St. 29.
V Gorici, dn6 14. jnlija 1893.
Te5aj XXIII.
»S a 6 a"
khaja ?sak petek o poldne  in velja s
prilogiraa „Primorecu in nGospo-
rfarsfci Liat" vred po posti   preje-
niana ali v Gorici na dom poSiijana:
Vae ieto   ....   gld. 4-40,
Pol leta    .   .   .   .    „   2'20,
Cetrt leta .   .   .   .     „   1-10-
Za tuje deiel* toltko vec. kolikor je' tecja postniua.
DeliTcem iu drugim manj premoz-t>.im novim narocnikom narocmno zui-2amo. ako se «glas» pri nprarniitvn.
rPrimorccu izbaja vsakih 14 duij cb enem z ravwmi (ua par) nSociiii-iiii" fitevilkapji.
„Go«podar»fct U»*a uliaju in '»€ prila^a vnak drugi in zadnjj potek me-seca. Ke-larje v petek prazuik, isidfjo iisti He v c«trtek.
SOČA
4
(I/.dnjn /a de&elo.)
«" placajo '|A5«f'^
in nposlaniee" placajo :&%i'. petit-mto:               i'M-
8 kr., Je se tisk^jo il$i "
Veckrat — po pogodbi. Za veejo crke po prostoru.
Fosamicne Stevilke dobivajo ae v to-bakarnah v Nuuski in Soluki iilici po 8 kr.                                         •'
Dopisi posiljajo r.nj p.h nreduiStvn, naromiinn in reklaniacijc pa upravniStvu „SoLe". — Neplacanih pisem uredniStvo ue sprejema,
Rokopisi 88 no vraSajo.
t   UivdniStvo in itpravniXtvo jo v Mar. zinijcvi iiiSi, Via del llevcpto St. 19, II
-JL
Vs^sokolski she<J v Iju&jani
SokoNka misel t e lalje b-»l j pr'*;liia \m i-dovan-keui svetu. N.jhi oi'f, vi JI narod re>ki. more biti jionfi.-rii na to svoj" ili«t»*. ki >e je potodilo v zlati >t«va«>ki Pragi /e pied :i;i l"ti, naiui*-'?. s« v d«dd absolufizma, v letu 1nm>. Na kak>ni stojmji stoji dunes Sukohtvo na IViknu, opisuvali sino ju-.iv zilftj dve Mi, ko smo i<ri'»lt'"»'vali v pudlistku spotuine. ti:c stat'.'siavno kraljevsko Prago, na laz-davo in drugi Vsewikidski mIiuiI v Pnu;t. Piipoveduvali smo, koliko sto sok.d-skill iluisti'v deb»je iwi <vi.i, koliko tiwu-Swkoluv AU'ji'j'^, kak«» w uumI .s«l»t»j v zv««'/i iu kaku hlavt» >v si /e jnitloitila v tiijini, zlilNli lui Ki.-iiu:t<-ik»'iii. Vov.wy: sum 0|»i«('»VaU izjdiii rr.-kih ,s»ki!!'>v na Ki:«n"«»>.k<» v Xain-y iu v L«v»''V iiicil luat« ^l'oljak**. >kr.itka": Sok'/Ukii iiiivl i-toji na ^'oktiu na tuk»"» vi-(*;»ki .stoj-niji, da /, ubi'iiduvanjcni zii'« n.'i njo vi*s i/.i»biaz«'iii >vt;tt z.ikhtti iiasiu-otiiiki Sl'o-vanstva pa j<» gh'tlajc jm «tiaiii s • • sua-Iiom in tii«|H-toui.
Tak mah in tr#jj)«t jki ui jiraz<?n, kajti Hokulskw gMltt: „V pitsti silH, v srcii rulloAuost, v mi a lih domovina" — ihsvm in lUndatU'H h\,e tisjiftip. Kaj ,sc le In, k»» ta vt'likolcjni miscl jtn-Aiuc, v^suJ.jiio, o-grumtiu, Hfumilijonsko Mfivaustv«i.y X« jiojo psnik /.amiiii, du; „Mi n^tujaino in wis j« strah*1* da kunufjtt; ustaiieinu k rasfm-jim iivIjiMiju in putuivino v i»rali sv<»jc im-bpiotnike, l>t jn nalo^a .Sokulstva, ki uzivlja t«lor hritln't su'C* za <!o:m>viii<v ki'tlav bi> tieba.
Hrutjii ^'irlii iiiiajf> z« vdikaiisku nai«"lii«. Vdjsko v nlfrili sr.ij«\th in n Muk>>loviiui jn»-ir.*i na i"i»|iicalii t;t v>j>ka j«' uzorno oi;ra* nizovana tr-i1 j>tipiavljt'na ilo ¦/.nAuu-sr.i nmza ziivovati imutji'in kri za I;hIjmi j.Mii<j-iin»>f svoj^ija Ijiihlji.'iifgLi Jiurtnia in ^v^ji- skivin1 kia!jt.«vine svctova(vlav>k«.
Slik<ilska   til!>'rl    S«! j«*   Zf    Z^Oii.ij    U'lu-
matiila tndt med iiami SSov«-iu-i. iiajjH-fj v Ljubljaiii, jn)l«in ji;.i it=naguma v di-tt^'ih it»»-stih in cel<> na va<t*h. K»'t-je pa »ili» tlo>h*j wed posaiuit-ninii d:-ti?tvi pientalo zveze, jti-fiuaif oL.'evanja in im'dsfi;>yni'*ga tiar.du-^evanja. zati'i m> Sok'il-tvo ni raziijalu uhmJ iiami takoT kak>ir id >r ui(nai«» in n>.»<;W
"t't'lj-ki rioktd" je j.ivi izji'.'.i/il i!:i«-«-l. naj l<» Vi»a sukid-ka dit»>{.va na Ni-v^'.^kv : t.f'.j lia iiH'd sct-Hj v ' ¦'/'„¦> /.\f/n, da Id m' isit'd si-o'.ij j;:-.dpii-aia :n i^ri'i'Val;. tt-s tak«"' ko'iik-T r..ijv*';*- i;)..-j.-.'#.' tzviM-v.tla sv.;.-{iit:-kia«-n«» uaii^o \ fd.ig^r t:i Men. ltitil.i;t"n-jrii iuuu,t;t.
lzjii-oznM nu-t'l jk.^I'J j- tak'».i L'«:'.ik odmtv j-.*. v»di >'u.ivKii;i in svi-t-df.ji Hsv;-Ski, l»o>*d>iiu jut v bfli LftiMjaiii. kltr je „S-.k'du takuj zai"«d dtdovati na j<>, da m4 risa j»:t*j osnnjp ,/Av:>.Z'i v.^-fiwih fil-thhih tiriL-'-r* V kratkeiu Os^a hilt j*j vsi»; i«ripiavl;tnu: H. in l*. t. m. tie je ze vrtii javi sh«d ju-goslovaiiskih .8ukoIt.»v';. pri katerfm se je ustanovila za/.eljeua M'V:j in jtovodum ka-teiega so j;e vrsii»: v Ljtililjaai Idifr-f.rrt slav-nostt. ki so zapustile trajcii s'adek sjioiniit naiudnim Ljubljancauoru in vsem uilelezencem iz celt1 Slovenije iu soseduje Hvvaske.
V sobuto 8. t. m. vrsilo se je v niestni dvorani najprej zborovanje zasto^nikor (de-legatov) vseh sokol>kih dtustev. T»> ibuto-vanje je velike vaznostt za prihodnost So-kolstva na slovanskem jugu, ker jiostavili .so se mu novi temelji, na kateiik se bo maglo uspe^neje razvijati. -— Ustanovila se je prepotrebna zaresa, v kateii bodo moC-nejSi podpirali §ibeke|ie; sklenilo se je, da vsa alovenska sokolska dntltva morajo no-siti povsem enako obIek6; sliko slovenskega Sokola, kakor mora biti, pritozi naj se vei-balniht, ki se mora tttdi cim prej izdati, da bodo vsa diustva imeia enotno poveljevanje. — Clan ^Ce^skega Sokola" brat dr. Eozina je prav ob§iruo in temeljito poroLal o stanjn, razvoju in napredku obstojefiih in o usta-novitvi novih. sokolskik drastev. Stavil je sledefie pwdloge:
Zvezni odbor naj: 1) sestavi azorec pravil, katera se imajo za podlago jemati pri vseh drustvih, ki se aa novo ustanavljajo in po katerik se imajo prenarediti po moz-nosti pravila vseli dosedanjib drustev;
2) naj ae skrbi, da se slorenska druStva naroCajo na najblizje nam stojeci strokovni casnik,katereniu se imajo preskrbovati vestna poro&ila •,
.''') ddlior ima skrbeti, kaku bi m« .si-slematirim nadzoiovala in peiijndii'im jnv-^b'dav.-la sokid:<ka dnisl.va in kako Id mi dat<» sktlieti za doliavn piviltvlovaili-ev:
¦i> da se   jirirejaji) vsako   Ictu zveznn
tel.iVttdbf;
51 da im:»j«i siopiti v dotiko z rodo-Ijubi v onili krajiii, kjei- Id se. ustaimvilu nova drnstva, iu jim da jo judiebne navode.
K ntitj tot'-ki dr. Jio/.inoviii pred-!»#>v dostavlja bral II ribar, da nioiamo ostati V kolikor mogoee teMli sve/i ¦/, luali Hivati, naj se tnjej jnipravlja (po uio^n*-uosti) tudi zveza s lirvatsklnii !Sok»H. Tudi v <idl<ii-il«ili krogih bode se. kom-iio morabi pri/.iiati. da so Movani vazen i'akfor v dr-/avi. Vsi j»rn!iogi in dodatni jiri'db-,';- IIri-barjev se vzprejmeju.
Ko m> je izvolil tidsck, hi naj seslavi pravila za lindoro zvezo, upriisa '.slarosla ^Prva.skejra Sok-da" brat .Mozetir, ali zve/.a, stoii jiidrebne korake, da se odpravijo endue ra/iuere na (ioiiskcni, kjer je vlada prepovedala ^Sokolu" v I'rvarini, da ne .sine nositi druslveiie oblekeV Slarosla lv. Hribar odgovori, da odbor zaveze, gotovo piav rad sturi vse, kar lio v nji'govi moiM, da se odjnavi kiivli'a, ki se dela ,,1'rvaskeuiu Sokoln" 8 1.-))i nieevo prepovedjo.
Po I (Ma zborovaiiju  vimI se je. krasen
konreit im vnn llofuerjeve pivumo. Pevsko
totxke je izvi>e,V\Hl  „S!ave<"', vojaska godba
pa yi igiala po veemi slovanske skladbn.
*
V nedelje '.». t. in. zbirati so se zarela i.t/ti.i diihiva v pi'nstorili ,.1/jubljauske (''j. talnice" in pied njo; 10 Sokolov bilo je na konjiSi. Po 7. nri piemikal se je doljj spre-vtid, na eelu je koiakala dmnzalska tfudbu, I'j-ofi kolodvoin. da pora^ti lir.de iz zidelie Staj(iN!,«' iu Ihvaske, ki ^o imeli priti ob »'! .s a |nxt>bi»iin vlakoin. Sprejem bil je ve-liL-asteii. |tresiveii. Posebno nauduseiio so Idli spreje(; biaJje ilrvatje. katerih je bilo liad :»> niuz, na eel u njim slaro.sta dr. A m-nis, biv5i zujtau zagrtd'iSki. Na kolodvoru je do.ilei-e ]>ozdiavi! siarosta iv. Hribar, kojetnu so ndg»varjali >taroste dr. Anirus iZaKrebi, dr. Vret'ko (I'lrlje) in dr li r e-%ii rin (Trsl). Na 1o je sprevod odkorakal v Tivwli k s-v. ma*;!, k'atero je daroval e. g. M. Saiab.iii v kr.t-nem sdImju si-.di drevo-veda. <j]avue dele *\\ ma--" naznanjal je tr.dieiiiaf'-Sokidiivi konju, na kar so grmeli t'spjrj na siseii^kem vrliu. Med iiia.sn svirala y: dt.inzalska j;.idba.
Po 1". mi visil se je slavnosfni spre-v«nl po instil, ki je kazalo praznieno lire; u-ir.'d:!i!i in dtii^ih za^lav jdapolalo je jnv-cej ve'iko vaz lii> Ijnbljau^kih rodoljubov. Sprevod bil je sijajeii, velis'asten; na eeiu jalialo je 21 Sokolov, za ujim pa v iepem rein uizna sokolska in drnga drustva, med tend :T> z zastavami. ?o vseh ulicah priie-jalo je obt-instvo sjirevoduikom prijazue, "pre.-reue ovacije; z mnogih oken sijtale so isjezne roke diSefift  sojtke  na  spvevodnike.
Ob 123'a vrsil se, je skupni obed pri Ifafnerjiu Vrsto napitnio zaeel je starosta Hribar, ki je jiozdravil slovenske udeleznike slovenski, hrvaske hrvaski. Ceske fieAki in navzoe'ega Rtisa po ruski. Govorili so dalje dr. Milan Annus (Zagreb), dr. Vilfan (Ljubljana), dr, Vrefko (Oelje). prof. Vladimir Andrejevic Francov iz Kusije, L Danes is Prage, dr. Kilipie iz Zagreba, dr. Tavear, dr. Gregorin. vsenciliSOnik Itavnikar ter u* vednika M. ('otic in Nolli.
Ljudska veseliva na Koslerjevem vrtu bila je velikanska; le nstopnino je pla<5alo okoli 4000 oseb, a gostje bill so vsi prosti nstopnine. Svirala je voja§ka godba, na te-lovadis^u pa domzalska, kjer je bilo okoli 4000 gledalcer, ki so kazali prav zivahno zanhvanje za telovadbo, katera se je dovr* iila v popolno zadovoljnost obcinstva in v 5ast nastopivslh Sokolov. Stirje Sokoli bili so odlikovaui kot najboljsi teiovadci; pvvo darilo dobil je brat Muzevi6 iz Zagreba.
Ljudska veselica viSila se je pozno v no5 v najlepSein redu. — Tako je konfial pvvi shod jugoslovanskih Sokolov v najvecjo zadovoljnost in cast vseh ndeleznikov ter brez dvoma v neprecenljivo korist domoviui. Kar smo doiiveli v Ljubljam, to vzbudi k ve5ji odloBnosti marsikakega omahljivca, to ostane vsem v trajnem in sladkem spominu. Naj bi prvemu sokolskemu shodu sledil kmalu dvugi! Na svidanje! Na zdravjet Na adar!
h Mm Istr*
l.r. (lop. u huJHkttja ofo'iih,
Pogled mi jilava (v,ez sadne vrtovfl, bnjne travnike, vinorodne gorire in rodovil.na polju, do tja in se dalje, kjer se ia/,prost.i« ra nii'gleua povrsina, niorskegu zroala. Hnle ri'fdw in poti vijo se v lirib fu dol skozi 'rg iu vas, krtlero so skoro brez izjiMiio po,n>ja« ne jo liolmih, -¦ hep je (a svei,, skoraj'bi ri'kel, jeden iiajlepsili v Jstri, kar se pa ti» ee rodovitiiiisli, jirekosi najbrze nase goriSkft kraje, - .
Sinejal seiu se, ko scm prvii'i vld«l, kako se luknj obdeluje zeinlja, iu iiu'nIjI sum si: Ti bodo jiac lahko zelit ko pride i'.ns tfetve; sedaj sii |!ii kar uafudili ue mo-rem, kako jii mogoee, da ta zemljn, lako jiovrsiio in pliUo obdelana, doprin/'iwi lolik sad. (\) hodis po liikajsnjih travuikili, njivali, ali jia vinogradili, neliot'e. morajo se ti vrniti v spomin oui zlali <'-asir ko je zemlja rodila se src^ueiini zemljatiu brez nikuksnega tru-da tiso^eren sad, Na poljn ziblja so v »>aj lepjii rasiM bogato klnsji», ilrovja jo proidilo-/.'no /.IiilihH'ca sadja in tiuli v vinogradu moras obstati in stnne oln-udovati ho/jo vsemogornost, 'I'rift, kalerih »ekal«r«pogaii-jajo iz (Msto iieobdelanih in n travo xrvaA* eenili tal, oblozenu so tako leisko y. zarodom, da mora viuorejee, neliotii biti v Hkrbnli, da se v nisu, ko bode grozdje <b»zorevalo, vsa ne she in polomi. ¦¦
Takseii svet le/.i j>red maiio; ko ojia-zujem to bujno vast, jilavajo mi oci veMo n;»okrog; v treuolku pa, ko se spomnim pre-bivalstva tega ok raja, znirafd se mi pogled in iifliote ukrade se mi iz prsij tozen vzdih pdtuilovauja.
Ljudstvo, o kojega oduosajili v narod-nein oziru hoeem govoiiti, je seveda slovan-sko; govorica njegova zdi se mi po nekojih krajih bolj podobua slovenseini, po nekojih bolj hrva'scini; jirva in druga pa je prav liudo namesana z italijanscino. Sicerpago-v<»ri to ljudstvo se drugi de^ulni jezik — laski, brez kojega ne more ziveti v sedanjih •zalo.stnih razmerah. Naj gre v grad, v Ug ali niesto, sjiloh naj pride le v doliko z la* liousko krvjo, prisiljeno je govoiiti italijan-ski. Pri nobeiii praviei ga ne zaslisajo v njeH'ovein jeziku, niti v kremi ali stacuni n« dold z.i dragi denar zahtovane stvari, ?r. ne govori italijanseiue; kaj i?e, da bi se mu kaksna zelja ali prosnja izpoliiila! Z eno be<edo, njih jezik se nete slisati ne malo ne dosti, dasi ga govori velika ve^ina vse-ga prebivalstva. Kazuinese, da to ljudstvo, prezirano in sovrazeuo, od vseh zapusfieiio, se mora jiodvref.i vedno dalje prodirajocemu in gospodujoCemu italijanstvu ter hirati v svojej zaniceyanej narodnosti. Posledice, 2a» libog, so zt; znatne in tako zalostne, da morajo bosti vsakega koliekaj zavedtiega Slovana v sree.
Navo Ina nosnja ohranila se je le pri stavejih in priprostejih ljudeh; pri mlajsih j»relevila se je ze davno v la§ko opravo •, domafie sege in navade so pa skoro do ce-\t. ze izginile izmed ljudstva. NajmanjSi na-rodi in njega posamezni deli imajo paC svo-je petje, ali to ljudstvo ga nima, in vendar tako rado prepeva od jutra do vefiera, a le one pesni, katere prinese iz bliznjih trgov in mest, kjer so ugnezdeni zagrizeni mu sovra2niki — Lahonil
6asi, ko so po naSih dezelah go-spodovali samopasni in brezsrSni grajSfiaki, minoli so ze davno, ali to ljudstvo, zdi se mi, tied skoro v vseh ozirih globoko se v njih. In vendar ono se ne zaveda nifi take-ga; misli najbrze, da ne more biti dragafce, da mora biti in ostati— suzno na ve6ne Case. Ono nioICi in neopore6no podviie se vsakemu najmanjsemu ttkazu in 2e\ji svojih gospodov — Italijanov. Ti so njegovi graj-seaki in gospodarji, ki imajo v rokah vse jn-aviee in oblasti, dasi so v veliko manjsem gteviln. Ti so njih prvi voditelji, ti sede na kr-milu in kamor potegne vajeti gospod Italijan, tja gre pohlevni ^cavo" Slovan. In kako ne? Ubogi ljudje upre2eni so tako tesno v jarem, da se ga ne morejo ubraniti na uoben na-Sin; krotko morajo glavo upogniti in delati, kar se jim ukage. Ce se jim reee: „Jutri pridite delat!" — mora se zgoditi, sicer se^ brez usmiljenjaspode, drugi dan pa zapoje
jim bolmu pi'ud hiso. Kakt) je ljudstvo u-brelo v tako globoko xaviMiont, ngatlfl fifl pae, lahko: AIoz, katorega dobvo pozimm, potreboval jo an II,; te jo udobil v maiitQou pri lu'kem Italijanu, toda 1« ,\ to pogodbo, da je placal od njih vsaki mpnec. 2 11. ohru-stil Sedaj naj eastili bralec lnrnAunl koliko obrestij pride od 100 11. v nnam l«tu, H tiikmiini odenifitvom npravlll ho nkoro v«« kmelije pod so in iz ljudstva iiapvavlll pra-Vo Hiiziii', Lahko r«ftojo tedaj: 1 nostri co« hrni i no8l.i1 Hniavil* Haj to ljudstvo jft tako nezavedno, da si ne zna pomagati h; to 8iiz* nosti tudi ko bi mu bilo mogoco, Ko ho drzavno voljtva nn dnevnem redu, todnj iz-vole posamezue olif-iiie svoje voliluo mo^e; vse te pa polove, ltalijaiii swijatmo NknpaJ, „nalutrnjoa jlh dobro in pofimi ?,m\ kakor eit'do ovae, na volisfte. TnkaJ ho pravaki'lmo stra/.ijo na vseli Ntmnoh in dobro pazijo, da pan gotovo oddajo vnak na postavimm iiifwtn svojo s Hilo v roko potismmo liNto, In kmot)o HloitV to tiemo iu ii(»vedi\ da fd a turn tuuni grobove kopljejo - in JxyolA hvoja naJiiJA«s Hovra^nike!
Da takfinl h itvoljencl ixvrHlno Hkrbft za blagor Hvojili nlovanHkili podioiikov v diiNeviifliu in tolosiicin o/.ii-u, razumo no lahko; iiiol/.eji) jili Iu odli'Ajo na vse inogmV) iwiciim in Htlnkajo zndnjo kapljl«okrvlIJi njih,da bl Hi Jilt s» toniKiJo podvrgli, In polem Ao pra-vijo: „So noil gho not aiutemo, i di'vo tire* par quel montrl di ficjavi!"
. Kar so pa thVaavodimsti, je fie hujse. V solo, cerkev in na dom sill se jim jmliiio izvelicalna italijansiiina in dela ho na prav nesramen in sirov nacin na to, da bi so jim zamoril v praih zaduji narodui fiut,
UpraSam: ali so sine upati na boljsw bo« dofinost tega ljudstva? Ne, dokler ue izgino ta strasna mlaCnost in nezavednost izmed njega, katera je najvec kriva sedanjega 2a-lostnega stanja.Np, dokler se ne prikazejo med njim narodno navduseui in razumni mozje, ki bi to ljudstvo budili iz dolzega in nesreftnega spanja, budili ga k zavednosti in ozivljali mu narrdui cut. — kazali mu luc" svobode in enakopravnosti ter ga vspodbnjali v, za-htevauju svojih pravic. Ne, dokler se no ustanove, med Ijndstvom sole — in seveda narodne; ne dokler, so ue ustanove narodne druzbe in zbiralisca, po vseh cerkvah zopet ne uvedejo projiovedi in molitve v narodnem jeziku in ne ozivi toli pogreiSano narodno petje.
Dokler se vse to ne zgodi, bo za to okolico brezuspesen vse hvale vredni namen, kateri bi zelela doseci banka „Slavya\ in to Ijadstvo bo Se dalje eumelo in spalo, dokler ga no poplavijo lahonski valovi — I'M ga jirej ne potegne velikanski slovanski veletok v svoje valovje in s Bilo ne yxdrami k pravemu zivijetiju.
J. ^urmauov.   .
TDQWZmi
Iz Ljnbljane, 5 julija. (Raznotcrosti). Uvod, -— uvod, Smentani uvod I Ali si mo-remo misiiti srefinejSega, kakor da pricenjam z nasim doma6im ravsom in kavsom? N6 vidite in baS pretekli mesec bil je v zgo-dovini nasega umetnega domacega razkola precej znamenit. 6lanki obeh duevnikov bili so ostri, nSlovenec" pa je nenadoma utak-nil v 2ep svoj privilegij na flzadnjo besedo." (Saj tudi Vi zaman priCakujete ob\jut)|jenih, sstrel"l) „Sapo zaprlil* Saj se obnasanje nekaterih prenapetih gospodov olisoja samo ob sebi in — 061 se tudi odjnrajo.' Da bi prisel dan 1 Pri nas se strasuo bdbua ob „verskoB kozo, — z narodnostjo se im po-meta, da groza; izustite besedo Buarodwjak* in zapisani boste mej flbrezverne" flliberalceft in druga jednaka pripravna straSila. In tak6 imamo vedno manj dej.anj; razceplieni smo in mo5i nam slab6. Se pa je mo2, sve-eenikov mej nami, koji stoje ^ndi, kjer je stala vsa slovenska dukovSciriav, v burnih casih narodnega preporoda. — Se je up, — nada pa daje pogum/ Cemu pa6 psuje na-Scuvani brat mirnega brata, fiemu se tako srdito preganjajo domisljeni strahovi, ki niso §e nikdar straSili okolu slovenskih kofi vernih prebivalcevl Verni smo vsi, prepii-
cam pa smo, da, §e-Ie z vera gdraxena na-rodnost vzdrii filoveka na idejalai T&i-ni. Saj imamo sknsenj, zalostnih skusenj ze tb6 kot prevefi!
Klft* ,Lrvo krono drazbi sv. Cinla in Metod^Bi natal glas iipijofiega Y pu§fia-Ti Sa^lSloT. Narod* b!isLa se ie tretje-mu tisofiakn. wDokaiite!« se iiaaije dejalo, in — dokaxali smo!
Narod sloronski je — glasoval; z mnogobrojnimi kroninimi darovi dokazal je. da gori za sedanjo nredbo solske drnzbe in da sraatra vsako preosno%o nepotreb-nim! 6e pa misli peSfiica novodobuih pre-rokov (kricati fcaajo proU drazbi, ne daj6 itak nieesar) sa bliiajofii ae glavni sknp-dcini ponoviti prizove kat. shoda, poufiili jih boderoo, da ne pustimo razdirati, kar smo z velikim tradom zgradili mi! Ceinu zarae-tujete, gospiida „katoliska% edinost vedno in povsodi?! Druzba je sedaj na taki pod-lagi, arejeun je tako, da nam je lahko — volje je treba.' — k ,slogi brv"! Potem se pa skepnimi raofimi poalavimo v bran potujeevaleem naiega uarasfiaja, sovraxnt-koin naie vera in naroduosti. „Dela?ci naj dehtjo. ne pa da bi se vedno prcgovarjali ali eel* prelepali na poiji*. (Stitau). „Slo-voiieC iu gospodje okolu njega pa naj ne autre ropca, ki ni na prospeh vert, a na-roduo&ti je v ofiUiio skodo, • osvedofieni naj bodo, da vefiiua dukovsaMne ne hodt • preprifianjeni xa njimi in da lahko gospodje netoga lepega duo obsede na —- tleh. Vsako nasprotje se lahko premosti! Uxor nam bodi xjedinjenje opozicije hivaske. Skrbinio, da ae izjaU-vijo uade naiih zakletih sovraz-nikov, ki vspesao ribarijo v kalui vodi. Duobus Htigantibns tertius gaudet, . . , , . Obfini zbor droibe sv. Cirila in Metoda naj naa torej Se bolj ne razdvoji, ntamfi zdcuzi naj nas v sknpni \jubezni do naroda ttase-ga, v dosego svetih njegovih pravic. Dal iniloatiii Bog!-------
Kakor Vi v solnfini Gorici z laskimi in nemikimi profesorji, tak6 imamo tndi mi silno preglavico s poalednjiini. Da so le-ti jako podjetoi pijonirji onega slavnega mosta do Adiije, povdarjalo se je ze veekrat. 0-mwjam jib la dvoje. zloglasnega „turner ja* Bindeija in „liatkarja" Floryana Hintnerja (Ne vem in vera zakaj se nam ntiljujejo tujci, do^im morajo naai mozje sluiili v tnjini!) Ni mi namen, kiittzovati tu tak-tike nemikih giran. proteaorjev pri znaui zadnji aieri. Za malo nerednost, ki je po nemskih srednjib iolab na dnevnem re-d n, hottili so se izkljnciti dijaki neposredno pred maturo, oropati jih bodoCnosti' (Slo-venski ^reh'i* merijo se vedno z najvetjim ^vatlomM!) Stvar spraviia se je sedaj zlobnim zavjjaiyem celd v nemske liste. Neznaten dijaski „stolu spravlja se na ve-lik politico (!) boben. ^eleti je, da ravna-tejjstvo v obrambo lastnega ngleda stori primerae korake, ali da saj poizve — pisca. Coje se celo, da je nemska raanjSina ulozi-la atok na dezelni Solski svet proti njej ne-ljubemu sklepu konfeiencne vefiine, — kar pa menda vender ne bo resnicno. Dijaska krivda se uiti primerjati ne more z afi*io znanih gospodov, ki so cekofi na javneir. prostom namenoma piepevali „Die Wacht am Rhein" — in morali radi presUuega odoSevljenja do ..Reicha" prezdeti ostitnek bajne no5i v. .... Pa pnstimo to in po-TOudimo se raje pri novi zvezdi, ki nam je vzila iz zatoblih prostorov gimnazijskih. Mo4 — zibel ma je tekla nekje na Oger-skem — jako findno govori o nasem slov-stvn, o Slovenstvn sploh, kar bi lahko potrdili vsi njegov: neeuci, in nci  zgodovi-
"°......Nedavno je   zabiceval   svojim
ufiencem, da je z&hteva visje slovenske gimnazije nepostavnost (!), svetojofi jiin: wFiflh sollt ihr eneh beugen leinen Is* Ce bi se kak slovenski profesor tako obnasal na-prara Nemcem, dejali bi nemski listi mej silnim vrisfiem: ,Slavno ravnateijstvo, blago-voli moza nekoliko gledati na prate"!.__
Kaka konefina usoda doleti nkrep mest-nega zbora o izkljucno slovenskih napi-sih, — ve doslej menda sam Vsemogo&ni. 6aka se ze dolgo. Ce se nam ngodi, dobco, — fie ne, onda Vi na noge v Gorici, Celja i t. d. Tn nasprotni gospodi paL velja: Incidit in Scyllam, qni volt vitare Cha-rybdiml
Lepaki na naiih oglih so zadnji cas vendar pridobili nekako postenejSo obliko, akopram §e ne pravo. Poatali so vsaj dvo-jeziCni, Cesar prej ni bilo; in fiepiav je nemifiina na prvem mestn — nekaj je ze.
Zeleti bibilo, — pa kaj, trobite nasim trgovcem Se tako v nSesa, oni ostanejo pri syojih nemSkih napisih, pa je(Pa saj je pri Tas v Gorici in Trstu z laskimi ista.) Kaj domorodna dolznost, kaj ponos, wsaj smo Slovenci", Vam odgovarjajo. — Da SIo-venci- pakaki! Pohvaliti jih je komaj pes&co, ostah pa naj se taL6 ropotajo s svojim narodnjaltvom — tlaCani so, poniz-Wt poblevni, Nemeev se boi§. Isto je z ob-fiinstvom. Geslo „svoji k svojim" usti se le boij iz navade. Onim, ki nas zanicujejo, ne dajajwo svojega denarja v nam nasprotujo-ce svrhe; onih, ki ne teste jezika nasega, ne poznajmo! In knpilevalci tndi povdarja-jo: „saj smo Slovenci!" —Da, Slovenci — pa k&ki!P Tnjih trgovin se izogitajmo! Slovenci bodimo odloini — samih sebe ne tep-tajmo, saj nas svet dovolj!
KoaCal sem!
Dovi. •
U Btnleisa, 10 julija. — Due 2. t. m. vrSila se je pr| nas redka slavnest Da-roval je namrefi L. gospod Josip Budin prvo svojo sv. waso. Nadejaje se, da bolj spretno pero iz roke mnogih prijateljev ali znancev g. novoraasnika popise to slavnost, odlasal sem s tern dopisom;zato oprestite, da pride nekoliko kasno.
Gospod novomasnik je prar priljnbljena oseba. Dokaz temu je navdaSenost in zani-manje Ijadstva pri tej slavnosti. ZaloScani in Saksidovej, blizji domorodci g. novo-masaika, tekraovali so med seboj pri pri-pravah, da se slovesnost velicansto izvrsi. 2e v soboto poprej sliSalo se je stre-ljanje moinarjev nad Saksidom, da je da-lei krog odmevalo. Kapre.vili so tarakajLnji ob&inarji krasen slavoluk pred cexkvijo sv. Lovrenca s primernimi napisi in na mnoge druge naCine skazali svoje posebno veselje, da bode praznoval priljnblj*tni jim novomasnik svoj dastni dan. Tndi Zaloscani nwo zaoatali, marvel s streljanj^m in lepim *la-volokotn ho tekmovalt s Saksiduvei.
Na dan nove ma^e do*to j*>; \Aik& ljndstva od blizu in dalec. Sprevoil wl d.nna novovna^nikovega l>il je veliraaten. V lepra redu stopalo jh nad «.»¦> povabljenih svat«v in velika m»o2ir.a Ijmlstva, taku da spivvod ui bil prfitrgan od hise do ct*rkve. -Oerkvica je majhna, pa fiedna; stojt »;» pri-jazu<<in lioliniC-u. V cei-kvico pi-isli so te g«stj*-in nekoliko dnigih domadinov; diugt so jo obkrozili, kakor pri kaken* taboiju Pr«-d cerkvico bi! je napravljen oder, rax kate-rega je propovedoval 5. g. Jug is Bilj o .jduhovj.iku — angeljn varnhn*4.
Po koncanem sv. opravilu spremila je mnozica iiovomasnika v rojstno hi.so. Slavnost ni obod vrsil se je v vcliki okras«m dvoraui; ndelezili so st» ga mu»gi odiicnjaki duliovskega in svetnega stann. N'avgofii so bili tndi trije kanoriiki, piec. gg. Koman rt lYsta ter KoSuta in itibrijelcift iz Ui>ri«e. Dusla sta tudi prec. g, znpnik Kocijait iz Istre in dr. Hil. Zorn iz Gorice — in ve-liko drngih, katerih no moreoi posebe im»-novaM. — Med obedoru vrsile so se miioge napitnice, nmes pa je pevski zbor iz Prva-fiiut prepeval lepe narodne pesmi. — Tudi drnzbe sv. 0. in M. xiismo pozabili. Gospod Pei'oxzi, naslanjaje se »a predmet propovedi, da „dn!iovnik je JiUigelj varnh clovekau, predlagal je, da bi se pri tej priliki do-mislili nase solske drn2be sv. C. in M. V par miiiUtah bilo je 12 gld. Vi kr. na kroLnikn.
'2ivahna zabava trajata je do poznega ve^era, ko so gostje zafteli polagonia odhajati.
iS'klenem z iskic.no ^eljo, da bi mlndi novomasnik do prave starosti deloval v vrtu Gospodovem v prid vere in naroda.
Iz Sezaaef lo. jnJija. — (R a z n o t e-rosti). l)ne l. julija vrSila se je v tukaj-siiji znpni ceikrvi volitev novega zupnika. Predsedoval je volilui komisiji okv. glavai* blag. gosp. Simzig. Vzlic zivalinej agi-taciji od nekoje strain izpala je volitev na obeno zadovoljnost ljudstva; vsaj to si mn bral na obrazu. Izbran je bil namrefi c. g. Jozef Omers, dosedaj znpnik v Kortab. Pokanje moznarjev in reselo zvonenje ozna-novalo je 'ajegovo izvolitev. Castitati mora-mo zavednim Sezancem na tej izvrstni pii-dobitvi. Isajti delovanje tega moza toliko na cerkvenem kolikor politifinein polju je, kakor veste sami gosp. nrednik, vsega ci-slanja rredno^ Novemn zapniku pa zelimo na novem mestn dolgo, a mirnejse zivljenje nego ga je imel njegov prednik.
V  -soboto bo slovesno blagoslovijeiije tukajsnje nove Sole ter novega solskega prapora. Nova iola bila /e v resnici potreb-na, ker dosedanji prostori bili so pref,4sni ter tako zdravju nase dece skodljivi.
MesCanov je v^e lepo stevilo prislo na hlad ali bolje na vrofiino, ktera bo skodo-vala ninogim poljskim pvidelkom, fie v krat-kem ne dezn^e.
? Gabrt)viei na Krasn, 4. julija. (Mo*-w*rji.) —. Letoinja „Sofia* nam je ze vefi-krat objavila, kak6 se dogajajo nei^-^Ke pri sti-eljanjn z moznarji. Tako se je pripetila enaka nesrefia tndi pri nas v Gabrovici na dan sv. Petra in Pavta, o center ie KSofiau porofiala ze v 27. sfter.
V  resnici koristuo bi bilo, ko bi vse obfiine poswimale dopisnika iz Komna v 10. Stev. BPrixBiorca*, Id nasvetuje, da bi se odpravilo streljanje z moznarji pri vaeh slavnostih, posvetnih in cerkvenili, kajti nesrefie so prav goste.
To<ia nase slavno zupanstvo se ni mo-glo se cxilofiiti za nasvet omenjenega g. dopisnika, maivefi skleniio je, naj se kupijo novi moznarji. Ali je bilo tega res tako nnjno potveba? Ne! Zlasti pa zato ne, ker imam(o drugih nojnejSih potreb. za katere bi poskrbeli z onim denarjem. Takd n. pr. bi fie lahko kupila sesalka za vodnjak, pn-ptuvila bi se obfiinska pisarniea, ali pa ni'rtvasnica na pokopalilfin; tndi kriz^po-k-i>p«lisV5e je potrebuisi od nevaruih moz-n«arjev!
Krasevci! Postimo nesrefine moznarje pri mirn in skrbimo raje na dingafine ca-fiine za east bozjo in povelicanje bozje slo2be!                                              F. V.
h Sttbarida, 6. julija, — Nasi stari ofietje so imeli navado, da so s kresovi naznaajali prihod divjih Turkov v slovenske dezel.e. Ko so zagledali ognje plamteti proti nebv, prijeli so  za orozje ter sli v
boj pioti barbarom i^i svobodo domoviue.
Tndi 4. t. m. avefier gorel je krasen kres na prijaznem grifiu sv. Antona, toda ne v zn&menje bridkib spominov na Tnrke, marvefi t proslavo sv. Cirila in Metoda, slav-nih sinov mateve 31ave. Vesela druzba mla-denifievspnifialaje tndirakete, ki so krasno svigale proti nebu in dokazovale svetni-koma, da Se zivi Slovan, dasi zatiran in se vedno zanifievan na lastni zemlji.
A pride fias, ko bomo prizigali ie dm-gaLne kresove in ognje v proslavo tiaSega
—   odresenja. T to pomozi Bog in sveta brata Tiril in Metol!
Druzba se je "eselo razzia, a v srce si je zivo ntisnila spomin na predivcer sv. Cirila in Metoda. Na veselo svidanje pri-hodnje leto!
Z SWeaj%kf#». 5. jnlija. (Rasnoferosti).
—   V Minti pefti uastai je 3. t. m. ogeuj pii posentnika Bartelj-n: pogorelo je vse |v>histvo, ifi glav zivine in z njo se gosp<»-dar, ki }t j;* .skcvtl t«-.szti. -¦ l>t«*ga due gnrt>to p' ±» p*» liKgih vaseh mirnopfSke zn| aBijf. Ist**Lfa dn^ •* pri ibdeniski ze-lezniti blizn Minip pei'i strela ubila enega delav<-a» dva dritga pa mw-ito po>ki>dovala.
— Istfga d»»' je zupaii Jws»* v IirAlisiti pii RiidoUoveio ml vr./'-ine }»a«i»*l na fla in pu-tem kmalti nmrl; ko^il j.- tk-«v*i. 2*K ju-itija je \mxwl* v &t*lu pii Zn^'inibt-rgu 14 hi% i vs»*n« gn^pod;ii^kiMii po-»lo{»ji. Zuygal j»» ftpki p»K»«stnik p«> ntrswi. V ^fiioiin-lj-skem okrajn j« tofia lni-I«» p<»bila.
Filip Gabi'ijelfiifi.
Dostavek urednistva. - BSlov. Narou" pravi, da na Dolenjskfm */roni tolike p^zarje; Iirez dvoina doslfj s»; n^ziiaiia zbtbna r»ka. lsti li;*t p«>n«':a uamr^f- s»? o dmgih pozarjih, katerih g. dupisnik !it nine-nil. Naj bi tdilastnije «*i»» prej d.dille v roke i9%\ zverskega hndodelnilEa!
Ateir, 1. julija, — Koiicem pr^t^klega mescni pospraviii so tu zad»j« ztfo s polja, kolikor ga je bilo Se ostalo, k»-r prva 2etev je na Grskem ze konccm niaja. Od t^ga fiasa naprej do jesenskega d«z>vja ostane vse polje pusto in prazno, ftisto zg»relo in rumetto, kakor stepa ali pustinja. Pozcto in posuSeno zito omlatijo na rgumnihfe t. j. po-\oi6 ga na okrogle prtistore iz utepene ilo-vice, nprezHJo konja ali ine:<go pn*d braiii podobue vlake (sanke), na katere .ie vsfopi mozki ali zenska, ki podi /. bict-iu v roci zival okoli po nasajeuem zitti, Kotiko zita se pii tern deln poizgnbi, koliko ga ptifti odne.so. to si liiliko mislite. Pa zato hk Ijitdje niti ne, zmenijo ne, saj dajejo fiisto jiavad-no konjeni za krmo neomla^eno zito, kf iina tie zvnje v klasji, Pravih pas»ikov naritif:;' tu ni, nego zivino zaganjajo kar na polje, bodisi na strnfofie alt pa na se uepo/.eto njivo. Tudi za zimo ne pripravljajo nift krine, nego gonijo Zivino vsakdan na pa5». (>, sneg zapade, mora icivina stradati in lafcofe poginiti. Zato gonijo po zimi drobtii^o iz gorskih krajev k morjtt, kjer ne snezi. nikoii, ali pa vsaj sneg nikoii ne oble/L (iospo* dar.stvo je tu se le v povojih.
Po '/Am. ne ostane diugega nie vefi na polji. Le kjer ^oje. trto in oljko. ali pa tndi tabak, vidijo se tudi poleli zelene line srali rumene pustinje.
V novejsem Casit so zaceli gojiti na Grskem posebno drohuo grozdje, takoimeno-vano wopaso" (nva passara) ali korinte, ker sr> jih najpoprej gojili okoli mesta Korin-t a. Sedaj pa pridelnjejo najvcu opase okoli Tat rasa, kamer prihajajo parniki v»eh na-rodov, zlasti anglezki, nafcladat to blago. Opasna irta hoCe marljive gojitve, trpha jo je zlasti lepo po konmi zravnati. da solnee grozdje obseva. Zato se vidijo Ijudje po eel dan pri najbolj vrorein Molnru na polju. I'a tudi oni ne m<wj.» prenasati s<)litfi-ne vrofiiue brez pocitka, zato si napravljajo slamnate kocice, ali pa razpnejo rnho na sti-rih drogih ter si narede tako peseven s«»tor, pod kateritn pofiivajo na trebuhn lezefi. Na sebi imajo navadno Ie spodnje gafie in vrh srajre prteno, tesno prtpasano kamizolo. Otroci hodijo guloglavi, k vecjemn si obve-2ejo glavo s kakim robcem.
Ker je treba oljki. tabakn itd. mokrote, in ker tnkaj poleti nikoii ne deznje, zato vzdigajo potrebno, vodo s pomofijo konj ali mezgov. Izkopljejo namrefi globok vodnjak sredi pesfienih tal in potem napravijo okoli kolesa zleb:*ste, na verige privezane posode, kakor pri onih strojih, ki morje fiistijo. Zl«-baste pos'jde morajo srgati celo v vodo in ko pridejo po kolestt na vrh, izlijejo svojo vodo v vefiji zleb, po katerem sa potem od-ceja po potofiinah med iehe in nasipe okoli dreves. Vodo vz.liga nprezena zivina sama, ne da bi jo bilo treba priganjati, ki stopa z zavezanimi ofimi (da se ji v glavi ne zniesa) neprenehoma okoli vodnjaka. Tndi fie se kedaj ustavi, zafine sama od sebe zo-pet goniti.
Telika nadloga za tnkajSnje polje so kobiliee. Teh je po nekodi toliko, da se mora ce!6 zeleznica pred njimi nstavljati. Da vse zelenje objedot tega ni treba pmviti. Ljudje jih le malo lov6 in pobijajo, yefino-ma jib ptiste v mirn, k . se drze le bolj tal in pustijo drevje pri .aim.
Zelo vazno delo so izvriili te dni na jrikem. Izkopali so namrefi fiez iest kilo-metrov dolgo medmorje med Korintskim in Eginskim zalivom, tako da bodo imele ladje od zdaj naprej 330 kilometrov ali 24 nr krajso pot iz Tista v Smirno, ali pa v Ca-rigvad. S tern se ne le prihrani mnogo Tosa,
nego se izogne tndi nevarnim viharjem, ki neprestano nznemirjajo morje na juzni strani Moreje, ob rtih Matapan in Malija. Dal Bog, da bi to tezavno deh» prinasalo premnogo zazeljenega dobicka!
Domacein razne novice
Osebie vesd. -- Gospod Anton R it-d e z, uoitelj na dezelni gluhonemnici v Gorici, porofiil se je v soboto z g.finoHermino G r e s i t\ sestro zdiavnika v nasem pod-pttrnem drastvu. Po poroki Sla sta pogledat sokolske slavnosti v Ljubljano in potem dalje na sever. Mnogaja ljeta!
Zloglasni profesor Franc B a b s c h premeSfien je v Steyr, malo mestece v Gornji Avstriji. S tern je vsem Gorifta-noiii jako vstrezeuo, ali tudi njemu, ne vemii. Ne vemo tudi, ali dobi tarn goii za-d.»sti bvale/nega gnidiva za svojo ljubljeno „grasko twtko.4" Srecuo pot! Ohranite nas v .spouiiiiu!
Na gcri^ko reaiko piide k(»t zarasni m'-itelj g. Anton Tinnier iz Pilzna. Torej zopt-t n»oz, ki   ne  razume dezeinih jazikov!
«io«»j>. .Ijine/, Hrast, nas rojak iz Kobarida, imenovan je bil v zadnji seji ob-ein>kega .sveta Ijubljauskega ¦• tajnikoin tiiioosnji; uie>tiie htauilnice s plnt'-o l">ii(> gld. Gosp. Hrast je bil doslej delaveu ^lau notardce pisarnice g. Gruntarja v Logatt u. Caslitanto rodoljubnemu g. rojaku na tern iinenovanjn, pa tndi hranilniri, ki dobi vesinega, delavi.ega in spretuega tajiiika. Tako je slufcij nanesel. da dva glavna iiiaduika pri mestiii hraniluici Ijubljanski sta Kobarid c,a, kajti blag.ijnik g. Ivan Kranjec, iz Kobarida posluje ze dve let! v iiajvefijn zadovoljno.it vseh predstojuikov.
(Jo>p. Ivan Pirjevee, c. kr. gozdni iiradnik v (jiniindnu, prenies(V;ii jo na svojo zeljo v Inonost na Tirolsko. Kodoljubni rod-bini vse dobro v novem domovanju!
Odlif/jjakl. ^ Kakor y.e, vei": let, ime-(iiijemo naj tudi letos slovenske odlifiujake na tnkajSn jib srednjih solah, Na g i m n a-/ i j i: v I. razredn Kouiar Franc iz Kobarida, Manheda Ivan iz Kobarida, Mait-zoni Anton iz Kanala, S»k Anton iz Kreda, Stolt'a Ivan iz Volfijegagrada, Va-lem'ifi Franc iz Ilirske Bistrice in Vodopi-vec Franc iz AjdovAfiiue; • v II. razr. Ivan<'ii- Ivan s Kamnega, Lec.ker Rudolf iz Hotea, Malnic Fiane. iz Koflnja, Natlaren Peter iz Manfi naNotranjskem*. v 3, ra/.r. I'odgornik Kami iz (Vpovana, Potofnik Ivan iz Ljubljane in Vales Alfonz iz Gabrij; — v 4 ra/.r, Pirjevec Ivan #iz Sela; — v 5. razr. Komavec Albert iz St. Audreza, Sim-ci<* Jos. iz finenj Srebornifi Jos. iz Solkana; v 7. razr. Batffi Ivan iz St. Petra in Mean Jos. iz Ilirske Bistrice; — v «. razr. Kovafiic Ivan iz Ave in Setnifiar Franc iz Ajdovscine, — Vseh je 2^, med Italijani in Nemci ji!i je pa 21. Naj bi vsi ti pridni in nadarjeni mladenfii vst'rajali na takej poti .sebi in narodu v korist iu cast!
Xa gorsSki glmnaziji bilo je letos ob zacetku sol. Ieta 427, ob sklepu pa 408. (Lani ob sklepu jih je bilo le 385).) — Po n a r o d n o s t i bilo je 17(5 S I o v e n c e v, 1(53 Italijanov in Furlanov ter 69 Nemeev. Po do m o vini jih je bilo 103 iz Gorice, 257 iz ostalega Primorja, 41 iz drugih av-strijskih dezel. 2 in Ogerske in 5 iz tnjih dr/av.
I'speh poiika je sledeei: Odlicnjakov 43 (.Sloveneev 22 in 21 drugih), prvi red 27(», poiiavljaliii izpit. i», drugi red 51, tretji red 29, ziradi bolehnosti bodo 3 de-lali izpit. poziifje. Padlo jih je torej veli-ko! K tern treba pristeti vefiitioma tudi tiste, ki so tned letom izstopili! Zakaj t Kt=r gimuazija ni urejena tako, kakor bi morala biti, kakor zahteva zdrava pedago-gika in pravica! V dezeli, kjer ni Nemeev, imam* srednje sole nemske!/ Ubogi nasi otroei morajo ze z lo letom znati dva jezika, ako hofiejo napredovati, dofiim jo Nemcem treba le euega. Iu to je krivica, ki se bo morala prej ali slej odpraviti!
Po veri bilo je 381 katolikov, 11 protestantov in lrt zidov. Krivonoscev je torej   vedno vec tndi v Gorici!!
Se eno opazko! Na Goiiskem ni Nemeev! (Pradnikov in priseljencev nestejemo)! l>d kod neki je doslo na gimnazijo 69 uem-.skih dijakov? Mi jih poznano prav malo! Treba bo, da se ta misterij pojasni! — Mi vidimo v tem stevilu tndi mnogo takih. ki nemskega jezika niso znali poprej, dokler se ga niso v soli nanfiili in ki drngaee ve-Ijajo za Slovence in deloma tudi za Itali-jane. Ali ne tifie v tem n^ki naraeni, proti katerim se Slovenci ze dolgo borimo? 0 tem bomo se govorili!
la iensfeem nfileljl^a v Gorici do-Triilo je zrelostni izpit 13 Slovenk, med temi dve z odliko in sicer g.fini K o r s i fi Lavolava in L e b a n Ana obe iz Gorice, — Drnge ghm so sledefie: Klavzar lima, PavSifi Ana in Scholz Lavra iz Gorice, Per* tot Marija iz Barkovelj, Peternel Emilija iz Trsta, Schaup Ernestina iz Ajdovifiine, Blunder Josipina iz Kobarida, Steinecker Klementina iz Borovelj (na KoroSkem), Svo-boda Ivana iz Krnice, Valentifi Evelina z Opfiin in Hrovatin Ana iz Kort v Istri; zadnja je caredila izpit tudi z itaUjanskim nfinira jezikom. — Naj bi mlade g.fiue nfii-
teljice posvetile svoje mofci v korist uasej mladini in domovini % isto rnarljivostjo in mladostao navdaSenosfcjo, s kakorSno so fi yes fc&s nabirale naukov in skuienj zasvoj uzviSeni poklic!
Italijank delalo je 33 zrelostui izpit; dve sta ga naredile z odliko, Stiri so padle I na 2 meseca in ena na 1 leto, — Tak izid dal je italijanskini Sasopisoin povod, da so srdito ropotali proti „nezdiaviin oduoSajera" na tifiifeeljiscu in nekako ofiitno proti' aven-skira profesorjem, 6e§, da so ravnali pri-stransko. Stara peseni! Gospodje profesorji so biez dvonaa nzviSeni nad take pisarije zidoyskih in irredentovskih niazaiiev!
„SbreBsko bralno fa pripoma drustro f tariff odpoSlje kot izvedenca iz svoje srede v obrtno enkeio drzavnega zbora na Dunaj svojega tflana g. Blaza Biteznika, klesarja in kiparja v Goriei. I)'a se izvede-»et> natanrueje pouci o inisljeuju in ozeljah svojih tovaristjv in delavwv v obrtnih za-devali, vabijj se udje podpornega drastv.t ••- v prvi vrsti oni olirtnega in delavskega stann - da bi se st-sli v nedeljo l«i. t, m. ob 2, popoldne v pri.Mtiii'ih gos'ske. ritaluire na pogovor o stvareh, ki se, razpravljajo v inienovnni enketi, Shoda s»- <in»jo nMt'/Mi tudi nedms*' niki, katire stvarzadeva, ako se oglasijo in izkazejo (iih%ii:tnijo svoje ime) pri predsedniku aii njesuvpai nannMiriku.
OlroAkl frt v Po.lgori ima jutri ob •J. uri mab; koneeletno xku.-njo. Piijatelji mladiiie vabijo se k obilui udeh'zbi. — Yodstvo.
Danes popoldne ob :>>,., in jutri zjntraj <>d 8. naprej bode .ikuSnje v ,Slogiiiihta za-vo-.lih, kakor smo zadnjir. uazuaiiili.
Otro&kl rrt r Pfrml konfal je svoje Lolsko leto uieraj It. t. in. Po sv. inasi zbiaii so sc itroci v svojih piostorih, ki so biii iiennvAdr.n olep-uni. K skuAiiji do*la sta gospola zupan i«> vikar iz Podgore, zastopniki mozke in zenske podriiznice sv. Ciiiia in Metoda iz l-iorir**, ter uekoliko poslitfalcev Iz ueitelj«kih in domafih kro-gov. Otroci so jasno in wuHtniHWio $»dgo* varjali na nmoga vpraSanja, katcra jim j»* Htavljala gxn& vttnau«:a, ter ho pokazaii, da m se iiriogo naucili. Vines so kati'io za* peli ali tclovadili. 'A nekateriini i^rami de-khimacijaini in resarsko peHinijo skleuila st» je zanimiva svefianost. (tospe t»d zcuskf* podru*nic« obdaiovah1 ho otroke « koU^i in pmiobii'ami. Konci'b'lui uspcli lega vita pokazal se j« jako \u I'oljen.
n<iorhk« llninkn p«soIllnlftu polHgonia, a htanovitiio in vat io inipivdtije, Laiii }h imela v pivi potovici Ifta 4.'».oin gld, pro-mr-ta, ki «e j*r l«tos v enaki dolii povc^al na 68.ti2f> gt'd. Ta dvnariii zavod bo no vm« l!k«* kotisti /.a sluvfiiskt zivelj na (joriNki'in! Zat.6: t-veti in ra.sti!
„\«rwlai Mebrf*.        Xasli smo jih! Jfcivela »r«cna Stovciiij»!  Tu <-h  Swri   itnas la-abre   bojevnike,v imas   kti>pki>   ^narndiiH I sU-bie1*. Slava Ti! Jlai, da se v svoji .skrom- ] nosti hkrivajo pod   poluviiiktun.  Toda  fast j komur Cast, zato na   dan,  zat6   Itu"   izpod i polovnika . kvi&ku.      Kdo ne pozna pivi-. g. Toinaza   (JerinaV   (>d tiradca do Orkna in narobe tur se dalje okiog se Shi  njego-va siava. In kdo ne pozua ujegovc.^a rtneu-tiudnega" deiovanja  in  nj«gov«   ,pozrtvo-valnosti" za vero in narod:" Zat6 siava mu ! — Tomazu t''«rinu se  vr«?dno pritLaiutje dr. ¦Toie Paviica. Njcgove zasliige za naiod ««> li^pitcealjive. lia, i»el j«  z»*  ivlw v   Mireu ucit tauinstije C»tvljar{<-, kako  so Ntt.ijka :n kaku se otroci  »if»rij»>   z  zwplcno   kisliiio. Siiicni'i vseh teli uuiftno.stij   sV   u:>m  /nali in mditi so je mural >e le dr.  TyzVf i'avii-«*a, da jim  je   posv««tit    v   im>/.gatie.   Zulu siava tudi njVmu.        Tr»-tji in najmlajSi v diuzbij'e kapelan na Piacuti   c. g. P. V u-g a.   Znpuija  hv.   V'ida  je  sicer Vfiika, a tarn nimajo lilitralubuv in bivzveii'ev,  „kr- I vavo .HtegKok tatn tudi se ni strasilo,   zatu I ima veliko t'asa na ostajanje. Kot veren sin j svete katoliske cerkve, ki uci, da  bo   Bog | tirjal od nas oster racun za vsako minuto nasega zivljenja, skuSa  posvetiti   v  svete. cerkvi in narodu kovktne nam^ne ves svoj piosti i&s, kar duseze seveda najgotoveje s teiu, da dopisttje edino zveliCavnemu   „?slo-venca", ki prinasa bogabojece in za   naiod plamtefto dopise tudi iz Gorier.
Pied tern slovecini trijuniviratom klobuke z glave! Kdor ue uboga, placa gros za nkatoIiski sklad"*. rNaiodnim ste-brom* na Goriskem siava od Balkana (ue! to je panslavi26.»i!) torej: od Gradca in Bihemberga do Cerkna in do sv. Vida na Placuti! Siava.' Na rdar!
Dr. (irazladio loualt* poslal nam je sledefi dopis:
Gofpodu  Andreju Gabrsceku odgovornemu uredniku Casopisa „So(!a8 v Gorici. Prebravsi diugo  polovico  odstavka ,Corriere  zopet obsojen", kterega je pri nesla   Soca st.  27  due 30. ravpo   pretefi. juuija, pozivljam Vm, da prioWite na podlagi post&ve nasledtijo
Poprtvo. Ni v'es, da sem jaz med tistimi, ki so, kakor MBc«a't pravi: kozolce preobrafiali in pisarili vsakovrstne surovosti v dlankih ?Agitazione panslavistica" in wBrutto fatto*, in to „ne da bi imeli toliko sr5nosti, da bina svoj rafiun in na svojo odgovornost zago-varjali s?oje kozle v BCorriere-ja".
Jaz, sploh refteno, nisem sodelavec aCorriere-jU; v kterem nisem priobfiil v de-setih letih, odkar izliajj. ta list, drugega, kakor sedem filankov, ki obsezajo vsine-posredno ali posredno razno vstbino iz last-nega poklica.
Osobito pa nisem pisal filaukov „Agi-tazione panslavistka" ne „brutto fatto", ki so bili priobceni 2. in 9. roavca t. 1.
Da, cel6 mene donia ni bilo od 23. februarija do 7. Aprila t. 1.
Dr. Graziadio Luzzulta.
DostaYek nr-etbiiiS tva: Mi biz veliko veCjo pravico zavrniii gornji popra-vek, nego „Corrierew popravek treh goriskih ravnateljev, kar je isti zid Luzzatto zago-vaijal pied sodiseem v obeli instancali, kajti gornji popravek omenja refii, katerih zainan   ist-emo   v   popravljanem    filanfku.
I Priobcili sino ga pa zato, ker iU\ Graziadio
[ v njt'iii sam piiznava, da ie pisal ulank" za ^r«>rriereu. Spisai je biez dvoma tudi pitroi'ilo o J,('ovfii»rovifc ti:'kovni pravdi za-vadi znanega pojn avka, v katerem je spusi'al sv«»je sirnpeyie pusire proti Siovi'iii'.eni in pruti g. prof. S„ z:i kar mu Slovtiid n« houi.t Iiv.'ilczm! Sirer pa je zid Grcziadio, od kar odviytuikuje, pravui svoUivahv v ^''oirii'iovi'm'1 wrcdiiisivu, kar /.jmIhsim, da
| l)i iiolien SlDVtMifi' ue sine! prcslopiii  praga
I njcgove pisai'lir.
V Seinmol -~ ti<i. t. ni. bo ulu'Dk /liur »s\H\> st.Ukr ilru/.l«>. Tidlo |iMilrH?.»i«f, ki no |nmljrj<» «vu. Jin /iHtiipuiknv, i»,s|ji jo iiiij   urliiviii nut   vimIkIvii nil
I tmli tiiiiu i»i>i»l»»,t\Htil;4, a |»r»Htor m imi'' «,»j Itu *,,v.»,,,i'n,
j           ,V)0mpa4tuMM Lt«t   »t. 4. (,/a junij) prilu-
J zi'ii je iliui;i*fiji „Sori".
ZguMI jf ufki  lias  rojak   na sadticni
I trgii inosiijiiVk, v kalerctn je bil I petak in ."in kr.   Pojlien  najdil»c  niij se oghisi v
j niist'W urediiistvu ali pa pri rcdarstvu, kjer
j prejme tudi postavno nagnido.
„Sloveitskl Jpjs" piiiedil. je v neiMjo eerkveno   slovesuost   !ia  east nv. t'irila  in
j Metoda. Tudi mai'Mkje drwgod po dezeli so .se Hponiiiijuii na razne uaeine nnsili svetili blagovestnikov.
0 tcj Mlovesuo.4i nam poroeajo, da pri
I sv. inasi je govoril i>. g. kapelau l)iljau>ki .los. Vidinar o dolziiostih Sloveneev do sv. ('. in M. (lovor bil je izboren, tenieljit, nan-diisevalen, (last (•.. g. govorniki:. Po i-erk-veiii sloveMiiosti vrsilv so je skiipna zabava meit 11 pi in t govori in ubrauiii: petjeiu.
Xa Sv. Uiiro pii^lo jo v nedeijo no hv. t'irilu in Metodu veliko roniarjev; poleg tel» videli smo tudi veler. g. dr. M a li u i e a .-t kakiiui osiuiini gojeiici malega i»emenisi'la. (Morda jiii je I ilo pa vemlarle vefts* Predn.) Ob V. uri daroval je dr. Malinic kv, maso, med kateio je tudi propovedoval. Ker ni bilo ue na predv i**er in ne tisto jutro ni-kake propovedi, .:e je Ijudstvo radostno priblizalo oltitrju, da bi j,i>slusulo. A zali-bog, ljudstvo ni moglo poslii.siili in so je uzaljeno /.«»pet oddaljilo, ker propoved bila je    - lie in s k a.
llomar. I'ovoden) v llrdih.      Med tern, kosnm
imi'li v sredo popoldne v (-Joiiei uajtepse vrenie, razsajal jo v Brdiii, niti dve uri dale?, od Goriee, strasen viliar, kakorsnega >lari Ijudje ne poinnijo. .Med Kojskim in Tdrijo ,.utrgjil se je oblak" in poplavil (tela Hrda : Kojsko, Vedrijau, [vra<iiio, Visiijevek, Tiolenje, Mirnik, KnzbanM, slovrenc, Zapo-tok itd. so strahovito [trizadeti. Nad pet Petri ure lilo je, kak«r iz skafa, med bliskon, grom«/in in treskom; ua sredi njiv in Vinogradov narejuli so se v iiipu potoki. ki so razorali in odnasali zemljo ter naredili ve-likansko skodo. V<e brvi in ntostove je od-nesla voda; en sam niostie pod Dobrovim je ostal. Deroi'a voda ni odnasala le zem-Ije, anipak relo drevje in tite; vodajepri-liajala v lii.se. lileve in inline. V iiekem miinu odncsla je veliko '/.tkljev moke. Idrija je narasla, da se postranske vode niso mogle odiekati; zato so se razlile po dolinalt, ki so bile podobne jezerom. — Hlizn Gradna privlekla je voda seboj tudi dolgouhega zajca. ki je «alostno evilil in boril se z valovi. Kmet Milia Srednik mu pomoli dtog, na kateri je zajec skoCi.l, a predno se je Srednik mogel zavedeti poloLaja, odpihal jo je zajec, da se je kadilo za njim. — Med dezjem padala je tudi toca, dasi redka: naredila je pa precej skode, ker je padala z   moonim   vetrom.   Gorje  ti   ubogi kmet,
I gorje!
Iz <jrgftr{a nam poroSajn, da je tainkaj toPa naredila jako veliko Skode; zlasti trte in zito je skovo povsetn iinicila. Tfieraj je sla tjekaj komisija, da preceni Skodo zaradi odpisanja davkov. — V Grgarju ze 6 let ni bilo toce, ki bi naredila kako \eC-jo skodo. PiedzadnjiC so je itneli 12. julija 1887.
Tudi v Brdiii je tofia pouekod naredila veliko §kode. Komisija je pregledala tudi to skodo in predlagala priuieruo odpi-sanje davkov.
Mlatllule«. — Iz Vipavske doline nam pisejo: „V Vrto vin u imata posestnika Fran Pirjevec in Fran Audiovec tnlatilnici za zito, kateri goni voda. - - Ne dale6 od tam ima euako mlatilnico tudi neki L a h. In glejte naAe zaye due  Vipavce, skoro vsi
I od kraja vozijo svoje 2ito v laSko mlatilnico, dasi je drazja od unili dveli! AH bomo Slovenci vedno lilapfievali tujeem,  ki
I ii6ejo med nami zasMka, da nas potem s .jgftavi*  zmirjajo,  da  na§  denar rabijo za
I spletkarstva proti na§ej  narodnosti ? I. Vi-
' pavci,  ne ^pletajmo  sanii bifia, s katerim I f nas tepejol!"                             -                  1
Dostavek  uredniUoa.— Te^.ko je ver- J jeti takim povocilom! In vendar, zdi 3e, je I dopisnik govo/il sulio resnico. Ako je tak6, moramo brFdko ob^alovati, da uaii zavedni I Vipavci ne podpirajo svojih doinafiinov, pafi I pa tujca, katereinu se 3line cede ie po slo  J venskih   zuljih,   drugafie  pa je nas odkrit nasprotnik.  Upamo, da nasi zavedni Vipavci ne bodo cakali, da se kdo zopet  in javno pvitozi pro;:i r/jih zanemarjanju narodne dolz-nosti.
Iz Ajdov^ine nam povoCajo:  „Tukajsnje „I)r>i§tvo sa podporo rokodelav" imelo bo v nedeljo due 1C>. t. m. ob 8V3 uri svoj redni I polletni  obeni  zbor   v  zdoljnem  prostoru kavarne.
Na duevnem redu bode:Nagovorpred-deduika,  porofiilo  tajnika, porofiilo blagaj- | nika, volitev namestnika za umrlega podde- | narwfnrja, posamezni nasveti".                     i
,          l'alar. — V hoboto okoli 3. uri zjutraj
je zafiela goretj liisa Andreja (^rgoletu v Dornbergu. Hifia jo pogorela do tal. ftkode je okoli HDD gld, Nevarnoat za sosednje hise bila je velika. Pogorelee bil j« zava-rovan.
V  Tr^ifn so so sprli lu'ernj tedeu un-kaie.i Kurlani in konecno zafeli r«xati se •/. no/,i. hva mofcn, oba oPeta, »ti Initio ranjena. (ilavncga /lotiiuca imajo ze pod kljmWiu.
V tiradcf.ii otvorili so. 3. t. m, tiumrinjo u.orsko zdravisi'e, 'A G'oriflkega doslo je hi otrok : L"2 dei'kov in 3d deklic. Ih-ugi dun doslo je st Diiiinja r>3,  it Gradca  3ii in jz
I Ljuliljiinu   1H otrok.  Na postaji v Uonkiili
so jih sprejeli z godb*) in  pogoslili. Neka-
( teri reveki lie; morejo niti   hoditi, drtigi no
. vidijo in to edino radi skrofulozne bolezui.
j          Iz Ozeljiina nam poroPajo, da t.umo#ujo
oerkve   tudi  drugie  ni   popravljal Morel'li,
J ampak da so se vsi stroski tudi pii tej j»ri-
; liki pokrili iz eerkvenega premozenja, kakor
I je razviilno iz inveiitarja I. 18|H„ ki je po-
j trjen od vlado, Da je v bliznji liisi ianim*
joiM zemljemeree, pi, Morelli   niitHgnil svojo
hiso do eeikve, v to je moral dobiti dovo-
Ijenje od eerkvenega oskibni^tva.
\i Rolrn nam poroftajo: V nedeljo od-
pre g. Aut, Htrausgitl Hvoje kopalisfe, ki
je, prirejeiio  tudi za  Kneippuve  kopelji> 0
I tej priliki bo nvirala godlm pri  kopalih^u.
¦  V Holi'u itnaiuo tudi dobrega zdravnika, ki ni /id, kakor je uokdo napa^uo poro^iil v ,,siov. Narodu",
llrobne novice. - - Spis o pogozdova* iiju Krasa pride priliodujic ua vrnto. • Poi'ocMlo o pregle.dovanju nafrtov zayvipav-sko ^eleznico priobfimo prihodnjiC, fa xdaj je skoro gotovo, da ta sfaleznica m bo v ki atkem gradila. — G o v i S k a r e a 1 k a koiiea Hvoje solsko leto jutri. Nekaj podat* kov o dokouranem Sol. letu priobiM'mo pri* liodnjie. - V Hi'fld o degevulo je po vseh nasili gorali, v (joriei pa ne. Na Krasu imajo ze uiajiiuo wtiSo. Prevelika ploha je I naredila v Brdiii veliko Akode ~ Nekateri j posini uradniki v Gorici so priredili v „Ga-
¦  binetto di le.ttura* neko veselico v kon^t J „Lege Nazionale".         N a m e s t n i s t v o j je izdalo posebno svarilo, ki odvraca Ijudi j od izscljevauja v Brazilijo, kajti kdor gre j tje, pod'a .>e v velikanske tezave in nesiece. I -•• Kolero imajo ze na Ogerskem. V Pe-I trogradu in v Moskvi jo   tudi ^e imajo;  v
jn/.nili krajih uiarsikje strahovito mori. Kuge,
J lakote, vojske r?si nas o Gospod!
— V Vipolzah (Brda) je ze  d ted-
I nov sola zaprta radi osepnic in skarlatine;
j limrlo je kakih 12 otrok. -- Presv. cesar je daroval za zgradbo zvonika v Terzu 100 irld. - Po Soski dolini prislo je kakih 50 kadetov vojaSke Sole v Dun. Novem mestii.
DMtuneijmtti. --• Prpd *»irimi lpti so Eitccli in zilaj priduu uadaljnj-'jo! Zakaj? Uli^a ne lelo 1*95. in —• Ircba w je iiripravljuti 2c zdajt! Evo t'llini n/.ruk „SIovenOevin" .skandalcznih rionifiov iz (ioricc!
I            Puvud ho naSIi v nascj lUkovni pr&vdt z gcr-
liiftiiHkiui proforiorjem zaloatne hMvo, ki zaradi aro-jih ,/.aslugu pojde iz (Joricc v neko majhno mestece na GoTenjt-m Avstrijskem. Ta pvavda data je Mlov-skim psoni" araraotne slave povod, da zopet klicejo policijo in viado ns. pomoc proti odvisnitn stoventikim rodoljubom. Tak skaudai smo doziveli v nSlovencna od uccraj teuru!
Znani nam dopisnik prekosil je. samega 2ida Lnzzatta in njegovega rarovanca BabSa ter se pre-pira o naUncnosti nekn izjave nasega urednika prcd sodiScem. Zakaj? Ker mu treba gradiva, treba mu uzroka za ostn. «>> dennncijantHtvo odvisnlh rodolju-bov. On vi> dobro, >k »c mi brigamo zanj, kakor za tisti sn«g, ki je padel ono leto. ko je njegor ncitelj v pravera kracant>kem ziyljenju Kristu*u v obraz pljuval, zato treba najti modus, ki mu omegofii, kli-cati na infamen nacin policijo in vlado nad glave odviHitik slov. r„doljubov! In kdor iSfie, najde!
In nasel je! Znani nam dopiaun hvue na vso Bilo, da je tag nrednik bil v BabSevi tozbi vseskozi „mi9tifikovan in na led speljan, da je bil le zrtva lazij in obrekovania". In od koga? Od wnckateriU skrivnih  pohtikarjev*. — In kdo so ti?  Dopisnik
I pov6 na polra usta in nazuanja celo imeaa slov. odrisnih rodoijubov.
I            Vccje zlobnosti in portloati, nego smo je uitali
v clanku od cetrtka tedeu, ni »e bilo v Blovenskih liHtiU!
Vsi nm dokazi v Babsevi pravdi bili so od-klonjeni. A ko je Babs prisegel, da ni pisal onih hujskajocih dopisov v „Tagespo8ti" pod naslovom „Slovems«hes aus dem Giirzisclie.w", izjavil je nrednik
! na prigovor dr. Lagiiya, da obzalnje, ako je bil vsled sploinega javnega ninenja tudi on tega pre-pridanja, da je B. edini dopisnik iz Goriee. Ta iz-java je natanko zabele2ena na sir. 46. knjizice BTri pravde".
I            Zdaj pa pride nSlovencevu dopisaik s splosno
trditvijo, Cea, da nas urcduik je bil mistifikovan iu
I na led speljan v znani pravdi, in modruje, da na enak
nacin Je ze 4 leta zrtev zlobne mistiiikacije neka-
terih skrivnih p o 1 i t i k o v". Ti politiki pa so
' 1 bIov. profesorji, ki so izdajah uredniku t a j n o a t i u
uradnib k o n f e r e n c in k o m i s i j,* kar so — trdi kricanBke reBnice polni dopisnik — strogo kaz-njive Dvadbe. Od mnoziue pride konecno na edui-no — in v tern gium tifi znjecf — Les, da- vse take tajnosti je urednik zajemal is.enih samih ust.--neprevidnega g- prof. B-fia. — Kdor- ve za veojo nesrainnost, od kar se slovenski tiska. rtaj se-ogla-si; mi ne veino!
Po takem ovinku je bilo treba najti -povod, da se na najdrzovitejii na<5in obrekuje in kaznji'viu ovadb dolzi mo2, katerega sebojfi, dabi jimutegnil delati nekoliko preglavice! Zal6 ga treba ocrniti pri merodajnih oblastili in zacetl z njim v javnili listih ravs in kavs, ker dobro vedo, da taka fiasnikarnka divjanja niso tfnba viijim krogom, in na tak naoin bi se ga — upajo — najloze resili.
Naii gg. profesorji so uzvisewi nad vsaka summcenja in obrekovanja nS!ovence«ili'' dennoijan-tov, zat6 jib ue bomo daije bianili. Kar se pa «;vh tiLe, ker smo dolfcni varovati resnico, poslali smo „Slovencu" popravek, s katerim smo pobili vseh dvanajst laSij. Kdor je citai dopis'v flSlovencn", total bo tuui uaS popravek in kdor ima Se koj liladnega raznma, ta spozna, r kakimi brezvestnezi imaino opraviti. Slepcem iienlicnwl — Take tlobnosti ni«o vrcdne vefi odgovorov s peresom, tndi lopar je Se veliko prenjeBen, pad pa zasluzijo edino le tako pla-6ilo, kakorSno dobi od strogega ofieta drvefcletni paglavec, ki se jo ves dan putepal iu pratenal, na-mesto da bi bil ostal doma in vi'Sil hvojo Solsko doltnoati.
Toliko na tern nipstu!
Doatavak. — Dauch doftli „8lov." prloW«j« nali, jiopravek in pmvi, da — poti-Jnjo doniNiilknvn ixjavp. Kdor jn nil lm Altai nut* poprnvrk, runvldi, kakoBiiiv Ji» nSlov," poRimiost, Poicm se S« Audi, ako nam vi'asih uido kaka ir.la Jn-HUilal Da, vsi ^Scliiinjii'-Ii*3tikonl*< mi hvi'Iu nimajo dostl krcpkili Ikcaiiov, III Id le priblizni) oxunAili poilliiHt hii|iiovi'JhIIi bujcviii-ki)vzft„nv. vpvii"! Srjcjo voter, ft M\ boilu vilmrl j Do zdaj mi iKKvMiifo l»< niajhwi vPtvlAo!
OdniiMfcl zu hv. Vlnar|i». - Hv. o«n papez Leon XIII. je podnlil h pin-mom (Ine 1,S, juiiijn U. polio/nlin ro-niar,|(mi k Mariji Deviei na hv. Vi-Jarijali ,!r io let, t«-1« odpiiHtke.
}. popoln./ina odpustek vh«iu ver* nini kristjanoin, kteri Kakramenta hv, pokore
I in presv, KeAnjoga Telesa skesmio iu vredno Hprejmejo, romai-Hko eerkev pnboflno obirlAi\|u in tam molijo na iiamen hv, OmU\, Ta po» poluonia od|iiiHti'k no more nicer vmik dan, pn oil vsaeega romarja hhiiio enkrat v letu
I zudobiti;   >
II, odpiiNtek 7 let in 7 kvarti'ft-gen (kvadragena « 40 dulj) vnem pobuziilm
I rouinrjain, kolikorkrat no  Nkesaiiim Mi'cein
I pri hv, nmAl ali pri veAernieah prlriijofii, in lll.odpiiHtek SIOO dnij, kollkorkral
I molijo KKTAvano pvfld podobo Mutero HnJljn.
I          Vsi u odpiiHtki na inorejo tudi vmiilm
| duAam v vlcuh v prld obvnili,
Tr«t In Inlrii. - (N a in« h t n i k RI • naldini) je odpotoval na Dunaj, da iz* posluje potiJHiije tfii pan a PHttirl-ja,
I          — (DriiHvo  ttKdfii<if id) MuHlavilo
I ho je tako>|e: Predsednik M. Miuidle, 1, pod-prailHwInik dr. (?. (ilrflgoi'in, II, podpi'ed«. lv. Vatovee, tajnlk M. (-otift, blagajnik Ant. Skabar.
— (N a h 1 o v, fi ti r i r ax red u i o I) drui?* be sv. ('. in ill. pri hv. .lakobu v 'IVstu vrsila se je v sredo koiioelelua skuAuja, ki je zadovoljila vse mleleznike.
—  (P o z a r) je nastal v torek v neki liisi v uliei San Kraneeseo.
Gasilei niso mogli radi gostega dhna po stopnieah. Pozaine braiube vodja Oaput-to fiul je raz stopnic neko jeftanje. SrCno plane kvisku ter zadeue, na neko truplo, koje pograbi ter je zvleic dol. Bil je to neki 1<\ 'J'erchi, stanujofi v II. nadstropju, baS nad goreiMm atanovanjein. Mo^ dr?.al je svoja dva sinka tesno V naroiju. Nameraval je otroka resiti, a male da niso skoraj vsi trije poginili. Ostali preplaseni sfcanovniki reSili so se po lestvicah. — Nastal a Skoda znaSa okolu GOO gld. ¦ - HiSa in pohiStvo sta za-varovana. - V pogorelem stauovairju sta-nuje kavarnarski postre^nik Lorenc Grilc. Ksre5i ni bilo niti njega niti zone njegove o pozaiu doina.
(Kap je z ad el a) 18 letuega kmeta Kotesa. — Utonil jo SMetni tezak Andrej Grizon. — Poatreiuik Hobert Zakraji5elc je izpil neko Htrupnno pijaeo, ker hotel se je x naglo smrtjo reSiti neke neozdravljeve bo-lezni; vrhu tega si je z britvijo narezal vrat. Hitra pomofi pa mu je reSila ^ivMenje. — Skoraj utonil je v vojaSki kopelj 2S - letni grof Toggenbiirg. KeSil ga je sluzabnik BoSt-jan Gonifr iz Kopra, kojemn je grof takoj daroval 100 ziatih kron. — Zblaznel je 29 -letni cevljar v ulici Armeni St. 8. — Za-duSiti js hotel pek Alojz Harry neko 18-letno dekiino Olgo Gregorini. — Takih in enakih novic prinaSajo trzaski la§ki listi vse poluo ia prav natanftno In to je najbolj pri-ljabljeno bevilov Trstu. pa tudi drugod. Tak je svet!
I          Kranjsko. —  (Baron He in) imel
je v nedeljo med slavnostnim sprevodom so* kolskim vsa okna svojega stanovanja tiprav zabita; le eno  okno je  bilo  otvorjeno   in
l skozi to so po&astile sprevod s svojiin mi-lostnim obfiudovanjem Heinove dekle in ku-havice, v sredi ujih kogatil se je baje tudi en hlapec. Znamenje fiasa!....
—   (0 sokolskih slaynostih) v Ljubljani pravi naia trzaska sestra med drugim:
„V tijubljani veje vzlie poletni vnici-ni mrzlo-ledena sapa; in ta sapa je potr-gala menda narodne zastave raz strelio de-gelnega odbora, o katerem trde zlobni Ijudje, da jepo vecini „narodentt, in raz strelio Usee mestne hi§e, v kateri gospoduje baje ¦— radikalni mestni zastop. Raz teh streli vihrale so vsikdar do sedaj in pri vsaki narodni slavnosti ponosue na§e trobojnice, a povodom vsesokolske slavnosti poskrile I so se — in ta misel nam razjeda sree ?
tern trenoticn — v strain pred l&stni-mi rojakl, pifliitelirai v sredi&te Slovenije, d& se tu objamejo v Ijabezni do svete nam zemlje slovenske ter da ai sezejo v bratsko roko v prisego vefine zvestobe do drage doraovine.
Y Ljnbljani veje sedaj rarzla-ledena Mtpa3katera;e Ijnbljanskcmn zupa-db ndnSila besedo najezikn, da ni mogel in ai smel vralti zakonov navadne gostoljubnosti— da ni m|o-gel in ni srael pozdraviti milili in dragih gostov, doslih od vseh stra-ni domovine naSe.
Ti dugodki govore glasno in jasno. &alo*tni go res, a mi soglaiamo vender z menenjeoi vrkga staroste Celjskega Sokola, ki je rekel pri sknpnem obeda, da se jib jnoramo le veseliti. ker pnfiajo, da se naa boje,„da i«nponiijemo!
Se nekaj smo rapazili povodom vse-sokolske slavnosti v Ljabljani: sledove na-jlega raejaebejuega bratoroornega boja. In tako so m zdrnzile razne tule cetndi morda iz razlifnih namenov, v odpo-ru proti proalavi narodiie odloenosti,* — Resnifne besede/
Ktrtftko — Tof a je pobila v nilfrivaii, Velinji vesi, Svefah, na Poljani, v Svetni veal in deloma v St. JanLu v apodnjein Uozu. I'bogi kmet! Tudi okoli Tigerc in 'llato-grada je tofia klestila. pa if popivj. — Ko je bil kotnimski f upan kaznovan z globo 20 gld. zavolj slovenskega nradovanja, prito/.il 8ft je na dezelno vlado. Tints, je ka>.en nicer znizala, pa ne fiisto preklicala. Torej se je zupan pritozil na niinisterstvo in tarn je naSel prayico. Z odlokom z due 1. roznika 1893, .st. 1207. ate blla razveljavljeni obe razsudbi. ~ Xa celovskih latiuskih solan je bilo v preteklem solskem letti 413 uiVncev, roed njimi Raroo ,"»{»Slovencev. Naj bi rodo-Ijubi za to skrbtdi, da se to zalosino raz-merje zboljla! — 9. t. ni. je bil nienda kmetijski uLitelj gosp. dr. Kraniar v Lib«-lifiah in je tani govoril v gostilui „pri Xem-cu.u Bojimo se, da ni bilo dosti poslasaleev, ker je bil shod napovedan samo v „Mitthei-liuigen", kterih slovenski kmetje ne berejo, ker bi jih tudi ne razumeli.
Toliko zazeljeno novo cesto po Hum-beriiki rebri so zaieli graditi miniili teden po progi spod Trampica do Pekovca. — Telegranlno postajo nstanovljajo ua Bistrici v S(H)dnjem Kozu; ondotne fazine dobijo e-lektricno pripravo in razsvetljavo. — Ziljnko zelexmco gradijo zdaj po celi progi od Fodklo-All a do dmohora. — Na predvettar godu sv. Ci-rila in Metoda je v krasni nof-i gotelo vso polno kresov njiina na fast.
Iz Oelovca so jih videli kakili 40, ker od tam se vidijo le taki. ki so na najvisjih hri-bih. Videli so Larobno lepe krese na Pe6i, na Obirjn, na ^ingarici, na .Tepi, na O.soj-nici, pri Djeksah, pri Vrbskem jezeru itd. Iz Bozne doline so cnli streljanje. — Shod beljaske podrnznice sv. Cirila in Metoda v Stebnu se je dne 29. 'roSnika prav dobro obnesel. Govoril je prav lepo gosp. Kandnt. Peli pa so pevci iz Smihela. Igtala se je igra „Oreh". — Iz beljaske okolice se po-roiia, da je bilo tam videti nad 20 lepih kresov. Po3ebne hvale vredni so fantje, ki so zanetili kresove na vrhu gorskih velika-nov Jepe in Dobrafia.
Ii beneSke Slovenije. — Due 1. t. m. sel je posestnik Josip B i v t i i. iz ^edada domov v St. Peter. Pri kvirinskem mosttt so ga napadli trije Iopovi, kojih eden niu je grozil s pistolo, ako ne da denarja. To se pa ni zgodilo, ker so se Iopovi prestrasili nekega soma v oblizja in utekli. Snmi se, da napadovalci so trije malopridnezi iz Ce-dada.
nSIoVLBska kMJiiaka". Meseca oktobra zaftne izhajati v Gorici vsakih 14 dnij v zvezkih po 4 tisk. pole v mali Ski „81 o-v a n s k a k n j i z n i c a", ki bo po izgleda drugih enakih slovanskih podjetij prinaSaia prevode leposlovnih del iz vseh slovanskih jezikov. Urednistvo so prevzele spretne roke. Za prevode bo skrbelo veL mladih, nadepolnih mocij, ki veliko obetajo. Tri po-vesti so ie gotove za tisek. Natancnejsi poziv sledi. Naro6nina bo znasala le 2 gld. 60 kr. na leto, ali po 10 kr. za vsak zve-zek. Pesamicm snopici se bodo draze pro-dajali. — „Slovanska knjiinica" bo red no izhajala. Ker imamo v slovenskem jezikn veliko premalo leposlovnegaberila, ni dvoma, da zlasti nasa tnladina bo z veseljem gitala to naznanilo. NaroCnike bo sprejemalo naie npravniitvo.
.„.. ps«j devet mesecev starega, izvrstnega varoha, :ma neki rodoljnb v Gorici na prodaj. Kje? — pove nase urednistvo.
I     Kwi«dOF      Že več let presku-   ^^   I
I     flDldza           ««• *¦*"¦«•       ^   j
I                       sredstvo proti bo-    flms   I
I      protiD.               ieoinam.           k*W*j   I
I                    Cena ede steklenice 1 gld.   I
I     KwIzd©T           pol stekl. 60 kr.            I
I                     dobiva se v vseh lekarnah.     I
I     floid Zft  Pazi naj se na Tarstveno znamko   1
I                            in zahteva iorecno            I
I      pretit«   S«"iz KpMsanoUMk«-««   I
I                         Kroie*BBrg .fc. Wien         I
Die SeMea-Faferik G. Hewlwrti [k. v. k. P I Hofl.), ZBrich  sendet direct an  Privatei kwarx*, wai—e and farMge Seidenstoffe ! [ Ton 45 kr. bia ffiL  11B5 p. Meter - glatt, ge- :
streift, karrirt, gemostert, Damaste etc f^a. 240 I yerach. Qnal. nnd 3000 versch. Farben,  Dessins ;
etc.] potto- nnd zollfrei. Mnster nmgehend. Briefe j kosten 10 kr. nnd Postkarten 5 kr. Porto naeh j der Schweiz.                                                   (1]   .
Poslanica.
Proti goriskemu pivovarja na Goristeku (K&tarinijev trg) st. 2 trositi so se zarele laznjive govorice, da so aamree pivti pri-dejane zdravju skodljive kemi.ske tvarine. ^alostno je, da takim govoricam obeinstvo vernje, dasi bi se lahko samo prepriealo o izvrstnosti tega piva. Vrhn tega je slavno c. kr. kemisko posknsalisce v Gorici to pivo preiskalo in s sprifialom od 21. jnuija t. L St. «H4/rj80 potrdiio, da je cisto in [«r*r?rra prusto v.sakor.sniJi tujih pritnesil.
K<*r se goriski pivovar z naivefjiv ^i-b-nostjo prizadi'Va, da bi i/d«l»val zdrav* in ixborno pivo, sato opozavjamo nan) tukaj-.snje p. n. olif::iistv«i in izrazanto z*{j<^ n;J bi se to pivo piidnu to;*il»» » jr.'Stibi;:h in pri za.«eliiiki)> (kajti n-ne s«» prav ui/k*-!), kar bi ponia^.ilu, da bi ,sek povzdti(i;ila pn»-duktivna in davrna ium" v dfz<-ti t»r p•¦d-pirala se d(u«aCa obrt.
Proti vsent <>i»r»'kuvah'« ui puNtop.ibi >»•
bii soduim potfiw   pozivaji* jib   na od^avor
za morebitne Skode v tej obrti in knprtjr.
(J. kr. kemisk<» in knntijsko
posknSalisre v Goriri
An. X. 014 N. l'r. «i«o
Sprifalo,
ki sti izrora   pivovarju v (ioriri, potrjcvajt*,,
da nzorer piva, izrotVn l«i. t. m. v preisk»»-
vahje, je da! pri kemiski analizi sledec'-i r»-
znltat:
Alkohola v odstotkih v razmerju
s prostorom........r>.20
Alkohola v odstotkih v razmerju
s tezo..........4.U.
Estrakta po Balliugn v gr. na liter   MAM Torej gradarija  mo.stii, s kat.ero
se pivo izdelnje.......14.
Glicerina v gr. na liter.....o.«,m>
Dostavkov glicerina, alhohola, raznili kisliii in grentMn, katerih v printnem piva ni, ni bilo mogo^e zaslediti. — Ogljeni-eva kisliua nahaja se le v normaliii kolifini,
I'speli to preiskave lie dopusiia nika-kega dvoma, da pivo, enako prei>kauetnii nzoreii, ni i/.delano iz saniega jetv;inena, hnitdja kvasa in vode.
Konefino se pondarja, da preiskani u-zorec se je vzel v navzocnosti g. Adolta Be-neSovskega, asistcnta na tnkajsnjeii! c. kr. poskusalisfin, po njegovi volji iz enega /»<<i Ii sodov, vsak okoli 20 luiktov drzefi, in da se je pod njegovim nadzorstvoni prenesel v pos-kusaltsce.
v Gorici, 21. jnnja 1893. Vodja c. kr. kemiskega
in kmetijskega
posknsalisca v Gorici
F. FriUianf.
Marawne mineralne vode iz raznih atu-
_______,   farmacewticni   in drogerijski
izdelki najbolj cislane domace in tuje
Ribje oljef naravno in izrratno, prijet<
Ribje otje z zelezom ali zeleznim jodom. Hajcistejie  zveplenokislo apno   c. fa*, kmetijake iole w Gorici za
Zdravita za zivinoi konjaki cwet, konjski praitsk, goveji praiek.
prodaja W novonstanovljena lekarna *W
Bratmiter v Ealatiscn 1116.
v najemu
Alojxija Crlinbiclt-a
Cilasovita
radi svojega ticiuka, a-dlAovana radi svojih adravilnih lastnosti % casttno diploma in zlato svetinjo na raz-stavi t Londonu in Pariiu. z zlato swe-
Tunian
Moieva tinttora
C. Piecoli-ji. lehTJi t IjiMjui
je vspesno dietetifina sredstvo, katero krep-ca in zdiuvi kftkor tndi opravila prebavnih
izborno pospesnje.
Iztlelovatelj rs2posiIJ!>. jo proti povzetju zne8ka v zabojih po» 13 steklenic za 1 gl. 36 novo., po 55 steklenic (zaboj telita 5 kg) za 5 gl. 26 novo. Pcstuino placa vedno narocnik. €ena eni steklenici 10 -----------
jj    Lekarna TrnkOczy-ja    *
N           orat rattTia t IjaHjani            N
N prodaja  in  n:-   in L pi*  »s!ti nz^silji M
*    ^^--^    MarijaeeMe fap-M ljlce za leloflec {{
zdavno preverjeno k] in znano zdravilo || s <'• vrstiluim in ki e- || pilnitn vplivom pri || motenem prebavljan- || ju, pri fcrcu v ze- || lodcu in zabasanju. || I .sceklet.tca velja 20 kr., Va t«ct. || g[(I.   I   tticac   2   gld.,   5   tueatov || | saiBiv 8 gld.                                            if
Najboljsa osve2ujo6a pijafia jc
sirup
Cristololotti
Najboljse krepilo po kopaliscu je Blizir  i%  liine  in  ^eleza
Crietofoletti.
raupni iuo^ v vsakej feri.
Saraav /!r.iv-.rv*i.<. \v<. *ki*. u
"¦ NlI^ Jk v    ..   v W*   tiA '¦'.....',l
\h-;:M,y.ihwrr\SS$&      .A  '¦'••v.i
r.....it.....y^\
VelevAzno, cez cetrt stoletja obstojni'e povsod izvanredno zanpanje in spostovanje RzuMj<i"e domaue denarstveno podjetje (po> ro.Hf.vf-iii zaklad znasa «;ez 20 milijoniv kron), <!egar srlavni st-'d"/. jf. ita Duuaji kojft j«*. r.esarsko kraljRvo privih'^irano ti-r jc gud 'vrhnraim nadzorntvnm vi-s< kc r. kr. drzavne vl;«le in iVgar vitestanriko liriziiaiin bK^inio.iii' d»;l»-vanjc «(• ra/.tffza po v.-ttdi ] i.krajiii'.tit nasi- av.-itrijskt* doninvin<', pffOliiasva v v^ik'j fan \:'i jffluciM zaupneoai moia / nali.^o, 1....-I,.;. \ati v. ijc raz-irJMij'.- fg.i jHKlj'-tj.i v d.,rii-n-u; kr.ijit-
l:a/!»iiin'. «isE.i!U'in v d>'iiar^tvi ikmii «>i>/.irii r.'tythvt zaupunjt »izivaj«M^- in«>be. kujc xi ieltj" j.irl'-'iifi vi ¦\v,'. r.n»<» i ti.,if..,i*ki Zitiln/vk za nmnfi' i.s. ',:.-f..M.!i.;.. u.ij i-l /M.tm'^ .201191. «raz postlagernd   x>>  im.jxv*i!*ti.
j       Tirolski to&ft,       I
I za gospode in gcopš pristan,  I
I                          prodaja                           I
I     Rudolf Baur     I
I  Iiisbiuk                        liiiilolfitiMsst1 4.   I
I  N«rt«j*'iH havelski, plašfi ju-oti sliiliemu   I
I          vifinenu, jopiči, klobuki, itd.          I
Vo/.ni linti in tovorni listi v
Ivraljevski i»:|;jtj.>ki po^tui pardjiod „lfKI) S'i'KAUX L1XIP:* iz Anlvf.-Fita
direktno v
How Jerk k PkiteMtyo
koncesijonovaiia  frfar od c.  kr.  avsttijike
vlade. Xa vprasanja  od^'ovarja tocno: kon-
cesijoiiovaui zastop
„Red Star Liuie"
na Itunalii, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-ii
Statbttreau & eonimerciefier ("!orresi>ondent der k. k. Staatsbahnen in innsbnifk.
rara[»Tzii»
v ItaZtelju st. ')  v ({arid
proiliijalnira drobnoga in nnrnlierSkogn
¦ laptsi
y„i drttfmv in Hit a 'rfo.
Mm iii. najcenejge kopovalie.
P< sebna zal-iga
za knpovalce. in razprodajalce ua dez<di,
za krosirvirjf in cunjarje.
Najve^'ja  zaloga
r-evljarskih, kr.»jaskib, pisarskih. pop<»-
tovalnilt in kadilniii putrebstin.
/nnska  obnval.'i
Vozukl in stall na   kokscih  za  otrokt.
Strune sa godala.
rcHu'fit: tiemena za zelenjavo in frave.
Pfisii Iii?# fuiti si Hilir:
1 srejli RaHtelja a. I
BBll^BBBBa«nBBaB«BB«MSB«MMnBI
5(lol0g1d. na dan ]
Kib»r iiurt- iiripnivljati dubrn kavo, ku]»t naj ci
Oelz - oyo kavo
Olxo-vo kavo j*- itaibofj;.' k.iviim prim*^iln OIxo-v«> kavo niuiii \sclii hni>k,  ne   repe,   ne   sirupa. 1          Prodaja ne v vst-h prodaja!nioah jestvin.
115^1     v p^43"10-.
^P     |S;t-"l--j?^»».i;'''.!'     ^   zadnjem <v,asu se je poinnozilo steviio
? ?

t»«tih, ki n s*,.f*?&m% «** |, Pfetiravajo vrednost svojih izdelkov prazenoga zita %/^L&zL?   > (jefmena,   slada,   psenii'D,   itd.).   sklicujejo   so na t*m}$LLZ*~ i ""J1 dve N'n* - ,T a kii b i ni o r a li z i v e t i" --««9!!5-«     ;. .      -.    .       -,          ,.       .             o do"   ter ime-
h oti:   tl a t i   o b P i i»-s e m  j a z   p r i p o r o-
mux >wien*-. w^-i-l novaje verkrat moje ime
s t v u r a z u m e 11 :delke.
da
oil   v s e   t a k e
]gategadel isjavljam. da nimam nikake sveae s takimi iiideiki ra^un onih tvrdke Kathreiner na Du« naju  in v Monakovu.
«Taz sam pijem vsak dan to sladno kavo, ki se pije tudi v ofcro-skem vrfcu in v bolni«u pri nas. Na podlagl teh skuSenj morem ga toplo priporocati.
Worishofen, 21. jan   1593.
S. Kneipp s. r.
katoliSki zupnik.
iKUjatelj in odgovovai nrednik And, Gabrifiek. — Tisek Ant. M. Obizzi-ja v Gorici.