Mestna podjetja Kopališčes Parne. karl inprsae kopeli vs.ik četiink petek in soboto ocl Sh clo 20h. Klavniea in liladilni ca moderno urejena, na razpo-jaj:o mesarjem iti i/.voznikorn. Oztmnjcvaitti uracS: Izvtmijo vsa naročiia na 35. mestili kar najtočneje. Nekaj o demokratizmu (Konec). Kako naj si" drugače tudi razfožinro dfejstvo, tfa so (iudje cfanes v istini fca-tegorizirani v družabno polno vrecFne na eni st.ani in na cfružibno manjvred-na v va/.nifi stopnjah fn odtenkifi r.a diugi sfrani. O prvif; b\ morali" vsi' i';nL-ti naziranje, cfa inorejo Ie njifi predstav-.niki biti Vares pravi mteligenti" i'n cf;^ je samopo-ebi limevno, da pripada fe njih precfstavnikom v vsaki zadcvi' ko necna odfočifna bcseda. fn \'se to se cfo-gaja povsocf bkrog v dobf, ko jc beseda icfemokratiVnost postafa takorekoč naj-bolj populami šfager. Zato ni čuda, a-fco postajajo fjudje vslccf takega stanja spfoJnega diiN.vnega zivljenja drug dru-gemu vedno bolj — tuji. Zive fahko istc jiarodnosti. i-tega stanu in istega poklf-ca. V rnedscbojnem obcevanju govore vecfnoma cfrug \nimo cfrugegi, kafcor hodijo drug mimo drugega. Vedno ma-ttje duševne zveze med ljudmi in vedno težavnej^i' postaa ftiecf njfmi vsafc spo-razum. Vtmo, daje bil vsled tega Cz-stokrat vsak sporazuin tudi v najvažnej-ših narodnih in dr/.avnih zadevah ne-mogoč. Odkocf pa se jV pnvlekfa med nas taka nesfovansfca misefnost? Znano je menda, kako sffno ogor-fenost je svojčas med" Slovani' vzhudHa drzkost nemških poslancev, ki so govo-rili.v avstrijskem parlamentu javno o Slovanih, da so manjvreden narod. Do temelja se je takrat stresla itak že tr-hla stara 'A.vstrija in usocfa te cfržave je bila se *,fgurnejse zapečatena. Menda se Jc od tistffi cfob pri nas udbmauf krasen pojem ,,manjvrecfno-sti" za opredeljenje poedincev pa tudi stanov po sociafni pomembnosti. Neenotnost 111 razdrapanost duscv-nega nas-^ga žiVIjenja vsfecf teh najraz-jirnejsifi dusevnih prepadov je t.udi' v najvecjf meri kriva, cfa so nase socialne zahteve do cfržave kot predstavnice so-dalnega reda mdividuafistfčne ni dj se premalo bzirajo na eksistenčne potre-be vsega naroda.' — . Smefo pa ^e fahko trdi" da spfosnj; cfanasn;! egoistični ilitefektualizem, ki j« tako nagnjen k temu: da ustvarja, kjei koli mogoče tfusevne prepade v živ-Ijenju naroda, hikjer in nikdar ne morc biti v lstini socialno ustvarjajoč. Za naš narod pa postaja potreba vedno nujnejša, da vsakdo brzo in lah-ko najde notranjo duše\rno zvezo dc vsakega sodržavljana, posebno pa dc tistih, ki žive v drugi socialni skupno-sti, v tirugem polpžaju, v drugih raz-raerah. Nekdaj seveda je bilo to kaj lah-ko mogoče! Clovek, posebno Slovan je živel v najtesnejšem cluhovno-duševrieiT sožitju z vsakim driigim človekom h na osnovi jakih in globokih socialnil: instinktov. Ali ti instinkti so deloma iz-umrli, deloma pa umirajo v isti meri, \ kateri prevladuje v duhovno-duševneir življenju vsakega poedinca današnji iz razit individualizem, ki je plod današnjt najstrožje intelektualistične mladostn« vzgoje in liaobrazbe. NARODNA SLOGA In tako jc danes dejstvo, da vsak-do silno tcržko najde pot od jako raz-vitega ruta pomcmbnosti in važnosti svoje oscbe do socialnega reda in pod-rejevanja inter-esorn skupnosti. ]e to tu-di eden izmed glavn.ih vzrokov raznih socialnili nadlog, ki nas tarejo. Omcnjeni duševni prepadi in zido-vi, ki ovirajo duševno življenjc druž-bc, imajo pa še tudi sledeeo kvarno po-sledico. Baš zaradi njih se menda člo-veštvo kulturnoše nemore povzpeti do take stopnjc, da bi bilo vsako človes-ko delo na pravičen način uvrščeno v socailni red. Vsled tega imajo še vedno človeške sposobnosti in njegovo de-lo-nc samo v gospodarskem procesu, nego tudi v družabnem življenju,samo vrednost mrtve, tržne robe in širše pla-sti produktivno ustvarjajočega naroda so šc vedno preveč deležne le neupo-števanja in inalouvaževanja. Ideja pa, tia se naj vsi odnosi in sovisnosti lned državljani, torej tudi v.sa-ko človtško delo v pravno-upravni or-ganizaciji naiiida ali v državi,urede v vedno vcčji tneri po načelih pravičnosti in enalfovrednosti 'državljanov, je ravno demokratizem. Ta demokratizcm seveda nc more prej mirovati, nego da doseže svoj cilj. Tedaj bo tudi \" medsebojnem dnižab-nem občevanju- feamo posebi moralo izginiii vsako vrcdnotenje stanov, po-klicev pa tucii poedincev, raznih de-iavcev 111 njili dela, po stopnjah in od-tenkih, manjvrednosti 5td. Sirše plasti produktivno-koristno u-ustvai-jajočega naroda pa za vresničenje teh svojih ciljev ne rabijo več obicajnih abstraktnih in okorelih formulacij soci-alnih idealov, na katerih tudi nikdar ni bilo pomanjkanja. Ziva socialna polreba za vse pa je globlje pojmovanje človeka in sicer tak-šno, ki bi sc enako globoko dojmilo iz-obraženca, kakor preprostega človeka. /iva socialna potreba je pravo pojmo-vanje duhovnega v našem življenju kot nečesar, kar hoče v nas vsak čas biti živo in iičinkovito in sicer pri vsakem našem ukrcpu 511 dejanju. Ako vsakega državljana v tem smi-slu prošinja pravi rtarodni duh, potem zadobi vnatrjc t^ed^fehje našega naro-da v laslno svofediio državo tudi svo-je notanje posvecenje. Začetek parlamentarnega življenja v Jugoslaviji Ikograd, 11. 12. '61. Prvi sestanek novc narodne skupš-rine 5>e je vršil v pondeljek, 7. decem-bra. Po tnletnera parlamentarjiem mr- j tvilu je to prva skupščina. Prvi starostni i predsednik Vekoslav Spinčič je otvoril 1 prvo skupščinsko sejo z lepini govo- [ rom, ki je že! mnogo priznanja modri i politiki kralja..' Vskliki na jugoslavijo | so dali izraz odkrite naradne sloge. — Po redni izvoiitvi 4 tajnikov je za-vt\ po;-lovau' verifikacijski odbor, čigar delo je žc uspešno končano. ¦- Narodni poslanci niso cepljeni na razne pokrajinsk-e frakcije. Enodušno so se zedinili na enoten poslanski klub, katerega predsednik je sloviti politik Nikola Uzunovič, za podpredscdnika pa mš poskuiec Lovro Petovar. -- Po-slanski klub se jc takoj lotil najbolj pe- recili življenskih ]>otrebšrin svojih vo-lilcev, 'predvsem s vprašanjem kmet-skih dolgov v sniislu nujncga ublaženja istih. — Tudi perečenni vprašanju brez-posdnosti so posvetili poslanci \-eliko brigo za spiošno zboljšanje položaja delavstva. V nadaljnein poteku zasedanja po-slanskcga kluba so se izvolili v smislti pravilnika 4 odbori i. s.: gospodarski, finančni, socialno-poiitični in prosvetni. Med posland vseh pokrajin vlada ide-aina sklacinost. Vsi se zavedajo, da jih čaka vciiko delo za povzdigo ugleda dr-žave na zunaj in za uspešno pobijanje gospodarske krize, k! tlači vse sloje. — Po verifikaciji vseh mandatov bo | narodna skupšrina odgodena preko bo-žira do izida volitev v senat, ki sc vr-šijo' 3. janiiarja -- do 11. jan. Na jvečja prometna nesreča v Dravski banovini. \/. Celja poročajo: V sredo, dne 9. t. m. jc okrog 11. ure dopoldne, dobra | 2 km od Celja na križišču železnice in državne ceste zavozil savinjski osebni vlak \- natrpano poln avtobus ter ga preklal na dvoje. Vsi potniki — 24 po številu so postali žrtev opisane nesreče, ki je ena največjih prometnih katastrof ! v banovini. Dosedaj so ugotovili v ku-pih človeškega mesa in med razvalina-mi avtobusa 12 mrtvih, T nevarno ran- jenih, ki se skoro vsi borijo s smrtjo in samo 5 lažje poškodovanih. Preiska-va o krivdi gr.ozne nesreče je v teku in je predmet zelo obširnega razpravljan-ja v dnevnem časopisju. — Nesreča se je zgodila v času, ko je gosta megla za-stirala pogled pasantov na 5 korakov. Vsa mnenja soglašajo v tem, da je ne-marnost železniške uprave, ki kljub več-kratni zahtevi ni na usodnem križišču namestila zatvornic. — Naše Haloze- skrajno pasivna Etevcss po^iv na siaše oblasti *«"^1 celokupn«* jju«rosloyan!«ko J Na plemenito pobudo merodajnili 1 tiniteljev, ki z očetovsko brižljivostjo zasledujejo življenjske prilike v njim poverjenem področju, nadalje kot ve- J stni opazovalci, opozorjeni od težko pri-. J zadete haloške.raje. ki živi v najvecff I bedi, katere obseg se da le priližno o- 1 pisati in — slednjič po lastnih opazo- \ vanjih v trgovini s kmečkimi pridelkip vinogradništvu in na scjmih, — moramo kljub poraznim ugolovitvam spregovo-riti jasno besedo o naših, nekdaj gospo-darsko slovcčih Halozah, ki so pa da-nes prava pasivna pustinja v območjU dravske banovine. Stogiavni zmaj, Imenovan KRIZA plaši sicer po vsem grešnem svetu in sa se modri gospodarski politiki ozrli na kraje, ki feo — ,,najhujše'' prizadeti. Imenovali 50 te pokrajine p a s i v n e (tj. trpece v pravcm pomenu besede, v tr-govs-kem smisiu pa pokrajine, udarjene* 7. zgubo.) ¦ [-\< Le-ta se bčituje v naših HalozaH v najbolj drastični obliki in zato po vseh , opazovanjih in ugotovihah polagama ] merodajnim činiteljem na srce, da mora državna podporna akcija priznati našim tako usodno udarjenim Halozam znača| skrajno pasivne pokrajine! Razlogi za to upravičeno zahtevo so 1 ne-le tehtni, resnični in vsega upošte-vanja vredni, ampak naravnost sfrašno-prepričevalni. , J Kvo jih v kratkih stavkih! 1 1. Slovita haloška vinska trta, edini vir gospodarskih dohodkov je sicer bo gato obrodila, a vino je ostalo nepro-dano. V kolikor se prodaja, gre na trg po smesno nizki ccni in v splošnem ce-lo deci nadomešča — mleko... Karn bo to dovedlo bodoče generacije? Haloža-ni imajo več vina, kakor zdrave pitne vode!... { 2. Vsled težkih eleme^ytarnih ne-zgod in splošne gospodarsfe krize ye Haložan osta! tiolžan na davkih, ki se brezobzirno izterjujejo. Rubeži gredo v nedogled. Boben poje svojo grobarska pesem, da se mora krčiti srce vsakega rodoljuba-Jugoslovana. Samo, kdor je to bedo videl, jo zamore pravilno doj- 1 miti. ; (| o. V prošlem poletju je toča večkrat neusmiljeno opustošila naše Haloze. Na-rod brez svojih zastopnikov je bil izro-brezsrčni usodi bednih beračev. — 4. In poglejte deco! Napol gola je^ brez obutve fn oblačil... Ne more ne v šo!o, ne v cerkev, kamoli po poslul Niso to pretiravanja, temveč je ugotov-ljeno, da mnogo odraslih ni moglo n a v o 1 i š č a> ker niraajo najenostav-. nejših, preprostih oblačil! 5. Ljudska prehrana je do skrajnosti . mizerna. Prisilno klanje domače živin^ ¦ pa je ne-le usodno za bodoče gospo* • darsko leto, ampak navaja povprečnega deželana v nepotrebne izdatke. 4 6. V to ,,samopomoč" je dovedlo te reveže tiejstvo, da na sejmih ne do btjo za svojo, s trudom vzgojeno ži-vino niti najskromnejšega prebitka. O posameznih slučajih smo podrobno po-jnočali in Se bomo. — 7. Drago gorivo jve ena najtežjih božjih šib za Haloze. Mnogi preždijo po cele 'dneve stisnjeni v svojih razpa-dajočih koiibah. Dušljiv zrak je legloi tiajnevarnejših bacilov. Na ljudstvu se vidi, da nosi kali najrazličnejših bole-zni v sebi. — 8. Med letom so se kupieili dolgovi. Posamezni gospodarji so še imeli nekaj fcredita, zato pa sedaj še obresti ne mo rejo zmagovati. Povpreono so cele Ha-loze — prezadolžene. Najbolj so udar-jeni g,o;podarji, ki morajo skrbeti ne-le za svojo družino, ampak tudi za viničar-jc in — kočarje. 9. Povsem naravna, Hasi nič manj u-sodna posledica tega je: — B e g o d rodnegrud e... Doma-fi sinovi in hče-re, ki nimajo v domači bedi dovolj ob-stanka, beziio v mestne tvornice samo za-to, da jih po nekaj tednih vržejo na ces to...Borza dela pa išee teden za tednom: 20 kmečkih dekel, 13 kuha-ric, 30 hlapcev i.t.d. In potem govori- Kčimo o neki ,,brezposelnosti"?! — 10. Prav poi azno-obupna pa je na-Videzna ,,samopomoč" teh bednikov. Za trenotno zauov-iijstvo ;:> s- vrgu :v,\ prisi'no klanje živine, ki utegne v eni zimski perijodi pomeniti katastrofo za živinorejo v Halozah. — Sedaj ste čuli razloge za pasivnost, oz. vtise iz bednih Haloz, katerim mo-ramo priskočiti na pomoč. Vprašanje pa je: kako? Je odpo moč! Šamo je treba dobre volje, ener-gične roke in — uvidevnosti. Zaenkrat damo naši javnosti v dis-kusijo sledeče predloge: 1. Po naših časopisih se v vseh po-krajinah prosjači za takozvane ,,pasiv-ne" kraje, ki pa daleko niso tako pasiv-ni, kakor baš naše Haloze. Cemu pod-pirati druge? Prepričani smo, da bi Ha-ložani odprli roko in srce, ako bi se jim dobno godilo. Smilijo se nam vsu a Ha- »iožani so nam za sedaj najbolj pri srcu. 2. Brižni faktorji, inidjatorji pleme-nite pobude za pomoč Haložanom naj potom narodnega poslanca g. Lovro Pe-tovarja predočijo vladi resen položaj na-ših Haloz ter naj budno pazijo, da ne ostane samo pri obljubah. 3. Mnogo koristnega lahko napra-vijo oiganizacije Rdečega križa in dru-ga humanitarna društva. Dobičke ne-kaj piireditev naj žrtvujejo za bedne tialožane. — 4. Ena najnujnejših potreb je odlo-žitev plačila vseh davkov do začetka prihodnjega gospodarskega leta. 5. Takisto nujna potreba je nekak izjemni moratorij (odložitev plaeil) na račun hipotečnih dolgov ter obresti za dobo vsaj enega gospodarskega leta. 6. Izdatna denarna pom<^č od dr-žave, bodisi v tej ali oni obftLi! t.j. brez-obrestna po^ojila, brezptp&io semen-je itd. Seveda je taka pqmdč'Wprehod-na injekdja na smrt obšojenemu bol-niku. — 7. V očigled stevilnih zbirk za raznc pogorelce, misijone, tuje akcije in sploh vse nesrečnike, dajmo po pravilu ,,vsak svetnik ima roke k sebi obrnjene" pre- j dnost našim Halozam. Nepristransko • razdelitev podpor naj izvršijo oblastni organi! 8. V veseliČni sezoni (maškerade, plesi, redute, šport itd.) se med sme-hom in razigranostjo spomnite tistih, \d od gladu umirajo in zmrzujejo. Ako res v tem težkem času ne morete zata-jiti svojih divjaških tradicij, žrtvujte. dobiček vsa] ene prireditve onim, ki delajo cdo leto zato, da na zimo — umirajo! 9. Na oblast pa apeliramo, da čim-prej začne z deli na cestah in pri raz-nih regulacijah. Vsi ti načrti so bili vecne volilne vabe volitev iz mračne po-lititne prereklosti. Denarnih fondov je dovolj! Tu ni izgovora! Najmanj 20)0 delavcev bo samo v Halozah — in to domarinov za pos 1 e n i h. Ne^leto dru-žin se bo opomoglo, ker bo do-mač človek na domači grudi zaslnžil. In to bo ne-Ie pošten zaslužek, am-pak velika tn trajna gospodarska prido-bitev. Ta predlog je poleg1 drugih naj-lepši izhodv iz nepopisne bede Haloža-nov. 10. Z miuljivimi darovi in denarnimi prispevki se ne more trajno in izdatno pomagati vsem. Treba je pozitivne po-inoči t r a j n e vrednosti. Piičakujemo na te predloge pozi-ti\nih nasvetov vseh, ki žele reSiti si-romaške Halozc. Ljudstvo se udinja piiančevanju ob Svojem neprodanem1 vinu, se hrani skrajno slabo, nima obla-čil, ne obutve. Deca ne marejo v šolo, odrasli ne v cerkev, ne v urade.-- Ne sme ostati pri samem jadiko-vanju! Prosimo celokupno ju-goslovansko časopisje, tia ta naša izva-jana regi-trira. — Odpri srce, 'odpri roke. oiiraj bra-tovske solze! V smislu tega poziva pesnika Simo-na Oiegorčiča naj bi srezko načelstvo sklicalo iz najhujše prizadeiih občin vse župane, udtelje, tluhovnike in druge veljake na resno posvelovanje (konfe— renco), na katero se naj bi povabil tudi narodni poslanec g. Lovro Petovar v svrho tolmačenja nujnosti potrebne po-moči skrajno pasivnim Halozam. Od strani ,,Narodne Sioge" se je storilo vse, da bodo o žalostnem položaju na-ših Haloz informirani ne-le slovenski narodrii poslanci, potom kr. banske u-ptave centralna viada in celokupna ju-go lovanska javnost. Velika gospodarska pridobitev IVova banovŽEi^kj? gospodinlska šoia. Že od 1. 19T.) naprej so uvidevni gospodarstveniki želeli, da bi se v pod-ročju bivše Stajcrske ustanovila za slo-venska dekleta normalna gospodinjska šola. Nepredvideni politični dogodki in neprestane politične trzavice od osvobo-jenja prekotežke dobe, kije hvalabogu za nami, niso mogli merodajni tinitelji u-dovoljiti upravičeni m utemeljeni proš-nji po stalni gospodinjski špli. Nebroj osnutkov in načrtov je bilo predloženih meiodajnim funkcionarjem, ali vsi so bili — vsaj takrat se je zdelo — udarec v zrak. Po natančnein studiju in uvidevajoč potrebo takega vzgojevališča, je kr. ban-ska uprava odobrila, da se otvori novo ustanovljena banovinska gospodinjska Šola pri kmetijski šo!i v šentjurju ob j. ž. v početku januarja ter razpiše v kratkem sprejemne pogoje in vsaj s 15. januarjem se bo pričel pouk. Zato naj prosilke vlože najkasneje do Božiča prošnje za sprejem. Pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in dusevno zdrav-jef moralna iieoporečnost ter z uspe-hom dovrscna b^novna šola. Mesečni prispevek bo po 400 Din. Po gospodar-skem stanjustaršev bopakr. banska u-p ava tudi dovoljevala četrtinsko, polo-\ično do tričetrtinsko oprostitev tega zneska, tako da bodo prispevale gojenke nekako polovico vseh stroškov, osta-lo pa banovina. šola ima namen izobraziti v prvi vrsti kmetska dekleta za dom kot bodo-če go podinje, zato je pridružena kme-tijskemu zavodu. Sprejmejo se v prvi vrsti hčerke večjih in manjših posest-nikov ter le izjemoma tudi drugih sta-nov iz dcžele, ako ima pro^ilka pose-bno veseljcter ježe dclno vajena kmet-skega dela in ima namen ostati pri kme-tijstvu. Poučevalo se bo pri teoretičnem pouku: veiouk, vzgojeslovje, higijena, petje, go-podinjst\o, prirodne ved", nauk o živilih, nauk o oblačilih1, krojV no lisanje, računstvo, slovenščina in spisje, živinoieja, tnlekarstvo, perutni-narstvo, vrtnarstvo fn sadjarstvo po-ljedcLstvo, kmetisko go?podarstvo. do-rno::nanst\ o in knjigovodstvo. Praksa pa bo obsegala: pripravljanje jedil pri-meinih za fcmetske potrebe, shranjeva-nje in konserviranje jedil, sadja in po-vitnine, serviranje ža razne prilike, no-tranja dela gospodinje, šivanje na roko in s stiojem, zlasti naprava perila in do-mače obleke, tkanja, bolniška postre-žba iu nega dojenčka, dela v govejem hlevu, pravilna molža, ravnanje z mle-kom ter izdelovanje masla in raznih si-rov, dela v svinjakih in v vzornem ko-košnjaku s kontiolo krmljenja in no-šenje jajc ter umetno valenje, dela na zeienjadnem in cvetličnem vrtu ter dre-vesnici, dela na polju in gospodarskih napravah, v orodnicah, shrambah in žitnici. Kot za kmečke fante kmetsko-na-daljevalna šola, tako je za dekleta go spodinjsko-nadaljtvalna šoia posebno primerna predšola za vstop vzavod Za-to pro-.i uprava, zlasti učiteljice na teh šoiah, da pozovejo učenke za vstop v gospodinjsko šolo. Posebno poziva u-piava tut'j staršc absolventk tukajšnje-ga zavoda, ki že vedo ceniti izobrazbo svojih sinov, tia omogočijo pouk tudi hteikam, ki So strokovne izobrazbe še bolj potrcbne, saj vsi očetje dobro vedo, kako težko je pridobiti sedaj ženo za kak napredek pri kmetiji. Moški si pri-dobijo vsaj nekaj pri raznih predavan-jih in fetrokovnih društvih, dočim žene še tega ne. Ker bo letošnji tečaj trajal le sedem mesecev, je posebno primeren za one, ki bi zaradi gnlotnih ali domačih razmer težko obiskovale poznejše, 10-meseČne tečaje. — , Omenfeni zavod je od velike važno sti za naše narodno gospodarstvo ter dokaz, kako umno in budno pazi kr. banovinska uprava na življenjske potre-be državlianov. Saj je dobra gospodin-ja steber družine, ki je osnova obdnc in države. — Kakor čujemo, se namerava ustano viti tudi v območju ptujskega sreza sli-čen zavod. O zadevi bomo še poročaii }**>**•••................•••••*................................ ¦¦^M t Smrtna kosa V Petajncih pri Slatini RadenciK je v soboto ob 20. umrl ugledni ve-lepo-e^tnik, solastnik svetovno znane p©» bnjske slatine itd. g. Josip Vogler 7 starosti 63 let. Kot blaga auša je po-kojnik rad pomagal po svojih močeli vsakomnr, ki se je bil k njemu zatekel; zato je bil splošno priljubljen dale^ naokrog. K večnemu počitku je bil po ložen v rodbinsko grobnico v Petanj-cih v ponedeljek ter ga je na zadnji po ti spreml^ala mnogoštevilna množica. Pokojnemu b!ag spomin, žalujočirj naše iskreno sožalje! Čuk piše... M o j e 14. p o r o č i 1 o. Zamerili so mi zadnjič Ptujčani, da sem jih v svojem poročilu prezrl', a ne-kateri so si oddahnili v dobri veri, da. sem jih žc — sit. Lepo priznanje, zares. Ker me mika bolj na deželo, bom zaen-krat govoril o inteligentnih kravah, to pa zato, da ptujskih inteligentov(vseh' vrst in spolov) ne bi razžalil. Mene pra1" nič ne briga več, kaj ,,ooegavi" gospod s tremi službami in ali je zvest svoji že-ni in kaj uganja zasebno. To so njegove stvari. Če je kdo zaigral svojo suknjo v uradnem prostoru, je to diskrecija. Na te komedije pa se bom še povrnil. Pa pustimo te neumnosti, ki so silno dvoumne m ufegnejo k večjemu po-vzročiti neslogo med ljubečimi. — S te-m\ zadevami je velik križ! — Zato je tudi moj molk povsem ra-zumljiv. Ker pa še ni vseh dni konec, pride tudi še marsikaj pod moj oste' kljun. Le potrpljenja je treba, potrpljen-ja, ki je božia mast... D(o tedaj pa naj vse ptujske farizeje forbec Iomi po pra-vilu ,,kaj me briga, če osel riga." — M o j e 15. p o r o č i 1 o. Nisem mogel drugače,. zaneslo me je zopet k Sv. Urbanu. Na sam Mari jin praznik je bilo. Diarinke ni bil<* doma. Prav žalosten sem bil raditega. Odšia je bojda v — Zagreb. Gotovo, prav gotovo mi ni zamerila mojega vi-težkega obiska pri sv. . Urbanu, kjer bi živela kakor pregnanka v Sibirij:, da ni tam dobrih Ijudi. Tolaži jo m\-sel, da ni osamljena v svoji usodi. —¦ Ker se nisem mogel ž njo pomenit, vam nadaljujem obečane c' ogodivščinet o inteligentnj, muzikalični kravi, ki ]e šla po stopnicah in se lotila gramofona. Nadalje o Fiirthnerjevih ž rinljah in o Rakuševih štrucah, o obracanju oči ni pet deklet in o drugem, do im . gospc-du, ki je dobii za 10 dni odmora, ne bom pisal. Se lahko vsak^mu priped taka smolasta stvar. — 4 Ker sem prehlajen pa na svidenje prihodnjič. — Meh za smeh. USODNA KRATKO /IDNOST, V trgaVrtio slik vstopi st. ¦;ejša, a bo gata gospa, Jioteč kupiti iep sliko. Na- enkrat obstane pred Galerijv:. in se oša- bno obregne ob umetnikar ,,Kako morate vendar t :o gnusno spako imenovati umetnino? LJmetnik ji odvrne ulj: !no: ,,Par-don, milostljiva, saj to je — ^ledalo...* Pismo gorenf^kega aoneta. Lf Ptuj. '.. 12. 31. Usi* nas varf bivsi Stai; k-S[uvenc kar vas |a že b( u feth se sc vabr spu-minate Krancu ju pa Goirer; - fc' so bfl učasih kt pijonirji tu u Ptuj ?eT za ča-sa umrle 'Avstro-LTgerske, \ i jaz sn. tucf fz tfstga kraja cfama; ju siri tucf še Cfevu tvako fct sudat u Avstriji. Pu 1C tifi leth meje spet zanesvu fu sm u Ptuj; ja sej praym prou cfu-pade 5emi"tu, pa tud v ukofco jo racf mahnern, fcer fso prjazn lcfe. Dvans k' ta pism pisem jmamo glih narudn praz-nk, prou fest su se udrezal Ptujčan u-ge ja bvo u zastavh, prou ja tko! U Ptuj }a zde začev fzhajt tud' ča-supis ,,Narodna Sluga". Janem ja useč ta Iist, a drugm spet ne. Kar nefci gu-drnajo ti ]de čez ,,SIugo" —• a napovejo pa nic zakaj, neb' saj puvedaf soje me-njenje, deb' Laj vedf zakaj nas tku ,,pf-san gfedajo". SIisu sm tku bf ud stranf de jenim nf ,,Ptujski' 'čuk" liseč, ja jau ga pa kcn mi čafcajo. Nu to pa ravn tku vu lzgle-cfa, fct' tista puvest: K' sta šva vače ju sih z vasfam u mest. Ce ja vače sdu na vaslu, so fde rekel: ,,Ti nausrnifen vače ti, k' pstf si-na k nugam hadit,. Če pa ja sin sdu na vasfu so pa spt zabavljaf. — Glih tak' zabavljajua ja pa tud prke ,,Ptujskem čuku", al nives tko, pa ucfgvarite! Kuga pa ne rečm ud te krize k' nas tku dav? TsTatu vam prou ubkratkm ud gvonm: L/se premav Icfe skp cfrzeja, namreč ta niži stanuvi, a tist magnati k' majo pa gnar u rokah se pa Ipo skp puberejo — tun' usi przacfeti učitc se lad tfi magnatu — pa bodte mav bl' sfužu! Ja pa Se nekf pr te stvarf: LTsi fde b' mogl mav 6f kršansk žvet; bit mav bl' usmilen Ju pravičn, pa 5' bou kmaf bulši" na tm našm svet! Use skp Tpo puzdrafa Gurenski Tone! RAZNO. Z odlokom notranjega ministra so bili irnenovani članom banovinskega sveta v kolikor zanimajo okoliš naše-ga lista sledeči: Dr. UPOLD FRANJO, župan me-sta Maribora, za Maribor-mesto. LOLAR FRANC, posestnik in go-stilničar v Zlatoličju, za srez ptujski. SKUHALA FRANC, posestnik in župan v Kjiževcih, za srez ljutomerski. ¦KMETIJSKO bralno društvo v Ro-goznici pri Ptuju priredi v nedeljo dne 20. decembra t.l. v dvorani gostilne Bra-ač v Novi vasi narodno igro ,,DO-MEN", s petjem v petih dejanjih. RAZVALINA Življenja. - V nedel-jp 6. decembra t. 1. je stopil tukajšni dramatični odsek ,,Svoboda" na oder-ske deske Mestnega gledališča v Ptu- ]u. Vprizoril je dramo ,,Razvalina živ-ljenja, katerp je izborno zrežiral g. Ro-man-Jagušič."Rodana je bila boljše, ka-kor, je >bilo pričakovati. Najbolj hvale-vredno je podaia svojo vlogo gdč. Pav-lica Krajnc (Lenčka), nato gdč. Stef-ka 1 .ogožae (Mica Slana). Kmečko dekle Tona je bila dobro izbrana (g-a Marica Korpar). Nič. manj pa ni zaostajal za njimi g. Likar Slavko (Ferjan). Ostala zasedba vlog primerna. Lc tako naprej! S. J. Koliko ie vreden naš denar? P^va števitka znači uradni tečaj, druga denarno vrednost tujega denarja v dinarjih, tret.e pa v blagii. ( ' 1 angleški funt - 181*— 189'-1 amer. tiolar 5&50 5620 56"40 1 avstr. šiling 7'95 — — l bolgarski iev 0'409 - 0'41 1 madj. pengo 9'87 — 9'95 1 češkosl. krona 1'675 1'65 1 '66 l franc. frank 2'22 2'2l 2'22 1 iraliianska iira 2'82 2'85 2'91 1 r, m mski iej 0-337 - 034 1 daiiska krona 15*11 — — l Švic. frank 11'04 10*98 1101 1 hoi. goidinar 22*85 22'67 22*74 1 kanad. dolar 56'30 — — 1 alban. frank 10*80 1 argen. pezes 14'40 — — 1 švedsk» krona 15"13 — — 1 poljski zlot 6"33 — — 1 nemčka mar^a - 13*21 13*48 DA SE PRAV SPOZNAMO! Nas znani ,,Ptujski čilk:" ima v nočeh zares >dober via pa tucfi posluh; vse vfdi, vsef sl.šil Ceprav lma svo^o li.ubico — Sovicj vkrjubtemu ga ta ne prenioti tako, da bi ne zas'eio.al vseh važnih' dogodkov v nasem mestu. Cefo pomaga mu. Kaj ?e fmamo torej učfti od čuka? Prvič to: Neustrašeno z resnico na dan!; ,/Jrugič: Da se moramo brigati tudi za spfosne interese, za splosno Ijucfsko fc'3-nstf T et ič: Pazno zas edovati vsa sve-tovne dogodke, pa jih pravično hvalitf, ali grajatf, kakor je pač potrebno. 2e takoj v začetku, ko je začela iz1-hajaf. ,,Naro:fni soga", sa se ozrli na-njo vsi bivši strankarji in zvedavo u-giba!i, kakšen je cilj Iista. Nato vam odgovorf Cilf Ifsta je pošien in čfst! Saj že njegjovo fme zato jamči. Mi se bodemo neustrašeno po-tegovali za Ijudsko pravfco ter neustra-šeno pobjali krivico fn vsako hfnav-ščino. jRri Ifetu ima zavetje vsafccfo, kl mli je Je kaj za pošten'e. Samo to pro-simo, podpfrajte MNarodao Slogo" in postanite vsi naši naročnikf; vsf tep-tani in zatiranf. '¦¦ Xi--na§ ,,Ptujski'čukf pa stoj v tiMh' pa tudi veirovnih nočeh zvesto na stra-ži; pa nam odkfrfvaj vse vazne dogodke, ki boda zanimali nase bralce. •"¦ Listniea urednišfva M.B. Sv.Bolfenk: Pošljite stalne novice, kakor smo se dogovorili. — R. Z. — Ptuj: Nam je všeč, da smo za-deli v živo, vendar ne gre, da bi razme-re na magistratu tako ostro opisavali. To so stari grehi. Mogoče pa se bo na-šla druga pot, da zadevo rešimo. Tis-kovni zakon je zelo oster, zato ne kaže razpravljati o teh stvareh, sicer bi ,,Na-rodna sloga" zasijala v krščansko dru-žino neslogo. Je že tako: Resnica, četu-di očividna, je lahko kamen spodtike. Poročajte kaj druzega! — K. Š- Maribor: Prosimo, da pospešite započeto delo v s/nislu našega progra-ma. Kritika naj bo pri listu vedno pra-vična. — Zdravstvujte! — — Vlado G. — Slovenska Bistrica. Res-nost pocljetja zahteva pozitivnih ljudi. Pomagajle kolikor zmorete. želimo na-daljnih prispevkov. — A. K- Maribor: Cuk bo zletel tudi v Maribor. Na svi-denje! — M. N. Haloze. ,,Cuk" se vam dopade. To čujemo od vseh deželanov, dočim meščani vidijo v tej rubriki ne- varnost za sebe. Bog jim daj zdravje! Pošljite samo resnične stvari, laži ne ma-ramo! — I. K- Cirkovce I.e krepko na-prej. Vseh lumparij pa ne moremo ob-javiti radi tiskovnega zakona. Vse ne-pravilnosti bomo spravili naprej. — M. K. Ptuj. Že imam od treh strani-. Ne sme v list, četudi je svinjarija prvega razreda. Zadevo sem privatno javil ni merodajno mesfo. Upamo, da bo treš-čilo od nekod v gadje gnezdo. Pa dru-gič! — I. A. Ptuj. Velja isto. Dobro se držite, ker je res kmet hranitelj mesta. — B. M. Ormož. Bolj točno in sigurno. Vsaka stvar oz. zadevščina mora biti podpreta s pričami. Z natolcevanji se ,,Narodna Sloga" ne bo bavila. — P. P. Ljutomer. Nas zelo veseli! Uspehi so odvisni od podrobnega dela. Pa še kaj — Mnogim: Pišite vedno čisto resnico, natančna imena, kraj in čas do-godka ter vzroke dejanja. Pa vedno na eni strani papirja. — R. B. GRAMOFON nov, krasen esparagos, primeren za božično in uovoletno darilo, na pro- daj. Naslov v upravi. A. Stražar: Zatajeni sin. Eripovest iz časa tlačanstva. ; l (Četrlo nadaljevanje.) „ Primož, sedaj pa le z beseda na danl" Nevem ali bi to pofvedal, ali ne. — Skoraj bi bilo boljše, da bi se za jezik jttgriznil. Precej časa Je trpelo, predno je razj-i>urjeni fant pregqvoril možakarja, da 3fnu je bolj jasno o vsem tem povedal. ,,No fant, zadosti si že star, ne bom fc pohujšal s tem, kar bošj zvedel od aiene. Torej ta skrivnost je nasledna: Vprašaj ti svojo mater, kdo je tvoj pra-ivi oče — ? " Z vso naglico je Peterček vstal iz Bvojega stolca; barve na licih so se mti fcui hipoma spremenjevale. šele črez čas je s tresočim glasom spregovoril: ,,Ka-a-j mi govorite? Povejte do tonca!" Pa Primož je tudi že med tem vstal, odpravljai se je. Med vratmi je še rekel: Veš, prav žal mi je, ko sem toi iz-bleknil — jaz ne govorim več dalje — pa 3 Bogom! _^_j U Po Primoževem odhodu pa tud! Pe-terček ni imel več obstanka, hitel je k materi, da izve od nje, kar mu tako raz-burja srce. — Micika, Peterčkova mati, ki je bila ravno pri krušni peči, se je vsa stresla po vsem telesu, ko je slišala to sinovo vprašanje: Ljuba moja mama! povejte mi kdo je moj pravi a& — ? Sele na ponovno sinovo vprašan-je je razburjeno spregovorila: ,,Ljubi moj Peterček! zakaj me to vprašuješ, pa kdo ti je te reči pravil?"1 ,,Mama, zadosti sem že star; saj i-mam že dvajset let. Jaz hočem toi vede-til" Znova je nastal med njima mučen molk, Ki ga je ponovno prekinil sin: ,,Ljuba moja mama! Vedno serrfvas spoštoval in ubogal — ali ne? Prosim pa vas, da mi to skrivnost razjaisnite. Predno je ne zvem, ne odneham! — To vem, da se mi niste še nikdar zla-gall, pa želim, da zvem tudi sedaj re-snico!" ,,Ljubi moj sin! — spregovori črez čas znova mati — če si kaj zvedel o tem, vedi: Od mene ne boš zvedel ni-česar, ker moram o tem pod prisego molčati -- „ \ Micika plane v jok — razburjeni •in pa odide, sam ne vedoč kaj bi sto-ril - 2e na večer istega dneva je Peter-ček odšei z doma, z namenom poiska-ti Primoža, pa izvedeti od njega vse na-tančno. Precej časa je moral Peterček raz-bijati po vratih Primožove koče, predno mu je ta prišel odpirat. Ko sta bila v koJ je Piimož ukresal ogenj, prižgal leščerbo, se vsedel k fantu pri stari mali mizici. Zelo nerad, a naposled je-le začel možakar govoriti fantu:. f,Torej to že gotovo veš, da je tvo-ja raati v mladih letih služila v reber-skem gradu za hišno. Pa tudi jaz sem bil istočasno tamkaj za grajskega bi-riča. Naj bo; povem ti tudi, da sva se s tvojo materjo rada videla. Čisto go-tovo bi bila moja žena, ko bi ne pri-Šlo nekaj zelo nesrečnega, ali kakor bi rekel peklenskega vmes. Sam vrag je menda v istem času zanesel na g.aci mladega grašcakovega sina Gotlrieda, ki je bil več let nekje v Nemčiji na učenju. — Veš, nikdar ne pozabim tistega dne-va, ko mi je jokaje povedala tvoja mati, — da je za mene za vedno izgubljena; ker jo Je premotil in onesrečil ta mla-di gražčinski slepar. — Da ti po pravici povem: Več noci nisem mogel spati, ko sem premišlje-val, lcaj bi storil — Oba s tvojo materjo sva nato odšla iz grada. Ona se je nato omožila z Janezom Marjetico. Jaz pa sem začel ki-ošniariti, pa si kupil to kočo. Veš fant, ako imaš le količkaj pa-meti v glavi, sedaj si lahko pomagaš! — Tvoj oče je bogat, pritisni ga, lopo-va, da dobis od njega en mošnjiček svetlih rumenih cekinov." Pa fant ni bil teh misli, vstal je, pa jezno spregovoril: ,,Vedite, jaz nisem vaših misli! — proč, proč greni iz tega kraja — a ne vrnem se poprej, predno se ne mašču-jera nad tem prok.etim graščinskim za.-M peljivcem, ki je onečastil in onesreči« mojo mater in mene — Lahko nočl'*W Fant je odšel. Ko je Priraož zal njim zapiial kočine dveri, je sam seboj govo.ii: Ti tiiladi ljudje so vedno ena-ki; vihravi kot mlada žrebeta pa brez vseh pametniJi raisli — Bog ve, kaj bo še zdaj v^e ugan.ai ta vrocekrvnež? — I (Dalje prihodnjič.) ^j^M 1 i uraduje na cerkvenem trgu i tik farne cerkve vsak delavnik I —-—------------------¦-------------------- I od 8. do 12. ure dopoldan. I Hranilne vloge obrestige j kolikor najbolj ugodno, posojila daje zairuž^ikom pod najugodnejšimipogoji. Rczerve 700.000 din Zadružnikov 1200 Vsakoletni promct Din 120,000.000'- Hranilnih vlog nad 10 miljonov dinarjev Snežne čevfjc in galoše popravJjam Vam poceni, gojzerce po meri v bogati jaz imam zafogi, takisto škornje, da se vsak o njih pomeni tako bogati kakor ubogi! Iz usnja finega in ruske juhre, podplate pa trpežne, čevjje trdne Vam nudim, vsi samo posfuh'te: Ob mojem delu nikdo se Vam ne namrdne ! IVAN RATIS^OJNIK Krekova ui. i, ^^*^^^,^*^^^^^^^^«*^*^^^ GOSTOVA 2ELJA. V neki restavraciji je besno svirala godba. Ko je rrehala, stopi k kapelniku gospod Zvitomir Kavka in mu reee: „• „ Ali ne bi meni na ljubo med obedom zaigrali nekaj posebnega?" — Kapelnik: MSrčno rad." — Zvitomir Kavka: ,:rPotcm prosim igraj-va partijo ,,šnopsa". — Klavir (Stutzfliegel) prvovrstne znam-ke na prodaij. Naslov v upravi. Dva kon|a čiste pasme, rjavec in belec sta na prodaj. Nasl. v upravi. modern, dobro ohranjen, tak-se prost, dvosedežen, )t po-eeni na prodaj.______ Pisalni stroj dobro ohranjitv se pod roko proda zelo ugbtino. Naslov v upravi. %} Ciire dtobno ohranjene, dunajska u-glasba se po ceni prodajo ali feamenjajo za kitaro. Naslov y upravi. fl^ fttotorno kolo "" • znamke f,CharIei-Davidsoh" 500 cm, skoro novo, na pr,odaj. Naslov v upravi. Železna blagajna i'4()m s podstavkom Tisoka, varna proti požaru, na prodaj Naslov v upravi. iia poii. Parna žaga: Prevzema vsakovrsten les za žaganje in sušenje, tudi za eksport po najsolidnejših cenah. Mizarski strogi: Na razpolago mizarjera iu strankam. Pogrebni zavods Izvršuje tudi prevoze v okolico in po železnici.