GLAS
IZSELJENCEV
LIST IZSELJENCEV IZ JUGOSLAVIJE V FRANCIJI IN BELGIJI
Naslov za pisma in denarne pošiljke:
M. Frambourg Maison des Syndicats 33, rue Grange aux Belles, Paris 10
-v
leto III.
2. DECEMBRA 1938
Cena: 1 belg..., 0.75 fr. franka
Štev. 23.
Francosko ljudstvo v boju
v
Protest naših dobrovoljcev
Za kruh, mir in svobodo !
* i h
Ohrabreni vsled uspehov, ki jih je fašizem s pomočjo reakcionarnih elementov dosegel izven francoskih mej, so fašisti in ostali nazadnjaki v Franciji že leta 1934 naskočili francosko ljudstvo in poskušali, da ga. vprežejo v fašistični jarem.
Francoski narod — v prvi vrsti pa de lavski razred v Franciji, je najodločnejše odbil ta napad na svoje pravice, na svojo svobodo.
Ali zmago nad nazadnjaki in mračnjaki je bilo treba tudi zavarovati. Zato je francosko ljudstvo ustanovilo ljudsko fronto, ki ni samo zagradila pot fašizmu in reakciji, temveč je širokim ljudskim množicom, prinesla nove ugodnosti in pravice, na kulturnem političnem, ekonomskem in socijalnem polju. Predvideni pa so bili še nadaljni napredni socijalni zakoni, kakor pokojnina za stare delavce, zavarovanje kmetov proti toči in še cela vrsta drugih.
Zato ni čudno, da so nazadnjaki in dobičkarji na vso moč sabotirali napredno in socijalno delo ljudske fronte, da so napenjali vse sile da preprečijo izvajaja-nje socijalnih zakonov, kakor tudi uzakonitev novih še boljših socijalnih zakonov korist vsega francoskega ljudstva da oslabijo in razbijejo samo ljudsko fronto.
Treba jim je priznati da so boj proti ljudski fronti zelo spretno vodili. Iskali i:i iiiibii \ iijLj vbbko, »e tako majhno razpoko, zabijali v njo kline in spretno napadali, dokler se jim končno ni posrečilo, da so na enem mestu razdrli ljudsko fronto, a še to samo v njenih vrhovih, medtem ko je v širokih ljudskih množicah ostala ljudska fronta čvrsta in neomaja-na.
Bankirji, borzni špekulanti in zveza in-dustrijcev, delali so složno in točno po načrtu. Medtem ko so eni organizirali beg zlata iz Francije, in skupaj z londonskimi bankirji jurisali na francosko valuto, so •drugi sabotirali francosko produkcijo posebno v vojni industriji.Tako so zmanjševali obrambno moč Francije, in doprinesli k Hitlerjevemu in Mussolinijevemu uspehu v Monakovem.
Sabotirajoč produkcijo so istočasno izzivali spore z delavstvom v želji da vso odgovornost za njihova lastna slaba dejanja vržejo na delavstvo, kateremu so očitali, da je njegov nastop prptidržaven. Oni no pozivali vlado da udari na delavski razred in mu zmanjša njegove pravice, katere mu je prinesla ljudska fronta. Istočasno so nemški, italjanski in ostali fašistični časopisi polnili svoje stolpce s poročili o neredih, uporih in anarhiji v Franciji. Tako so izpodkopovali ugled in vpliv demokratične Francije v svetu.
Tudi Stojadinovičeva vlada v Jugoslaviji, je izvajala in izvaja še naprej svojo
ii
politiko oddaljevanja ocl Francije in približevanje osi Rim-Berlin ravno na osnovi teh argumentov.
Drzno rožljanje fašističnih osvajačev s sabljo, lahko deluje na posameznika in ga prisili na popuščanje. Ono pa ne more prestrašiti en tako velik in svobodoljubni narod kakor je francoski.
Odpor proti politiki popuščanja napram fašističnim osvajalcem, proti « monakov-ski » politiki, je z vsakim dnem včji. Francoski narod in v prvi vrsti delavski razred, se bori proti tej politiki in zahteva da v svetu vlada pravica a ne nasilje nad narodi.
Francija noče, in ne sme postati plen fašističnih osvajalcev ; demokratična Francija noče postati služkinja Hitlerja in Mussolinija.
Brez Francije in v škodo francoskega naroda ter njegovih prijateljev, v škodo demokracije in svobode, Hitler dela nov zemljevi Srednje Evrope in krči pot pan-germanskemu imperijalizmu na Balkan in v srednjo Azijo. Divjaška in nasilna Hitlerjeva politika, gazi in zatira demokratične in svobodoljubne pokrete, in skuša da spremeni cele narode v svoje pokorne hlapce. Pri tem službena Francija stoji ob strani. Ugled Francije kot zaščitnice in pobornice svobode je oslabljen, njen glas se ne slišna tudi ne posluša. To boli in napolnjuje s skrbjo vse prijatelje demokratične Francije in svobodoljubnega francoskega naroda. S tesnobo, ali obenem s čvrsto vero, vsi prijatelji Francije pričakujejo trenutka ko se bo zopet raz-legel močni glas francoskega naroda, po besedah njegovega velikega sina »Rous-seau-a: « Vsi ljudje so se rodili svobodni in enaki, vsi so od stvaritelja dobili pri-rodno pravico na življenje, svobodo, in težnjo za srečo ».
Izseljenci iz Jugoslavije, ki smo v Franciji našli kruh in zaščito, in ki na Francijo gledamo kot na svojo drugo domovino, smo še bolj udarjeni in s podvojeno skrbjo zasledujemo razvoj dogodkov v Franciji. V skrbeh smo za svobodo in neodvisnost naše domovine Jugoslavije, ob katero že pljuskajo valovi pangermanskega imperijalizma, v skrbeh -smo pa tudi za varnost in bodočnost demokratične Francije.
V kritičnih dneh meseca septembra, mi smo izrazili svojo pripravljenost, da z našimi telesi branimo našo drugo domovino. Francijo, pred napadi fašističnih osvajalcev. To bomo storili tudi v bodoče brez omahovanja in brez obzira na žrtve.
Naša želja je, da Francija ostane to, kar je desetletja bila, pobornik bratstva, enakosti in svobode, zaščitnik pravice in nasprotna 'sili in nasilju.
POLITIČNI PREGLED
AME6RIKA
V prvi polovici novembra so se vršile v Združenih državah Amerike volitve v kongres (parlament) in senat. Volilni boj, ki se je vršil med demokratično in republikansko stranko je bil zelo hud. Demokratična stranka, na katero se naslanja, sedanji predsednik Združenih držav Roosevelt, je stranka družabnega napredka, socijalnih reform in obrambe miru od fašističnih vojnih izzivalcev. Za njega so glasovali vsi pristaši demokracijo, socijalne pravice in miru. Republikanska stranka je reakcionarna. Ona se
bori proti Rooseveltovim socijalnim reformam in njegovi politiki « New Deala » (Novo delo). Poleg je ta stranka za politiko, da se Amerika izolira od Evrope, in se briga samo za posle v svoji lastni državi.
Demokratska stranka je dobila v parlamentu 261, in v senatu 6» mandatov. Na ta način je Roosevelt dobil večino za svojo politiko. Vsi demokrati in vsi branilci miru se te zmage veselijo, ker pomeni velik udarec za mednarodno reakcijo.
V Ameriki je nastalo velikansko ogor-
Naša želja je, da Francija ostane branilec demokracije, pobornik rasne, verske in narodne enakosti. Naša želja je, da Francija tudi v bodoče ostane pobornik svobode, človečanstva, kulture in napredka.
Mi želimo videti demokratično in svobodoljubno Francijo veliko in močno, -Francijo pred katero bodo trepetali fašistični osvajalci na veselje vseh narodov, vseh dobrih ljudi, v veselje vseh prijateljev miru in svobode.
In zato ker hočemo da se uresničijo naše želje, s tesnobo v srcu zasledujemo poslednje dogodke v Franciji.
Sovražniki miru in demokracije, sovražniki Francije poskušajo razdeliti Francoski narod v dva tabora. Oni stremijo za tem, da v korist svojih razrednih interesov, in celo za ceno oškodovanja splošnih narodnih interesov izolirajo francoski narod in ga podredijo Hitlerju. Francoski narod se dviga proti temu in izjavlja: Francija ne bi bila Francija, ako bi izdala svojo zgodovinsko nalogo, ako ne bi bila in ostala demokratična, svobodo ljubna in napredna Francija.
Boj francoskega naroda proti politiki popuščanja fašističnim osvajalcem, njegov boj proti notranje reakcije, proti dekretom ki ravno delovnemu ljudstvu nalagajo najtežja bremena — napram-.i-se.-mu temu tudi izseljenci ne moremo ostati ravnodušni. To že radi tega ker se tu gre tudi za naše pravice, za naš zaslužek, za naše življenje, za našo svobodo. Mi smo iskreni in zvesti prijatelji francoskega naroda, mi smo sodrugi in bratje francoskemu delavstvu. Toda mi nočemo biti sužnji francoskih industrijalcev, kakor svoječasno nismo hoteli biti sužnji jugoslovanskih podjetnikov, gospodarjev in industrijalcev.
Uspeh francoskega delavskega razreda v njegovem boju za obvarovanje socijalnih pridobitev, uspeh francoskega naroda v njegovem boju za kruh, mir in svobodo, je bil in bo tudi naš uspeh. Neuspeh francoskega delavskega razreda, neuspeh francoskega ljudstva v njegovem boju za svobodo in demokracijo v Franciji bi tudi za nas pomenil črne dni in črno boodčnost.
Mi izseljenci smo dolžni, da spoštujemo voljo in želje domačinov ki so nas toplo in bratski sprejeli, a to ni nihče drugi kot francoski delavski razred, veliki in svobodoljubni francoski narod.
Zato je naše mesto na strani delavskega razreda, naše mesto je v vrstah organiziranega delavskega pokreta in njegovih sindikalnih organizacijah C.G.T., na strani francoskega naroda, na strani demokratične in svobodne Francije.
čenje proti preganjanju Židov v Nemčiji. Prišlo je do velikih demonstracij proti Hitlerju. Sam predsednik Rooseveit se je razburil vsied tega nezaslišanega nasilja, in pozval svojega poslanika v Berlinu za nedoločen čas domov. Hitler je odgovoril s tem da je odpoklical svojega poslanika iz Vašingtona.
Časopisi poročajo, da bo Amerika odpustila iz državnih služb vse nemške državljane, in bo na njihova mesta namestila žide. To človečansko postopanje s žrtvami fašističnih ljudožrcev "je inialo močan odjek v vseh deželah od katerih so nekatere prav tako nastopile proti fašističnemu divjaštvu.
(Nadalj. na 2. str.).
"Ne pustijo nas v domovino,,
Te dni so ne vrnili, in se še vračajo dobrovoljci iz raznih dežel, ki so se borili v vrstah republikanske vojske za svobodo in neodvisnost španskega naroda. Ob vrnitvi se jim dela razne težave, in ovira njihovo vrnitev v domače dežele. So pa nekatere demokratične države napr. Danska, ki svoje junake sprejemajo razširjenih rok, in k njihovemu sprejemu pošiljajo celo svoje uradne predstavnike, da jih pozdravijo ob prihodu in odvedejo na njihove domove. Vsi demokratični in napredni pokreti in organizacije smatrajo za svojo dolžnost, da kar najboljše sprejmejo in podprejo junaške bojevnike iz mednarodnih brigad.
V Parizu se že delj časa nahaja 50 borcev invalidov, ostali so se raztresli po raznih krajih v Franciji, v sami Španiji pa jih je še par sto, ki se ne morejo vrniti na svoje domove v Jugoslavijo, ker jim Jugoslovansko poslanstvo noče dati potrebnih papirjev za pot. Namesto, da je ponosna nad svojimi poštenimi in hrabrimi sinovi, kakor so na nje ponosni narodi v Jugoslaviji, jih protiljudska Stojadinovičeva vlada muči in odvaja od njihovih družin in domov. Pozivamo vse izseljence, da protestirajo proti temu brezsrčnemu postopanju Jugoslovanske vlade
z našimi brati dobrovoljci.
***
Nas « Spance » ne pustijo v Jugoslavijo. Ne pustijo nas zato ker se to ne do-pade Stojadinovičevim prijateljem — Hitlerju in Mussoliniju.
Naši stariši in naši sorodniki nas vabijo in čakajo. Ljudstvo nas vabi in čaka, ker je ponosno na to, da je tako veliko število njegovih sinov-eeprav so jim bile na potu največje zapreke — odšel v daljno deželo, da tam prelije kri za svobodo in pravico, kakor so jo prelivali njegovi dedje in očettje. Kajti pravica in svoboda našim narodom nikoli ni bila tuja.
Narod nas kliče in čaka ali nas današnja vlada ne pusti v domovino.
« Kesajte se, — grmi ona — pljunite na grobove najpožrtvovalnejših in najboljših vaših sodrugov; pljunite na vaše lastne rane in kri; pljunite na mučeniško in hrabro Špansko deželo, na njena porušena mesta in vasi, na njeno mladino raztrgano od Hitlerjevih bomb in granat pljunite na vse to, kesajte se, recite, da niste prav delali, pa vas pustimo domov — tako zahteva vlada preko poslanstva od nas, to zahtevajo od nje Hitler in Mussolini.
In to zahteva od nas tukaj, ko smo še izven njene oblasti'
Nočemo, pa čeprav nas zato naše matere nikoli ne vidijo ! Nočemo, ker se ne kesamo.
Toda mi se hočemo vrniti v domovino. Mi smo sinovi naših narodov, ki smo razumeli nevarnost, v kateri se nahajajo naši in vsi mali narodi, poleteli smo na pomoč bratskemu španskemu narodu, da branimo skupaj z njim njegovo svobodo in neodvisnost; da branimo našo svobodo in svobodo vseh malih narodov pred tujimi nasilnimi napadi, pred zverinskim fašizmom.
Ne bojimo se Korošcevih preganjanj, niti vladnih sodišč. Pripravljeni smo da pred državnimi oblastmi odgovarjamo za vse naše delo v Španiji in izven nje. Pripravljeni smo, da odgovarjamo, ker nismo ničesar zakrivili, in ponosni smo na naše delo.	(Nadalj. na 2. str.).
" Ne pustijo nas v domovino"
(Nadalj. s 1. str.).
Ali mi nočemo da bi nas narod obsojal. Mi nočemo, da nam narod reče: « Ubranili ste Madrid na reki Manzana-res, na reki Harami: Branili ste in ubranili Univerzitetsko mesto, Časa del Cam-po, Guadalaharo. Branili ste Španijo v Estremaduri, Andaluziji, Levantu in Ara-gonu, na vzhodu in zahodu, na severu in jugu in dobro ste napravili. Razsvetlili ste sam sebi obraz, a nam Slovencem in Hrvatom, Srbom, Črnogorcem in Makedoncem pridobili ste v svetu sloves po-bornikov svobode, miru, narodne neodvisnosti in demokracije. Dobro ste napravili, ali zakaj niste taki ostali do konca? Zakaj sedaj pljuvate na vse to, ice-sate se in govorite: nismo imeli prav, ker smo branili Madrid, Valencijo in Barcelono, temveč je imel prav fašizem, ki jih je rušil, ki je uničeval deželo najstarejše kulture v Evropi; nismo imeli prav mi, ki smo branili Španske matere in otroke, temveč sta imela prav Hitler in Mussolini, ki, ki sta jih na najstrašnejši način ubijala: nismo imeli prav mi, ki smo se ramo ob rami borili s Spanci za svobodo in neodvisnost njihove in naših dežel, temveč je imel prav Franko, ki je na tisoče Spancev pokosil s strojnimi puškami, prav so imele tuje fašistične bande, ki so rušile, zasuinjevale in skr-vjo zalivale svobodno špansko zemljo. Zakaj vi sedaj tako govorite 1
Nočemo, da bi nam ljudstvo kdaj kaj takega očitalo, čeprav nas oči naših mater nikdar več ne vidijo. In naše matere bodo raj še pristale na to, da nas njihove oči nikdar več ne vidijo, kakor da kaj takega slišijo o nas.
Mi, ki smo s takim navdušenjem branili španski narod in njegovo deželo, in ki bi šele s kako velikim navdušenjem branili našo domačo zemljo in svobodo, mi nočemo napraviti tega. Izjav, da se kesamo od nas v nobenem slučaju ne boste dobili. Da bi mi dajali take izjave tistim, ki so male narode izbrisali iz lica zemlje 1 To bi pomenilo pomagati fašiz-
mu, kakor mu pomagajo tisti, ki take izjave od nas zahtevajo, že s samim tem ker jih zahtevajo.
Nočemo ker vemo kaj je fašizem. Videli smo tega sovražnika vseh narodov pri njegovem zverinskem, krvavem delu.
Ali mi smo videli tudi, kako se je treba boriti proti temu ljudskemu sovražniku, na kakšen način mu je treba deliti udarce. Mi smo videli enotnost španskega naroda v boju, složni nastop vseh naprednih in demokratičnih elementov proti fašizmu, proti njegovim pomagačem. Mi smo v tem boju sodelovali in ponosni smo na to.
Nam je nadvse ljubo, da so se pri sedanjih volitvah v Jugoslaviji združili vsi demokratični in rodoljubni elementi in osnovali enotni volilni blok, da se odstrani z vlade Hitlerjev in Mussolinijev prijatelj Stojadinovič, da zadržijo fašistični pritisk in zavarujejo neodvisnost Jugoslavije. Mi iz vsega srca želimo zmago opozicijskemu volilnemu bloku in pozivamo vse naše prijatelje, da oddajo svoje glasove za listo katere nosilec je voditelj hrvaškega narodnega pokreta dr. Vladko Maček.
Nas ne pustijo v deželo v kateri smo se rodili. Vsi demokratični narodi razširjenih rok sprejemajo svoje sinove, ponosni nanje, ker velika je stvar za katero so se borili. Nas Jug. vlada ne pusti domov.
Vsi napredni ljudje v Franciji, vsi najuglednejši, znani, javni in kulturni delavci se zgražajo nad tem nečloveškim in neljudskim dejanjem jugoslovanske \ lade. Tudi naši izseljenci so nevoljni, ker občutijo sramoto tega sramotnega dejanja in postopanja uradnih oblasti in energično zahtevajo, da se ne ovira in dovoli naša vrnitev v domovino.
Tudi mi — vedoč da imamo pravico — zahtevamo svobodno vrnitev v Jugoslavijo za vse naše borce.
Poj&.Bou (Španija) — Pariz (Francija).
Novembra 1938
POLITIČNI PREGLED
(Nadalj. s 1. str.).
CHILLE (Juž. Amerika)
Skoro istočasno ko je fašizem praznoval svojo začasno zmago nad bratsko Ce-hoslovaško, v Evropi, je v južno ameriški republiki Cile združeno delovno ljudstvo prav energično pokazalo fašizmu vrata. Vršile so se volitve za predsednika republike, v katerih je prvikrat zmagala ljudska fronta v Ameriki. Izvoljen je kandidat ljudske fronte Aguiro Cerda.
V	ljudski fronti v Cile so zastopane in združene naslednje stranke : radikali, socialisti, komunisti, združeni demokrati in strokovne organizacije. Glavne točke programa ljudske Ironte v Cile so: 1. Obramba demokratičnih pravic ljudstva. 2. Izboljšanje gospodarskega in kulturnega položaja delavcev in kmetov. 3. Izboljšanji! in strogo izvajanje socijalnih zakonov. 4. Obramba narodne neodvisnosti, in posebno nadzorstvo nad podjetji, ki pi i padaj o inozemcem.
Zmaga ljudske fronte v Cile je velikanskega pomena ne samo za južno Ameriko temveč tudi za Evropo. Sedaj ko imamo pred seboj natančno poročilo o nezas.iša-nem nasilju in neštetih zvijačah, ki se jih je posluževala reakcija v volilnem boju, da bi zmagal fašistični kandidat, lahko dobimo šele pravo sliko zavednosti čilskega ljudstva, ki ga niti nasilje ne zvijače niso mogle spraviti, s poti, da ne bi glasovalo tako kakor je smatralo za pravilno. Čilsko ljudstvo je dalo fašizmu kvepco brco in zaprlo vrata za njim. Zdaj bo šlo na dolo, da uredi svojo domovino brez tujih fašističnih gofcezdačev.
NEMČIJA
V	zadnji štev. C J lasa » smo poročali > preganjanju Židov v Nemčiji. Vračam > se zopet k tem dogodkom, ker ta preganjanja Židov dokazujejo ponovno kakšnih zverinstev je sposoben fašizem, in kakšen pekel bi nastal na svetu če bi fašizem slučajno nad njim zavladal.
Preganjanje Židov so v Nemčiji ofga-
nizirale državne oblasti. Grupe oboroženih, uniformiranih razbojnikov so razbijale in oropale vse židovske delavnice. Toda to jim še ni bilo dovolj. Zgrabili so lastnike delavnic, izvlekli jim iz žepa denarnice in žepne ure in jih na to do smrti pretepli. Tako razmrc varjene so nato gnali v zapore in koncentracijske taborišča, kjer jih sedaj še nadalje mučijo .n ponižujejo. Razbili pa niso samo židovske delavnice in trgovine temveč so oropali in nato zažigali tudi židovske cerkve (sinagoge).
Hitler zahteva od Židov, da mu kot odškodnino za uboj fašističnega diplomata v Parizu plačajo 1. milijardo mark. (približno 15. milijard dinarjev.) Nemški fašizem hoče na ta način gospodarsko uničiti Žide in z denarjem, ki ga je njim ukradel napolniti prazne državne blagajne.
Fašistični roparji trdijo, da oni to delajo zato, da maščujejo smrt von Ratha, svetnika nemškega poslanstva v Parizu, ki ga je Žid ab'1. Toda smisel preganjanj ni v tem, temveč so uprizorjeni zato, da obrnejo nezadovoljnost nemškega ljudstva v drugo smer. Nemški narod je lačen, ker se ogromne vsote denarja porabljajo za oboroževanje. Kljub temu pa Nemčija v pogledu oboroževanja ne more slediti drugim državam, ki imajo bolj polne blagajne.
Letos septembra meseca je bilo veliko Nemcev proti izzivalni politiki in proti vojni. Fašistični režim vali krivdo za to razpoloženje na Žide, iti se sedaj maščuje nad njimi.
Mnogi primerjajo ta preganjanja z onimi, ki so se vršila v srednjem veku, kar pa ni res. Kar se sedaj dogaja v Nemčiji, to je pravo ljudožerstvo, nad katerim se zgraža na svetu vse kar je poštenega in človečanskega. Tudi mnogi v sami Nemčiji se zgražajo nad tem in sramujejo. Kljub terorju so nekateri nemški oficirji. zagovarjali preganjane Žide in jih
branili. Nemški narod za vsa ta razboj-ništva ni odgovoren temveč banda fašističnih krvnikov in roparjev, ki mu je začasno sedla na tilnik. ANGLIJA
Angleški narod vse bolj glasno nastopa proti Chaniberlainovi kapitulacijski politiki. V treh naknadnih volitvah v posameznih krajih je že opozicija potolkla Chamberlaina. « Ljudstvo uvidena nevarnost, ki mu preti od Chamberlainove zunanje politike » je izjavil liberalni kandidat v Bridgevatru, ki je proti Cham-berlainovemu kandidatu zmagal z veliko večino.
Bivši zunanji minister Eden, ki ga je Chamberlain vrgel iz vlade postaja vse bolj nevaren sedanji vladi, ker se okrog njega zbirajo vsi konservativni poslanci, ki so nezadovoljni s politiko kapitulacije pred fašizmom. Na zborovanju v Lin-chestru je Eden med splošnim odobravanjem izjavil, da politika Anglije ne more biti zasnovana na strahu, ter pozval vse demokratične sile v Angliji, da se borijo proti Chamberlainovi vladi.
Chamberlain in njegov zunanji minister lord Halifax pa sta prišla v Pariz, kjer sta se posvetovala s francosko vlado, predvsem radi Španije. Chamberlain bi bil pri francoski vladi rad dosegel za generala Franka pravico bojujoče se stranke. Toda pritisk angleškega in francoskega javnega mnenja je bil tako močan, da gospodje niso mogli uresničiti svojih namer. Posebno energično so proti temu, da se generalu Franku priznajo kakšne pravice nastopili angleški delavci.
Angleški in francoski ministri so se v Parizu obenem posvetovali o ukrepih, ki jih je treba napraviti, v obrambo Francije in Anglije. Čudno. Še pred dvemi meseci so gospodje zatrjevali svetu kako so « rešili » in « zavarovali » trajni mir. Sedaj je na vrsti novo oboroževanje, ki bo ljudstvu prineslo nova bremena. To so sadovi monakovskega sporazuma,
KITAJSKA
Japonski časopisi so triumfirali, ko je jeponska vojska zasedla Kanton, in prerokovali utrujenemu japonskemu narodu, da bo vojne kmalu konec, da je Kitajska dejansko že premagana. To se se varali. Iz vseh delov fronte sporočajo, da se kitajske čete z uspehom branijo, Na južni fronti pa so Kitajci prešli v protinapad, in prodrli prav do mesta Kantona, ki so ga Japonci šele pred kratkim zavzeli. Japonci se pred Kantonom v največji naglici pripravljajo na obrambo, in pošiljajo ojačenja, ker se bojijo, da bodo Kitajci mesto zavzeli.
Posebno odlično vrši svojo nalogo v obrambi domovine, kitajsko vojno letalstvo,
V eni stvari so pa Japonci vseeno le uspeli. Posrečilo se jim je da so iz vseh mest v južni Kitajski iztisnili angleške in ameriške trgovce, in prevzeli trgovio v
POMEN 11. DEC. V JUGOSLAVIJI.
svoje roke. Tako se Japonci borijo proti
<: boljševizmu ».
ŠPANIJA
Republikanske čete so se umaknile na levi breg reke Ebro. Umik se je izvršil v največjem redu, tako da niti ena puška ni prišla sovražniku v roke. Boji na Ebru so imeli velik pomen za obrambo republike. Na tem delu fronte je junaška republikanska vojska štiri mesece zadrževala v tehničnem pogledu mnogo boljše oboroženega sovražnika, in zaustavila prodiranje fašistov proti Valenciji. V teh štirih mesecih so fašisti izgubili veliko število vojaštva, vojnega materijala in časa. Kar so republikanci osvojili v štirih dneh, zato so se morali fašisti boriti polne štiri mesece.
Boj na reki Segri traja dalje. Republikanci kljub besnim napadom fašistov, branijo osvojene pozicije in resno ogrožajo mesto Lerido, ki je začasno še v rokah fašistov.
Vsled prizadevanja nekaterih inozemskih politikov, da se Franku prizna pravica bojujoče se stranke, in se mu s tem omoči, da s izstradanjem premaga špansko republiko, so vse španske politične stranke in strokovne organizacije izdale skupni proglas, v katerem izjavljajo, da se bodo najodločnejše uprle vsakemu poizkusu umešavanja v španske zadeve, kakor tudi poizkusu da bi se zadeve, ki se tičejo Španije reševale v inozemstvu. Španijo bodo uredili Spanci sami.
S svojo složno borbo, in s pomočjo vseh demokratičnih sil na svetu, bo španski narod premagal fašistične napadalce.
ČEHOSLOVAŠKA
Raztrgano Cehoslovaško, Hitlerjeva Nemčija vedno bolj stiska s svojimi kremplji. Te dni so se končno določile nove meje med Nemčijo in Cehoslovaško. Ob tej priliki je Hitler vzel Cehoslovaški še 100 novih občin, v katerih živi 60.000 Cehov. Na drugi strani je Hitler vrnil nazaj tri vasi, in s tem pokazal svojo « velikodušnost »,
Hitler se obnaša napram Cehoslovaški, kakor gospodar napram hlapcu. Njegovi inženirji za izdelali načrt za izgradnjo velike avtomobilske ceste med Dunajem in Breslavom. Ta cesta bo šla preko Brna na Moravskem, to se pravi preko Ceho-slovaškega ozemlja. Cesta bo državna last fašistične Nemčije, in jo bodo nadzorovali nemški policaji. Dolžina ceste na čehoslovaškem ozemlju bo 60 kin. širina 60 metrov.
Znano je, da Giorngov gospodarski načrt predvideva zgraditev enake ceste, ki bo š'a skozi celo Nemčijo in bivšo Avstrijo naprej proti Adriji. Tako fašizem uresničuje svoje imperialistične načrte po katerih ima 1. 1940 Jugoslavijo zadeti usoda, katera je letos zadela Cehoslovaško. To ve v ostalem ves svet samo Stojadinovič o tem noče vedeti ne slišali.
Vse za zmago svobode i
Le še nekaj dni nas loči od dne, ko se bodo vršile v Jugoslaviji volitve v narodno skupščino.
Karakteristika teh volitev —, katere Stojadinovič-Korošceva vlada proglaša « svobodnim » — je, da se vršijo pod istimi pogoji pod katerimi so jih izvrševale druge vlade od leta 1929 dalje. To se pravi brez svobode. Vlada je določila za volilno agitacijo izredno kratek rok. To njej ki je spravila na noge ogromen volilni agitacijski aparat, kateremu poleg tega pomagajo lokalne oblasti po vsej državi, ki ima polno svobodo govora agitacija po časopisih itd. nedvomno koristi. Opoziciji se pri teh volitvah goili kakor prejšnja leta. Prepovedana so ji vsa večja zborovanja dovoljene so samo volilne konference in še te samo proti povabilu. V opozicijskih časopisih ni ne duha ne sluha o kakšni volilni agitaciji, ker ne smejo pisati ničesar, kvečjemu lahko poročajo kje so so vršile volilne konference opozicije, ne pa tudi kje se bodo.
Taka je »stvarnost, tako izgledajo v praksi « svobodne » volitve, ki jih je razpisala Stojadinovič-Koroščeva vlada.
Kljub vsemu pa so izgledi na uspeh
opozicije pri teh volitvah mnogo boljši kakor ve letu 1935. Namesto takratne raz-bitosti opozicije imamo danes enotno opozicijsko listo s dr. Mačkom na čelu. Važno vlogo za opozicijo bo pri teh volitvah igral zunanje politični moment, ker bodo proti Stojadinoviču glasovali mnogi, ki se ne strinjajo z njegovo zunanjo politiko.
Kdor zna količkaj samostojno misliti se bo pri teh volitvah lažje orijentiral. Kar poglejmo:
Na eni strani: J.R.Z. to se pravi Stojadinovič ljubljenec italjanskega in nemškega fašizma, ki hočeta iz Jugoslavije napraviti svojo pol-kolonijo po vzorcu Cehoslovaške, predstavnik nazadnjukov in reakcionarjov, predstavnik vseh nasprotnikov ljudske in n'.rodne svobode v Jugoslaviji. Dalje Korošoc, ki jo izdal svoj lastni stari program SLS, i.i se priključil protiliudski in izdajalski Stojadino-vičevi politiki. Spaho, predstavnik reakcionarnega dela bosanskih veleposestnikov, Hodzorovi « borbaši » — fašisti, Vojvodinski Nemci, ki bodo na Hitlerjevo povelje glasovali za Stojadinoviču,, hrva-(Nn-lalj. nn. 3 str.)

IZSELJENISKA RAZSTAVA
Brez boja ni zmage I
Izseljeniška podporna in prosvetna društva in sinuikaine sekcije v katerih so večinoma včlanjeni rudarji kakor napr. v Pas de Calais, .Nora, Card, JSlievre, Puj de Dome, Loire, Haute-Loire, Moselle in Meurthe-et-Moselle, zbirajte in pošljite IZSELJENISKO RAZTAVO naslednje podatke, dokumente in slike:
1. Število rudarjev v vašem kraju. 2. Kdaj katerega leta so naši izseljenci rudarji začeli delati v rudnikih v krajih v katerih stanujete? 3. Koliko premoga povprečno izkoplje na dan en rudar? 4. Imena tistih rudarjev, ki so se najbolj odlikovali bodisi pri delu, bodisi v raznih rešilnih akcijah, dalje vseh, ki so sami iznašli kakšen lažji in bolj produktivni način dela. 5. Imena vseh ki so zato dobili oficijelno priznanje s strani rudniških inženirjev. 6. Katero vrsto dela vrši večina naših rudarjev v rudniku v Vašem kraju ž 7. Število rudarjev za vso dobo nazaj, ki so se pri delu ponesrečili, da so postali nesposobni za delo, ali pa da so na posledicah poškodb ali dela v rudniku umrli.
Naša rudarska podporna društva na obenem zberejo in pošljejo sledeče podatke : 1. Ime društva. 2. Število članstva. 3. Število celokupnih izplačanih podpor bodisi da so to redne podpore ali nabrane potom nabiralnih akcij. 4. Število priredb v podporne namene za vso dobo nazaj.
Prosvetna društva: 1. Ime društva. 2. Število članstva. 3. Število prosvetnih prireditev, učnih tečajev, poučnih izletov itd. 4. Slike iz društvenega življenja: a.) Slike celokupnega članstva društva ali odborov, b.) Slike pevskih društev, c.) Slike iz prizorov na odru (posebno take na katerih so vidne naše narodne noše.) Vsako društvo, ki razpolaga s knjižnico, naj obenem sporoči število knjig. Društva naj obenem poskrbijo da se bodo poslale primerne slike iz življenja naših rudarjev: a.) Slike iz dela. -b.) Slike rudarskih hišic, na katerih so vidni vrtovi, ki jih naši rudarji sami obdelujejo.
Gozdni delavci:
Apeliramo na gozdne delavce, da se
povsod kjer se nahajajo v večji skupini dajo slikati po možnosti na kraju dela. Še boljše so slike, na katerih so vidni rezultati njihovega dela napr. poleg velikih skladovnic drv, hlodov, železniških pragov itd. Kjer je večja skupina naših gozdnih delavcev delj časa skupaj naj navede statistične podatke : koliko metrov drv, obdelanega lesa hlodov, tramov, železniških pr»agov so napravili za dobo svoje zaposlitve v Franciji. Naši gozdni delavci naj obenem navedejo bodisi kot skupina ali posameznik, kakšno vrsto gozdnega dela v katerem so se posebno odlikovali.
POLJEDELSKI DELAVCI
Kjer so večje skupine naših poljedelskih delavcev ali posamezniki naj navedejo sledeče: Vrsto dela. Službeno dobo. Koliko hekt. njiv je napr. zorala, obdelala in požela ena skupina naših delavcev-delavk V Slike iz dela posebno za časa žetve, košnje, ali pospravljanja jesenskih pridelkov.
Končno opozarjamo še vse izseljence, ki so služili v francoski armadi za časa svetovne vojne, da se nenudoma javijo. Dalje vse, ki so služili v tujski legiji. Oboji naj nam pošljejo podatke o svoji službeni dobi, morebitnih odlikovanjih in svoje slike.
Vse podatke, dokumente, slike je treba poslati na naslov k Glasa Izseljencev ».
Pozivamo vsa naša izseljenska društva, in organizacije — posebno pa še bratska društva sv. Barbare — na skupno, aktivno sodelovanje na tej razstavi. Ne gre samo zato, da bomo s pomočjo dobro organizirane IZSELJEN IŠK E RAZSTAVE — katero bodo nedvomno obiskali številni javni in kulturni delavci Francije po-'eg ostale francoske javnosti — lažje dosegli izpolnitev naših zahtev v sami Franciji, gre se tudi zati, da z njo priborimo samim sebi in svojemu narodu ugled v tujini !
Velike naloge, katere moramo izvršiti zahtevajo od nas vseh, da nastopimo skupno.
Na delo !
(Nadalj. s 2. str.)
ški frankovci,agenti inozemskega fašizma in končno ruski emigranti-belogardejci — to so tiste temne sile, ki bodo nastopile proti ljudstvu 11. decembra, za nadaljevanje politike nasilja in narodne neenakopravnosti, za politiko, ki spravlja Jugoslavijo pod peto fašizma.
Na drugi strani:
Dr. Vladko Maček, nosilec skupne opozicijske liste, za katero bodo hrvaške kmečke množice glasovale složno kot eden, dalje delavski razred v Jugoslaviji, kot najdoslednejši borec za svobodo in pravico, za varnost Jugoslavije, dalje množice srbskih kmetov in inteligence združenih v svojih opozicijskih strankah, v Sloveniji bodo poleg delavstva glasovali za listo dr. Mačka vsi pristaši SLS, ki so ostali zvesti, staremu programu SLS, in končno bodo po vsej državi glasovali za opozicijsko listo mnogi, ki se ne strinjajo z Stojadinovičevo izdajalsko zunanjo politiko. V tej, drugi skupini so se zbrale vse zdrave sile narodov v Jugoslaviji, da obračunajo z sedanjo vlado, in začrtajo Jugoslaviji novo pot — za Jugoslavijo v kateri bo vladala demokracija in svoboda, v kateri bo vsem njenim narodom zagotovljen svobodni razvoj in napredek in kar je danes najvažnejše, —za zunanjo politiko, ki bo v resnici zagotovila varnost Jugoslavije in neodvisnost njenih narodov, s zvezo z resnično demokratični državami proč od Rima in Berlina.
Kdor Jugoslaviji in njenim narodom resnično dobro želi naj kar pogleda kaj vse se je zbralo okrog Stojadinoviča, pa bo takoj videl kaj mu je dolžnost storiti.
V sedanjem volilnem boju italjanski in nemški fašizem na vso moč simpatizira s Stojadinovičem. Fašistični tisk v obeh državah besno napada združeno opozicijo in na vse pretege hvali Stojadinov:čevo vlado. On že ve zakaj. Za nas je važno, da vemo, da je za Stojadinoviča nemški
fašizem, ki je nas Slovence že izbrisal iz zemljevida, ki v potokih preliva kri španskega naroda, ki je zasužnjil Cehoslova-ško, in proti kateremu se prav zadnje dni radi njegovega barbarskega postopanja z nemškimi Židi z ogorčenjem dviga ves svet. Hitler, Mussolini, Stojadinovič —•, ali ne pravi narodni pregovor: « povej mi s kom hodiš pa ti bom povedal kaj si. » Kogar fašizem hvali ta ne more biti naš prijatelj in še manj voditelj.
Ne pozabimo, da sta dva taka velika naroda kot sta angleški in francoski politiko Hitlerjevih pomagačev že sodila in obsodila. Obsodili jo bo bodo tudi narodi v Jugoslaviji to je gotovo.
Za vse, ki bodo glasovali 11. decembra pa velja sledeče: ne javno glasovanje, ne teror ne nasilje ne smejo nikogar odvrniti, da ne bi glasoval za združeno opozicijo, in s tem pomagal sebi in vsem narodom v Jugoslaviji do uresničenja njihovih davnih želja:
Za varnost Jugoslavije, za svobodo in enakopravnost njenih narodov, za napredek in blagostanje!
O veliki požrtvovalnosti naših izseljencev v Pas de Calais smo že pisali, ludi organizirani smo dobro. Vsi smo člani naše C.G.T. imamo naše narodostne sindikalne sekcije, imamo naša podporna društva, preko katerih si v slučaju bolezni ali nesreče pomagamo, imamo kulturno društvo, ki goji izobrazbo mad nami. Precej veliki del naših izseljencev je na visoki stopnji zavednosti, kar posebno dobro dokazujejo rezultati nabiralnih akcij v plemenite namene kakor napr. za naš « Glas » za Patronat, in še posebej za mučeniško Španijo in njene junaške borce.
Imamo torej naše dobre strani, pa tudi slabe o katerih pa dosedaj še nismo pisali. Med nami se napr. žal se najdejo taki, ki so člani naše C.G.T. samo toliko, da v njej tvorijo število, ne zavedajo pa se še pomena, ki ga imajo za delavstvo strokovne organizacije. Znajo prav dobro kritizirati, posebno še če ga zvrnejo par kozarcev. Takrat zabavljajo čez Franci jo, zasmehujejo žensko društvo « Proti vojni in fašizmu », kritizirajo C.G.T. češ. da nje sploh ni treba in jamskih delegatov tudi ne, da je škoda plačevati 3 fr. na mesec za sindikat, ker bo itak vse skupaj skrahiralo itd. O ljudski fronti govorijo, da je že davno v grobu itd. Vse te čenče, nedostojne organiziranega delavca — da ne govorim o tem bolj obširno — koncem koncev pomagajo tistim nasprotnikom delavstva, ki bi delavske organizacije radi v žlici vode utopili.
Velika večina naših izseljencev takim čenčam ne naseda, temveč se čvrsto oklepa naše velike C.G.T., naše zašeitnice in obenem največje opore ljudske fronte.
Mi smo prepričani, da se večina teh, ki širijo take nepremišljene in delavstvu škodljive govorice, ne zaveda kako slabo uslugo napravljajo s tem sebi in ostalemu delavstvu. S tem pa seveda ni rečeno, da jim je treba to njihovo slabo zadržanje še nadalje dopustiti. Časi so za delavstvo preveč resni in odgovornosti polni. Ce že nekdo kljub številnim dobrim vzgledom, ki jih ima okrog sebe noče koristiti delavski stvari, naj ji vsaj ne škoduje. Velekapital in njegovi plačani hlapci, vsako delavstvu škodljivo govorico zgrabijo kakor volk mrhovino in jo takoj širijo dalje. Delavstvo naj jim pri tem pomaga ? Saj ni na glavo padlo. Ne, mi se bomo borili proti vsem nedo-statkom v naših lastnih vrstah, proti vsemu kar delavski stvari škoduje.
Za odpravo teh nedostatkov pa bomo nabavili najmočnejše orožje: prepričevalno, vztrajno in aktivno delovanje med
onim de'.om naših izseljencev pri katerih je zavednost še zeio na nizki stopnji. Obenem pa že danes apeliramo na vse naše nezavedne ali zapeljene rojake, naj pomislijo sledeče : Kdo je zgradil petmi-Iijonsko strokovno organizacijo C. U. T. ako ne delavstvo samo! Zakaj pa? Zato, da si je z njeno pomočjo priborilo 40-ur-liik, plačani dopust, in odpravo suženjskega priganjaštva po \udnikih. Te pri dobitve so za nas delavce življenjskega pomena. V C. G. T. smo našli varno zavetje. Kdo od delavcev bo sedaj toliko zmešan, da bo sebi in svojim sotrpinom podiral streho nad glavo ? Vzel bič v roke in tepel samega sebe ?
Kaj pomeni torej za nas naše aktivno delovanje v C.G.T. ? Zakaj se vse zavedno delavstvo bori zato, da bi bila C.G.T. se močnejša, da bi imela še večjo udarno silo?
zato ker močna C.G.T. p; meni ohranitev vseh delavskih pravic, ki smo jih dosedaj priborili, nam daje možnost, da si priborimo še nove ugodnosti, ki bodo napravile naše življenje bolj zadovoljno in veselo. Pomeni, da bomo imeli dovolj prostega časa na razpolago, da se bomo lahko odpočili od napornega dela in obenem še poskrbeli za našo nadaljno izobrazbo.
Kaj pa pomeni biti neaktiven v svoji strok, organizaciji, ali pa še celo z nede-lavskim obnašanjem in neutemeljenimi govoricami slabiti njeno moč? Kaj bo z nami če bomo sami zakrivili poslaššanje naše organizirane moči, če C.G.T. ne bo imela več dovolj moči, da bi mogla z uspehom braniti naše pravice ?
Potem bomo nazaj postali srednjeveški sužnji v najhujšem pomenu besed. O naših pravicah ne bo več sledu. Izročeni bomo na milost in nemilost kapitalističnim priganjačem po rudnikih, ki bodo nas izmučili do smrti, in nas potem ko ne bomo mogli več garati kakor izžeto limono vrgli na cesto z našimi družinami vred. Ostali bomo — mogoče sredi najhujše zime — na sredi ceste lačni in prezebli, brez strehe nad glavo, brez sredstev za življenje.
Dve poti imamo: ali s C.G.T. v življenje ki bo vredno človeka, ali brez nje — v pogubo.
Kdo je še med vami, ki bo za sebe in svojo družino izbral pot pogube ? Premislite bratje. Vrzite že enkrat od sebe vse s čemer ste-hote ali ne-hote delavskemu pokretu škodovali. Delujte za rešitev delavstva, ki bo obenem tudi vaša rešitev.
Zidar.
Vesti />
volilnega boja
V SLOVENIJI
Sporočajo nam sledeče : Opozicija dosedaj ni imela nobenih večjih zborovanj, ker jih oblast prepoveduje.Vršijo se samo konference in posvetovanja. Pač pa se vršijo zborovanja JRZ na paradni način, kakor jih je prej sklicevala JNS. « Gospod Korošec se vozi po Sloveniji. Povsod ga najprvo pričaka mladina in mu izroča cvetje. Njegovih sprejemov se udeležuje številna duhovščina. Med sprem-ljevanjem godbe se izvrši odhod v zboro-valno dvorano, kjer nato dr. Korošec drži svoj volilni govor Zvočniki grmijo na 'cesto, dii bi ga nio^li slišali tudi tisti, ki
radi « velikanske udeležbe » niso mogli dobiti prostor v dvorai.
Govorniki JRZ govorijo o velikih spre-mebah o svobodi. Ljudje jih poslušajo z mešanimi občutki. Saj ni nobenih sprememb, o svobodi niti govora. Nisi smel ziniti preje in ne smeš danes. Kljub vsemu naša stvar pri sedanjih volitvah v Sloveniji ne stoji slabo. Ne bodo nas omamili da bi videli belo kar je črno. Sprejemi, navdušenje, godba vse to je organizirano od zgoraj. Gospodje se tudi zavedajo, da sc jim zibljejo tla pod nogami. Odtod njihovo javkanje v «Slovencu» in srdito napadanje opozicije. 11. dec. se bomo pomerili s to pokrito tiranijo. Bodite uverjeni da se bomo dobro odrezali. »
Na Hrvatskem se kljub izdajalskemu rovarjenju frankovcev, ki skušajo preprečiti skupni nastop združene opozicije pri sedanjih volitvah, vršijo priprave za volitve v znaku popolnega sporazuma z vsemi iskrenimi in naprednimi ljudmi, ki so nasprotni sedanji vladi. Velikih zborovanj tudi na Hrvaškem ni, čeprav jih tam Stojadinovič ne prepoveduje kakor Korošec v Sloveniji. Velikih zborovanj na Hrvaškem zato ni, ker se dr. Maček želi izogniti raznim provokacijam s strani Stojadinovičevih ljudi, ki gredo za tem da izzivajo spore med vladnimi organi in hrvaškimi delavci in kmeti, da bi na ta način Stojadinovič dobil možnost, da voditelje pokreta aretira in zapre. V splošnem se volilni pokret na Hrvaškem
razvija popolnoma v redu in organizirano, in se z vnaprej lahko s gotovostjo trdi, da bo zmaga na strani bloka narodnega sporazuma.
V Srbiji priprave na volitve niso tako živahne zaradi okostenelosti in konservativnosti nekaterih voditeljev srbske opozicije. Na mnogih krajih ljudstvo samo vrši pripravo na volitve kakor ve in zna. Mnogokrat je akcija podvzeta od ljudstva, zelo energična in uspešna. -V Paračinu je bilo sklicano zborovanje JRZ, na katerem je nastopil dr. Korošec, ki pa m mogel niti besedice spregovoriti, ker ga je ljudstvo prej nagnalo. V Nišu se je vršilo zborovanje delavstva, katerega so nekateri plačanci JRZ s kamenjem napadli. Delavci so provokaterjem pošteno namazali podplate in se nato vrnili ter nadaljevali zborovanje. Prebivalstvo obsoja in protestira proti provokaterjem JRZ, ki hočejo s silo preprečiti narodna in delavska zborovanja. V Le-skovcu je na zborovanju JRZ hotel govoriti Tonič dosedanji poslanec JRZ pa mu ljudstvo ni dalo do besede. Takoj za tem je delavsko-kmetska sloga imela zborovanje, ki se ga je udeležilo 3000 ljudi. V vasi Pukovec so razkačene množice razbile ministru Stoševiču avtomobil. Kmetje so zbrali skupaj denar in kupili konja, eden od kmetov pa je darovalvoz. Tkko se pristaši združene opozicije vozijo ponoči od vasi do vasi in agitirajo za združeno opozicijo, ker jim oblasti podnevu to ne pustijo.
Apel Francoske ljudske pomoči Opozorilo naših dobrovoljcev
Gomite National de Secours Populaire de France (Glavni odbor francoske ljudske pomoči) se je pred kratkim obrnil na naš Odbor Izseljeniške pomoči v Parizu s prošnjo naj mu pomaga nabrati nekaj prispevkov za kritje velikih potreb, ki rastejo z vsakim dnem, posebno še radi novega navala političnih emigrantov, ki prihajajo posebno iz Nemčije, Italije in iz sudetskih okrajev na Cehoslovaškem, katere so sedaj zasedli nemški fašisti. Odbor naše izseljenske pomoči v Parizu, je sklenil odzvati se tej prošnji, saj je bila prav francoska ljudska pomoč tista, ki je dolga leta in še danes nudila pomoč in vzdrževala številne politične jetnike iz Jugoslavije, ki so preganjani radi svojega političnega prepričanja, morali iskati gostoljubja v Franciji.
So pa še drugi razlogi, ki govorijo zato, da izseljenci z enkratno nabiralno akcijo priskočimo na pomoč tej veliki humanitarni francoski organizaciji. Izkoriščajoč sedanji položaj v Franciji, številni fašistični agenti na vso moč podžigajo in umetno ustvarjajo nerazpoloženje, napram izseljencem — delavcem v Franciji. Mi bomo na njihovo, nam nasprotno propagando najbolj učinkovito odgovorili s tem, da se solidariziramo s francoskim delavstvom tudi po vprašanju podpiranja Francoske ljudske pomoči, v trenutku ko se ista nahaja v veliki stiski. S tem, da izvršimo enkratno nabiralno akcijo za zgoraj imenovano organizacijo, podpremo obenem kot delavci tudi nas same. Nobene velike ali male akcije delavstva v Franciji — za izboljšanje položaja — ni bilo, da ne bi francoska Secours Populaire nudila delavstvu svojo pomoč, bodisi materijalno ali moralno največkrat pa oboje.
Celotno akcijo naj naši patronati organizirajo tako, da, določijo en dan za zbiranje za Secours Populaire med našimi izseljenci. To radi tega, da ne bi trpela
akcija za zimsko pomoč našim političnim jetnikom in njihovim družinam v Jugoslaviji. Kjer pa Patronatski odbori ne obstojajo naj to človekoljubno nalogo prevzamejo naša podporna in kulturna društva ali pa tudi prosamezniki.
Zbiranje med Francozi in drugimi narodnostni v Franciji pa naj se vrši cel mesec december. Zbiranje med Francozi bo omogočeno, ker se zbira za francosko organizacijo. Nabiralne pole so tiskane v Francoskem jeziku, in bo vsak francoz takoj vedel za kaj se gre. Za lažjo izvršitev akcije naj naši Patronatski odbori, društva in organizacije takoj določijo enega ali dva zaupnika kot pooblaščena nabiralca, in da se ime nabiralca zapiše na nabiralno polo. Akcijo treba takoj prijaviti pri lokalnih odborih Secours Populaira ali C.G.T., ter obenem zaprositi, da se nabiralna pola žigosa s štam-piljko prej imenovanih francoskih organizacij. Nabiralne pole je treba obenem opremiti tudi s štampiljkami naših prosvetnih podpornih društev in organizacij, ki bodo vodstvu Secours Populaira dokaz, da so naša društva v tej akciji sodelovala.
Akcijo je treba obvezno zaključiti do meseca decembra tega leta. Takrat se morajo poslati vse nabiralne pole z nabranimi zneski na naslov: Comite National de Secours Populaire de France ki je na nabiralnih polah. Tja naj se istočasno vrnejo tudi vse prazne neizkoriščene pole.
Podpisani Izseljeniski Pomoči v Parizu, pa naj se uspeh akcije pismeno javi, da iina odbor evidenco o uspehu celokupne akcije.
Odzovimo se apelu Francoske Ljudske pomoči! Dokažimo da smo solidarni s to veliko organizacijo francoskega delavstva! To bo poglobilo stike med našimi :zselienci in francoskim ljudstvom na bazi
'fiflsebojne skuone solidarnosti!
NAŠI DOPISI
Opazil sem, da med ostalimi dopisi iz Pas de Calais še ni bilo dopisa kalco smo proslavili 10-letnico naše « Podporne Jednote. » Sedaj izpolnjujem to dolžnost jaz čeprav malo pozno.
10. oktobra popoldne smo se zbrali na Salengrovem trgu v Lensu, kjer se naj-prvo predstavniki našega društva položili lep venec pred spomenik ki jo postavljen v spomin francoskim vojakom izza svetovne vojne. Nato je naše pevsko društvo « Cankar » prav lepo odpelo pred spomenikom dve pesmi. Takoj za tem so se dali vsi prisotni člani « Podporne Jednote > slikati.
Zatem smo odšli v dvorano « Taba-rin », kjer je od 5. uri popoldne predsednik P. J. centrale s. Trampuž otvoril slavnostno zborovanje in pozdravil vse navzoče goste. Zatem je referiral centralni tajnik P. J. s. Močilnikar, ki je v svojem dobro zasnovanem referatu podal pregled društvenega delovanja v preteklih 10-tih letih. Zatem je povzel besedo s. Pepelnjak Fredy, ki je pokazal na bodoče naloge društva, ki jih je treba izvršiti. S. Kropivškova pa je s primernim nagovorom, izročila šopek rož pionirju P. J. s. Pepelnjaku starejšemu, ki je bil obenem izvoljen za častnega predsednika društva. Vidno ganjen se je s. Pepelnjak sterejši toplo zahvalil članstvu P. J. za vso simpatijo, ki jo goji napram njemu, ter pozval vse navzoče na sodelovanje v Podporni Jednoti za nadaljni napredek društva, ki bo kolikor bolj bo napredovalo toliko več koristi prinašalo članstvu. Govoril je nato še podpredsednik francoskih sindikatov C. G. T. v Pas de Calais s. Louart, ter zastopnik « Glasa Izseljencev ki je tudi v imenu prilju bljenega glasila naših izseljencev pozval vse navzoče na aktivno sodelovanje v Podporni Jednoti.
Nastopil je baletni zbor malih slovenskih in francoskih deklic ki so pod vodstvom svoje učiteljice prav ljubko odplesale nekaj plesov in zato žele veliko odobravanje. Večer je izpopolnil še tambu-raški zbor iz Bruay, in pa naši pevci, ki so za vsako pesem, ki so jo odpeli želi
Od Jugoslovenskega Narodnega Komiteta za pomoč republikanski Španiji smo pivjeli naslednje pismo, ki so ga poslali dobrovoljci iz mednarodnih brigad, ki so se vrnili iz Španije in se sedaj nahajajo v Parizu. To pismo je poslano vsem izseljencem, ter smatramo tudi mi za svojo dolžnost, da ga objavimo.
Dragi bratje!
Mi bivši dobrovoljci iz Španije se obračamo na vas izseljence z naslednjim sporočilom :
Ko je španski fašizem pod vodstvom Hitlerja in Mussolinija začel krvavo vojno proti španskemu narodu in njegovi legalni vladi, proti španski in mednarodni demokraciji, so pristaši svobode in anti-fašisti iz celega sveta hiteli na pomoč napadenemu narodu, in s svojim junaštvom proslavili ime mednarodnih brigad.
Mednarodni fašizem je na vse mogoče načine poskušal, da prepreči odhod do-brovoljce v Španijo in njihov vstop v mednarodne brigade. S pomočjo plačene-ga tiska, z najogabnejšimi lažni in klevetami, se je hotelo zmanjšati in umazati zasluge in slavna imena borcev v mednarodnih brigadah. Hitlerjeva tajna policija « Gestapo » in italjanske « Ovra » sta pošiljali svoje agente v Španijo z namenom, da se vrinejo v mednarodne brigade, da v njih špijonirajo, izzivajo provo-kacije, ter širijo lažnjive vesti. V tem delu tudi jugoslovanski fašizem ni izostal.
Mi smo te plačance takoj spoznali,vrgli jih iz naše sredine in jim onemogočili izvršitev njihovih nalog. Nekateri od njih so bežali iz Španije, s pomočjo falzifici-ranih ali ukradenih dokumentov, da jih
veliko odobravanje.
Ves večer je potekel v najlepšem soglasju in redu, ter bo prav gotovo vsem ki so se ga udeležili ostal v najlepšem spominu.	G.
POZOR!
Vsem, ki so se udeležili tombole pri proslavi desetletnice ; Podporne Jednote» v Lensu dne 9. nov. v dvorani «Tabarin» sporočamo, da so bile na tomboli izžrebane sledeče številke : 1769, 705, 894, 649, 1385, 2022, 962, 2949, 114, 1173, 2089, 2275, 2996.
LIEGE (Belgija)
Zahvala.
Spodaj podpisana se v imenu osirotelih mladoletnih otrok, ki so v tako kratkem času in na tako tragičen način zgubili najprvo svojega očeta in sedaj še svojo dobro mater, zahvaljujeva vsem članom in odboru « Podporne Jednote » in Vesne », ki sta jima tako hitro izplačala pos-mrtninsko podporo v znesku fr. 1030.
Zahvaljujeva se obenem tudi za veliko udeležbo pri pogrebu, ter za tolažbo, ki smo je bili deležni v tej za nas vse tako bridki, uri.
Priporočamo vsem ki še niso člani « Podporne Jednote » in « Vesne », da takoj pristopijo kot člani in s tem pomnožijo in okrepijo vrste teh našiu tako koristnih društev. S tem bodo zavarovali tudi sebe za slučaj bolezni ali nesreče.
Vendin le Vieil 2. nov. 138.
Ivan in Anton Podlonšek.
Zahvala.
Spodaj podpisani bivši bojevnik iz Španije se najtoplejše zahvaljujem v svojem, in imenu ostalih sodrugov za pomoč katero smo prejeli od naše skupine v Liege in sicer dne 29-9-1938 frs. 350.—, ter dne 18.-XI.-1938 frs. 205. -.
Nas bivše bojevnike iz Španije je nadvse ganila solidarnost, katero so pokazali naši izseljenci v Liege napram nam. Stiskajoč vsem skupaj prav prepko žu-ljave roke vam še enkrat kličemo : Hvala vam sodrugi! Obenem vse povrsti najtoplejše pozdravljamo in poljubljamo.
Živela solidarnost vseh tlačenih in izkoriščanih!	VILIMIR.
ne bi zadela pravična kazen republikanskih sodišč. Nekateri od njih nadaljujejo svoje delovanje pri jugoslovanskih konzulatih. Oni sedaj delajo na tem, da onemogočijo bivšim dobrovoljcem iz Španije vrnitev v Jugoslavijo, k njihovim stari-šem in sorodnikom.
Med temi Judeži so stari kriminalni tipi. M laden Popovič je v Jugoslaviji ukradel 20.000 din., in da bi se rešil obsodbe je postal policijski konzulaški agent. Z njim je Ivaniševič, avanturist in bivši legionar. Za njima ne zaostajata kriminalca in kockarja Kratofil in Metos. Še neki drugi Popovič je potem, ko ga je konzulat v Franciji izkoristil, pobegnil v Jugoslavijo.
Ko jih njihovi gospodarji tukaj ne morejo več uporabiti, ko jim je strgana krinka iz obraza, ker so se svojim delovanjem kompromitirali, jih pošiljajo v Jugoslavijo, kjer jih izkoriščajo za borbo proti ljudstvu.
Tisti, ki so ostali tukaj, poskušajo, da se vrinejo v izseljeniške organizacije, kjer se predstavljajo kot borci iz Španije, izkoriščajo pomoč in živijo na račun izseljencev a obenem jih špijonirajo.
Mi bivši dobrovoljci iz Španije pozivamo vse izseljence iz Jugoslavije da te vrste mrčes naženejo iz svojih domov. Skupina bivših dobrovoljcev iz Španije, ki se nahaja v Parizu, lahko da vsem izseljencem in njihovim organizacijam natančne podatke o teh tipih. Prosimo, da se za vse informacije obračate na nas, prej kot koga sprejmete, ki se predstavlja kot bivši dobrovoljec v Španiji. Bratski pozdrav!
Pariz, novembra 1938.
Skupina bivših dobrovoljcev iz Španije.
SALLAUMINES (P. de C.)
Pri nas smo pred kratkim imeli sindikalni sestanek naše sekcije, na katerem je navzoče članstvo z velikim odobravanjem vzelo na znanje združitev Federacije Jug. sind. sekcij, in Cehoslovaških sindikalnih sekcij C.G.T. v eno samo Federacijo. Bratje Cehoslovaki se v Franciji nahajajo skoraj v enakem položaju kakor mi izseljenci iz Jugoslavije. Tudi oni še nimajo konvencije o delu in pomoči, in se za njeno uzakonitev prav kakor mi izseljenci iz Jugoslavije že delj časa borijo. Odslej bomo torej nastopali skupno po vseh vprašanjih ki se tičejo nas izseljencev in si vzajemno pomagali eden drugemu v vseh intervencijah, in kar bo potrebno.
Obravnavali smo tudi vprašanje ali naj se naša sekcija po svojih zastopnikih udeleži proslave dvajsetlenice Jugoslavije, k&tero priredi Jugoslovanski konzulat v Lille, ki nam je to zadevno povabilo že trikrat poslal. Po daljši debati smo sklenili, da se te proslave udeležimo, in obenem porabimo to priliko za razne intervencije pri konzulatu, napr. za znižanje taks na potne liste, in še več drugih zadev, ki jih je treba urediti.
Končno smo na seji še sklenili da izvršimo nabiralno akcijo za ženo sodruga Krilca, ki se nahaja v Španiji, in katera se nahaja sedaj v zelo težkem materijal-nem položaju. Prav tako smo sklenili izvršiti nabiralno akcijo za s. ■ Kneževiča, ki je že delj časa bolan.
Za sekcijo: Gole Fr.
TRI ZNAČILNA PISMA
Uredništvo « (ilasa » je prejolo tri pisma, katerih vsebina je tako važna, da na nje odgovarjamo javno v « Glasu » — radi pomanjkanja prostora v listu čim bolj na kratko in enostavno.
1.) Peter (P. de C.) pravi takole: «V listu Tabor » glasilu delovnega ljudstva v Sloveniji sem čital, da naročniki tega lista zahtevajo, da se objavijo imena vseh tistih, ki ne plačujejo redno naročnine sa list. V « Glasu » tudi večkrat čitam: poravnajte naročnino! Zakaj pa « Glas* ne bi objavil imena vseh tistih nemarnih naročnikov, ki se svojo lenobo oteškočajo redno izhajanje Glasa ». Kar je mogoče objaviti v Sloveniji je še bolj mogoče objaviti v Franciji in Belgiji ».
Odgovor uredništva: Ti si pa res precej energičen. Toda Tvoj nasvet je vse kakor umesten, in če vsi opomini ne bodo, nič zalegli bomo še mi objavili nekaj imen tistih, ki jim noben opomin nič ne
zaleže. Naj vsi izseljenci vedo, kdo je tisti, ki napredek « Glasa » ovira mesto bi mu pomagal.
2.)	Vojteh (Meurthe-Moselle): pišeš: Premalo pišete proti alkoholu. Pri nas imamo take, ki še centa ne da za «Glas» ne za Španijo, kaj šele za Patronat. Za vino pa ni škoda. « Le pijmo ga saj nima kosti... » Potem ga pa glava boli, če se mu ne pripeti še kaj hujšega, pa še zena in otroci doma trpijo radi njega. Dajte no take malo bolj prijeti ».
Odgovor: Tudi proti pijančevanju je « Glas » že pisal, in še bo. Borite pa se proti tej pogubni razvadi tudi Vi na licu mesta. Ne zmerjati, temveč s prepričevalnimi dokazi poučiti take ljudi, koliko nesreč in škode, čezmerno pitje naprav-lja delavstvu. Vaše dokaze podprite z dobrimi vzgledi, katere jim dajte sami. Ti pa od časa do časa napiši kakšen stvarni članek proti pijančevanju za « Glas ». Mi ga bomo radi objavili. Borimo se skupno proti čezmernemu pitju, ki je za delavstvo res največja nesreča.
3.)	Ivan (Moselle). Malo preveč agiti-rate. Enkrat za (i las » pa za Španijo, pa za Patronat itd... Prevelike žrtve zahtevate od ljudi zdaj ko se je položaj pos-labsal in se manj zasluži ».
Odgovor: Co ne bi bila stvar dobra in za delavstvo koristna Glas » ne bi agi-tiral zanjo. V ostalem nam to očitajo tudi naši nasprotniki, ki tudi zbirajo denarna sredstva, za namene, ki so delavstvu škodljivi. Govoriš o žrtvah. Kaj pa so naše žrtve v primeri z žrtvami, ki jih daje špansko ljudstvo ? Pa kitajski narod, ki je v boju proti japonskim osvajalcem dal že milijon žrtev za svojo in naso svobodo'! Pa nemški delavci, katerim fašizem vzame pol plače za topove, granate: « Topovi mesto masla »...
Kaj je boljše? Ali je boljše z veseljem zavednega delavca žrtvovati kar se največ da, in podpreti delavstvo povsod, kjer se nahaja v borbi za svoje in naše pravice —, ali je boljše stati prekriža-nili rok, in čakati, da fašizem zadavi najprej Špansko ljudstvo, nato Kitajsko in navsezadnje še nas in nam poleg tega vzame še vso svubodo, da se še. boriti ne bomo mogli več za našo pravice? Na to vprašanje nam pa ti sam odgovori.
Uredništvo.
Arts Graphiqucs, 201, ch. dc Haccht, Bruxelles Gerant : J. Lechevin, 56, rue Robiano, Brux.-} Imprimč en Belgiquc.
Ed'tenr responsnble : N. Hcnneuse, Longue rue du Vannenu, 4. Anvcrs.