Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurl Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. mm-' fj il«|! Letnik XXIV. Celovec, petek, 21. marec 1969 Štev. 11 (1395) Opustimo malenkostne prepire kadar gre za življenjske interese našega ljudstva V Štajerska in Koroška v revoluciji „Danes je v modi kritika, ne samo pri nas na Koroškem, ampak v svetu sploh. Pri nas ta kritika ni v modi le pri mladih, marveč zlasti pri vseh tistih, ki so po drugi svetovni vojni skoraj dve desetletji stali ob strani. Niso se hoteli vključiti v enotni slovenski kulturni prostor, ker so videli steno na Karavankah, češ, da je tam druga družba, s katero ne morejo delati. Sedaj, ko je koncil dovolil tudi dialog z drugače mislečimi, ko je v domovini zavel nov duh demokracije in liberalizacije, sedaj naenkrat so našli nove načine dela in naenkrat naj bi bilo napačno vse, kar je do sedaj bilo storjenega," je ugotovil predsednik dr. Franci Zwitter na sobotnem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze (o katerem podrobno poročamo na 3. strani današnje številke), ko je zavzel stališče k raznim aktualnim vprašanjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Vendar lahko pravimo, je dalje naglasil dr. Zwitter, da nimamo potrebe, da bi spreminjali svoja stališča. Naš odnos do matičnega naroda je bil vedno isti, vedno smo stali na stališču, da manjšina ne more obstojati brez neposredne zveze z narodno celoto. Za to prepričanje so nas ekskomunicirali, za to prepričanje smo bili »nelojalni" in »izdajalci domovine". Vse to breme smo nosili, ker smo se zavedali, da smo na pravilni poti in da bo prej ali slej prišel čas, ko bodo vsi spoznali to potrebo. In danes to res doživljamo, ko tudi tisti, ki so doslej kritizirali to naše gledanje, prav tako uvidijo potrebo, da smo živo povezani z narodno celoto. »Srečni smo, da smo uspeli s tem svojim delom, da je prišlo do tako živahne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Spominjamo se prvih gostovanj, ki smo jih organizirali: kako je bilo težko, kako smo morali prositi oblasti za dovoljenje. Danes je to samo po sebi razumljivo. Danes je praznik, kadar pride ljubljanska Opera v Celovec — ne samo za slovensko, ampak za vse ljudstvo v deželi. To je lep uspeh našega dela. Prav tako nas veseli, da danes tudi desničarsko usmerjeni koroški Slovenci čutijo potrebo po gostovanjih iz matične domovine in da so sami za gostovanja v Sloveniji. Tudi to je treba poudariti, zlasti ko skušajo nekateri napraviti vtis, 'kakor da bi se šele danes rodila kulturna izmenjava, kakor da bi se šele danes začela gostovanja v Sloveniji oziroma iz Slovenije na Koroškem. Srečni in veseli smo, da smo do tega privedli s svojim delom in da je danes to naše prepričanje in to naše delo postalo skupna last vseh koroških Slovencev. V tem smislu pozdravljamo to spreobrnjenje druge strani in jo vabimo: pridite, da bomo skupaj delali naprej za razvoj naše slovenske kulture. Za skupno delo čas nikdar ni preuranjen, poznati Je treba samo eno — delo In skrb za obstoj našega ljudstva." V dokaz, kako važna in potrebna je združitev vseh sil v obrambo slovenskega življa, je dr. Zvvitter opozoril na najnovejše šovinistične napade na slovenske zadružne domove v Velikovcu in Dobrli vasi. Čeprav gre pri tem za sila nekulturno delo, je poudaril govornik, tudi na našem kulturnem zboru odločno protestiramo proti tem zločincem, ki nočejo miru v deželi in nočejo bratstva med narodi, ki hočejo naprej živeti od spora in so- vraštva. Odločno protestiramo in pričakujemo, do bodo oblasti končno našle krivce in jih primerno kaznovale, da se take stvari ne bodo več dogajale. »Takšni dogodki niso udarec samo proti nam, ampak so udarec proti miru v deželi, proti tistim tudi med večinskim narodom vedno močnejšim silam, 'ki hočejo mir v deželi, ki hočejo bratstvo med narodi, proti tistim, ki so bili za odprto mejo, za kulturno 'izmenjavo, ki jo danes vsebolj podpirajo. Proti vsemu temu je naperjen to udarec in niso to dejanja zlikovcev, kakor so nekateri skušali prikazovati, marveč je to organizirano delo. Ko protestiramo proti takim dejanjem, je naša skrb iskrena, protestiramo iz 'iskrene zaskrbljenosti za mir v deželi.” Potem je dr. Zvvitter naglasil potrebo po Vključevanju koroških Slovencev v gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo ter poudaril, da v današnjem času brez gospodarske osnove tudi kulturnega delovanja ne more 'biti. Če nimamo gospodarske osnove, lahko še tako delamo 'iz idealizma, pa ne bomo prišli naprej. V tem je tudi vzrok gospodarske zaostalosti naših ljudi in našega ozemlja skozi vsa desetletja. Bali so se, da bi se naš človek kulturno razvil, da bi ostal zvest svojemu ljudstvu, če bi bil gospodarsko trden. Zarodi tega so skozi desetletja zapostavljali naše kraje in morajo danes sami priznati, da je to dejansko gospodarsko najbolj zaostalo ozemlje v Avstriji. Zavedati se je treba, da ni kulturnega življenja in kulturnega razmaha brez gospodarske hrbtenice. Zato je tudi naša zahteva, da je država, v kateri živimo, v kateri plačujemo davke, napram kateri izpolnjujemo vse obveznosti, da je prav ta država v prvi vrsti dolžna, da gospodarsko in gmotno podpre tudi naša kulturna stremljenja. To je zajamčeno v členu 7 državne pogodbe in je zajamčeno v členu 68 senžermenske pogodbe. S tega občnega zbora zato rotimo in prosimo, da naj končno izpolnijo večkrat dano obljubo, da bo Avstrija stalno podpirala kulturne in gospodarske težnje koroških Slovencev. Prosimo in rotimo, da bi končno enkrat izpolnili te obljube, da bomo dejansko lahko v polnem razmahu razvijali našo kulturo. Posebej je dr. Zwitter govoril o šolskem vprašanju in v tej zvezi ponovil zahtevo po gradnji lastnega poslopja za slovensko gimnazijo ter po priznanju pravice javnosti slovenski kmetijski šoli v Podravljah, medtem ko je z ozirom na osnovno šolstvo poudaril, da je v prvi vrsti na nas samih, da poskrbimo za prijave otrok k dvojezičnemu šolstvu. Nadalje je ugoto- 1941-1969 vil, da v zadnjem času doživljamo napade tudi na slovenski jezik v cerkvi ter opozoril na krivice, ki se dogajajo s strani cerkvenih oblasti. Potem je nakazal potrebo po lastnem kulturnem referatu pri koroški deželni vladi, ki bo usmerjal našo kulturo in ki bo hkrati lahko tudi povezovalni člen s kulturo naroda-soseda, da bo dejansko prišlo na Koroškem do tistega sožitja, o katerem se toliko govori. »Mi smo za sožitje in smo to svoje prepričanje in svojo iskreno pripravljenost skozi vsa leta vedno spet dokazali. Nešteto napadov smo prezrli, molčali smo k raznim izbruhom, vedno spet smo pričakovali, da bo končno prišlo do takega vzdušja, v katerem bo možno Tito ponovno predsednik ZKJ Z izglasovanjem programskih dokumentov in statuta ter izvolitvijo novega vodstva se je v Beogradu minulo soboto zaključil IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki je teden dni na plenarnih sejah ter zlasti v komisijah zelo izčrpno razpravljal o doslej prehojeni poti in o bodočih nalogah, ki jih bo morala ZKJ izpolnjevati pri nadaljnjem razvoju Jugoslavije. Poseben poudarek je bil nedvomno na dveh stvareh — na nadaljnjem utrjevanju in razvijanju samoupravnega sistema in s tem povezane gospodarske reforme ter na doslednem priznavanju in uresničevanju zunanje politike, ki temelji na načelih neodvisnosti in suverenosti, enakopravnega sodelovanja in prijateljstva, kar najbolj uspešno prispeva k ohranitvi in utrditvi miru v svetu. O teh problemih so na kongresu razpravljali zelo obširno in izčrpno, saj je v razpravah sodelovalo kar 400 diskutantov; poleg tega pa je bilo predloženih več kot 200 predlogov za spremembo in popravke kongresnih dokumentov, tako da je delo kongresa res potekalo na visoki ravni ter so v njegovih zaključkih prišla do izraza najširša stališča. Na kongresu je bilo posebej govora tudi o narodnih manjšinah in njihovi vlogi pri razvijanju odnosov med sosednimi narodi in državami. Tako je bilo poudarjeno, da je od politike matične države in matičnega naroda do manjšine, prav tako pa seveda tudi od odnosa med državami in pogojev, ki jih ima manjšina za svoj razvoj, v prvi vrsti odvisno, ali je manjšina jabolko spora ali pa most prijateljstva med sosednimi deželami. „Ni dvoma, da je pravica in dolžnost matičnega naroda, da ^ skrbi za tisti del svojega narodnega telesa, ki živi ločen od njega. Toda ta skrb nima nič skupnega s političnimi spekulacijami in izkoriščanjem manjšine za razne politične cilje, ki s samo manjšino nimajo nobene zveze. Pravi odnos matičnega naroda ter prava in resnična skrb se izraža v tem, da omogo- čimo, da manjšina, ki živi v neki drugi deželi, kar najmanj občuti mejo, ki jo ločuje od matičnega naroda, da se vključuje in sodeluje pri ustvarjanju narodne kulture, da sodeluje in je udeležena pri dosežkih vsega naroda, a da je istočasno ustvarjalno vključena v skupnost, v kateri živi.“ Pri tem je bilo zlasti opozorjeno tudi na politiko odprtih meja in dobrih sosedskih odnosov, kajti v takih pogojih „ lahko uspešno ustvarjamo povezovanje naše slovenske narodne manjšine z matičnim narodom. Ustvarjeno je tudi ugodno ozračje za reševanje posameznih problemov, ki vsekakor nastajajo in na ta način manjšine stvarno postajajo most sodelovanja in prijateljstva, še več, postajajo tudi dejavnik miru in stabilnosti." Kongres je izvolil tudi novo vodstvo KZJ. Za 'predsednika je bil znova izvoljen Josip Broz Tito, ki je naglasil, da je kongres iskal najboljše rešitve in jih tudi našel, zdaj pa je treba te rešitve izvesti v življenje. Novo vodstvo ZKJ se tudi po svojem ustroju bistveno razlikuje od dosedanje ureditve, kajti gre za kolektivno vodstvo, ki ga predstavlja 15-članski izvršni odbor, v katerem so poleg predsednika še po dva zastopnika republiških organizacij ZK Hrvaške, Slovenije (Edvard Kardelj in Stane Dolanc), Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore ter po en zastopnik avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine. — Letos aprila bodo v Jugoslaviji splošne volitve, kjer bodo izvolili nove poslance in funkcionarje na občinski, republiški in zvezni ravni. Priprave za volitve so v polnem teku ter po vsej državi skrbno izbirajo ljudi, ki bodo kandidirali za posamezne funkcije. Tako je bilo tudi predlagano, da bo za novega predsednika zveznega izvršnega sveta, torej zvezne vlade, kandidiral Mitja Ribičič, nekdanji član slovenske vlade. Kakor smo v našem listu že poročali, bo letošnja osrednja proslava ob slovenskem državnem prazniku v Velenju, in sicer 27. aprila. Uradni naziv prireditve je »ŠTAJERSKA IN KOROŠKA V REVOLUCIJI", ker bo glavni poudarek na 25-letnici slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko in od tam na Koroško, mimo spomina na boje štajerskih in koroških partizanskih enot pa bo prireditev veljala tudi počastitvi obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V Velenju pričakujejo, da se bo tega velikega zborovanja udeležilo več kot sto tisoč ljudi iz cele Slovenije, prav tako pa bodo vabili predstavnike drugih jugoslovanskih republik ter tudi zastopnike avstrijskega dela Koroške in Štajerske z namenom, da bi prireditev prispevala h krepitvi solidarnosti in sožitja med sosednimi deželami mimo sožitje. Vendar je vprašanje, ali mora manjšina vedno molčati, ali se od nje lahko zahteva, da stalno samo nosi bremena, da pa nikdar ni deležna priznanja za svoje delo? Zato pa danes zahtevamo, naj končno pristopijo k reševanju odprtih vprašanj. Hočemo mirno sožitje, tako v deželi kakor tudi preko odprtih meja, ki danes združujejo narode. Danes je vendar čas, ko v pripadniku drugega naroda ne vidimo sovražnika, ampak samo tistega, s katerim skupno gradimo boljšo 'bodočnost in bolj humane odnose, da bo končno prišlo do tistega zbližanja, o katerem toliko govorijo — do združene Evrope. Toda to združeno Evropo moramo začeti graditi na lastni zemlji, na vasi, od človeka do človeka, kajti sicer je nikdar ne bomo zgradili." Ob koncu svojega obširnega pregleda je dr. Zvvitter dejal, da je treba pogledati dejanskemu stanju v oči, ko delamo obračun in načrte za bodočnost. Če bomo resno videli položaj, potem ne bo več časa za malenkostne prepire, tudi ne za ideološke prepire, ki jih prej nismo poznali. Slej ko prej velja, da ni abstraktnega Slovenca, vsak človek je nekako politično usmerjen na eno ali drugo stran, ampak pri narodnih vprašanjih moramo biti vsi enotni. »Če delamo danes na tem občnem zboru načrte za bodočnost, potem imejmo kot glavno samo eno misel, to je, da je treba skupaj delati in ne gledati, kdo bo prednjačil, kdo ne bo prednjačil, kdo bo enega ali drugega ob kakšni priložnosti okrog prinesel, kot se tako lepo pravi. Gre za to, da našemu človeku pomagamo, da skrbimo, da bo končno prišlo do kulturnega razmaha, do kulturnega življenja vsepovsod do zadnje naše vasi. Pojdimo skupa| tudi do sosedov, do tistih, ki so drugega mišljenja, da pravfako spoznajo potrebo po kulturni slogi, po narodni slogi, kadar gre za narodne koristi, da opustimo vse politikantstvo, kadar gre za življenjske interese našega ljudstva!" Miroljubno sožitje med državami je osnova za mir in napredek v svetu Ha IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije je predsednik Tito v svojem obširnem poročilu, ki se je nanašalo na sedanje notranje in mednarodne probleme ter vlogo ZKJ v socialističnem samoupravnem sistemu, podrobno ocenil tudi trenutni položaj v svetu ter zavzel stališče k raznim aktualnim vprašanjem mednarodne politike. Pri tem je ugotovil, da se položaj v svetu v zadnjih letih ni bistveno spremenil, čeprav so bili storjeni ogromni napori za pomiritev in mirno reševanje spornih vprašanj. Poudaril je, da do danes ni bilo rešeno nobeno od večjih vprašanj, ki bremenijo mednarodne odnose in ogrožajo svetovni mir. Nasprotno, kopičijo se novi problemi, ki še bolj zapletajo položaj na svetu in ga ustvarjajo nevarnejšega, zlasti za majhne narode. V svojem referatu je pofem med drugim naglasil: Namesto da bi slabela, se je blokovska delitev še bolj zaostrovala v škodo majhnih in srednjih držav in dobivala s tem novo kakovost. Zlasti poskusi neposrednega sporazumevanja nekaterih velikih sil prinašajo vedno večjo zaskrbljenost majhnim in srednjim državam zavoljo možnosti, da bi bile ogrožene njihove življenjske koristi. Takšna politika nekaterih velikih sil nas ne približuje niti k miru niti k stabilnosti in prav tako ne zagotavlja varnosti majhnih držav. Samo z borbo za dosledno in splošno uporabo miroljubnega sožitja med državami je moč zagotoviti trajno in trdno osnovo za utrditev miru in hitrejši napredek v svetu. Jugoslavija pripisuje poseben pomen političnemu razvoju v Evropi in odnosom z evropskimi, še posebej s sosednjimi deželami. V Evropi je prišlo do pomembnega pozitivnega razvoja, do svobodnejših oblik sodelovanja med državami in do ozračja, ko bo moč premagati razcepljenost. Vzdušje hladne vojne je postopoma nadomeščala politika popuščanja napetosti, kor je ustvarjalo možnosti za bolj vsestransko sodelovanje med evropskimi državami. Čeprav je zadala oborožena intervencija v Češkoslovaški resen udarec takšnemu ugodnemu razvoju, moremo ugotoviti, da so evropske države globoko zainteresirane, da bi preprečili vrnitev hladne vojne in omogočili nadaljevanje začetih procesov, seveda ob doslednem spoštovanju neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in načela nevmešavanja. Pozitivni razvoj v Evropi napoveduje možnost sprememb v pristopih in poteh za reševanje odprtih evropskih problemov. Vse bolj se krepi prepričanje, da je moč urejati vprašanje evropske varnosti in Nemčije le po poti nadaljnjega zbliževanja in sodelovanja med evropskimi državami. Pri tem je nujno treba izhajati iz dejstva, da obstajata dve nemški državi in da so sedanje meje nespremenljive. Naši odnosi z evropskimi državami dobivajo vse globlje in bogatejše oblike gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja. To se odraža tudi v vse bolj intenzivni izmenjavi mnenj in v srečanjih na državni in družbenopolitični ravni. Odnosi Jugoslavije z deželami zahodne Evrope so pomemben primer uspešnega sodelovanja držav z različnimi družbenimi ureditvami. Sočasno so takšni odnosi temelj stabilnosti in koristen prispevek širšemu evropskemu sodelovanju. II Posebno pozornost posvečamo razvoju ;• odnosov s sosednjimi deželami. Odnosi, II ki jih razvijamo z Italijo in Avstrijo, so ;; po našem prepričanju vzgled plodnega 11 in vzajemno koristnega sodelovanja. $i-; | roka odprtost meja s tema deželama zgo-i; vorno priča o visoki stopnji dobrih so-•; sedskih odnosov. V naših odnosih s socialističnimi deželami — našimi sosedami — so razlike. Jugoslavija je kot socialistična dežela vselej prisojala velik pomen sodelovanju z drugimi socialističnimi deželami 'in je videla v tem skupne interese za krepitev miru, mednarodnega sodelovanja in razvoj socializma v svetu. Posebej je treba poudariti, da je bilo moč doseči vidne uspehe in rezultate v našem sodelovanju zahvaljujoč temu, ker so temeljili na načelih spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Vojaška intervencija petih socialističnih držav v Češkoslovaški pa je negativno vplivala na razvoj sodelovanja. Zavoljo našega načelnega stališča do te intervencije je stagniralo in se zožilo naše sodelovanje na področju političnih in partijskih odnosov. Naše stolišče v zvezi z dogodki v Češkoslovaški je bilo Sovjetski zvezi in nekaterim drugim socialističnim deželam povod za široko protijugoslovansko gonjo, »kritiko” 'in napade na temelje našega socialističnega samo- upravnega sistema in naše neodvisne zunanje politike. Takšna dejavnost je nenehno navzoč negativen dejavnik v naših odnosih. Večkrat smo povedali naše stališče o intervenciji v Češkoslovaški. Ta akcija, ki pomeni kršitev neodvisnosti suverene dežele in ki je v odkritem nasprotju s splošno sprejetimi načeli mednarodnega prava in ustanovne listine OZN, je hud udarec interesom napredka, miru in svobode — toliko bolj, ker so jo storile socialistične dežele in v imenu zaščite socializma. Sočasno se je v nekaterh vzhodnoevropskih socialističnih deželah pojavila tudi nesprejemljiva doktrina o »kolektivni", »integrirani", v bistvu pa — omenjeni suverenosti. Ta doktrina v imenu navidezne višje stopnje odnosov med socialističnimi deželami zanika suverenost teh dežel in poskuša uzakoniti pravico ene ali več dežel, da morejo po lastni oceni celo z vojaškimi intervencijami vsi- Tudi tako imenovani »tretji svet" — dežele v razvoju — se polagoma otresa svoje zaostalosti in počasi ubira korak z ostalimi predeli sveta. O tem pričajo poleg drugega razni veliki projekti za izgradnjo teh dežel, kakor je na primer gradnja nove ogromne elektrarne v Nigeriji. Kljub krvavi državljanski vojni, ki se odvija na področju Biafre, je Nigerija v zadnjih letih uresničila smelo zamisel o izgradnji velike elektrarne na Nigru, ki bo dajala državi 70 odstotkov električne energije, ki jo Nigerija potrebuje za svoj nadaljnji razvoj. 655.000 obiskovalcev na dunajskem velesejmu Tudi letošnji spomladanski dunajski mednarodni velesejem, ki je bil zaključen minulo nedeljo, je zabeležil lep uspeh. To velja zlasti glede zanimanja za to prireditev, saj so našteli skupno 655.000 obiskovalcev. Nekoliko manj zadovoljni utegnejo biti razstavljavci, kajti tudi ob tej priložnosti se je pokazalo, da se ljudje sicer zanimajo za najrazličnejše eksponate, vendar jim čedalje bolj primanjkuje denarja za nakup. liti svojo voljo drugim socialističnim deželam. Mi seveda odločno zavračamo takšno zasnovo kot nasprotno temeljni pravici vseh narodov do neodvisnosti in načelom mednarodnega prava. Razen tega je takšna zasnova tudi v nasprotju z interesi borbe za socializem. Vendar želimo tudi ob tej priložnosti poudariti, da se Jugoslavija, ne oziraje se na obstoječe razlike v stališčih, zavzema za to, da bi premagali nastale težave, in za nadaljnji razvoj odnosov z vsemi socialističnimi deželami, ker je to v skupnem interesu naših narodov, miru 'in socializma. Čas in praksa bosta najboljši sodnik pravilnosti določene politike. Kot socialistična in neuvrščena dežela bo Jugoslavija razvijala vsestransko sodelovanje z vsemi deželami na načelih enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti in spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti vseh dežel. Skladno s temi načeli se bo še naprej dosledno borila proti politiki sile, nadoblasti in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, prepričana, da s takšno usmeritvijo brani tudi lastno neodvisnost. Ne sprejemamo nobenega omejevanja neodvisnosti in suverenosti, ne oziraje se na motive in argumente, s katerimi ga poskušajo opravičiti. Dela pri izgradnji jezu so se začela v letu 1964. Najprej je bilo treba očistiti veliko površino džungle in skopati umetno strugo za preusmeritev reke Niger. Izkopanih je bilo približno 4 milijone kubičnih metrov prsti in 5 milijonov kub. metrov skalovja. Jez so zgradili ob otoku Kainju, ki deli reko Niger na dva rokava; kraj je kakih 400 kilometrov od večjih središč. Jez je visok 66 metrov, dolg pa 550 metrov. V njem je 12 zapornic oziroma prehodov za vodo, vsak s premerom po 9 metrov. Za gradnjo so porabili 200.000 ton jekla in 6.000 ton kovinskega ogrodja. Zgraditi so morali tudi 150 kilometrov asfaltiranih cest. Ob velikem umetnem jezeru, ki je nastalo za jezom, so pred gradnjo uredili desetine kilometrov pomožnih jezov, da bi zavarovali bregove pred vodno silo. Voda je poplavila obsežno področje, katerega prebivalstvo so preselili v povsem novo mestece „New Bussa", kjer imajo v načrtu tudi izgradnjo raznih industrijskih obratov. Ob vznožju jezu je zgrajena elektrarna, ki je dolga 350 metrov ter obsega 12 turbin po 80.000 kW zmogljivosti. Z izgradnjo jezu in z ureditvijo toka reke Niger so se bistveno izboljšali pogoji za plovbo po tem afriškem veletoku. Od umetnega jezera bo imelo velike koristi tudi kmetijstvo; zmanjšala se bo nevarnost poplav, hkrati pa bodo tudi ob suši lahko namakali velike površine obdelane zemlje. Ob obali umetnega jezera pa naj bi se razvil ribolov. osiROKecDSvecu DUNAJ. — V četrtek prihodnjega tedna bo prispel na uradni obisk na Dunaj za-hodnonemški kancler Kurt Georg Kiesin-ger, ki bo razgovarjal s člani avstrijske zvezne vlade. V dneh od 14. do 18. aprila bo bival na uradnem obisku v Avstriji predsednik bolgarske vlade Todor Živkov, ki se bo odzval povabilu kanclerja Klausa. Meseca maja pa bo — kakor smo v našem listu že poročali — na povabilo zveznega predsednika Jonasa prispela na obisk v Avstrijo angleška kraljica Elizabeta. NEW YORK. — Glavni tajnik OZN U Tant je sporočil, da je začčla veljati konvencija proti rasni diskriminaciji, ki jo je leta 1965 izglasovala glavna skupščina Združenih narodov. Doslej je to konvencijo ratificiralo že več kot 30 držav. U Tant je ob tej priložnosti naglasil, da pomeni uzakonitev te konvencije važen korak včlanjenih držav za uresničevanje svojih v listini Združenih narodov sprejetih obveznosti. BONN. — Letos jeseni bodo v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve. Socialdemokratska stranka je za svojega vodilnega kandidata imenovala predsednika stranke in sedanjega vicekanclerja ter zunanjega ministra Willyja Brandta, vodilni kandidat krščanskih demokratov pa je sedanji kancler Kiesinger. V političnih krogih računajo s tem, da bo izid volitev odločil tudi glede usode sedanje vladne koalicije; pri tem ne izključujejo možnosti, da bi socialni demokrati šli v koalicijo z liberalno FPD ((ki je pred nedavnim podprla in s tem zagotovila tudi izvolitev socialističnega kandidata na predsedniških volitvah) in tako izrinili krščanske demokrate na položaj opozicije. WASHINGTON. — Ameriški senat je z veliko večino glasoval za ratificiranje sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Za sporazum je glasovalo 83 senatorjev, proti pa le 15 članov senata, med njimi predvsem vodilni predstavniki desničarskih ekstremistov. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo poleg treh jedrskih sil (Amerika, Sovjetska zveza in Anglija) ratificiralo najmanj 40 drugih držav, ki nimajo jedrskega orožja. Doslej je sporazum podpisalo okoli 90 držav, 10 držav pa ga je tudi že ratificiralo. BUDIMPEŠTA. — Najvišji partijski in državni voditelji sedmih držav članic varšavskega pakta so imeli posvetovanje v Budimpešti, kjer so potem v skupni izjavi pozvali vse evropske države k sodelovanju pri utrjevanju miru in varnosti v Evropi. Poleg Sovjetske zveze so bile na sestanku udeležene še Madžarska, Romunija, Češko- , slovaška, Bolgarija, Poljska in Vzhodna Nemčija. V zaključni izjavi je med drugim rečeno, da je razvoj v Evropi po drugi svetovni vojni treba priznati kot dejstvo, ki ga nihče ne more spremeniti. Politični opazovalci menijo, da je Sovjetska zveza na zasedanju v Budimpešti skušala doseči tudi skupno obsodbo Kitajske kot napadalca v sedanjem sovjetsko-kitajskem sporu, vendar ji to zaradi nasprotovanja Romunije ni uspelo. Pač pa je značilno, da je zasedanje trajalo samo dve uri, kar pomeni doslej najkrajšo vrhunsko konferenco v zgodovini varšavskega pakta. ŽENEVA. — Razorožitvena konferenca Združenih narodov je po sedemmesečni prekinitvi ta teden spet začefla z delom. Na podlagi sporazuma, ki sta ga dosegla ameriški delegat Gerard Smith in sovjetski delegat Aleksej Roščin (ki skupaj predsedujeta konferenci), bo konferenca tudi v bodoče zasedala vsak torek in četrtek. Delo te konference traja že več let, kajti na svojem prvem zasedanju se je 17-članski odbor sestal leta 1962. MOSKVA. — Obe sovjetski vesoljski sondi „Venera 5“ in »Venera 6“, ki sta bili izstreljeni proti Veneri 5. oziroma 10. januarja, bosta svoj cilj dosegli 16. odnosno 17. maja. Zdaj sta od našega planeta oddaljeni že kakih 16 milijonov kilometrov, vendar zveza z njima brezhibno deluje, tako da so ob koncu prejšnjega tedna s signali iz Sovjetske zveze lahko izvedli tudi potrebne spremembe poleta. LONDON. — Med svojim bivanjem v Angliji je žena umorjenega voditelja ameriških Črncev pastorja Martina Luthra Kinga izjavila, da priznanje zdaj obsojenega atentatorja Jamesa Raya ni popolno, zato je treba nadaljevati prizadevanja, da bi izsledili in kaznovali tiste, ki v resnici nosijo odgovornost za ta zdočin. „Ko govorim o tistih, ki so sodelovali pri umoru, potem vidim za Jamesom Raycm rasizem, ki je resnični morilec, kajti zarota rasizma in krivice je odgovorna za smrt mojega moža.“ TOKIO. — Proti japonsko-ameriškemu vojaškem sporazumu je spet prišlo do velikih protestnih demonstracij, pri katerih je samo zadnjo nedeljo sodelovalo več kot 200.000 študentov. Svetovna trgovina narašča Posebna študija Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) ugotavlja, da se je v letu 1968 obseg izvoza v svetovnem merilu povečal za 12%, s čimer je bil dosežen nov povojni rekord. Hkrati se je povečala tudi svetovna proizvodnja, ki je bila lani za 6 odst. večja, medtem ko je v letu 1967 znašal porast le 4 %. V primerjavi z letom 1958 se je stopnja naraščanja svetovnega izvoza lani več kot podvojila. Sploh je vrednost svetovnega izvoza v zadnjih desetih letih stalno naraščala ter se je povzpela od 108 milijard dolarjev v letu na 240 milijard dolarjev v lanskem letu. Tako kot že v prejšnjih letih, so tudi lani izkazovale industrijske države daleč pretežni del porasta svetovne trgovine. Vendar pa statistični podatki kažejo tudi precejšnje razlike med naraščanjem izvo- za in uvoza v posameznih državah, kar je prišlo še posebej do izraza v njihovih zunanjetrgovinskih bilancah. Vsekakor je zanimivo, da se je prejšnji dolgoletni presežek v zunanjetrgovinski bilanci Amerike, ki je še leta 1967 znašal 2,5 milijarde dolarjev, v letu 1968 spremenil v 1,3 milijarde dolarjev primanjkljaja, medtem ko se je presežek EGS v istem času več kot podvojil: povečal se je od 1 milijarde dolarjev v letu 1967 na 2,1 milijarde lani. Celotni zunanjetrgovinski primanjkljaj EFTA se je lani v primerjavi z letom 1967 znižal za 200 milijonov dolarjev na 6,4 milijarde dolarjev. Zelo u-goden razvoj svoje zunanjetrgovinske bilance pa je lani zaznamovala Japonska, ki je svoj primanjkljaj, kateri je leta 1967 znašal še 1,2 milijarde dolarjev, lani praktično docela odpravila. Pa tudi države v razvoju so imele od povečanega uvoza industrijskih držav določene koristi. Lani so namreč države članice OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) uvozile iz držav v razvoju za okoli 13% več blaga kot v predhodnem letu, medtem ko je v letu 1967 obsegal ta porast le 4 %. Glede trgovine vzhodnih držav pa strokovnjaki sodijo, da je bila povprečna stopnja porasta trgovine v celotnem območju teh držav tudi lani enako visoka kot prejšnja leta, namreč 7 %, vendar je bila ta stopnja v posameznih socialističnih državah dokaj različna. Že iz teh nekaj podatkov je razvidno, da svetovna trgovina kljub raznim težavam in oviram močno napreduje; hkrati pa vse kaže, da bo šel razvoj tudi letos v tej smeri naprej. „Tretji svet“ v razvoju OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE: Novo izhodišče k nadaljnjim uspehom Minulo soboto popoldne je v celovški Delavski zbornici zasedal občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki so se ga udeležili številni delegati in zastopniki krajevnih prosvetnih društev ter mnogi kulturni delavci iz vseh predelov južne Koroške. Predsednik dr. Franci Zwitter je posebej pozdravil tudi vrsto častnih gostov, med katerimi so bili predstavnik republiškega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Silvo Ovsenk, zastopnika Slovenske prosvetne zveze v Trstu Dušan Kalc in Ignac Ota, veččlanska delegacija kulturno-prosvetnih organizacij kranjske občine pod vodstvom predsednika Milana Tepine, vodja manjšinskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško okrajni nadzornik Rudi Vouk in drugi. V imenu kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije je občni zbor pozdravil Silvo Ovsenk, ki je ob tej priložnosti naglasil željo, naj bi bilo tudi v bodoče sodelovanje med Slovensko prosvetno zvezo v Ce- živela nova aktivnost. Zato je tajnik ob koncu svojega poročila tudi izrecno naglasil, da bo v bodoče treba s skupnimi močmi naše prosvetno delo še pospešiti, pri čemer naj bi bil občni zbor „novo izho- lovcu in Zvezo kulturno-prosvetnih dišče k nadaljnjim uspehom v našem prizadevanju za ohranitev slovenske kulture na Koroškem”. narodnostne skupnosti na Koroškem je v obširnem reteratu govoril pred- organizacij Slovenije kakor tudi z vsemi včlanjenimi organizacijami „čim bolj tesno, čim bolj prisrčno in prijateljsko". Sorodnost nalog in dela na Koroškem ter med Slovenci v Italiji je nakazal zastopnik tržaške SPZ Dušan Kalc, ki je želel, da bi bil občni zbor »pomemben in plodovit prehod uspešnega delovanja v še uspešnejše bodoče delo". Poudaril je potrebo po strpnosti in sodelovanju vseh zamejskih Slovencev ne glede na različna ideološka prepričanja ter ugotovil: »Vaše naloge pri tem so enake ali vsaj podobne našim, zato je tudi vzajemna podpora v najrazličnejših oblikah neizpodbiten faktor pri u-veljavljanju enotnega slovenskega kulturnega prostora kot jamstva za naš obstoj." Delovanje Slovenske prosvetne zveze in včlanjenih društev v minuli poslovni dobi se je zrcalilo v poro- , , _ . _ , , Čilu, ki go je za upravni odbor po- 5a. Ne zameri mi, Francka, in pozabi name do spomladi. Pomladi se vrnem." Nasmejal se je z nasmehom, ki je bil sočuten in po- f°gijiv. »Spomladi se vrnem, Francka, ko bom spet malo tru-Ali do tedaj ne misli name, Francka, in zbogomI" Šel je dalje po poti, ki se vije iz mesta po holmu, in ^cka je stala in je gledala za njim. Sama ni vedela, dodamo košček limonine lupine, cimet, rozine in slad' kor. Ko je riž mehak, ga odstavimo, primešamo vino* limonin sok, sladkamo. Legiramo z vmešanim rum*' njakom. Mrzli mesni cmoki Potrebujemo: četrt kg zmletega mesa, 1 rumenjak: 1 skodelico mleka, malo soli, papriko, 2-5 sardelo« 1,5 skodelice kuhanega in nastrganega krompirja« pol skodelice drobno narezane, v kisu vložene rdečo pese, 1 žličko pesinega kisa, 1—2 žlici belih drobtin* maščobo, gorčico, trdo kuhana jajca in liste zeleno solate. Meso, rumenjak, mleko, sol, papriko, sesekljano sardele, krompir, peso in kis dobro zmešamo. Iz t* mase oblikujemo okrogle cmoke, jih sploščimo in n<* obeh straneh lepo rjavo zapečemo. Po potrebi do* damo malo drobtin. Popolnoma mrzle cmoke tanko namažemo z gorčico, na vsakega položimo jajčno rezino, jih denemo na steklen ali porcelanski pladenj in okrasimo z listi zelene solate. Perutninska solata Potrebujemo: 80 dkg kuhane perutnine, 4 rezine alt«' naša, 2 jabolki, 1 kislo kumarico, J mandarine, 1 žličko sesekljanih letnikov, majonezo iz S dl olja I0 2 rumenjakov, sok ene limone, sol, poper in glavnat0 solato. Meso narežemo na tanke rezine, dodamo na kož«' ke zrezan ananas, dve jabolki, kumarice, olupljen* krhlje mandarin in letnike. Iz olja in rumenjako* umetamo majonezo, dodamo limonin sok, poper, »0' in jo rahlo primetamo solati. Pladenj obložimo * listi glavnate solate in nadevamo z dobro ohlajen0 perutninsko solato. Poleg ponudimo toast. „Zdaj' pojdem v Ljubljano!" je dejala Francka že v polspanju; toplo in prijetno ji je bilo pod odejo. Zunaj se je bilo nebo razvedrilo in mesec je sijal na posteljo. Trepalnice so ji lezle na oči, misli so se že motale kakor v sanjah, govorila je zmerom bolj tiho, jecaje, nerazumljivo, in ko je utihnila, je dihala mirno in enakomerno, izza polodprtih, smehljajočih se ustnic so se svetili beli zobje... Ali mati je poslušala dalje in govorila je v izbi dalje, čisto jasno in razumljivo. Videla je vse štacije križevega pota, ki se bo završil na klancu, kakor je zapisano. .Izgubili se bodo in se bodo vrnili, zato ker jim je usojeno, da poginejo na klancu." Vrnila se bo bleda, sesušena, sključena, zavita v po-svaljkane gosposke cunje, razcefran klobuk na glavi . .. Izba bo čisto prazna, dišalo bo po mrličih, po ugašenih lojevih svečah. Od vlažnih sten bo kapalo in kaplje bodo zmrzovale; veter bo pihal skozi razbita okna, razpokane duri se bodo stresale. In pred durmi bo stala ona in bo pritiskala počasi na kljuko in si ne bo upala vstopiti. Počasi... počasi se bodo odpirale duri, pogledal bo v izbo plašen, čisto izmučen, droben obraz in oči bodo iskale... Duri bodo ostale odprte, drobno telo bo sedelo na klopi, glava bo klonila proti kolenom, oči se bodo zatiskale počasi in se bodo zatisnile za zmerom; ustnice se bodo še premikale še bodo šepetale: .Pridi, zakaj odlašaš tako dolgo? Davno je že minila pomlad; pridiI' Šepetale bodo in bodo umolknile za zmerom ... Na stenah se bodo svetile ledene kaplje, veter bo pihal iz veže in skozi razbita okna .. »Ostani, Francka, ne hodi!" je zaklicala mati v spanju in prebudili sta se obedve. Pričelo se je že daniti in Francka je vstala. .Ali pojdeš, Francka?" je prašala mati in njen tihi glos je prosil: .Ostani pri meni, otrok ne hodil" .Moram, mati! Bom že dobila kakšno službo v Ljubljani,” je odgovorila Francka mirno in se ni ozrla. Napravila se je in je stala sredi izbe. Bala se je pogledati materi v obraz, stiskalo jo je v prsih. .Zbogom, mati!" Dala ji je roko in šli sta proti donim. „Če se več ne vidiva, Francka —" je zastokala mati in jo je držala krepko za roko. .Zakaj bi se nevideli več?" Stala je s sklonjeno glavo in v srcu ji je odgovorilo razločno: .Nikoli več!" Šla je po klancu, tu pa tam so zaškripale duri, prihajali so ljudje na prag in so gledali za njo. Čevljar je pogledal skozi okno in jo je spoznal in je zaklical: .Francka!" Ni se ozrla in je stopala hitro, oči uprte v tla. .Francka, da se kmalu spet vidimo!" Njegov glas je bil čuden, zloben in sočuten obenem, okrenila je glavo in je videla koščen, z razmršeno brado poraščen obraz pijanca; oči so ležale pod košatimi obrvmi v globokih jamah. Zapomnila si je ta obraz natanko, zakaj videla ga je pozneje, po davnem času, ko se je sklanjal nad njo in je bil poln usmiljenja ... Izpreletelo jo je nekaj nerazumljivega in hitela je navzdol proti trgu, proti kolodvoru. Slišala je, da jo je klical zadaj trepetajoč glas, ki se je izgubljal v vetru. .Francka, ostani!" Mati se je vračala v izbo in opirala se je z rokama ob steno, da je prišla do klopi, ker so se ji zibala tla pod nogami in se je strop majal in udiral... Vlil. KLANEC SIROMAKOV Hladen marec je bil; dež, ki je škropil v dolgih ten* kih curkih, je bil mrzel kakor snežnica; če je ponehalo z° uro, je zapihal leden veter; sneg se je tajal počasi in po' noči je zmrzovalo, tako da so bili travniki pokriti zjutraj 1 ledeno skorjo, tako trdo, da so odskakovale in se pršile deževne koplje, kakor da bi bile ob steklo. Lojze Mihov je romal po cesti iz Ljubljane. Roke je imel zakopane v hlačnih žepih, ovratnik kratke suknj® je bil zavihal visoko do ušes in skrival je vonj kocinasto brado. Drugače pa ga vreme ni zelo zanimalo; žvižgi je polglasno, ni se mu zdelo potrebno, da bi se ogibol luž, ki so prepregale cesto; z levo nogo je malo poskako-val, ker ga je žulil čevelj na peti; menda je bil prodrl žebelj skozi podplat. Pridrdral je mimo kmečki voz in ga je oškropil. .Kanalja, če me ne vzameš gor, pa me vsaj pri mi«,, pusti!" je zakričal za njim. Ozrl se je časih naokoli in spominjal se je študentovskih časov, ko je hodil po teh krajih z velikim upam jem in z veliko žalostjo v srcu. Spomini niso bili posebn® otožni in smehljal se je. Domislil se je, kako je romal neko^ z materjo proti Ljubljani in kako je mislil vso pot o nek1 čudni prihodnosti, ki je bila takrat zelo blizu — bogastvi gosposka kočija, dvoje parov konj, vse življenje tako slad' ko, kakor večen sveti večer... Domislil se je 1« še bul veselo mu je bilo pri srcu, tako da je stresal z glavo in $e smejal polglasno. Prišlo mu je naproti dvoje žandarmov v dolgih plašči!1' puške na ramah. Stopala sta krepko in naravnost, tako df se jima je moral umakniti v stran. Gledala sta ga s sumi)'' vimi pogledi, in čeprav se ni ozrl, je opazil na korakil1' da sta gledala za njim. Smehljal se je in si je mislil: (Nadaljevanje prihodnji’ CLYDE SCHAFFER ža dobro voljo Šerifov pes F - Linck Buntley je bil šerif v Osten-burgu (582 stanovalcev) iz treh razlogov: prvič, ker je bil narednik v Koreji in je potemtakem imel nekaj izkušenj v ravnanju z orožjem; drugič, ker je prebil skoraj eno leto v nekem učnem zavodu za bivše vojake in slednjič, ker je bil edina oseba v tem mestu, ki je bila pripravljena oprijeti se tega posla. O Raffu Burlonnu je treba povedati, da je bil šerifov pomočnik, iz €nega edinega razloga: nihče v mestu ga ni hotel zaposliti in tako ga je Linok vzel v službo kot pomočnika. Ker je torej imel Linck pomočnika *n ker je bil edini neoženjeni funkcionar v mestu, v katerem se od časov prohibicije še ni nihče pregrešil Proti zakonom, je imel šerif prostega fasa na pretek; izrabil ga je za lov 'n ribolov. Nekega dne pozno popoldne se je Linck vračal proti kamniti štirikotni stavbi, ki je rabila njemu za stanovanje, a je bila hkrati tudi mestni zapor. Našel je Raffa, ki je sedel na stolu m držal noge na pisalni mizi. , — Zdravo, Raff, — je spregovoril Linck in obrnil košaro za papir, na katero se je usedel. — Ali ni v moji odsotnosti nihče izropal banke? To je bila stara šala, ki sta jo oba menjaje uporabljala drug proti drugemu. Ostenburg namreč ni imel banke. — Neee! — je odgovoril Raff, — ah ... pa ... — Ali kaj? Raff je imel navado, da je vsak stavek začenjal z besedico „pa“, da m si medtem izmislil primerno nadaljevanje svojega govora. Linck je Potrpežljivo čakal, da Raff nadaljuje, ho je že izgovoril svoj „pa“. — Poslušaj Linck, — je slednjič spregovoril Raff, — žal mi je, da moram prav jaz biti tisti, ki ti mora Povedati, pa ... medtem ko si se ti mudil zunaj mesta, je poginil tvoj Pes. — Buck je bil lep pes, Raff. Dobu sem ga, ko je bil še ščene in preden sem odšel v vojno. No, mislim, da ga je slednjič ubila starost. — Ni ga ubila starost, šerif, po-vozil ga je avto. . — Kakšen avto? — je skočil Linck, se naslonil z rokami na pisal-?° mizo in se strogo zastrmel v svo-lega pomočnika. Čigav avto je bil? Raff je potegnil noge z mize in malce pokašljal, ko je videl, kako se Je šerif razjezil. — Avto Sama Degarttyja, — je odgovoril. — Sama Degarttyja? Čudno! Te-?a od Sama ne bi pričakoval. Toda kako to, saj Sam nikoli ne vozi hit-reje kakor štirideset kilometrov na Uro? v 7- Nisem rekel, da je vozil Sam, Serif. Tista dva, ki sta ukradla Sa-mov avto, sta povozila Bucka. — Ukradla Samov avto? Pri vseh Dragovih, a kdo je tu v Ostenburgu 'Uogel ukrasti avto? — Pa ... — je zategnjeno rekel Raff, — tega ti ne morem povedati, ker ju ne poznam. Nista iz našega mesta. v ~~ A kako sta prišla sem? In kak-sr|a sila jima je bila, da sta ukradla avto? '— Ne vem, če ti bom na tvoje vPrašanje mogel dati točen odgovor, toda zdi se mi, da jima je bil avto Rujno potreben za beg odtod. 7" Ža beg? Za hudiča, Raff, kaj Se je pravzaprav zgodilo? Pustil sem *e samo pol dneva samega, ti pa si dopustil, da tujci ukradejo Samov avto in povozijo mojega psa! Da pobegli odtod? — je ponovil Linck. — -h bi mi hotel malo pojasniti, za- aj jim je bilo treba pobegniti? — Pa .. . domnevam, — je dejal Vaff, — da sta po ropu v lekarni doktorja Wilsona mislila, da bi ju ''togel zapreti, če pravočasno ne zgi-neta iz Ostenburga. . — Rop? Poslušaj, Raff! — Linck Ie čutil, da zgublja potrpljenje, pa je ^molknil, da si malo oddahne, preden nadaljuje. — Hočeš reči, da sta Iv tujca prišla sem v mesto, oropala lekarno doktorja Wilsona, ukradla avto in pobegnila, ne da bi ti samo z mezincem ganil in jim to preprečil. — Pa ... ne, — je dejal Raff. — Razumi me, šerif, prav nič se ni dalo storiti. — Kako? Nič se ni dalo storiti? Bedak, kaj nisi nikoli prebral nobenega kriminalnega romana? Zdaj je najbolj važno, da nam da Sam opis obeh zločincev, prav tako pa tudi opis svojega avta. Nato moramo telefonirati policiji v Martons Kricku. Tam imajo teleprinter njim je moč alarmirati pet držav. — To je izvrstna misel, šerif — Raffovo občudovanje Linckovega poznavanja modernih policijskih metod je bilo brezmejno. — Hotel bi samo nekaj pripomniti v zadevi Samovega avta. Bojim se, da od Sama ne bodo mogli dobiti opisa. — Zakaj od Sama ne bi mogli dobiti opisa? — On je oba vendar videl, ali ne? — Vsekakor ju je videl, — je odgovoril Raff. — V tem je tudi vsa nesreča, ker sta tudi oba zlikovca videla Sama. Poskušal jima je preprečiti beg, pa je eden od njiju potegnil revolver in streljal nanj. Nesrečni Sam ni mrtev, pač pa leži še vedno nezavesten v pokrajinski bolnišnici. A to še ni... — Raff, v tem mestu se že trideset let ni zgodil noben zločin, a še manj cela poplava zločinov. Toda zdaj imamo samo v enem poldnevu izropano lekarno, ranjenega človeka in ukraden avto. Linck je z dolgimi koraki stopil proti omari, ki je bila domala prazna. Iz predala je vzel pas z revolverjem kalibra 40. —• Zdaj bom stopil k doktorju Wilsonu v lekarno, da mi da on podatke o obeh zločincih. Ti ostaneš tu. Telefoniraj v bolnišnico in poiz-vej, kako je s Samom. — Linck, samo za trenutek še počakaj! Doktorja ni v lekarni. — A kje je, za sto hudičev? — Že deset minut ti poskušam dopovedati, a ti me bombardiraš z nesmiselnimi vprašanji, — se je odrezal šerifov pomočnik. — Doktor Wilson je mrtev. Ker roparjema ni hotel dati denarja iz blagajne, sta ga ubila. Padel je prav blizu umivalnika, ker je v tistem trenutku točil vodo v kozarec za Billyja Welckerja. Billy se je bil namreč na smrt prestrašil. On je... )e bi — Stavil bi svoje življenje, kričal obupani Linck, — da ti ne znal braniti niti skodelice mleka pred lačno mačko. Obžalujem smrt presenečenega doktorja. Ali je ves dogodek videla vsaj kaka priča? Saj menda veš kaj je priča, ali ne? Raff, ki je bil užaljen, je prestavil eno nogo čez drugo in se pripravljal, da si prižge cigareto. — Seveda vem, kaj je priča, toda priče ni, izvzemši malega Billyja Welckerja, ki se zdaj skriva kdove kje v gozdu. — No, pa telefoniraj državni policiji in ji daj opis Samovega avta. Samov brat Lister in jaz sva prijatelja. Zato stopim zdaj k njemu. — Ni ga doma, — je tiho povedal Raff. — A, ni ga doma? Pa . .. z ozirom na to, da danes vse veš, mi še povej, kam se je skril! — Mogel bi ti povedati, kje je bil pred eno uro. — No, kje? — Zaprt v eni od celic našega zapora, — je mirno pojasnil Raff. — Verjetno je še tam, in če ti je toliko do tega, lahko skočim tja in se prepričam. Linck se je nagnil čez mizo in z naglo kretnjo zbil cigareto iz Raffo-ve roke. — Tristo vragov! — je pričel divjati. — Sama so pobili, a ti si njegovega brata vtaknil v zapor! Ali mi hočeš slednjič že pojasniti, zakaj si to storil? — Moral sem. Vidiš, šerif, tako je bilo. Potem ko sta oba razbojnika izropala lekarno in ukradla Samov avto, sta krenila skozi mesto proti Millersvillu. Lister je s svojim for-dom in nabito pištolo drvel za njima. Nato sta razbojnika prihrumela prav mimo zapora in povozila Bucka. Zgubila sta oblast nad vozilom in se zaletela naravnost v poštni nabiralnik tam doli na vogalu. V tem trenutku ju je dohitel Lister in pričel streljati nanju. Zdelal ju je tako, da nista mogla več pobegniti. Raff je vzel drugo cigareto in si jo prižgal. — In tako sem zaprl Listerja, ker je prekršil federalni zakon, a nato telefoniral v Martons Krick, odkoder so prišli in oba zločinca odpeljali. Linck je zmajeval z glavo in nato bušnil v smeh. — Raff, ti si edini policaj na svetu, ki si rešil dva primera kraje in en Paznik: „Kaj vas vaši sorodniki, prijatelji nikoli ne obiščejo?” Obsojenec: „Kako neki, saj so vendar vsi tukaj!” * Gost: „Odlične so bile gobe, s katerimi ste mi včeraj postregli. Moram se vam še enkrat zahvaliti.” Gostilničar: „Nikarte! Jaz se moram zahvaliti vam, da ste jih poskusili. Zdaj jih bom lahko jedel tudi sam.“ * Vedeževalka: „Spoznali boste neko plavolasko, ki bi se rada z vami zaročila. Prišla pa bo vmes neka črnolaska, ki bo to preprečila.“ Mož: „To si lahko mislim, moja žena.” žk Škotu se je rodil lep, zdrav sinček, samo na vratu je imel majčkeno lepotno napako — bradavico. „Nič ne de,“ tolaži mlado mamico Žena ne mara ... ... da mož pri zajtrku bere časopis ... da ne pride nikdar točno h kosilu, potem pa že godrnja, da je kosilo postano ... da zmeraj pripoveduje, kako dobro je kuhala njegova mati in kako je bilo pri njej vedno vse pospravljeno ... da ji nikdar ne pozabi povedati, kako so njene prijateljice lepo oblečene ... da v družbi rad pove, koliko je njegova žena stara ... da vedno hvali druge ženske primer uboja, ne da bi se ganil iz pisarne. Streljati na zločince ni kaznivo dejanje. — Pa... rekel sem, da je, šerif. Ko je Lister streljal na oba lopova, je zadel in poškodoval tudi poštni nabiralnik. A to pomeni: oškodoval je ameriško pošto. — Raff, — je potrpežljivo dejal Linck, — takoj mi daj ključe zapora. Šerifov pomočnik je ponudil ključe svojemu šefu čez mizo z nekim notranjim odporom. Ko je hotel Linck oditi iz pisarne, ga je Raff ustavil. — No, kaj imaš še? — Veš, Linck, žal mi je za psa, — je potožil Raff. CARLO MANZONI Mačka v avtomobilu Gospa Veneranda je sedla za krmilo, njen inštruktor pa poleg nje. »Kaj boste torej storili, preden vžgete motor?" jo je vprašal. »Najprej se bom prepričala," je odgovorila gospa Veneranda in se ozrla okrog sebe, »ali v avtomobilu ni mačke". »Kako, prosim?" je vprašal inštruktor. »Kaj ste rekli?" »Rekla sem," je ponovila gospa Veneranda, »da bom najprej preverila, ali v avtomobilu ni mačke. Priznati morate, da bi bilo sila nevarno voziti avtomobil, če bi bila v njem mačka. Zato bom mačko vrgla ven, še preden bom sedla za krmilo." »Jaz vas učim voziti avtomobil," je dejal inštruktor, »mačka pa nima s tem nobene zveze. Najprej morate preveriti, v kakšnem položaju je menjalnik." »Kakor hočete," je dejala gospa Veneranda. »Vi ste učitelj in jaz moram storiti to, kar mi ukažete: to pomeni: da moram najprej preveriti, v kakšnem položaju je menjalnik, mačko pa bom vrgla ven kasneje. Če pravite, da lahko mačko spodim šele potem, ko preverim, v kakšnem položaju je menjalnik, pomeni to, da je to pravilno." »Poslušajte!” je dejal učitelj in zaškripal z zobmi, »v avtomobilu ni nobenih mačk, ali vam je jasno? In če bi tudi bile, kaj mi to mar? Tukaj sem zato, da vas naučim voziti avtomobil, in ne, kako se iz avtomobila mečejo mačke! Ali sem se izrazil dovolj jasno?" »Popolnoma,” je odgovorila gospa Veneranda. »Toda jasno, da si vas nikoli ne bi drznila zaprositi, naj mi pokažete, kako je treba vreči mačko iz avtomobila. Sicer pa mi tega niti ni treba pokazati, to lahko storim brez vas. Četudi ne bi vedela, kako je treba vreči mačko iz avtomobila ... Iskreno rečeno, to niti ni pogoj za opravljanje izpita ... Ali morda nimam prav?” »Prav imate," je odgovoril inštrukfar in si obrisal znoj s čela. »Ko smo torej pojasnili zadevo z mačko,” je nato dejala gospa Veneranda, »bi morala še pojasnili, kako je treba voziti avtomobil. Ugotovila bom torej, v kakšni legi je menjalnik, potem bom vrgla mačko ven, in kaj naprej ..." »Če je sploh kakšna mačka v avtomobilu, jo lahko najprej vržete ven ...” je šepetajoče dejal inštruktor 'in vzdihnil. »E, to pa ne gre tako;" je vzkliknila gospa Veneranda. »Najprej mi rečete, da moram preveriti, v kakšni legi je menjalnik, zdaj pa spet pravite, da moram najprej vreči mačko ven. Kaj je to? Mar mislite, da me boste tako naučili voziti? Niti sami ne veste, kako je treba pričeti, to vam odkrito povem!" Gospa Veneranda je stopila iz avtomobila in zaloputnila vrata za seboj. »Našla si bom drugega inštruktorja, ki bo vešč svojega dela!" je vzkliknila in se oddaljila s hitrimi koraki, medtem ko je inštruktor gledal za njo z izbuljenimi očmi. zdravnik, „ko bo malo večji, jo bomo zlahka operativno odstranili." „Oh, to pač ne bo potrebno. To bradavico bomo lahko uporabljali namesto srajčnega gumba.” * „No, kako je Jure všeč tvoji mamiš” „Nič mi ni še rekla. Najbrž čaka, da bo očka prvi povedal svoje mnenje o njem, da bo ona lahko potem rekla nasprotno.” žk Očka: „Mamica mi je rekla, da si bil zelo poreden. Ali je to res, Matja-žek?” Sinček: „Veš očka, mamica je pa tebe včeraj babici tožila. Najbrž ima nekaj proti obema.” žk „Strašna si, Marjana, vsak teden imaš drugega ljubimca!” „Mar sem jaz kriva, da so moški tako nezvesti?” žk Kakšna je razlika med soncem in pijancem? Nobene. Okrog obeh se Zemlja vrti. Zdravnik: „Gospa, nekaj mesecev morate popolnoma ločeno živeti od svojega moža. Ali bo šlo?” Bolnica: „Bo. Imam namreč prijatelja.” * Tujec: „Prosim, povejte mi, ali so se v vašem mestu rodili kdaj veliki možje?” Turistični vodič: „Pri nas se rodijo le otroci.” 4k Skladatelj: „No, kaj pravite k moji skladbi?“ Kritik: „Dolgočasna je, da sem kar zaspal.” Skladatelj: „Izvrstno, saj je uspavanka.” žk „Zakaj si tako žalosten?” „Naocnike sem nekje založil in zdaj jih ne morem prej poiskati, preden jih ne najdem.” „Kako to, da pri kartah vedno dobivaš, na konjskih dirkah pa znova in znova zgubljaš” „To pa zato, ker konjev ni moč mešati.” * Brivec med striženjem kar naprej pripoveduje stranki same strahotne reči, o ubojih, strahovih . . . „Zakaj pa mi pripovedujete same grozote?” ves naježen sprašuje mož. „Zato, da vam gredo lasje pokonci in vas tako laže strižem,” odgovori domiselni brivec. * „Dragi mož, krivico delaš taščam, saj je tudi mnogo dobrih med njimi.” „Se strinjam. Proti tvoji tašči nimam nič ugovorov, zoper svojo pa mnogo.” žk Obiskovalec razstave: „ K oliko stane ta slika?” Slikar: „Tri tisoč šilingov.” Obiskovalec: „Človek, kaj si vendar mislite! Cena je tako visoka, kot da bi bili že najmanj tristo let mrtvi!” Žk „Ali je klečal pred teboj, ko ti je odkrival ljubezen?” „Ne, ni bilo mogoče.” „Zakaj pa ne?” „Ker sem mu sedela na kolenih." žk „Kaj vzameš, kadar si prehlajen?” „Šest robcev na dan.” Med prijateljicami: „Kako ti je moja najnovejša fotografija všeč?” „Imenitna je. Taka bi morala v resnici biti.” „Lepo prosim za majhno miloščino.” „Dobro. Ali bi hoteli pomagati moji hčerki pri spravljanju premoga?” „0 . . . prosim . . . ali bi si lahko ogledal.” „Kaj pa, koliko je premoga?” „Ne, vašo hčerko.” \ Avstrijski dogodki _____________________________________/ # Sejem cvetlic v Gradcu V dneh od 21. do 25. marca priredijo štajerski vrtnarji in cvetličarji v veliki industrijski hali graškega sejma posebno razstavo cvetja, zelenjave, zaščitnih sredstev, semenja in vrtnarskega orodja. Prireditev pod geslom »Pomlad v Gradcu" je doslej največja tozadevna manifestacija v Avstriji, saj pričakuje obiskovalce okoli 100.000 najrazličnejših cvetlic v vsej svoji čudoviti lepoti. Poleg Avstrije sodelujejo na razstavi tudi Danska, Izrael, Nizozemska in Zahodna Nemčija. Med poučnimi filmi, ki jih bodo predvajali v dneh razstave, je tudi novi film z naslovom »Cvetlična dežela Štajerska". S cvetjem pa bodo še posebej razveselili tudi vsakega tisočega obiskovalca. # Večji obisk muzejev Lani so v javnih muzejih v Avstriji zabeležili skupno 2,768.712 obiskovalcev, kar je bilo za okroglo 165.000 oseb več kot v letu 1967. Največji porast števila obiskovalcev so zabeležili v državnih muzejih na Dunaju, namreč od 1,221.193 (47 odstotkov) na 1,457.401. Število obiskovalcev v deželnih muzejih se je dvignilo od 1,027.222 na 1,127.916, medtem ko je obisk v mestnih muzejih očitno precej nazadoval. Pri tem razvoju pa je vsekakor značilno, da povečanega zanimanja za muzejske zbirke niso zabeležili pri domačem prebivalstvu, marveč gre glavna zasluga za večje število obiskov v muzejih predvsem tujskemu prometu. # Teden ČSSR v Beljaku Predvidoma v dneh od 4. do 10. maja bodo v Beljaku (Parkhotel in Posthotel) riredili poseben »Češkoslovaški teden", ka-or so bile v prejšnjih letih podobne prireditve posvečene že Grčiji, Franciji, Jugoslaviji in Italiji. V okviru tega »Češkoslovaškega tedna" bodo v Beljaku v omenjenih dveh hotelih nudili češkoslovaške kulinarične specialitete, poleg tega pa predstavili tudi češkoslovaško folkloro. v> NOVICE I IZ I 9 Začetek v Planici Danes se bo v svetovno znani dolini smučarskih skakalnic — v Planici — začela tridnevna mednarodna prireditev »Planica 69", s katero bo doživela svojo premiero nova velikanka, 160-metrska skakalnica. Na prireditvi bodo sodelovali najboljši skakalci iz vseh delov sveta, zato splošno pričakujejo, da bo v okviru letošnjih planiških smučarskih poletov dosežen nov svetovni rekord. Prireditelji so se v zadnjih tednih temeljito pripravljali na podili, da bi lahko v vsakem pogledu izpolnili želje neštetih obiskovalcev, ki se bodo v teh membni dogodek in se vsestransko potru-treh dneh zbirali ob novi skakalnici-veli-kanki. • Večja industrijska proizvodnja V prvih dveh mesecih 'letošnjega 'leta je bila industrijska proizvodnja v Sloveniji za 11,9 odstotka večja kakor v prvih dveh mesecih minulega leta; produktivnost slovenske industrije pa se je v istem obdobju povečala za 8,5 odstotka. Skupna vrednost izvoza iz Slovenije v prvih dveh mesecih tega leta je znašala 477,4 milijona N-din ter je bila skoraj za 30 odstotkov večja kot v istem obdobju lanskega leta. Dvomesečni indeks slovenskega izvoza industrijskih izdelkov je znašal 127, pri kmetijskih pridelkih pa celo nad 145. • Krvavi cestni davek Prejšnji teden se je v Sloveniji pripetilo 110 prometnih nesreč; devet ljudi je zgubilo življenje, 32 oseb je bilo huje in 53 laže ranjenih, materialna škoda pa je znašala skupno okoli 625.000 dinarjev. Po vzrokih nesreč je bila spet na prvem mestu vinjenost, drugi vzrok je bila prevelika hitrost, takoj zatem pa je sledilo nepravilno zadržanje pešcev. Od začetka tega leta pa so v Sloveniji zabeležili že 889 prometnih nesreč, pri teh 58 smrtnih žrtev ter 339 huje in 493 laže poškodovanih oseb; celotno škodo na avtomobilih so ocenili na več kot 6,380.000 dinarjev. Sadna drevesca vseh vrst — čeipljina in sllvna po močno znižanih cenah — jagodičje in vinske trte oddaja drevesnica MARKO POLZER p. d. Lazar pri Št. Vidu v Podjuni 1. PROGRAM Porožila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje In praznikov): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opažanja — 6.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 22. 3.: 6.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 13.00 Srečanje z Avstrijo — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Avstrijska književnost danes — 15.00 Orkestralni koncert — 16.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.00 Orkestralni koncert — 22.10 Jazz — 22.45 Resni pesniki enkrat drugače — 23.10 Majhna nočna glasba. Nedelja, 23. 3.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Teden dni svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Orkestralni koncert — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Ženske Evrope — 17.05 Znanstveni obzornik — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Mojstri tričetrtinskega takta — 20.00 »Korenine zla", radijska igra — 21.30 Komorna glasba — 22.10 Irski Shakespeare — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 24. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Raziskovalna naloga — 20.00 Evropski koncert — 21.00 Glasbeni feljton — 21.30 čas, ki v njem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 25. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Pesnik Paul Verlaine — 17.10 Raziskovalci na obisku — 19.35 Pogled v glasbene revije — 19.45 Pesmi in balade — 20.00 Za in proti — 21.00 Prizor — 21.30 Klavirsko delo Franza Schuberta — 23.20 Studio nove glasbe. Sreda, 26. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Tuji pripovedniki — 17.10 Spoznanje in zanimanje — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Iz parlamenta — 19.35 Življenje s knjigami — 20.00 »Radovedne žene", glasbena komedija — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Sodobna glasba. četrtek, 27. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 O humanizmu — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 18.00 Iz parlamenta — 19.35 Kulturnopolitične perspektive — 19.45 Šansoni — 20.00 Bodočnost od včeraj — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 22.10 Srečanje v pogovoru -» M-30 Kraljica instrumentov — 23.10 Avstrijska glasba dvajsetega stoletja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda'. Sobota, 22. 3.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 5.05 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš višni vrt — 8.20 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo —- 15.30 Koncert po željah — 17.10 Glasbena oddaja — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški profili — 20.10 Združeni ob glasbi — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 23. 3.: 7.35 Jutranji koncert — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Veliki zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni desert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Koncert po željah — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 »Grof luksemburški", opereta. Ponedeljek, 24. 3.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Družba in poklicni svet v pesništvu — 9.30 Ljudska glasba sveta: Afrika — 10.15 Balade in romance — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Venček melodij — 16.45 Koro-ka književnost: VVilhelm Rudnigger — 17.10 Glasba je naš konjiček — 19.15 Dom in šola — 20.10 »Polži jedo travo", radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov: Jugoslavija — 22.10 Svetovno hokejsko prvenstvo (švedska : Sovjetska zveza). Torek, 25. 3.: 5.05 Veselo zaigrano — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.00 Pripovedke svetovne književnosti — 9.30 Glasbeno pismo — 10.05 Bajke iz Avstrije — 10.35 Dnevni problemi gospodarstva — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 16.00 Venček melodij — 16.45 Kulturno-kritične poti — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira. Sreda, 26. 3.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Sodobno avstrijsko pesništvo — 9.30 Venček melodij iz musicla »Poljubljanje prepovedano" — 10.25 Nova ljudstva, nove kulture — 10.45 Razvoj klavirske glasbe — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Aktualnost Kleista in BUch-nerja — 15.15 Koroški avtorji: Konrad Koller — 15.30 Glasba iz Slovenije in Koroške — 16.00 Venček melodij — 16.45 Iz knjige gostov — 17.10 Oddaja za vojake — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Obisk pri koroških pihalnih godbah — 20.10 »Sedemdeseturni teden" — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Ljudska glasba v Avstriji in drugod. četrtek, 27. 3.: 5.05 Vesel začetek dneva — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijske narodne pravljice — 10.05 Mladina muzicira za mladino — 10.35 Naša cesta — 10.45 Basni iz vsega sveta — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 Naši otroci in gozd — 15.00 Ura pesmi — 16.00 Venček melodij — 16.45 Znanost iz prve roke — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Naš vsakdanji kruh — 21.00 Diletto musicale. Petek, 28. 3.: 5.05 Pihalna godba — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Razvoj glasbe v zadnjih sto letih — 9.30 Pot po Koroškem — 11.00 Ljudska glasba — 13.45 Glasba po kosilu — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 16.00 Venček melodij — 16.45 Književnost iz štajerske — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 22. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Pesmi na moravsko narodno poezijo. Nedelja, 23. 3.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 24. 3.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 25. 3.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — športni mozaik — Valentin Polanšek bere svoje pesmi. Sreda, 26. 3.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev, četrtek, 27. 3.: 14.15 Informacije — Ura pesmi — Pomenek s starši. Petek, 28. 3.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem. Televizija AVSTRIJA 1. PROGRAM Sobota, 22. 3.: 10.00 Prenos iz Planice — 15.00 Za otroke — 15.05 Za mladino — 15.30 Kaj lahko postanem — 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo (Finska : Amerika) — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 čas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.15 Storilcu na sledi — 22.10 šport — 22.40 čas v sliki — 22.50 Cirkuško-revijski film. Nedelja, 23. 3.: 10.00 Prenos iz Planice — 15.50 Koncert — 16.30 Za otroke — 17.05 Sir Francis Drake — 17.30 Za družino — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Naš sosed v vesolju — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 čar glasu — 21.25 Svetovno prvenstvo (Kanada : češkoslovaška) — 22.00 čas v sliki. Ponedeljek, 24. 3.: 18.00 Novo iz kmetijstva — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki —- 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 Poštni predal 7000 — 21.25 Svetovno hokejsko prvenstvo (švedska : Sovjetska zveza) — 22.00 čas v sliki. Torek, 25. 3.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Jurij Preda potuje okoli sveta — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Prosimo, odložite — 21.15 Čas polovičnih src — 22.40 Čas v sliki. Sreda, 26. 3.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10..30 Avstrija v dobi Babenberžanov — 11.00 Pot na Bali —■ 16.30 Pavliha in mala lisica — 17.10 Mala risalna šola — 17.35 Za mladino — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Obzorja —■ 21.00 Svetovno hokejsko prvenstvo (Amerika : češkoslovaška) — 21.40 Čas v sliki — 23.00 Iz parlamenta. Četrtek, 27. 3.: 10.30 Indijska umetnost — 11.00 Kuba — 11.30 Resen kalendarij — 12.00 Kaj je čas — 18.00 Italijanščina — 18.25 Šport — 18.50 Policijsko poročilo — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20,15 Zlati strel — 21.45 čas v sliki — 21.55 Svetovno hokejsko prvenstvo (Švedska : Kanada) — 23.00 Iz parlamenta. Petek, 28. 3.: 10.00 Senegal danes — 11.00 Deklica Safir — 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Jez — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Stari sodnik — 21.15 Svetovno hokejsko prvenstvo (češkoslovaška : Sovjetska zveza) — 21.50 čas v sliki. TV LJUBLJANA Sobota, 22. 3.: 8.35 Šolska oddaja — 10.00 Smučarski skoki v Planici — 17.45 Po domače z Beneškimi fanti — 18.15 Mladinska igra — 19.15 Nova obdobja Jugoslavije — 19.40 Za boljši jezik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Festival zabavnih melodij »Zagreb 69" — 22.05 Maščevalci — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročila. Nedelja, 23. 3.: 8.45 Madžarska oddaja — 9.15 Po domače — 9.20 Kmetijski razgledi — 9.50 Primožev dnevnik — 10.30 Smučarski skoki v Planici — 13.10 Kažipot — 17.25 Pevka Elisabeth Schvvarzkopf — 18.15 Komedijanti, film — 20.00 Dnevnik — 20.45 Svetovno hokejsko prvenstvo (Kanada : češkoslovaška) — 22.15 Samci, humoreska — 23.00 športni pregled — 23.25 Dnevnik. Ponedeljek, 24. 3.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 16.45 Madžarski pregled — 17.35 Otroška oddaja — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Razvoj gospodarstva — 18.50 Šlager sezone — 19.20 Ljudje in poklici — 20.00 Dnevnik — 20.35 Aleksander Dubrovski, drama — 22.20 Svetovno hokejsko prvenstvo (švedska : Sovjetska zveza) — 23.45 Poročila. Torek, 25. 3.: 9.35 šolska oddaja — 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Mokedajeve pravljice — 18.20 Oddaja za italijansko manjšino — 18.40 Iz slovenske glasbene zakladnice — 19.05 Reportaža z Galeba —• 19.35 Arhitekt ing. Edo Mihovec — 20.00 Dnevnik — 20.45 Svetovno hokejsko prvenstvo (Amerika : Kanada) — 22.15 Zgodba molka — 23.05 Poročila. Sreda, 26. 3.: 9.35 šolska oddaja — 16.00 Svetovno hokejsko prvenstvo (Finska : Sovjetska zveza) — 18.30 Francoščina po francosko — 18.45 Poljudno znanstveni film — 19.15 Popularna glasba — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Rezerviran čas — 21.35 človek s kamero — 22.30 Poročila. Četrtek, 27. 3.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 17.45 Pravljica — 18.00 Risanka — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Mračna jesen, jugoslovanski film — 19.30 Glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Ko je pomlad — 21.05 Kulturne diagonale — 21.45 Wojeck — 22.35 Svetovno hokejsko prvenstvo (Švedska : Kanada) — 23.45 Poročila. Petek, 28. 3.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Francoščina — 14.45 Šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.55 Naika, serijski film — 18.15 George Gershvvin: Rapsodija v modrem — 19.00 Svetovno hokejsko prvenstvo (češkoslovaška : Sovjetska zveza) — 19.40 Poročila — 21.20 Oskrbnik, film — 23.00 Poročila. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pr0, gled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 22. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Narodno-zabavne melodije — 9.50 Naš avtostop — 12.10 V domačem tonu — 12.40 Domače melodije, vmes prenos iz Planice — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V veselem ritmu — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Zborovsko petje — 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11" — 18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Metka Štok — 20.00 Sobotni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden- Nedelja, 23. 3.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Skladbe za mlade poslušalce — 9.05 Koncert i* naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Smučarski poleti »Planica 69" — 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert "j 17.30 Radijska igra — 18.11 Solistična in ansambelsko glasba — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.13 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo ob glasbi velikih! orkestrov. Ponedeljek, 24. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Chopinovi valčki — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Partizanski invalidski pevski zbor •" 17.05 Iz opere »Faust" — 18.35 Mladinska oddaja *" 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Simfonični koncert j orkestra Slovenske filharmonije —- 22.15 Za ljubitelj® jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 25. 3.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijsk0 šola — 9.25 Morda vam bo všeč — 12.10 Poje mezzosopranistka Giulietta Simionato — 12.40 Slovensk® narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje ml0* dih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe •" 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Simfonični orkest0f RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.63 Svet tehnike — 19.15 Poje Edvin Fliser — 20.00 »Kr®* pri Savici", drama — 21.15 Deset pevcev, deset m0* lodij — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana, Zagreb in Be°' grad. Sreda, 26. 3.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pis00 svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.3° Zabavna glasba — 9.45 Poje vokalni kvintet »Ant00 Neffat" iz Maribora — 12.10 Orkester Slovenske f'1' harmonije — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Končat za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Odskočna desk0 — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 ^ festivalov jazza — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zv0' kov. četrtek, 27. 3.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radij' ska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 12-^ Iz opere »Gorenjski Slavček" — 12.40 Pihalni orkestf' na koncertnem odru — 14.05 Bolgarski mladinski zb0f — 14.25 Operetne melodije — 15.40 Kontrabasist B0' dislav Vidrih — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 ^ naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje ^ dija Kodrič — 20.00 četrtkov večer domačih pesfTI’ in napevov — 21.00 Angleška drama 30 let — 22-^ Pri skladatelju Vinku Globokarju — 23.05 Stare an0,e' ške balade — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi PeV’ [ ci zabavne glasbe. Petek, 28. 3.: 8.08 Skladbe Matije Bravničarja — 8.53 Pionirski tednik — 9.25 Morda vam bo všeč — 12-^ S sporedov za violiniste — 12.40 čez polja in potok0 — 14.05 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščilo — 15*^ Napotki za turiste — 17.05 človek in zdravje — Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni *°l' gledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodni križpotjih — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 TekmoV0] nje amaterskih zborov — 20.30 Dobimo se ob isti 0fl — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 20' grebški solisti — 23.15 Lahko noč s priljubljeni011 pevci zabavne glasbe. 103-krat poročen Velimir Antič iz vasi Topaonice pri P°' iarevcu v Jugoslaviji se je znova oženil [ svojo prvo ženo Dragino. Zadeva ne f' bila prav nič razburljiva, če ne bi šlo ll • za njegovo 103. poroko. Ko je bilo Antiču 13 let, so ga s staj11 odvedli v bolgarsko taborišče v Nišu. OČe' ta so mu ubili, mater pa poslali v Sofij0’ ostal je sam. Po koncu vojne ni imel ka>°’ domačo hišo so porušili, star pa je bil k°' maj štirinajst let. V sosednji vasi se je seznanil z Dragih0’ ki je bila njegovih let, in odločila sta se & j poroko. Medene tedne pa sta morala pre' živeti v zaporu, ker sta bila oba mladolA' na. Pozneje sta se kmalu razšla. Dragina se je znova omožila, Antič pa se je odločil < precej avanturistično življenje. S svojittf j konjem je jezdil od sejma do sejma in zH' ral neveste. Imel je precej bogat spisek g0"' nih nevest — od deklet do obetajočih vdov’ večina nevest pa mu je kmalu spet pobil' nila. Pri vseh številnih ženitvah pa tudi ni tf' zabil na kontrolo. Na domačem dvorilC* je stal visok steber in ob vsaki novi poroP je Velimir zasekal vanj s sekiro znamenj1’ Pri stotretjem ženitovanju pa tudi stel1’ ni več držal in se je zrušil. Tedaj je Velin,,r prenehal s porokami. Velimir rta starost obuja spomine. Prif°f veduje, da je imel menda le tri otroke, m°c\ no pa bi moral pobrskati po svojem sf°' minu, če bi se hotel spomniti, od kate,c žene so.