv. Jurija v mestu tudi pokopali{~e z romansko kostnico, kar ka‘e
na ‘upnijsko cerkev (CURK, Pro{tijska cerkev in minoritski samostan (kot v op. 386), str. 48). Ponovno velja opozo-
riti, da so v Ptuju ‘e za 9. stoletje s pisnimi viri potrjene tri cerkve, od katerih je Salzburg po mad‘arskih vpadih v 10.
stoletju katero nedvomno kmalu obnovil.
389 OTOREPEC, Srednjeve{ki pe~ati (kot v op. 3), str. 168.
329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
{iriti v drugi polovici 10. stoletja s severa,390 se lepo vklaplja v tedanjo ponovno salzbur{ko
uveljavitev na Ptuju. Kaj ve~ kot nekaj omemb naselja in oseb, imenovanih po Ptuju – v prvi
vrsti salzbur{kih ministerialov Ptujskih (prvi~ ‘e med 1132–1137)391 – pa nam slabo ohranjeni
viri za 12. in za~etek 13. stoletja ‘al ne nudijo.392 A podoben primer slabo ohranjenih podat-
kov imamo v 12. stoletju tudi pri Beljaku, starem sredi{~u, ki je v tem ~asu ‘e dokazano
do‘ivelo urban razvoj. V letih 1211 in 1239 so tam ‘e omenjeni me{~ani (burgenses, cives),
1233 mestno obzidje, a do 1240 naselbina ni niti enkrat imenovana civitas ali forum.393 Tu
gre pritrditi Wilhelmu Neumannu, ki je pri ugotovitvah za Beljak pripomnil, da pogosto
omenjanje neke pomembnej{e naselbine v virih zgolj z imenom, a brez posebnega pridevka,
nakazuje njen ‘e uveljavljen »renome« oz. nek {ir{i centralni pomen.394 Podobno situacijo
ugotovimo za 12. stoletje tudi pri salzbur{kih Bre‘ah.395
Vsekakor je Ptuj v za~etku 13. stoletja ‘e do‘ivel tak celovit urban razvoj in prosperiteto
– posredno jo nakazuje tudi vara‘dinski privilegij iz leta 1209396 – da je bil avstrijski vojvoda
Leopold VI. leta 1222 zainteresiran, da prenese svojo kovnico iz mesta Gradca v Ptuj in si s
salzbur{kim nad{kofom deli dohodke od mitnine, kovnice in sodstva. Originalna listina, ki
390 Prim. Janez HÖFLER, O prvih cerkvah in pra‘upnijah na Slovenskem. Prolegomena k histori~ni topografiji
predjo‘efinskih ‘upnij, Razprave Filozofske fakultete (Ljubljana 1986), str. 50 sl.
391 V listini nad{kofa Konrada I. iz let 1132–1137 je med posvetnimi pri~ami na prvem mestu naveden Frideri-
cus de Pettova, kar ‘e nakazuje izreden pomen te ministerialne dru‘ine in posredno tudi Ptuja v okviru nad{kofijskih
posesti (SUB II, {t. 154). O rodbini gl. zlasti Hans PIRCHEGGER, Die Herren von Pettau, Zeitschrift des histori-
schen Vereins für Steiermark 42 (1951), str. 3–36. @al zaradi slabo ohranjenih virov na primeru Ptuja kot tudi drugih
zgodnjih mest v {ir{i regiji ni mo~ podrobneje ostvetliti eventuelne dejavnosti ministerialov pri zgodnjem razvoju
me{~anske naselbine, ki jo lahko upravi~eno predpostavljamo. Prim. PITZ, Europäisches Städtewesen (kot v op.
21), str. 282 sl.; Heinz DOPSCH, Beobachtungen zum Verhältnis von Ministerialität und Stadt in der Steiermark, v:
Stadt und Ministerialität, hg. E. MASCHKE, J. SYDOW, Protokol der IX. Arbeitstagung des Arbeitskreises für
südwestdeutsche Stadtgeschichtsforschung (Stuttgart 1973), str. 151–154.
392 Leta 1207 je avstrijski vojvoda Leopold VI. podelil kartuziji v @i~ah vas Barislovci pred Ptujem – ante
Betouium (UBSt II, {t. 87; Gradivo V, {t. 122). Od leta 1211 dalje se v vojvodovem spremstvu omenja kaplan in
kasneje notar Henrik s Ptuja (Heinricus dictus Petouiensis; Hainricus de Bethaw), ki je morda izviral iz me{~anskega
sloja v mestu (UBSt II, {t. 118; MDC I, {t. 437; Gradivo V, {t. 183, 184, 193, 201). Listine salzbur{kih nad{kofov so
ob njihovih obiskih Ptuja v letih 1188, 1235, 1236, 1246, 1248 datirane apud Petouiam ali in Petovia (SUB II, {t.
453, 454; SUB III, {t. 908, 914, 1094; Gradivo IV, {t. 745, 746; Gradivo V, {t. 640, 647, 888). Ptujski me{~ani in
sodnik pa se v listinah kot pri~e ne omenjajo prvi~ ‘e leta 1219, kot navaja Du{an KOS, Vitez in grad (Ljubljana
2005), str. 356, 358 (op. 861). Tam citirana listina je datirana napa~no in dejansko sodi v leto 1290, kot je razvidno
tudi iz omembe ptujskih minoritov ter nekaterih drugih pri~ (npr. Seifrid in Friderik s Podsrede). Gl. pravilno data-
cijo pri WEISS, Das Städtewesen (kot v op. 9), CD-rom, str. 81.
393 V Beljaku s cesarskim tr‘nim privilegijem iz 1060, je razen stare prafarne cerkve sv. Martina zunaj mesta leta
1136 ‘e dokazana cerkev sv. Jakoba sredi kasneje izpri~ane urbane naselbine, v par virih iz druge polovice stoletja se
omenjajo pobiranje mitnine v naselbini in obiski trgovcev, v listini iz 1184–92 pa je mesto omenjeno kot burgus,
prebivalci pa 1211 kot burgenses. MDC III, {t. 673, 1248, 1298; MDC IV/1, {t. 1654, 1892, 2079, 2180, 2197. Gl.
tudi dela, citirana v op. 274.
394 Wilhelm NEUMANN, Villach – Stadtgeschichte oder Roman?, v: Kärntner Landesgeschichte und Archi-
vwissenschaft. Festschrift für Alfred Ogris zum 60 Geburtstag, Archiv für vaterländische Geschichte und Topo-
graphie 84 (Klagenfurt 2001), str. 81–89, tukaj 83.
395 Gl. MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 313.
396 Privilegij ogrskega kralja Andreja II. za vara‘dinske me{~ane iz leta 1209 jim je odobril lastno sodstvo in
svobodno volitev sodnika … quem rihtardum solent appellare. ^e se je institucija mestnega sodnika, celo z nem{kim
imenom, ‘e pojavila v sosednjem ogrskem mestu, lahko tak{no ureditev upravi~eno predpostavljamo tudi v salzbur{kem
Ptuju. Listina v nadaljevanju dolo~a mitninsko tarifo za vara‘dinske me{~ane, ki so odhajali na nem{ko – qui uadit
in Teuthoniam – s trgovsko robo in vozovi ter ‘ivino (voli, konji in svinjami). Pot iz Vara‘dina »na Nem{ko« je
vodila prvenstveno po stari prometni ({e rimski) smeri skozi Ptuj in nakazuje ‘e zgodnji pomen mesta v posredni{ki
trgovini na ve~je razdalje. Codex diplomaticus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae III, ed. T. SMI^IKLAS
(Zagreb 1905), {t. 75.
330 M. KOSI: PREDURBANE ALI ZGODNJEURBANE NASELBINE? (I. DEL)
govori o tem, je posebno zanimiva, saj jo je izdal pape‘ Honorij III., ki je na pro{njo
salzbur{kega nad{kofa pooblastil tri prelate, da razi{~ejo, ~e bo zadeva v korist salzbur{ke
cerkve. Ptuj je v dokumentu skupaj z Gradcem imenovan burgus – ta termin pa je bil, zlasti v
listinah cerkvene provenience, nesporno sinonim za civitas kot oznako me{~anske naselbi-
ne.397 Vsekakor ima v tem ~asu tudi kot civitas izpri~ani Gradec ‘e dokazan urban razvoj,398
enako kot v letih 1184–92 burgus imenovani Beljak.399 V omenjeni listini so navedeni tudi
vsi dohodki ptujske naselbine od mitnine, kovnice in sodstva – omnes proventus Petouie in
theloneis vel moneta seu iurisdictionibus.400 Tu pa gre dejansko za pritikline urbane naselbi-
ne – theloneum in bannum (=iurisdictio) – ki jih je salzbur{ka nad{kofija pridobila ‘e s pona-
rejeno Arnulfovo darovnico in so ji bile potrjene tudi 1178 od cesarja Friderika I. in 1199 od
kralja Filipa [vabskega,401 sedaj {e z dodano kovnico. Iz listine pa izvemo {e nekaj – avstrij-
ski vojvoda je ozna~en kot advocatus burgi Petouie. O~itno je {lo za opravljanje odvetni{tva
(vi{jega sodstva) v urbani naselbini cerkvenega gospoda, kot je bilo natan~no precizirano ‘e
v {tevilnih otonskih listinah.402 K urbani podobi Ptuja prispeva tudi dejstvo, da je nad{kof
Eberhard II. ‘e leta 1230 v mestu naselil dominikance, izrazito urbano orientiran meni{ki
red.403 Nastanek dominikanskega samostana na skrajnem zahodnem robu sklenjene naselbi-
ne bi govoril za tedaj ‘e izoblikovano mestno zasnovo, ki je bila kmalu zatem zaklju~ena {e
z izgradnjo obzidja.
Za nastanek mesta na Ptuju v 12. stoletju govori so~asen razvoj v smeri urbanih naselbin
pri {tevilnih centralnih krajih drugih gospodov v {ir{em obmo~ju: na Koro{kem poleg ‘e
omenjenih Bre‘ tudi Velikovec (forum in cives predicti fori omenjeni leta 1147, ius eiusdem
ville et forum et omnia fori iura 1170),404 [t. Vid (forum 1176, 1199, iudex 1205, civitas
1224)405 Celovec (forum 1193–1199, iudex 1213),406 Dravograd (forum 1180–1192),407 {tajer-
ski Gradec (forum 1172, civitas 1189),408 Maribor (oppidum ok. 1190, forum 1209, civis
1202–1220, cives 1229).409 Vsekakor je nastajanje me{~anskih naselbin v 12.–13. stoletju
dosti bolj kompleksen in kontinuiran proces, kot je obi~ajno mnenje. Predvsem najpogosteje
ne gre za enkratno dejanje, nastanek iz ni~, temve~ imajo domala vse pomembnej{e urbane
naselbine predzgodovino, staro tradicijo poselitve in neagrarnih funkcij, pogosto s korenina-
mi ‘e v zgodnjem srednjem veku. Sodobne dru‘beno-gospodarske potrebe pa so v nekem
danem trenutku dejansko pripeljale do bistvene transformacije starih centralnih krajev v na-
selbine s popolnoma novo plansko urbano tlorisno zasnovo, z na~rtno parcelacijo in gosto
pozidavo – in novo oznako (forum, civitas). To je ob potrebni podjetnosti in iniciativi fevdal-
nih gospodov potekalo najpogosteje s preselitvijo na novo lokacijo v bli‘ini starega kraja ali
397 MELIK, Mesto (kot v op. 4), str. 309; KOLLER, Die Anfänge (kot v op. 120), str. 21.
398 Gradec je bil ‘e s strani vojvode Otokarja IV. leta 1189 in nato vojvode Friderika II. Babenber{kega 1233
imenovan civitas, z jasno izpri~anim urbanim razvojem vsaj od srede 12. stoletja. UBSt I, {t. 698; UBSt II, {t. 303;
Gerald GÄNSER, Graz, v: Österreichischer Städteatlas, 5. Lieferung, 1. Teil (Wien 1996), str. 2–3.
399 Gl. op. 393.
400 SUB III, {t. 773; UBSt II, {t. 196; Gradivo V, {t. 353.
401 Kot v op. 304.
402 Gl. str. 306–307.
403 UBSt II, {t. 271, 286, 328; SUB III, {t. 865, 908; Gradivo V, {t. 529, 546, 640.
404 MDC III, {t. 839, 1140.
405 MDC III, {t. 1206, 1481; MDC IV/1, {t. 1575, 1881.
406 MDC III, {t. 1412; MDC IV/1, {t. 1675.
407 MDC III, {t. 1257.
408 UBSt I, {t. 546, 619, 642,
409 UBSt I, {t. 707; UBSt II, {t. 98, 137, 265; Gradivo za zgodovino Maribora I, ed. J. MLINARI^ (Maribor
1975), {t. 27, 43, 47, 63.
331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
redkeje celo na istem arealu.410 Da pa je do tega procesa lahko pri{lo, seveda suponira ‘e
obstoj nekega prvotnega naselja neagrarnega zna~aja in predvsem – prebivalstva z izobliko-
vanim neagrarnim profilom oziroma z razli~nimi poklicnimi ve{~inami, ki se ni moglo mate-
rializirati iz ni~.411 Dejstvo, da je do urbane »transformacije« na Ptuju o~itno pri{lo v teku
12. stoletja, je prakti~no nezdru‘ljivo s tezo o popolni salzbur{ki pasivnosti vse do obdobja
nad{kofa Konrada, oziroma, da bi Ptuj pripadel cesarstvu {ele v prvi polovici 12. stoletja. V
katerem delu kasnej{ega ptujskega mestnega areala in predvsem kdaj je pri{lo do prve plan-
ske parcelacije in uvedbe urbane tlorisne zasnove,412 pa bi ob natan~nih raziskavah lahko
pokazala le arheologija, ~e bo seveda kdaj pri{lo do takega projekta.413
410 Prim. STOOB, Über den Aufbruch (kot v op. 167), str. 14 sl.; OPLL, Das Werden (kot v op. 21), str. 136 sl.;
ob{irno s {tevilnimi primeri Herbert FISCHER, die Siedlungsverlegung im Zeitalter der Städtebildung, Wiener Rechts-
geschichtliche Arbeiten, Band 1 (Wien 1952).
411 Na primeru [kofje Loke gl. Miha KOSI, Za~etki [kofje Loke in freisin{ki {kofje kot ustanovitelji mest
(primerjalna {tudija k nastanku mest na Kranjskem v srednjem veku), v: Blaznikov zbornik, ur. M. BIZJAK (Ljublja-
na 2005), str. 83–110.
412 O primerih arheolo{kih raziskav tega procesa prim. STOOB, Über den Aufbruch (kot v op. 167), str. 16 sl.
Kako je to potekalo na ̂ e{kem gl. VELÍMSKÝ, Die präurbanen Zentren (kot v op. 40), str. 247 sl.; Ivan HLAVÁ^EK,
Zur Frage der Siedlungstypen im bömischen Staat der PVemyslidenherzöge vom 9. bis zum 12. Jahrhundert, v: Die
Frühgeschichte (kot v op. 11), str. 261–271; Josef @EMLI^KA, Böhmen – von den slawischen Burgzentren zum
spätmittelalterlichen Städtenetz (mit Berücksichtigung Mährens), v: Städtelandschaft – Städtenetz – zentralörtliches
Gefüge. Ansätze und Befunde zur Geschichte der Städte im hohen und späten Mittelalter, hrsg. M. ESCHER,
A. HAVERKAMP, F. G. HIRSCHMANN, Trierer historische Forschungen 43 (Mainz 2000), str. 233–253.
413 O mo‘nostih arheologije pri razja{njevanju vpra{anj srednjeve{ke urbanizacije gl. Heiko STEUER, Der
Beitrag der Archäologie zur Stadtgeschichtsforschung, v: Stadtgeschichtsforschung (kot v op. 13), str. 173–196;
Walter JANNSEN, Die mittelalterliche Stadt als Problem der Archäologie, v: Stadtkernforschung, hg. H. JÄGER,
Städteforschung A/27 (Köln–Wien 1987), str. 3–10; ter odli~ni zbornik Hausbau und Raumstruktur früher Städte in
Ostmitteleuropa, Památky archeologické – Supplementum 6, ed. H. BRACHMANN, J. KLÁP[TF (Prague 1996).
Kot primer podobnih raziskav na Slovenskem gl. Marko STOKIN, Vloga srednjeve{ke arheologije pri raziskavah
urbane stavbne dedi{~ine, Annales 6 (1995), Series historia et sociologia 2, str. 49–54.