Pozdrav novemu tisočletju! 51% popust Pedigre Dry 3kg, govedina,piščanec akcijska cena G49 r-T VVhiskas govedine 400g Rolice Carlina, 2 slojni 10/1, toaletni papir Serviete barvne 30i20 1 slojni 100/1 Velja od 27.4. do 7.5.tudi v prodajalnah i Dolenjke in Posavja Brežice! 121P 199r-T 90 P Dobili vojno za trgovce Pred objavo so spremembe pravilnika o obratovalnem času prodajaln - Delo ob nedeljah ni več redno LJUBLJANA - Sindikat delavcev trgovine, ki deluje v okviru Svobodnih sindikatov Slovenje, podarja 95.000 delavkam in delavcem v trgovski dejavno-stl za 1. maj, praznik dela, posebno darilo. Menijo namreč, je ravno njihov večmesečni noj ob podpori javnosti in medijev pripeljal do nekaterih pomembnih sprememb Pravilnika n obratovalnem času prodajaln, m izboljšujejo položaj delavcev. Kot pravijo, spremembe pravilnika določajo, da obratovalni eas ob nedeljah in praznikih ni več redni obratovalni čas, kot je veljalo po dosedanjem pravilniku- Pomembno je tudi določilo, da morajo merila za dežurne trgovine, ki poslujejo izven red-nega obratovalnega časa, spre-jeti lokalne skupnosti. Pri tem se širijo merila za dežurne pro- dajalne, saj je treba upoštevati gostoto dežurnih prodajaln na številko prebivalcev v okolišu ter spoštovati delovnopravno zakonodajo in znotraj nje kolektivno pogodbo za trgovino. Spremembe pravilnika tudi zožujejo pristojnosti nakupovalnih centrov pri določanju obratovalnega časa, saj lahko posamezne prodajalne na trgih in v nakupovalnih centrih poslujejo izven rednega obratovalnega časa le ob soglasju posameznega trgovca. V sindikatu delavcev trgovine so prepričani, da bodo te spremembe, če jih bo spremljalo povečano število inšpekcijskih nadzorov in budno sindikalno oko, tudi trgovcem pomagale zagotoviti pravico do počitka in družinskega življenja. B. D. G. i I \ St. 17 (2644), leto LI • Novo mesto, petek, 28. aprila 2000 • Cena: 220 tolarjev & 1 iVari^i 'fif šSmpI Kana* zakon o he na savi MEDVODE - Savske elek-tarne Ljubljana so prejšnji Cctrtek v Medvodah pripravile Poseben posvet o piojcktu izgradnje HE na Savi. Predlog 'kona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega po-enciala spodnje Save, ki so ga Predlagali poslanci Jože Avšič, ptanko Janc in Tone Anderlič, je uvrščen na 21. sejo državnega zbora kot 35. točka dnevnega feda in se bo obravnval ‘rern postopku. po hi- Košarka Polfinale DP KRKA TELEKOM : UNION OLIMPIJA Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 29.4.2000, ob 20. uri Pokrovitelji: FOTOASJA, 1(10 GRANS, TRGOVINA NOVOTEKS Žrebanje vstopnic: Mobičuk (Kobra) S ® (07) 30 81 118 b 04 ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, c-mail: kobrah ISTA OSEBNA ŠTEVILKA 031........ KOT 041.... REZERVIRANA LE ŠE DO KONCA MAJA QB PRAZNIKU DELA Dostojno življen V začetku aprila je zadnjih osem delavcev nekdaj uspešne novomeške Avtohiše Pionir dalo odpoved sedanjemu lastniku podjetja Jožetu Verstovšku, ker jim že od lanskega novembra ni izplačal plač. Čeprav za svoje delo v tem času niso dobili niti tolarja, so ga opravljali vestno in prizadevno do zadnjega dne. Kaj pa država? Čeprav zakon o zaposlovanju določa, da se zaposleni lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje, ko inšpektor za delo ngotovi, da delodajalec najmanj tri mesece ni izplačal plač, to v praksi traja precej dlje. Šele po treh mesecih brez plačila so lahko nemočni delavci poklicali inšpektorja, ki je po mesecu dni ponovno preveril, če so še vedno brez plač in šele takrat so se lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje, kjer pa morajo še mesec dni čakati na državno miloščino. Kako naj v tem času preživijo in skrbijo za svoje družine, v zakonu ne piše. Kdo je pri nas zaščiten? Zal to ni edini primer, ko so krajši konec potegnili nič krivi delavci. V tej luči je I. maj še kako aktualen praznik. Dokler ljudje za svoje delo ne bodo dobili pošteno plačilo, ki jim bo omogočalo človeka vredno življenje, in dokler bo toliko ljudi brez dela, boj za delavske pravice še zdaleč ni dobljen. Za to bi se morala v prvi vrsti prizadevati država, ki je dolžna poskrbeti za red in dostojno življenje ne le bogatih in vplivnih, ampak predvsem navadnih ljudi. Odločno bi morali na stran delavca stopiti tudi sindikati, a kaj ko ti vse prevečkrat tratijo energijo za medsebojna obračunavanja in nagajanja. J. DORNIŽ stran 3: Ragov log in Portoval mestna gozdova stran 4: • Visoka članarina in plot stran 6: Komu koristijo laži? stran 11: • Z lovsko puško nad ženo stran 18: •Klopi nas ne čakajo le v gozdu stran 19: • Veliko dela in energije za poldrugo minuto poročila V LOKI 2. KREARTA LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V nedeljo, 30. aprila, bodo na razstavišču tukajšnjega Trubarjevega doma upo-kojencev odprli razstavo z naslovom 2. Krearta. Na ogled bodo dela številnih umetnikov, otvoritveni večer pa bosta popestrili Nina in Jana Mole na klavirju in Jure Koritnik s pesmimi. Ob 22.30 bo v kulturnem domu še koncert skupine Spectral Analysis (Igor Bezget, trio). Deset let boja za delavske pravice Ob letošnjem 1. maju praznuje ZSSS tudi 10-letnico svojega delovanja - Proslave in podelitev sindikalnih priznanj na Debencu pri Mirni in na Smuku nad Semičem Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o. Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490 NOVO MESTO - Ob letošnjem 1. maju, mednarodnem prazniku dela, praznuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) 10-letnico svojega delovanja, ki jo obeležujejo kot 10-letnico boja za pravice delavcev. Kot je na predpraznični novinarski konferenci dejal sekretar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko Jože Miklič, največjo ceno prehoda iz enega v drugi sistem plačujejo prav delavci. Ta pa bi bila še veliko večja, če se ne bi za delavske pravice boril prav la največji in najmočnejši sindikat. “Uspeli smo obdržati večino delavskih pravic iz socializma, katerim so v novih razmerah vlada in delodajalci izrazito nenaklonjeni. Upirali smo se neučinkoviti gospodarski politiki Peterletove vlade, kajti 130.000 nezaposlenih je prevelik davek za slovensko tranzicijo. Naša velika zmaga je vzpostavitev in ubranitev delavskih pravic, določenih s kolektivno pogodbo,” je med drugim dejal Miklič. ZSSS si pripisuje tudi zasluge za uvedbo industrijske demokracije v novih razmerah, to je soupravljanja in vzpostavljanja svetov delavcev. “Zaradi nestrankarskega delovanja in s tem povezanega lobiranja pa smo bili manj uspešni pri sprejemanju zakona o zaposlovanju in z njim povezanega problema bezposelnosti, zako- 19. PRVOMAJSKO SREČANJE DOLENJCEV NA DEBENCU DEBENEC NAD MIRNO - Osrednje že 19. dolenjsko prvomajsko srečanje na Debencu se bo po tradiciji pričelo ob 11. uri. Mnogi bodo gotovo spet prišli na to priljubljeno izletniško točko peš. Na srečanju bo zbranim spregovoril predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije mag. Dušan Semolič. Območna organizacija Svobodnih sindikatov Dolenjske bo ob tej priložnosti podelila petero sindikalnih priznanj zaslužnim posameznikom in eno organizaciji. V pestrem kulturnem programu bodo sodelovali Prešernova nagrajenka Saša Pavček, občinski pihalni orkester Trebnje in učenci trebanjske glasbene šole. Za zabavni del bosta poskrbela najprej Martin Krpan in Krjavelj, v nadaljevanju pa ansambel. Generalni pokrovitelj letošnjega srečanja je Akripol Trebnje. na o tujcih in še nekaterih.” V ZSSS so ponosni, da javno mnenje visoko ceni delovanje sindikatov in mu zaupa bolj kot drugim z vlado in cerkveno dejavnostjo vred. “Ljudje vedo, da si je treba delavske pravice izbojevati, za kar je sindikalno gibanje najprimernejše in najbolj uveljavljeno.” Za praznik dela bo na Dolenjskem in v Beli krajini (obe območni organizaciji naj bi se v dobrem mesecu dni združili) več prireditev. Na Dolenjskem bo osrednja že 19. srečanje na Debencu pri Mirni v trebanjski občini, na katerem bo govoril predsednik ZSSS Dušan Semolič, v kulturnem programu pa bo nastopila tudi letošnja Prešernova nagrajenka Saša Pavček. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja območne organizacije; prejeli jih bodo: Rok Dvornik, predsednik sindikalne podružnice Iskra Elektroliti Mokronog v stečaju, Franc Kuzma, predsedni sindikata Mercator Dolenjske, Niko Rončevič, predsednik sindikata Novoteks Tkanina, Jelka Košmerl, bivša predsednica sindikalne podružnice Krka Kozmetike, Robert Janežič, predsednik sindikata GRC Novo mesto, in sindikalna podružnica SKEI Hipot Šentjernej. Belokranjska ZSSS pa pripravlja prvomajsko srečanje in kresovanje na Smuku nad Semičem. Tam bodo podelili 6 sindilalnih priznanj, prejeli jih bodo: Jurij Kobe, predsednik sindikata SKEI Iskra Semič, Sergej Čas, predsednik sindikata Doma starejših občanov Črnomelj, Franc Čemas, predsednik sindikata Integral Črnomelj, Vida Šcgina-Matkovič, predsednica sindikata Beti Metlika, in Boris Marentič, sindikalni zaupnik v črnomaljskem Danfossu, a g PRODAJNI CENTER ŽELEZNINA tel./fax: 068/323-836 SINDIKALNI TABOR NA GORJANCIH MIKLAVŽ NA GORJANCIH - Zveza delavcev Solidarnost priredi v počastitev 1. maja na Gorjancih pri Miklavžu sindikalni tabor s kresovanjem. Na prireditev, ki se bo začela 1. maja ob 11. uri, bodo prišli pohodniki iz Orehovice in z Jugorja, v programu bodo nastopili železničarska godba iz Zidanega mosta, novomeški oktet Adoramus, recitatorji in pevske skupine, za ples bo igral ansambel “12. nadstropje”. Na ražnju bodo pekli vola, obljubljajo dobro domače vino, na srečanje pa vabgo cele družine. NA JAVOROVICO ZA 1. MAJ NOVO MESTO - V počastitev mednarodnega praznika dela, v spomin na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade ter na ustanovitev Gorjanskega bataljona vabita Občina Šentjernej in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Novo mesto L maja na Javorovico. Osrednja pokrajinska proslava ob 55. obletnici konca 2. svetovne vojne bo_ob II. uri. Častni gost bo polkovnik Miha Butara, predsednik Združenja slovenskih častnikov, na prireditvi pa bodo sodelovali tudi pihalni orkester Občine Šentjernej, pevci zbora Ajda, šentjernejska glasbena in osnovna šola ter pohodniki, ki bodo na Javorovico prišli z Gorjancev in iz Vrhpolja. Iz Novega mesta, natančneje iz Kandije, bo proti Javorovici odpeljal avtobus ob 9. uri, ustavljal pa se bo na mestnih avtobusnih postajah pred Mestno občino, trgovino Novak, v Plavi laguni. Ločni in Žabji vasi ter Malem Slatniku, Ratežu, Brusnicah, Mokrem Po|ju in Šentjerneju. !■?. ffTTfF L i-N. X'-! ■■■■ VREME V petek bo še sončno in toplo, v soboto in nedeljo pa se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. ZELENEGA JURIJA VODIMO - Viniški osmošolci so najbrž še eni redkih, ki 24. aprila, torej na jurjevo, “od hiše do hiše hodijo, zelenega Jurija vodijo ”. To počno že vrsto let in običaj je postal že tako sam po sebi tako umeven, da bi ga ljudje gotovo zelo pogrešali, če bi se mu katero leto učenci izneverili. Mladi Viničani potem, ko pripeljejo zelenega Jurija, najprej zaplešejo na trgu kolo. Potem gredo k vsaki hiši v krajevni skupnost, prinesejo brezovo vejico za srečo in dobijo darove, ki jih porabijo za končni izlet. In bog ne daj, da bi katero od hiš izpustili! Bila hi velika zamera. Ta običaj pa ni samo lep, ampak je hkrati tudi koristen, saj ni šolarja, ki bi zapustil viniško šolo, a ne bi znal zaplesati belokranjskih plesov. Tudi zaradi tega je njihova mentorica Marija Starešinič ponosna na svoj folklorni naraščaj. (Foto: M. B.-J.) ISSN 0416-2242 9 770416 224000 GORENC PREDSEDNIK SINDIKATA KMETOV SLOVENIJE TROJANE - Marjana Gorenca iz Zbur so 20. aprila na rednem občnem zboru na Trojanah izvolili za predsednika Sindikata kmetov Slovenije. Sindikat, ki deluje od leta 1992, združuje štiri podružnice, od tega so kar tri na našem koncu, in sicer v Novem mestu, Brežicah in Trebnjem. Kot je povedal Gorenc, ki je v sindikatu aktiven od leta 1996, naj bi le-ta deloval nestrankarsko in neodvisno od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Med pomembnejše naloge so si med drugim zadali ustanovitev čimveč podružnic po Sloveniji, izpostavili so nujnost povezave z zvezami društev po panogah ter pomoči kmetom pri ogranizira-nem nastopu na trgu in pogajanjih za doseganje boljših odkupnih cen pridelkov in izboljšanje splošnih pogojev življenja na podeželju. Marjan Gorenc, tudi sam kmetovalec, je bil do sedaj predsednik novomeške podružnice. Novomeški veterinarski laboratorij Naložba je veljala 108 milijonov tolarjev - Politično razbitje strokovno močne veterinarski službe - Najprej zasilno, nato pravo zavetišče za zapuščene živali NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so v Ločni odprli prenovljene prostore novomeške območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije. Priložnostne slovesnosti ob odprtju so se udeležili tudi direktor Veterinarskega zavoda mag. Cvetko Bunc, dr. Anton Svetlin iz ministrstva za kmetijstvo, prof. Marinšek iz veterinarske fakultete in drugi. SLOVENCI ISCEJO NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE LJUBLJANA - Kot sporočajo iz Telekoma Slovenije, je njihov info-servis 086, pri katerem je potrebno vtipkati 086 in nato staro telefonsko številko, da odzivnik klicatelju pove novo številko, sprejel že poltretji milijon telefonskih klicev. Na telefonsko številko 086-98-98, kjer brezplačni odzivnik posreduje splošne informacije o poteku projekta zamenjave številk, je bilo doslej 64.000 klicev. Slovenci pogosto iščejo nove številke tudi na Telekomovi spletni strani “tis.telekom.si”, kjer je bilo od v aprilu že 1,5 milijona obiskov. Pri operaterjih na brezplačni številki 080-80-80 je bilo v prvih treh aprilskih tednih čez 17.000 klicev. Večina med njimi se je zanimala za spremembe in najpogosteje vpraševala o novih področnih kodah ter o njihovi novi razporeditvi pa tudi o spremembah MSN številk na ISDN aparatih. Kar 60 odst. vseh uporabnikov ISDN je te številke prilagodilo samo, brez pomoči operaterjev. S prenovo in razširitvijo je novomeška območna enota pridobila sodoben laboratorij za diagnostiko, ki je eden sedmih takih laboratorijev v okviru Veterinarskega zavoda v Sloveniji. “V tem laboratoriju bomo opravljali preiskave, kontrolo živil, ugotavljali bolezni, opravljali parazitološke preiskave, diagnosticirali brejost krav in druge stvari za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja,” je povedal vodja novomeške enote mag. Andelko Vrančič. Celotna naložba je veljala 108 milijonov tolarjev, od tega je šlo 20 milijonov tolarjev za odkup prostorov, 62 za ureditev in 26 milijonov tolarjev za opremo. Z novim letom je v Sloveniji prišlo do nove (politične) organiziranosti veterinarske službe; Veterinarski zavod so razbili in večino njegove dejavnosti prenesli na novoustanovljeno Veterinarsko upravo RS (VURS), ki sodi pod ministrstvo za kmetijstvo, Zavodu je ostala tako rekoč le diag- ZAPLETENO OBLIKOVANJE VOLIVNIH OKRAJEV LJUBLJANA - Sevniški župan Kristijan Janc se je na povabilo državnih svetnikov Toneta Hrovata, Vincenca Janše, Branka Matkoviča in Bojana Petana v Ljubljani udeležil usklajevalnega sestanka glede volilnih okrajev, saj je interesna skupina lokalnih interesov Državnega sveta obravnavala predlog zakona o volitvah poslank in poslancev in ob tem obravnavala tudi nekatere proteste in pripombe občin iz Kočevske, Bele krajine in Posavja, ki jih ti svetniki zastopajo. Zupanom je predlog predstavil dr. Marjan Ravbar, strokovni sodelavec pri pripravi volilnih okrajev, ki je poudaril v javnosti že znano resnico, daje oblikovanje okrajev z okrog 18.000 volivci ob upoštevanju občinskih meja, regijskih pripadnosti in drugih interesov zelo zahtevno opravilo. Strpno do delitvene bilance Sevniška in škocjanska občina korektno do soglasja o delitveni bilanci -Sevničani bodo obnovili lokalno cesto Dolenje Radulje-Brezje pri Raki Vrednost naložbe ocenjujejo na okrog 22 milijonov tolarjev. Sporazum o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med sevniško in škocjansko občino ter delitvi premoženja bivše občine Sevnica na dan 31.12.1994 med drugim določa, da občina Škocjan v celoti izvršuje ustanoviteljske pravice na podružnični šoli Bučka. Premoženje oziroma kapital javnih zavodov, ki služi izključno prebivalcem ene občine in katerega ustanoviteljica je ena od novonastalih občin, pripada tej občini. Podpisnici sporazuma soglašata, da Občina Ševnica prevzame vse lastniške pravice javnih gospodarskih služb in javnih zavodov družbenih dejavnosti na območju sevniške občine. P. P. ŠKOCJAN - Škocjanski župan Janez Povšič in župan občine Ševnica Kristijan Janc sta skladno z dogovorom, ki sta ga potrdila občinska sveta obeh občin, podpisala sporazum o razdelitvi premoženja in ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med občinama. To je bilo potrebno storiti, ker je nekdanja krajevna skupnost Bučka v sevniški občini ob reorganizaciji lokalne samouprave konec leta 1994 postala del novonastale občine Škocjan. Premoženje na območju Bučke je last občine Škocjan, zaradi odstopa deleža na preostalem premoženju občine Sevnica pa bo občina Sevnica do konca septembra letos posodobila lokalno cesto med Dolenjimi Raduljami in Brezjem pri Raki. nostična dejavnost. Poznavalci sodijo, da je to s strokovnega stališča slabo in neprimerno, a o tem pri nas, žal, odločajo politika in njeni ozki strankarski interesi. Andelko Vrančič V novomeški enoti Veterinar skega zavoda je od prejšnjih } ostalo 12 zaposlenih, od tega F 5 dela v laboratoriju, 4 v veterinar sko-higienski službi, imajo spf cialistko za reprodukcijo, speciah sta za zdravstveno varstvo čebt* vodja mag. Vrančič pa je tudisp^j ciahst patolog. Ena naslednjih nalog novontf' ške območne enote Veterinarskf ga zavoda bo v sodelovanju z činami poskrbeti za postavi^ zavetišča za zapuščene pse 'I mačke; to naj bi uredili v bližji ijovomeškega romskega nasel/l Žabjak, kjer imajo že sedaj seckj nico. Še letos naj bi uredili pr? store za najmanj 10 kletk, kjer t" lahko zapuščene oziroma potep11' ške pse in mačke držali 10 dni, j* čas torej, ko se naj bi javili njiho'1 lastniki ali drugi, ki bi jih bili Pij pravljeni prevzeti, sicer bi sle®1* evtanazija. Za to so že nabavili ” kletk in avto, prirejen za prevo* teh živali. Ob ureditvi laboratorija sop^l novili tudi prostore primarne ye1 terinarske službe, firme Veterin*; Novo mesto. A." LJUDJE IMAJO RADI KNJIGE - Črnomaljska knjižnica je ob slovenski in mednarodnem dnevu knjige pretekli teden pripravila v sodelovanju s sl? venskimi založbami knjižni sejem. Ponudba je bila pestra, zato ne čudi, H je bilo tudi zanimanje izredno. Kot so povedali v knjižnici, so se Črnotič Ijci že tako navadili na tovrstni sejem, da komaj čakajo, da knjižnični pred kulturnim domom postavijo stojnice. (Foto: M. B.-J.) OBČINA SEVNICA IN ŠKOCJAN ZA ZGLED - Sporazum je sad strpnih in korektnih pogajanj med županoma in strokovnimi službami občin in bi lahko bil za zgled tudi drugim občinam. Tako sta ob podpisu sporazuma poudarila župana na sedežu občine Škocjan. Pomembnega dogodka sta se udeležila tudi direktor sevniške občinske uprave dr. vet. Zvone Košmerl (na desni) in svetovalka za pravne zadeve na sevniški občini Petra Pozderec (Foto: P. Perc) Ljubljansko pismo Dan upora Zakaj 27. april? Leto je prišlo naokrog in spet smo dočakali 27. april - naš praznik upora. A dan upora na ta dan je za nekatere še vedno sporen: 27. aprila leta 1941 naj bi bila ustanovljena Protiimpe-rialistična in ne Osvobodilna fronta kot začetnica oboroženega upora. Kakorkoli že: dejstvo je in upoštevati moramo, da je bil dan upora kot praznik izbran po prvih demokratičnih večstrankarskih volitvah leta 1990. Takrat so bila vsa praznovanja naše novorojene države, ne samo ta dan, predmet žolčne polemike. TU praznik pa ni bil sporen samo v začetku devetdesetih let, temveč že prej, v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Bil je namreč najzgodnejši datum, ki je obeleževal upor. To pa marsikateremu politiku na jugu ni bilo všeč. Vprašanje, zakaj 27. april, stranke zlasti rade pogrevajo pred vsakokratnimi volitvami. Tako je ena izmed njih predlagala ukinitev tega praznika in nadomestitev s 15. septembrom, ko je bila Primorska priključena Jugoslaviji oziroma Sloveniji. Pa bi to ne bilo pametno. Če naj bo dan upora simbolni dan za vse, kar smo Slovenci dosegli med vojno, potem sodi sem tudi priključitev Primorske. Po prvi svetovni vojni je bilo k tedanji državi priključeno Prekmurje in bi po isti logiki lahko tudi ta dan izbrali za praznik. Praznik dneva upora torej ni povezan le z ustanovitvijo OF, temveč simbolizira celovit odpor Slovencev vključno z dosežki ob koncu vojne. Zadnje čase pogošto beremo in poslušamo, da niso bili samo kumunisti leta 1941 zoper Nemce, temveč tudi druge (meščanske) stranke, le da se jim je oborožen upor zaradi žrtev zdel nesmiseln. Da večina Slovencev ni marala Nemcev, je res. Slo- venci kakšne močne ideološke kolaboracije, ki bi simpatizirala z nemško ideologijo, nismo imeli. Izjema je bil Rupnikov krog, ki je zagovarjal skrajne desničarske ideje in seje navduševal nad nemško močjo. Vem dar je treba ob tem povedati bistveno: meščanske stranke se niso upirale, še več, z okupatorjem so kolaborirale. A to je bila za slovenski narod pogubna odločitev. Zakaj? Druga svetovna vojna je bila totalni spopad s sistemom, s katerim se enostavno m bilo možno dogovarjati in 1 njim sobivati. Morda je danes možna primerjava tega sistema z režimom Slobodana Miloševiča, vendar je bilo takrat še huje. Ogrožena sta bila svetovni mir in svetovna družbena ureditev. Nacizem kot najbolj brutalen sistem je bilo enostavno treba premagati. Demokratični svet se je odločil za zavezništva ne glede na politične barve. To je bila prva naloga in zaradi nje je bil tudi Churchill kot zagrizen protikomunist pripravljen sklepati zavezništva s komunisti. Zato je povsem jas- no, zakaj sta postala zem in protinacizem tisti temeljni vrednoti, na kateri seje oprla povojna ureditev sveta. Protifašizem je temeljna vrednota tudi danes, čeprav so se razmere spremenile. V tern je zgodovinska vrednost in mednarodna veljava slovenske-; ga odpora. Če se ne bi uprli, bi o nas spet odločali drugi. Verjetno bi bila znova obnovljena Kraljevina Jugoslavija, v kateri bi bila Slovenija ali banovina ah kakšna njej podobna administrativna enota s še slabšim položajem, kot ga je imelo Kosovo po drugi svetovni vojni. Za predvojne meščanske stranke je bila kraljevina kar sprejemljiv® Verjetno bi nikdar ne dobil’ pravice do samoodločbe in odcepitve, na katero smo sc lahko sklicevali leta 1990 in 1991, ko smo se osamosvajali, če bi se v drugi svetovni vojne ne bojeva; li na strani zavezniških sil. In bi si tudi ne zaslužili mednarodnega priznanja naše končno samostojne, suverene Republike Slovenije. VINKQ blatniK Ali še zmeraj 1. maj? Če je 1 . maj delavski praznik, potem je veliko razlogov, da ga danes še praznuje tudi slovensko delavstvo. Danes sicer ni več delavskega razreda, o katerem so govorili desetletja predtem. Vendar delavci, o kakršnih so govorili desetlrtja, so še. Na Debencu, pri Šentjanžu, nemara na Lisci ali pri Krškem in drugod širom dežele bo na prvi majski dan živahno, kot je ponavadi ta čas. Govorniki, ki so praviloma iz sindikalnih vrst, bodo ta dan poudarjali, da imqjo delavci pravico do polnovrednega življenjji. Slavnostna topla malica na prizorišču dogodka bo vsej zadevi dala praktično vrednost in vsem se bodo še enkrat potrdile Man^ve besede, da mora človek najprej jesti, da lahko potem filozofira. In bagre ^a jed v povezavi z delavskim praznikom L majem in z delavci ndsploljt, se bodo mnogi slovenski delavci vprašali: kako dolgo še? Namreč kako dolgo bodo še lahko jedli s plačo, ki jo dobivajo, Kjer (trenutno še) imajo delovno mesto. Tako bi se lahko vprašali slovenski tekstilci, ki životarijo brez vladne pomoči. Prvomajski sindikalni besedni obračuni ne bodo v ničemer zmanjšali i\jihove negotovosti. Tako kot letošnji praznik dela ne bo v ničemer spremenil pameti in občutkov tistih podjetnih ljudi, ki občutno bogatijo z zaposlovanjem na črno, sezonskim dovažanjem delavcev iz eksotičnih dežel, izkoriščanjem lahkovernih ljudi in podobnimi dobičkonosnimi operacijami dvomljive družbene kakovosti. In vendar kaj početi s l. majem? Ga odložiti na smetišče zgodovine, ga postaviti za okras na levo stran sveta, mu nadeti kak drugačen poseben blišč? Prvomajska je ta teden tudi anketa. VLADO LAVRINŠEK, gostinec, iz Brvi pri Cerkljah ob Krki: “Prvi maj je še zmeraj praznik, zakaj ne bi bil? Ostaja, ne damo ga! Bil je že tudi v času Jugoslavije. To seveda ni nič narobe, saj je to mednarodni delavski praznik. Če ne bi bilo drugega, je praznik zato, ker smo več dni prosti. Tudi letos bo tu pri nas za praznik verjetno pohod na premagovško Glavico in še kam.” IVO UMEK, ključavničar, z Dobrave pri Senovem: “Več kot 20 let sem pri pihalni godbi igral budnico za 1. maj. To je bil delavski praznik, nanj smo bili zelo ponosni, bil je nekaj veličastnega, svetinja. Praznovanje je bilo'obred. Delavci za strojem smo to čutili drugače kot tisti v pisarni. Zdaj je prvomajskega zanosa manj, a ljudje še zmeraj živijo s praznikom.” BOJANA GLIHA, dijakinja z Malega Vidma: “Oče in mamica sta zaposlena, in je kar fino, da so prvomajski prazniki včasih tako blizu velikonočnih, da lahko preživimo več časa skupaj kot družina. Seveda se veselim prvomajskih praznikov tudi zaradi druženja s svojimi prijateljicami in prijatelji, da malo žuriramo in za nekaj časa pozabimo na šolo.” ANJA GAČNIK, dijakinja sevniške srednje šole frizerske usmeritve: “Prvomajski prazniki so izvrstna zadeva, in jih že komaj čakam, da se s prijatelji in prijateljicami pošteno poveselimo. Ne vem še, če bomo šli kam na izlet. Morda bomo le splezali, na kakšen hrib, in če bo vreme lepo, vsaj malo uživali tudi v naravi. 1. maj je danes za delavce še bolj potreben, kot je bil nedavno.” ZVONE VIDMAR, skladiščnik v semiški Iskri: “Prvemu maju kot delavskemu prazniku bi morali dati še večji poudarek kot doslej, saj mnogi delodajalci vse bolj izkoriščajo delavce. Za Iskro lahko rečem, da ima še posluh za delavce. Mislim pa, da bi morali ljudje med seboj, tudi podrejeni in nadrejeni, gojiti dobre odnose, da bi ljudje hodili v službo z veseljem in ne s kamnom v želodcu.” BREDA KOČEVAR, višja knjižničarka iz Črnomlja: “Ideja prvega maja kot delavskega praznika je danes še kako aktualna. Potrebno se je boriti za delavske pravice, saj so mnogi brez dela, nekateri delodajalci pa postavljajo svojim delavcem težke zahteve. Praznik pa pride prav tudi zaposlenim, da si odpočijejo, saj mnogi delajo od zore do mraka in ne poznajo več osemurnega delovnega dne.” ALOJZ OSVALD, organist iz Ribnice: “V prejšnjem sistemu so imeli delavci precej več pravic, kot jih imajo sedaj. Danes jih nihče več ničesar ne vpraša in morajo molčati, če želijo obdržati službo. Sindikati ne morejo narediti veliko in tudi ko so kršene pravice delavcev, nič ne dosežejo.” SLAVICA POPOVIČ, prodajalka iz Kočevja: “Iz osebnih izkušenj ne morem reči, da imajo delavci danes manj pravic, kot sojih imeli včasih in da so njihove pravice kršene. Že sedmo leto sem zaposlena pri zasebniku in do sedaj sem dobila vedno vse, kar mi kot delavki pripada. Je pa res, da je malo takšnih šefov, kot je naš!” BORIS ZAJC, svetovalec za uprav-nopravne zadeve na Upravni enoti Novo mesto: “Danes delavci nikakor nimajo takih pravic kot v prejšnji državi. Delodajalci skušajo kršiti ali zmanjševati pravice zaposlenih, posebej pri prvi zaposlitvi in starejših delavcih. Ljudje so pripravljeni marsikaj potrpeti, da obdržijo zaposlitev. O armadi nemočnih brezposelnih pa bolje, da ne govorimo.” Novomeška kronika ZDRAVJE - Na predvcliko-nočni seji občinskega sveta je svetnike čakalo na mizi darilo: lično zavita in z okrasnim pirhom ozaljšana knjiga. Obdaro-valci so se odločili za knjigi primarija Petra Kapša Voda in zdravje ter Med in zdravje. Glede na to, da je priljubljeni dr. Kapš najprej napisal knjigo Vino in zdravje, se zastavlja vprašanje, zakaj so jo pri darilih tako nemarno spregledali. Ali ne verjamejo strokovnjaku ali pa izkušnje kažejo, da prebitke doze tega zdravilnega napoja pri nekaterih svetnikih načenjajo potrpežljivost in zdravje drugih. DARILO - Zbrani novinarji na zgoraj omenjeni seji pa so Ponovno nazorno občutili, kako visoko svetniki kotirajo v Primerjavi z njimi. Medtem ko so najvišji predstavniki občinskega ljudstva dobili eno ali drugo knjigo dr. Kapša, pa so novinarjem zavili nekaj, kar naj hi predstavljalo sodobno dolenjsko besedno tvornost. “To je jasen dokaz, da zle sile obstajajo!’’ je bilo enotno stališče nesrečnih obdarovancev. Ni čudno, da občinsko koalicijo jem-‘je hudič! GOSPA - Upokojeni novomeški direktor se je že navadil, daje na abonmajskih gedaliških gostovanjih deležen dveh predstav: ene na odru, za katero plača, in druge pred njim, ko si gospa aktivna direktorica kar naprej daje opraviti s svojo frizuro. Možak še nekako razume skrb za najbolj opazen produkt damine glave. Vsekakor pa, si misli, bi gospa lahko pri frizerki lahko vsaj preletela brošuri-co> ki jo njena firma pošilja naročnikom mobilnih telefonov in v kateri piše, da med drugim nikakor ni spodobno telefonirati v gledališču. Ena gospa je rekla, da je 1. Maj veliki petek za brezposelne. nova žužemberška I IPA JE OZELENELA , ŽUŽEMBERK - Pred do-brrni letom so zaradi varnosti v Žužemberku požagali 432-etno lipo, ki je bila zasajena y sP,®m*n na Ano von Eck, ragično preminulo ženo barona Ivana Auersperga. Kma-u nato so zasadili novo lipo, v spomin na staro ter v čast Praznovanja 600. obletnice omembe trga Žužemberk. Mnogi so dvomili da bo mla-u lipa preživela na tem me-u> Vendar je le ozelenela če-Prav kasneje kot ostala drevesa. Revirski gozdar Rudi Orna-en, ki je lani lipo zasadil, je n letošnjih skromnih pogan-OV ,zj.erT1no vesel in prejšnji Petek ji je s pomočjo dvigala 1 strokovno obrezal. V. K. (NOVOIVI EŠlZ NOVEGA MESTA: Manjka Cerovšek, Šegova ulica 20 ^ ‘rila, Biljana Vovk, Seidlova ■ 32 - Taro, Durda Novak, Seidlova c. 68 - Kristijana, Ma-®ja Grobler, Ul. Slavka Gruma '”(3 - Ano, Natalija Vovko, Nad ,’ ni 106 - Jaka in Mojca Ribič, sagovska 14 - Jana. ČESTITAMO! Ragov log in Portoval mestna gozdova Postopek za razglasitev Ragovega loga in Portovala za gozdova s posebnim namenom - Zaščite potrebni tudi drugi mestni gozdovi - Odškodnina lastnikom ali odkup NOVO MESTO - Na zadnji seji občinskega sveta seje začel postopek za razglasitev Ragovega loga in Portovala za gozdova s posebnim namenom. Ko bodo sprejeli ustrezen občinski odlok, bosta ta mestna gozdova končno primerno zaščitena, za kar so si novomeški gozdarji, še posebej pokojni inž. Tone Hočevar, prizadevali že pred 30 leti, a za to ni bilo potrebnega denarja, še bolj pa je na občini manjkalo prave vofje in zagnanosti. Novo mesto ima to srečo, da ima neposredno ob starem mestnem jedru ohranjena gozdova, ki pokrivata dva izmed sedmih novomeških gričev in sta sestavni del značilne mestne podobe. Ragov log meri 28,4 ha, Portoval 49,4 ha, skupaj pa ta gozdova merita 77,8 ha. Večina, več kot 86 odst. obeh gozdov je zasebni lasti, a je posest močno razdrobljena, saj je na slabih 78 ha kar 141 parcel in 110 posestnih listov oziroma 63 lastnikov s solastniki. Med lastniki je največ takih, katerih posest je manjša od 1 ha, velikost povprečne zasebne parcele je komaj dobrega pol hektara, samo ena od 127 aprcel pa je večja od 5 ha. Kako so z majhno gozdno posestjo gospodarili v preteklosti, pove žalosten podatek, da so konec prejšnjega stoletja v Portovalu izsekali ves kakovosten hrast in ga splavili po Krki in Savi kupcu v Zagreb. A danes kljub temu bogata primes preko 100 let starega hrasta, ki je nasploh glavni nosilec sestojev, govori o veliki prizadevnosti gozdarjev za izboljšanje vrednostne in krajinske podobe mestnih gozdov. Kako so mestni gozdovi ranljivi in podvrženi pohlepu raznih investitorjev in megalomanskih načrtovalcev, govori tudi dejstvo,da so celo programske zasnove za ureditveni načrt športno-rekreacij-skega parka Portoval še leta 1993 v eni od variant predvidevale gradnjo velodroma in zabavišč-’ nega parka sredi Portovala. Danes je novomeška strokovna in osveščena laična javnost sposobna preprečiti grob poskus vdiranja v Portoval in Ragov log, težje pa je, kadar gre za posege v širše ob- ZA 1. MAJ NA KOMANCO ŽUŽEMBERK - Po dolgoletni tradicjji so letos prvič žužemberški gasilci prepustili organizacijo tradicionalnega prvomajskega srečanja ob lovski koči Komanca v Suhi krajini Turističnemu društvu Suha krajina iz Žužemberka in Odbojkarskemu klubu Žužemberk. Tbristično društvo in odbojkarski klub bosta ob 10. uri iz trga v Žužemberku organizirala pohod na Komanco, kjer bodo člani obeh društev poskrbeli za prjjetno druženje vseh, ki se boste udeležili prvomajskega srečanja. Za zabavo bo igral ansambel TVio najstniki. močje mestnih gozdov, zato bo treba slej ko prej misliti tudi na zaščito Drgančcvja, brodskega in češčenskega gozda, Brezovico in gozda pri Sv. Roku nad Regrčo vasjo. Strateški cilj upravljanja oz. gospodarjenja z mestnimi gozo-dovi je: sonaraven, stabilen, večnamenski gozd, v katerem bo zagotovljena trajnost delovanja poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij. Po zakonu lahko take gozdove razglasijo za gozdove s posebnim namenom. V takem gozdu niso dovoljene krčitve, gradnja zidanih objektov, prav tako ne gradnja v neposredni bližini gozda (50 m), preprečevati je treba “obzidavanje” gozda naročiti ureditveni projekt za tak gozd. Seveda je razglasitelj gozodov s posebnim namenom (v tem primeru občina) dolžan lastnikom plačevati odškodnino ali gozd odkupiti. Ta bi v primeru Portovala in Ragovega loga znašala 8.146 tolarjev na hektar na leto. Tako bi občina za odškodnino zasebnim lastnikom v teh gozdovih na leto plačala dobrih 545 tisočakov, če bi jih na zahtevo lastnikov odkupila, pa bi morala odšteti 41,5 milijona tolarjev. A. B. MESTNI GOZD - Ragov log je bil tako kot Portoval od nekdaj naravni novomeški park. (Foto: A. B.) Pol Novega mesta že ima plinovod V mestu je okoli 30 km plinovodnega omrežja s 750 priključki in več kot 900 odjemalci • Velike kotlovnice še na kurilno olje in celo na premog - Ekološka taksa in varovati dostope do gozda ter značilne poglede in razglede; gradnja infrastrukture (sprehajal- ne poti, klopi, zavetišča ipd.) se ne sme grobo zadirati v teren, dovoljena je le oprema iz okolju prijaznega materiala (les); odlaganje smeti mora biti strogo prepovedano in kaznovano; promet z vozili ni dovoljen, kurjenje v gozdu pa le na za to določenih in urejenih mestih. Mestni gozd bo ne glede na lastništvo še naprej v pristojnosti Zavoda za gozdove, občina pa bi morala po razglasitvi za gozd s posebnim namenom NOVO MESTO - V Novem mestu so pričeli graditi plinovodno omrežje leta 1992 in ga do sedaj zgradili okoli 30 km; plinovod, s katerim uprav(ja novomeška Komunala, ima 750 priključkov, odjemalcev pa je več kot 900. Plinovodno omrežje je zgrajeno v delih starega mestnega jedra, Rrš(jina, Drske, Šmihela, Grma, KS Majde Šilc in Žabje vasi ter obrtne cone na Cikavi. Glede na možni odjem je plinificirane-ga več kot pol Novega mesta. “V lanskem letu smo našim odjemalcem dobavili več kot 3 milijone kubičnih metrov zemeljskega plina, za letos pa načrtujemo več kot 4 milijone kubikov,” je povedal direktor Komunale Borut Novak. Na plinovodno omrežje so priključeni v glavnem vsi večji objekti, kjer plinovod je, takavojaš- STOPIŠKO SEKANJE PIRHOV - Na velikonočno nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Stopiče povabilo že na 8. tradicionalno sekanje pirhov. Tekmovanja pri tamkajšnjem gasilskem domu, ki od sekačev zahteva kar precej spretnosti in natančnosti, se je tokrat udeležilo okoli 60 sekačev, med njimi je bilo tudi nekaj pripadnic nežnejšega spola in fantičev. Najbolj mimo in natančno roko je imel Franc Judež iz Velikega Orehka, sledila pa sta mu domačina Zvone Udovč in Ivan Erlach. Zmagovalec je prejel prehodni pokal in vikend paket za dve osebi v Hotelu Park na Bledu, najboljši sekači pa bogate nagrade. (Foto: M. Kotnik) Poldrugo desetletje druženja Praznovanje 15-letnice novomeške podružnice Društva za ankilozirajoči spondilitis bo 3. junija na topliški jasi - Dobro sodelovanje z Zdraviliščem Dolenjske Toplice nica, BTC, stavba policije, Elck-tro, Dolenjka Bršljin, Mercator na Livadi, v Ločni in na Cikavi, Ag-roservis, TPV, Dom starejših občanov, Hotel Krka, sodišče, Novi trg, Dolenjska banka, ekonomska šola, gimnazija, OŠ Center, šolski center idr. Zadovoljiva je tudi priključitev stanovanj v blokih, ki niso vezani na kotlovnice; v teh večina stanovanj uporablja plin za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje. Slabša pa je priključitev na plinsko omrežje javnih zgradb in kotlovnic, iz katerih ogrevajo stanovanjska naselja. Od večjih stavb imajo možnost uporabe zemeljskega plina stavba občine, osnovni šoli Grm in Bršljin, Dolenjski muzej, Dom kulture, Kulturni center Janeza Trdine, Zavarovalnica Tilia, Športna dvorana Marof. Prav tako bi lahko plin uporabljale vse večje novomeške kot-lovnice, to so: Šegova, Slavka Gruma I in II, Nad mlini, Smreč-nikova, Ragovska in Seidlova. Notranjo napeljavo in kotle za kurjenje z zemeljskim plinom že imata kotlovnici v Šegovi in Smrečni-kovi ulici, a plin uporablja samo slednja, medtem ko v Šegovi ulici uporabljajo še kurilno olje. Kotlovnico v Ulici Slavka Gruma I so lani preuredili na kurilno olje, vendar brez projektov in dovoljenj, kotlovnica II v tem naselju pa uporablja še premog. V kot- Suhokranjski drobiž NOVO MESTO - Ankilozirajoči spondilitis je boleča in napredujoča revmatična bolezen, ki lahko povroči kostno zatrditev hrbtenice pa tudi vnetje drugih sklepov, kit, mišičnih vezi, srca in oči. Bolniki, ki so zboleli za to neozdravljivo boleznijo, so pri nas združeni v Društvo za ankilozirajoči spondilitis Slovenije (DASS), kije tudi član različnih mednarodnih organizacij. Ima 13 podružnic, med njimi je tudi novomeška, ki letos praznuje 15-letnico aktivnega delovanja. “DASS je bil ustanovljen leta 1983 v Čateških toplicah, našo podružnico pa smo ustanovili le slabi dve leti kasneje. Vanjo je trenutno včlanjenih 45 bolnikov,” je povedal vodja novomeške podružnice in podpredsednik nacionalnega društva Andrej Gregorčič. Novomeška podružnica zajema devet občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Semič, Šentjernej, Žužemberk, Mirna Peč in Dolenjske Toplice. Med osnovne naloge podružnice šteje organizacija redne tedenske skupinske telovadbe v telovadnicah in tedenskega kopanja v bazenih s toplo vodo. Telovadba novomeške podružnice pod strokovnim vodstvom fizioterapevtk poteka na dveh lokacijah, v zdravstvenem domu Novo mesto in Črnomelj, kopanje pa v Zdra- vilišču Dolenjske Toplice. “Pripravljamo tudi strokovna predavanja in učne delavnice. Slednje so predvsem pomembne za nove člane, zdravil za ustavitev bolezni namreč ni. Izrednega pomena je pravilen način življenja, predvsem redna telovadba, s katero krepimo mišice ob hrbtenici, ohranjamo telesno gibiljivost in upočasnimo napredovanje bolezni, z določenimi zdravili pa lahko le blažimo bolečine in vnetja,” je dejal Andrej Gregorčič. V društvu skrbijo tudi za težje invalide in bolnike, pripravljajo družinska srečanja ter različne športne in kulturne aktivnosti. Lani so Novome-ščani organizirali pet rekreativnih Andrej Gregorčič pohodov za krepitev telesa in duha, letos pa jih nameravajo pripraviti šest. Prvi bo že maja, ko se bodo odpravili spoznavat okolico samostana Pleterje. “Družinsko^srečanje bomo v mesecu juniju'združili s praznovanjem naše 15-letnice na jasi Zdravilišča Dolenjske Toplice. Nanj bomo povabili tudi vseh devet županov občin, ki jih pokriva naša podružnica, in predstavnike zdravstva. Pri delu nam zvesto stojita ob strani Zdravilišče Dolenjske Toplice in samostan Pleterje, pri nakupu novih trenirk ob jubileju pa nas je podprla novomeška enota Ljubljanske banke. Ob tej priložnosti bomo izdali videokaseto o društvu in naših dejavnostih, v kulturnem programu bo nastopila belokranjska folklorna skupina iz Vinice, za dobro voljo pa bo skrbel ansambel Mavrica. Seveda tudi tokrat ne bo šlo brez telovadbe, zato bomo vsi skupaj pod vodstvom fizioterapevtk telovadili na zabaven način. Če bo vreme primerno, pa bomo zakurili še kres,” je o prireditvi povedal Gregorčič. Novomeška podružnica Društva za ankilozirajoči spondilitis ima sedež na Rozmanovi ulici 30. Uradne ure so ob sredah od 12. do 16. ure, pokličete pa jih lahko tudi na telefon 068/373 924. M. KOTNIK GORELO PRI NOVOLESU - V ponedeljek, 17. aprila, zvečer je zagorelo več avtomobilskih školjk, ki sojih napeljali v nedavni vseslovenski očiščevalni akciji. Lokacija smeti ni ravno pravšnja vsaj zaradi bližine reke Krke in ceste v Kočevje, kazijo pa tudi največji tehnični spomenik - plavž. Požar, ki se je močno razširil na ostale odpadke, so uspešno zatrli gasilci PGD Dvor. Sicer pa med odpadki vneto brskajo Romi. Posebna nevarnost za naravo, reko Krko in bližnjo ribogojnico pa je tudi avtomobilsko olje. Vse to kaže, da je smeti nujno potrebno odpeljati. BLAGOSLOV KONJ - Po maši, ki bo 30. aprila pri sv. Antonu v Kotih pri Dvoru, bo sledil še blagoslov konj. Člani konjerejskega društva iz Suhe krajine se bodo zbrali ob 8.uri v Žužemberku, odkoder bodo nadaljevali pot preko Stavče vasi, mimo Jame in Dvora do Kotov. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi nov prapor, v kulturnem programu pa sc bodo predstavili ro-gisti TD Suha krajina ter pevska zbora z Dvora in iz Žužemberka. ZAHVALE - Zaslužnim in dolgoletnim članom ZB so na nedavni konferenci ZZB v Žužemberku podelili zahvale. Dobili sojih: Jože Rojc. Malka Smrke, Kristina Plut. Slavko Hotko in Stanko Papež. Posebno zahvalo je prejel Jože Senica, ki požrtvovalno skrbi za grobove, grobišča in spomenike NOB. Borci pa niso pozabili tudi posameznikov, ki ob različnih priložnostih pomagajo združenju, zato so bili zahvale deležni še župan Franc Škufca, Ivanka Pelko. Barbara Sajevic in osebje Gostišča KZ Žužemberk lovnici Nad mlini imajo nova kotla in stara gorilca na kurilno olje, kotlovnici na Seidlovi cesti in v Ragovski ulici pa sta stari in obratujeta na kurilno olje. Vsi ti, ki že imajo možnost uprabe zemeljskega plina, bi ga porabili okoli 1,5 milijona kubikov na leto ali polovico sedanje skupne porabe. V glavnem je problem v lastništvu in upravljanju teh kotlovnic. Večinski lastniki so stanovalci, ki so dali kotlovnice v upravljanje posameznim firmam, poleg Žarje (Smrečnikova, Ragovska in Seidlova) in Terce (Nad mlini) so take, ki so nastale iz kurilnih odborov, te pa naj bi poslovale bolj po domače in njihovo upravljanje Zarja spodbija tudi na sodišču. Te firme ne morejo dobiti ugodnih kreditov za obnovo kotlovnic, ki jih daje slovenski Ekološko razvojni sklad, svojega denarja za obnovo pa nimajo ozirom ga lastniki niso pripravljeni dati. Na Komunali si bodo prizadevali, da bi plinovodno omrežje čimprej zgradili na celotnem območju Novega mesta. Vsekakor je nesmotrno, kratkovidno in ekološko nedopustno, da na območjih, kjer je že plinovodno omrežje, • Do leta 2002 naj bi se 80 odst. mesta oskrbovalo s plinom, na občini pa naj bi proučili možnost uvedbe posebne ekološke takse za vse tiste, ki bolj onesnažujejo oko(je tam, kjer je zgrajeno plinovodno omrežje, ter hkrati možnost subvencioniranja priključitve na plinovod iz proračuna. postavljajo kotlovnice na kurilno olje ali jih na črno obnavljajo. Na Komunali menijo, da bi bilo koristno ustanoviti podjetje, ki bi v mestu upravljalo z vsemi kotlovni-cami in zagotavljalo popolno energetsko oskrbo. A. B. PRAZNIK PODGORSKIH VIN BRUSNICE - Vinogradniško društvo Janez Trdina Brusnice -Gabrje priredi v nedeljo, 30. aprila, ob 10. uri pri gasilskem domu v Brusnicah praznik podgorskih vin. Na tej prireditvi, za katero pripravljajo bogat kulturni program, bodo na pokušnjo najboljša vina z društvenega ocenjevanja. Vrli vinogradniki bodo poskrbeli tudi za dobro hrano, za zabavo in ples pa bo igral ansambel Muc. PRVOMAJSKA BUDNICA NOVO MESTO - Mestna godba Novo mesto vse od konca druge svetovne vojne redno igra prvomajske budnice v počastitev praznika dela. Letos bodo izvedli že 55. po vrsti. Začeli bodo na Glavnem trgu, nato pa bo godba igrala še na Grmu, pred bolnišnico, na Drski, v Prečni, Bršljinu, na Mestnih njivah, v Ločni, Žabji vasi, Gotni vasi, Regrči vasi in Šmihelu, na Košenicah, pred Domom starejših občanov, v naselju Nad mlini in za zaključek v Mačkovcu. ttMfcfc IZ M AŠIrl OBČI M ftt&t Bodo preste privabljale turiste? Sprehod po Metliki Na državnem tekmovanju “Ilirizmu pomaga lastna glava” so bili člani turističnega krožka z osnovne šole Mirana Jarca s tremi zlatimi priznanji najuspešnejši doslej ■ Temeljito obdelali preste ČRNOMELJ - Člani turističnega krožka na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca so se letos petič predstavili na tekmovanju “Hirizmu pomaga lastna glava”, ki ga razpisuje Tliristična zveza Slovenije. Le prvič jim ni uspelo priti na državno tekmovanje, vendar tako uspešni kot letos doslej še niso bili. VELIKONOČNO RAJANJE - Na velikonočni ponedeljek so se Metličani, tako kot velikokrat v prvi polovici 20. stoletja in kot že vrsto zadnjih let zbrali na metliškem trgu, kjer so folkloristi “zavirali kolo". Člani metliške folklorne skupine, ki so obiskovalcem ponujali pijačo in jedačo, so dali prednost Mestni godbi Metlika, ki letos praznuje 150 let, ter folkloristom črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca, ki so pokazali, kako so nekdaj odganjali zimo. Potem so tudi sami zaplesali metliško obredje in povabili v kolo obiskovalce, med katerimi nista manjkala niti starosti metliške folklore Marica Zupanič in Martin Črnugelj. Na fotografiji: klobuki so prišli prav tudi za pobiranje prostovoljnih prispevkov. (Foto: M. B.-J.) Visoka članarina Zadnja štiri leta so se, potem ko so bili najboljši na regijskem tekmovanju za Belo krajino, Dolenjsko in Posavje, Črnomaljci pomerili na državnem tekmovanju in vedno odnesli eno ali dve zlati pri-znanji. Pretekli teden pa so si v Velenju med štirinajstimi krožki prislužili kar tri zlata priznanja in bili skupaj s Pirančani najuspešnejši. JJlaslov letošnje naloge je bil “Slovenija, dežela dobrot , podnaslov črnomaljske pa “Kako obuditi črnomaljske preste”. Bili so tako dobri in prepričljivi, da so prejeli zlato priznanje za celoten projekt, ki obsega nalogo, razstavo m odrsko predstavitev. Zlati priznanji so si prislužili še za naj- ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Župani vseh treh belokranjskih občin so pretekli teden vabili gostince, ponudnike ob vinski turistični cesti, predstavnike turističnih društev, občinske svetnike in druge, ki imajo kakor koli opraviti s turizmom, na posvet z obetavnim naslovom. Govorili naj bi o lokalni turistični organizaciji (LTO) kot možni učinkoviti obliki organiziranosti belokranjskega turizma. A so mnogi odšli razočarani. Stane Bizjak z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je svoje predavanje namenit predvsem splošno znanim resnicam o tem, kaj lahko ponudi turistom Slovenija. O Beli krajini je vedel bolj malo, saj se je na poti iz Ljubljane v Metliko celo izgubil. Tudi resnica o tem, kaj natančno in na kakšen način bi LTO nudila svoje usluge, je bila zavita v precejšnjo skrivnost. Zato pa so v Črnomlju izdelali že natančen izračun, koliko članarine bodo morali odšteti tej organizaciji obvezni člani. Teh je samo v metliški občini od dobrih 300 obrtnikov kar 40 odst. In ker tudi članarina ne bo ravno nizka, ne čudi, da je med obrtniki že nastal pravi revolt. Toliko bolj, ker vse kaže, da bodo najprej prišle položnice, šele potem naj bi začela LTO tudi migati. Seveda je nezadovoljstvo največje med tistimi, ki neposredno niso povezani s turizmom. Bizjak je najbolj vztrajno ponavljal primer frizerjev, katerih delo je po njegovem zelo odvisno od turistov. V Beli krajini frizerjev zares ne manjka, a - roko na srce - če bi čakali le na turiste, gotovo vsi skupaj ne bi zaslužili niti za sol. V zadnjih letih je bilo sicer tu in tam slišati, kako bi morali v Beli krajini razvijati turizem. A turistič- KONCERT DESERT FOX SEMIČ - V soboto, 29. aprila, bo ob 22. uri v piceriji Semicanka v Semiču koncert domače glasbene skupine Desert Fox. Glasbeniki bodo predstavili svoje novejše skladbe. ne sezone so prihajale in se iztekale, revolucionarnih sprememb pa ni bilo zaznati. In jih očitno še tako kmalu ne bo, če se bodo Belokranjci lotevali pospeševanja turizma tako, kot je bilo v blagih obrisih zaznati na omenjenem posvetu. Predvsem pa je zmotno prepričanje, da morajo ustanoviti LTO že zaradi tega, da bodo dobili državni denar. Napaka! Tudi Bizjak je, čeprav je predstavnik države, zatrdil, da država, ko veliko da, tudi dvakrat toliko vzame. Drugo vprašanje pa je, ali bo Belokranjcem uspelo najti človeka, ki se bo pripravljen na vse strani razdajati za njihov turizem. Sam bog daj, da jim ga bo, čeprav se takoj poraja vprašanje, kje je ždel doslej. Ali pa se bo njegov skriti talent za delo v turizmu res čudežno prebudil šele ob ustanovitvi LTO? Res, da nikoli ni prepozno, kot pravijo tisti, ki zelo dobro poznajo belokranjsko turistično neorganiziranost. Vendar se neodvisni opazovalec ob začetnem (ne)navdušenju nad ustanavljanjem uzakonjenih LTO ni mogel izogniti občutku, da bodo v Beli krajini tisti, ki so kakor koli povezani s turizmom, najbrž še dolgo delali vsak zase za visokim plotom svojega vrtička. MIRJAM BEZEK-JAKŠE 20 LET LOVSKEGA PEVSKEGA ZBORA SEMIČ, ČRNOMELJ - V nedeljo, 30. aprila, bo ob 18. uri v semiškem kulturnem domu koncert, ki ga KUD Jože Mihelčič pripravlja v počastitev dneva upora proti okupatorju, praznika dela in 20. obletnice delovanja lovskega pevskega zbora Zveze lovskih družin Bele krajine. Poleg jubilantov bodo nastopili še žužemberški rogisti ter tamburaška skupina KUD Dobreč iz Dragatuša. V petek, 28. aprila, pa bo imel ob 20. uri lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Bele krajine jubilejni koncert v črnomaljskem kulturnem domu. Ob 1. maju, prazniku dela, iskreno čestitam vsem delovnim ljudem in občanom Občine Metlika. Slavko Dragovan župan Občine Metlika Kje je bil rojen Jurčič? Človek težko verjame, da fant dobra dva meseca pred maturo, srednješolec torej, ne zna odgovoriti na vprašanje, kdo je bil rojen na Muljavi pri Stični. Je bil morda to Levstik, Gregorčič, Jurčič ali Prešeren ? To se je dalo videti in slišati v Jonasovem kvizu Lepo je biti milijonar, fant pa je prišel pod žaromete z neke * srednje šole na Gorenjskem. Voditelj je spraševal po rojstnem kraju slovenskega klasika in ne morda po rojstnem kraju kakšnega zamolčanega slovenskega pisuna, živečega petdest in več let v Južni Ameriki. To je nekaj podobnega, kot da bi se dijak, ki končuje srednješolsko kalvarijo, znojil ob preprostem računu, koliko je sedem krat sedem. Iskanje pomoči, kdo je bil rojen na Muljavi pri Stični pri v studiu prisotni publiki, obtožuje tudi učitelje in profesorje, ki so imeli s tekmovalcem kakršen koli opravek v času njegovega šolanja. Le kako so mogli spregledati takšno osnovno neznanje in dečku dovoliti, da se je “prešver-cal” tako daleč, do zrelostnega izpita torej. V našem izobraževanju, v preverjanju znanja, v zahtevnosti mora biti nekaj hudo narobe, četudi je res, da gre zgolj za enciklopedično (ne)znanje, za podatek, ki ga lahko dobiš, če pritisneš na tipko računalnika ali prelistaš primemo knjigo, in bi ga bilo po mnenju nekaterih nepotrebno nositi zapisanega v možganih. Tekmovalec iz ponedeljkovega kviza je produkt takšnega razmišljanja. TONI GAŠPERIČ Pikniki kar nad izvirom Krupe? Prebivalci vasi okrog zaščitene Krupe se ne strinjajo z vsem, kar je v program njenega varstva zapisalo podjetje Populus ■ Zahtevajo pogovor s krajani, preden se ne razplamti nezadovoljstvo SEMIČ - Semiški svetniki so se na zadnji seji precej časa zadržali ob programu varstva in razvoja območja reke Krupe. Odlok o razglasitvi Krupe za naravno znamenitost in kraške jame Judovske hiše za kulturni spomenik določa pripravo in sprejem takšnega programa. Na projekt, ki ga je naročila Uprava RS za varstvo narave, izdelalo pa podjetje Populus iz Ljubljane, so imeli namreč razpravljavci precej pripomb. Predsednik odbora za gospodarstvo Anton Malenšek je menil, da je v programu sicer veliko dobrega, vendar se nekatere stvari v njem izključujejo, ni pa usklajen niti s člani projektnega sveta, v katerem so Anica Absec, Janez Mal-narič, Mira Ivanovič in Sonja Ličen Tesari. Malnaričje dejal, daje program dobil šele z gradivom za občinski svet. Po njegovem bi morali še razpravljati glede prostora za piknike nad izvirom Krupe in omejitve gradenj v Moverni vasi, predvsem pa, kdo je naročnik in plačnik arheoloških raziskav pred gradnjo. Občutljive zadeve bi morali rešiti prej, preden bi se med ljudmi razplamtelo morebitno nezadovoljstvo. Mira Ivanovič je v razpravi nastopila v štirih vlogah: kot članica občinskega odbora za družbene dejavnosti in projektne skupine, kot zaposlena na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter kot “krivka” za program varstva in razvoja ob Krupi, ki je prišel v nacionalni program. Izrazila je željo, da bi bil program uporaben in napisan na kožo ljudi in stroke. Po njenem le anketa ni dovolj za pripravo programa, ki bi bil v zadovoljstvo krajanov, ampak bi se pripravljavci morali z njimi pogovarjati. Predvsem pa bi morali avtorji v nalogi natančneje doreči, kako bo z okolico izvira Krupe in z informacijskim centrom. Ne nazadnje bi moral gradivo, preden ga dokončno obravnavajo svetniki, odobriti Zavod za varstvp naravne in kulturne dediščine. Svetniki so menili, da je bilo pripomb in pomislekov le preveč, da bi program sprejeli. Nasprotno, župan Bukovec je v sklepu zapisal, da naloga še ni končana in da jo bodo ponovno obravnavali na naslednji seji občinskega sveta, kar predstavnici Populusa sicer ni bilo najbolj pogodu, a se je s svetniškimi ugotovitvami pač morala sprijazniti. M B „j boljšo razstavo in odrsko predstavitev. Mentorici Bernarda Starešinič in Nevenka Jankovič sta posebej ponosni na priznanje za igrico, saj pravita, da se kot razredni učiteljici nista posebej izobraževali v dramaturgiji. V krožku delata iz veselja, od srca in po občutku, ki ju očitno ne prevara. Črnomaljski turistični podmladek je v nalogi želel dognati, koliko je resnice v tem, da so preste črnomaljska kulinarična posebnost. Ker literature ni, so povprašali stare Črnomaljke in dognali, da to drži. Med drugim so predlagali, naj bi v njihovih gostilnah ponujali preste namesto pogače, ki ni najbolj značilna za Črnomelj. Prišli so tudi na idejo, da bi v Fle-kovem mlinu, ki sedaj propada, mleli moko za njihove preste. Za razstavo so pripravili trikotno stojnico, na kakršnih so nekdaj prodajali preste. Tokrat sojih učenci zastonj ponujali obiskovalcem prireditve, zanimivo pa je, da sojih sami spekli. V odrski predstavitvi pa so si zamislili, kakšno Nevenka Jankovič in Bernarda Starašinič naj bi bilo letošnje martinovanje. Seveda so bile najpomembnejše preste, s katerimi so se pomerili na kulinaričnem tekmovanju. Mentorici sicer ne vesta natančno, kaj je bilo tisto, kar je pri komisiji prevagalo, da so dobili tako ugodne ocene. “Meniva pa, da smo imeli dober koncept, a tudi v odrski predstavitvi so bili učenci od 2. do 8. razreda zelo sproščeni. Priznati pa morava, da nam je letos veliko pomagal učitelj tehnične vzgoje Janez Pašič,” sta zadovoljni Starašiničeva in Jankovi- M. BEZEK-JAKŠE SPREHOD OKROG METLIKE METLIKA - V nedeljo, 30. aprila, se bo ob 14. uri v počastitev praznika mestne skupnosti Metlika na Pungartu začel tradicionalni sprehod okrog mesta. Sprehajalci se lahko pridružijo tudi na poti, ki bo vodila po Bregu revolucije, mimo Novoteksa, Križevske vasi na metliško kopališče ter čez Vejar in Dacare na Veselico. Tam bo krajši kulturni program, zvečer kresovanje, dobro pa bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Ne pozabite vzeti s seboj tudi kartice, v katero vam bodo člani Planinskega društva vpisali pohod. Sprehod bo odpadel le, če bo izredno slabo vreme. MEDOBMOČNA REVIJA FOLKLORNIH SKUPIN ČRNOMELJ - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo pripravila v soboto, 29. aprila, ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu prvo medobmočno revijo folklornih skupin Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Nastopilo bo osem folklornih skupin iz Adleši-čev, Pišec, Semiča, Metlike, Senovega, Vinice, Artič in Dragatuša. NA DESETINE OTROŠKIH GLASOV - Pretekli teden je črnomljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti pripravila 14. revijo otroških pevskih zborov Bele krajine. Predstavili so se otroški pevski zbori iz črnomaljskih osnovnih šol Loka (zborovodkinja Majda Veselič) in Mirana Jarca (Judita Ilenič), iz Dragatuša in Vinice (na fotografiji) (oba zbora vodi Ani Jankovič-Šober), Metlike (Ibro Čoralič) in Semič (Anica Butala). (Foto: M. B.-J.) NARAVOVARSTVENIKI PO BELI KRAJINI - Krupa s svojim značilnim izvirom in porečjem je še kako zanimiva za obiskovalce Bele krajine. Njenemu obisku se pretekli teden ni izognilo niti 55 naravovarstvenikov iz vseh slovenskih zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki so v Beli krajini pripravili strokovno srečanje. Pridružili so se jim še strokovni delavci, ki se ukvarjajo z varstvom narave na ministrstvu za kulturo in na upravi za varstvo narave. Poleg izvira Krupe (na fotografiji) in dela semiške kraške poti so si ogledali še Mitrov tempelj, biotop črnega močerila na Jelševniku, nekdanji peskokop in informacijski center v Velikem Nerajcu, Damelj, sinjevrški kal in nastajajoči informacijski center krajinskega parka Kolpa v Zuničih. Uspehe in problematiko naravovarstvenega dela v zadnjih desetih letih jim je temeljito predstavila Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. (Foto: M. B.-J.) TURIZEM - Posvet o lokalni turistični organizaciji kot možni učinkoviti obliki organiziranosti belokranjskega turizma se je v Metliki pričel s četrturno zamudo. Zamujal je namreč Stane Bizjak z ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Svojo zamudo je opravičeval z zatrpano cesto od Ljubljane proti Novemu mestu, zamudil pa se je tudi, ker ga je nekdo, ki ga je povprašal po metliški občini, poslal v neko drugo občino. Pa se potem še kdo čudi, če Slovenci ne vedo, kje je Bela krajina in še manj Metlika! A tega ne vedo niti tisti s pristojnega ministrstva, ki pridejo Metličanom razlagat, kako naj učinkovito razvijajo turizem! SLOGA - Na prej omenjenem posvetu v Metliki so bili predstavniki vseh treh belokranjskih občin. Dokazali so, da tisto o rivalstvu, nevoščljivosti, sporih in še čem med Belokranjci na turističnem področju zagotovo ne velja. Sicer pa je metliški občinar Milan Travnikar rekel, da takšno nečedno obnašanje navadno zakuhajo politiki. Ti ti politiki! (SLABO)VIDNOST - Peter Ambrožič iz Črnomlja je na zgoraj omenjenem posvetu v Metliki s pomočjo prosojnic in prej slikave na steno razlagal o lokalni turistični organizaciji v Beli kraj jini. A večina poslušalstva bi bolj kot Ambrožiča potrebovala optika, ki bi jim priskrbel naočnike z močno dioptrijo. Na steni so namreč namesto črk videli le nekakšne mušje drekce. Črnomaljski drobir HOLIVUDARJI - Letošnje viniško jurjevo bo prišlo v zgodovino zaradi tega, ker sta ga snemali kar dve ekipi naše nacionalne televizije. A medtem ko se je tista, ki sicer poroča iz Bele krajine, obnašala krajevnim običajem primerno, je ona druga, ki naj bi menda posnela posebno oddajo, pokvarila marsikateri posnetek ponosnim očetom in mamam, ki so želeli fotografirati svoj v narodnih nošah plešoči naraščaj. Snemalec in njegov pomočnik sta se namreč ves čas vrtela v sredini kola, kot da sta dva lepa Jureta. Skoda, da jih niso Viničani oblekli še v njihove narodne noše. Pred davnimi leti so v Vinici ustanovili Društvo prijateljev slovenske televizije. Ne bomo se čudili, če bo kmalu nastalo Društvo sovražnikov slovenske nacionalke. SOSED - Mladi viniški folkloristi so na jurjevo, ko so odplesali, šli od hiše do hiše, od vrat do vrat, peli in prosili darove. Najprej so se ustavili pred vrati Mercatorjeve trgovine. Hoteli so se prepričati, če tisto o najboljšem sosedu zares drži. MOJI - Ko so viniški folkloristi pred jurjevim obiskali v Zagrebu hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča in mu zapeli nekaj pesmi, je predsednik dejal Jožetu Steg-netu: “Jože, pa ti si mi moje dope-lal.” Da so v resnici prišli v goste Slovenci in ne Hrvati, je potrdil šele ansambel Tonija Vcrderberja. Semiške tropine RAZŠIRITEV - Semičani so iznašli recept, kako je mogoče brez posebno visokih dodatnih stroškov povečati dvorano kulturnega doma. Patent seje na nedavni dobrodelni prireditvi “Dobra volja dar pozlati” zelo dobro obnesel. A Semičani niso prestavljali zidov, celo nobenega obrtnika niso potrebovali. Le na začetek in konec vsake vrste so postavili še po en stol in ga označili z ničlo oz. dvanajstico, ter na koncu dvorane dodali še eno vrsto. Pa so pridobili dodatna sedišča za nekaj deset gledalcev. Seveda so bili vsi sedeži zasedeni. Vendar se kaj takega lahko zgodi le v Semiču, ko nastopajo domačini. V marsikateri drugi dvorani bi moj rali stole odnesti iz dvorane, da bi izgledala bolj polna obiskovalcev. PLES - Slavo Plut je bil na prej omenjeni dobrodelni prireditvi deklica za vse. Pred nastopom svetovnih prvakov v plesu Katarine Venturini in Andreja Škufce se je pojavil na odru celo z metlo, na kateri je bila cunja. Sedaj se seveda lahko hvali okrog, da je bil predplesalec plesnega para svetovnega slovesa. LETALIŠČE - Plutovi z Mladice so imeli nekoč na Padarju vinograd. Pred leti so ga posekali in pozimi ima tam otročad smučišče. Sedaj pa je Plutov Padar ostal zanimiv tudi, ko na njem ujno raste trava. Nedavno so tam pristali kar trije vojaški hej likopterji. Domačini so že začeli ugibati, ali ne bodo začeli v bližini graditi vojaškega oporišča, od česar pa bi gotovo imela velik profit občina. Če mora sedaj za smeti plačevati rento Vranovi-čanom, bi jo potem lahko zaračunavala vojski. C' Drobne iz Kočevja PREDSTAVITEV DISERTACIJE- V četrtek, 4. maja, oh 19. Uri bodo v Pokrajinskem muzeju v Kočevju predstavili doktorsko disertacijo z naslovom “Nemško Jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev 1942 - 1956”. Disertacija obravnava obdobje, ki je na eni strani omejeno z obdobjem, ko je °bsežno območje Kočevske zaradi odselitve okoli 12.000 kočevskih Nemcev na spodnje Štajersko in v Nemčijo ostalo skoraj ^rez prebivalcev, in na drugi z letom, ko se končajo množična rušenja sakralnih objektov na Kočevskem. Kot je zapisano v obrazložitvi vsebine disertacije, ta Jajema obdobje, ko se je na nekdanjem nemškem jezikovnem območju zgodilo vse', kar označuje to območje danes: več kot Polovica porušenih vasi, ki jih Prerašča gozd, porušena večina sakralnih objektov, spremenjena narodnostna podoba in zemljiška sestava območja, spremenjene gospodarske in lastninske razmere. Vsem, ki bodo za to pripravljeni odšteti 300 tolarjev, bo disertacijo predstavil njen avtor, S|cer svetovalec direktorja za varstvo zgodovinske dediščine na Dpravi RS za kulturno dediščino dr. Mitja Ferenc. MAŠ I 2 N A ŠIM O S Č I M Ribniški zobotrebci NIČ SE NE PREMAKNE! -Toplotna daljinska oskrba Ribice je bila po besedah predsednika uprave družbe Inles mag. Andreja Mateta, le ena izmed Ponudb podjetja lokalni skupnosti- Dosedaj so ribniški občini ponudili skupno že 5 projektov, vendar se kljub deklarirani podpori pbčine še edinemu večjemu podjetju v ribniški občini, vse do danes še nobenega ni uresničilo. Ubčina je sicer že pred dvema etoma sprejela odlok o zbiranju Jesnih odpadkov, vendar pa je, kot pravi mag. Mate, kljub temu, da se občina ukvarja s projektom toplotne oskrbe Ribnice že 3-4 leta, vse skupaj še vedno v fazi Projektne dokumentacije. Inles je občini tudi ponudil, da ji proda zemljišče za avtobusno postajo, Pri čemer so, po besedah mag. Mateta, občini postavili razumen Pogoj, da se uredi promet po cesti, ki podjetju onemogoča, da bi se lahko zaprli oziroma postavili ograjo. Zadnja iz niza ponudb, od katerih si seveda ob vsej skrbi za dobrobit kraja in najcenejše možne rešitve za dosego željenih ciljev, svojo korist obeta tudi In-s, Pa je odprodaja Rodeževe vde za potrebe ureditve doma za starejše občane. Kot pravi mag. Mate, njegove ustne ponudbe zupan Jože Tanko ni zavrnil, Pravtako kot s strani občine niko-1 ni bilo rečeno “ne” za nobeno °d njihovih ponudb. Tečejo pa Vse zadeve tako, da se nič ne premakne! Kostelski rižni kdo UNIČUJE? - Kozolček v fkostelu, kjer je križišče za Žago, Je neznan storilec spodžagal. To so ugotovili med pregledom in opolnjevanjem oznak kostelske Pešpoti. Ni verjetno, da bi to naredili tujci oziroma izletniki, ?al° flaj bodo domačini pozorni, joo jim dela sramoto in škodo. To m prvi primer vandalizma v okoli-Cl gradu Kostel. STOP ZA-TOVORNJAKE -Na cesti Kostel-Žaga so že postavljeni prometni znaki, ki prepovedujejo promet s tovornjaki ln težkimi vozili. ZA BLAGOVNO ZNAMKO ' v torek, 25. aprila, so predstavniki turističnega društva odnesli na Kmetijski institut v Hubljano v analizo vzorce raznih yrst kostelskega žganja, mošta dd., da bi pridobili za te proiz-v°de blagovno znamko. ZDAJ START NA PRVO METO - V dosedanjih tekmovanjih ajladih “TUrizmu pomaga lastna glava” so Kostelci zasedli že tretje 'n drugo mesto (drugo na zadnjem tekmovanju v Velenju, ki je do te dni), zdaj pa si hočejo prikriti še prvo mesto, da bo zbir-a Priznanj popolna. Dan ZEMLJE - Na dan Zem-Je> 22. aprila, so v Kostelu obiska-■ in evidentirali vsa divja odlagala odpadkov. Mlaj in kresovanje - Kostelci so že postavili mlaj na Križišču magistralne ceste s cesto ža Faro. Stoji sicer nekoliko pobrani, a bo tako stal tudi marsika-eri udeleženec kresovanja in drugih prazničnih prireditev, ki bodo te dni. VELIKONOČNA RAZSTAVA - Razstavo velikonočnih jedi, ki jih je ob otvoritvi razstave blagoslovil kočevski župnik Marjan Lampret, je z likovnimi in drugimi izdelki popestrilo 40 skupin kočevskih osnovnošolskih in predšolskih otrok pa tudi otroci iz sosednje Fare in Starega trga ob Kolpi. Na posnetku: z otvoritve razstave (Foto: M. L.-S.) Cerkev in grad postala spomenika Oba odloka so sprejeli po hitrem postopku KOČEVJE - Med zadevami, s katerimi so kočevski občinski svetniki v ponedeljek razširili že tako obsežni dnevni red zadnje seje sveta, sta bila tudi odloka o razglasitvi cerkve sv. Jerneja v Ko- Zavrnili predlagani spominski dan 26. marec je bil včasih občinski praznik RIBNICA - Občinski statut je lokalna ustava ali, kot je to uradno zapisano, temeljni akt občine, kije kasneje podlaga vsem nadaljnjim splošnim aktom. Vanj pa naj bi po predlogu občinskega odbora ZLSD Ribnica, a na pobudo tamkajšnje krajevne borčevske organizacije, vnesli dopolnilo o “zaščiti 26. marca”. Po vojni so namreč na ta dan v Ribnici praznovali občinski praznik, in sicer v spomin na bitko partizanskih enot proti italijanskim okupatorjem pri Jelenovem Žlebu, ker je imela bitka ideološki predznak(!), so pred šestimi leti odborniki takratne občinske skupščine določili, da bo poslej novi praznik 23. oktober, ko je leta 1493-česar Friderik III. izdal patent, po katerem so smeli Ribničani tržiti suho robo po tujih deželah. Patent ni bil samo ribniški privilegij, kot ga sicer Ribničani danes radi razlagajo, ampak je veljal je tudi za Kočevarje in Velikolaščane in povsod tam, kjer so izdelovali suho robo. Lado Orel, svetnik ZLSD, je svetnikom skušal pojasniti, da ni razloga, da se sramujemo zgodovinsko sicer opredeljenega 26. marca, saj je šlo za bitko med slovensko in tujo vojsko. Ker je general Janez Butara, poveljnik dolenjske pokrajine, na proslavi 55-letnice dogodkov pri Jelenovem Žlebu dal pobudo, da bi bila ta bitka lahko učna snov pri urjenju pripadnikov slovenske vojske, se je Orlu zdelo primerno, da bi ta dogodek v štatutu določili kot spominski dan. Pri glasovanju je bil skoraj osamljen, saj so svetniki predlog brez kakršnekoli razprave gladko zavrnili tako kot pristojni občinski odbor prej. M. G. Med članicami tudi “mestne” žene V Društvo podeželskih žena Kočevske se poleg kmečkih žena vključujejo tudi žene iz mesta - Velikonočna razstava je prva izmed štirih načrtovanih za letošnje leto KOČEVJE - Od torka do vključno petka prejšnji teden je bila v Likovnem salonu v Kočevju na ogled Velikonočna razstava, ki jo je pripravilo Društvo podeželskih žena Kočevske v sodelovanju s kočevsko enoto Kmetijske svetovalne službe. Razstava je bila ena izmed dveh že tradicionalnih vsakoletnih razstav društva, ki v letošnjem letu beleži 7. obletnico delovanja. čevju in grajskega kompleksa Fridrihštajn za kulturnozgodovinski spomenik lokalnega pomena. Gradivo za obravnavo obeh odlokov so svetniki prejeli na seji, kar pa je kljub odločitvi, da bodo odloka sprejeli po hitrem postopku, botrovalo kritičnim pripombam o delu občinske uprave. Kot je povedala Iva Kaplan, ki ima na kočevski občini na skrbi kulturo, v teh dneh sprejemajo po hitrem postoku pododbne odloke po vsej Sloveniji. Razlog za to je v pred nedavnim objavljenih novih pogojih, ki jih določa ministrstvo za kulturo za prijavljanje na njihove razpise. Novost je, da že v letošnjem letu ne bodo več upoštevali prijav na razpis za sofinanciranje za leto 2001 za tiste spomenike, ki ne bodo razglašeni za kulturni spomenik najkasneje do 30. aprila letos. Čeprav, kot je povedala Kaplanova, ta prvič letos v razpisnih pogojih določeni rok, do katerega morajo občinski sveti razglasiti za kulturne spomenike objekte, za katere nameravajo kandidirati.za pridobitev državnega denarja že za prihodnje leto, zahteva hiter sprejem obeh odlokov, pa je svetnik Bojan Kocjan poudaril, da bi se v Kočevju temu lahko izognili. Povedal je, da je stranka Zelenih dala pobudo za razglasitev že pred približno petimi leti ter da je bil že v prejšnjem mandatu občinskega sveta dan tudi predlog za razglasitev. S sprejemom obeh odlokov po hitrem postopku ta ponedeljek imajo v kočevski občini sedaj razglašenih skupno 5 kulturnozgodovinskih spomenikov. Ob najnovejših, cerkvi v Kočevju in grajskem kompleksu Fridrihšajn, sta to še Seškov dom in cerkev na Tfati, ki soju razglasili leta 1988, ter pod-pružnična cerkev sv. Marije Magdalene, za katero so odlok sprejeli leta 1991. M. L.-S. KRVODAJALSKA AKCUA V MAJU RIBNICA - Klicu Rdečega križa Slovenije za darovanje te dragocene življenjske tekočine se v maju lahko odzovete v Ribnici. Krvodajalska akcija bo potekala 9. in 10. maja. Razstave kot najbolj prepoznaven in javnosti najbolj viden kazalec aktivnosti Društva podeželskih žena Kočevske so starejše od samega društva. “Prirejali smo jih že v okviru Aktiva kmečkih žena Poljanske doline, iz katerega je po dveh letih njegovega delovanja nastalo društvo,” pojasnjuje dolgoletna predsednica društva Marija Horjak. Z ustanovitvijo-društva so se ženam iz Poljanske doline pridužile kmečke žene tudi z ostalih območij takratne kočevske občine, tako da se je prvotno število članic nekdanjega Aktiva močno povečalo. Po uvedbi nove lokalne samouprave so društvo zapustile žene iz osilniške doline, lani pa so po njihovem vzoru svoje društvo ustanovile tudi Kostelke. “Čeprav smo zato izgubili preko 60 članic, jih društvo danes še vedno šteje okoli 160,” pravi Horjakova. Uspelo jim je namreč pridobiti precej novih članic. “Poleg kmečkih in drugih žena s podeželja se nam je pridružilo tudi precej žena iz mesta, veseli pa nas tudi, da je med novimi članicami veliko mladih,” pravi Horjakova. Med številnimi aktivnostmi društva v letošnjem letu so predvidene tudi kar štiri razstave. “Velikonočna je prva in že tradicionalna, druga pa bo tudi že tradicionalna jesenska razstava, ki je bila lani posvečena koruzi, letos pa bo krompirju,” pravi Horjakova. Poleg tega bodo, tako kot že predlani, letos ponovno organizirali božično-novoletno razstavo, ki naj bi jo v bodoče organizirali na vsaki dve leti, prvič pa bodo poskušali pripraviti tudi samostojno razstavo ročnih del. “Človek mora vedno nekaj početi tudi zato, da se osebno dobro počuti, in v našem društvu ženam to omogočamo,” pravi Horjakova v pojasnitev številčnosti društva in njegove aktivnosti. Njihova prva letošnja raz- Planinski dom pod streho Dom naj bi bil predvidoma končan avgusta letos - Prva večja prireditev pri domu bo na predvečer 1. maja LOŠKI POTOK - Z deli okoli gradnje planinske postojanke na Kamnem griču so potoški planinci začeli maja lam, seveda pa so morali marsikaj postoriti, še preden so položili prvo opeko. Idej, kje naj bi postavili dom, je bilo več, vendar so se naposled odločili za dom na Kamnem griču predvsem zaradi dobrega razumevanja z lastnikom, poleg tega od tod pogled seže na tri četrtine Slovenije in vse tja do Risnjaka, primeren pa je tudi dostop. Težko bi našteli vse, ki so pomagali graditi. Dela vodi gradbeni odbor, in sicer: Karol Turk, ki je imel na skrbi pridobivanje dokumentacije in sponzorjev ter nabavo materiala, s podobnimi nalogami se je ukvarjal Janez Debeljak, njegov soimenjak pa je gradbenik in vodja projekta. Povedali so, da so gradnjo začeli s 400 tisočaki, do danes jih je stala poldrugi milijon, celotna naložba pa po predračunu velja tri in pol milijona tolarjev. Pravo vrednost je izredno težko oceniti, saj je bilo do sedaj veliko del narejenih prostovoljno. V teh dneh bodo začeli z napeljavo vodovoda in elektrike. Material že imajo, svoj prispevek pa so obljubili tudi mojstri. Brezplačni naj bi bili še notranji ometi, denar pa bodo porabili za fasado. Pri tem še vedno računajo na sponzorje, pričakujejo tudi, da bo občina končno primaknila obljubljeno pomoč, znatne zneske pa so prispevale potoške stranke. Če bo vse potekalo po načrtih, bo dom končan avgusta letos. Ob tem računajo, da bodo s primernim oglaševanjem in postrežbo privabili dovolj gostov, ki že sedaj radi prihajajo na to lepo razgledno točko, kije od glavne ceste oddaljena le 20 minut hoje. Kresovanje, torej prva večja prireditev pri domu, pa bo na predvečer praznika dela v nedeljo, 30. aprila. A. KOŠMERL stava, v središču katere je bil “kočevski žegen”, je bila prvič v obstoju društva mednarodna razstava. Poleg članic društva kostelskih žena Nežica so namreč na njej kot gostje predstavile svoje običaje in tradicionalne jedi tudi članice Udruge žena pri Kupe iz sosednje Hrvaške. M. LESKOVŠEK-SVETE NOVE CENE ZA VRTEC KOČEVJE - Kočevski občinski svetniki so na 13. redni seji sveta v ponedeljek, 17. aprila, sprejeli novo ekonomsko ceno za programe otrok v kočevskem vrtcu. Zadnja je veljala od septembra 1998 in je znašala 51.751 za jasli .in 39.875 tolarjev za program otrok od 3. do 7. leta. Kljub predlogu vrtca, naj bi nova cena veljala od začetka letošnjega leta, bo po odločitvi svetnikov začela veljati šele z mesecem majem. Nova ekonomska cena za program otrok v starosti od 1. do 3. leta bo 55.427, za starejše otroke pa 41.893 tolarjev. OB MEJI NIČ NOVEGA KOSTEL - Že lani in predlani smo poročali o velikih zastojih na meji v Petrini v glavni turistični sezoni. Takrat je bilo tudi obljubljeno, da bodo pristojni poskrbeli za ureditev še enega voznega pasu, ki bo namenjen domačinom, da jim ne bo treba čakati v koloni s turisti, če hočejo le na obisk k sosedu ali prijatelju v bližnjo vas, se pravi, da ne bodo prečkali državne meje. Doslej ni bilo narejenega še nič za izpolnitev te obljube, se pravi, da se tudi to poletje obetajo nepotrebni zastoji za domačine. • VIJ Z uspehi upravičili ustanovitev OGZ Loški Potok uspešno deluje - Veliko sredstev vložili v opremo - Jubileja PGD TVava in Podpreska TIC vsaj za zdaj še ostaja! Poskus občinske uprave, da bi ukinili Center za promocijo in razvoj turizma “po hitrem postopku”, ni uspel - Potreben bo še finančni izračun ukinitve LOŠKI POTOK - Ob ustanavljanju OGZ je bilo največ pomislekov o upravičenosti ustanavljanja manjših gasilskih zvez tako s strani že obstoječih pa tudi RGZ. Vendar so Potočani že po nekaj letih delovanja dokazali, da se nekoč obrobna in včasih zapostavljena društva lahko kosajo s tistimi v večjih krajih tako po opremljenosti kot po znanju, kar se ne nazadnje kaze tudi v uspehih na tekmovanjih. Takšne misli in ugotovitve so se kot rdeča nit vlekle skozi vsa poročila, podana na občnem zborii 15. aprila, podobno pa so ocenili tudi predstavniki RGZ in gostje iz OGZ Ribnica, Kočevje, Videm-Dobropolje, Grosuplje in sosedov iz Čabra. GZ Loški Potok združuje šest društev, dve sta v krajevni skupnosti Draga in štiri v Loškem Potoku. Med njimi so bile ob ustanovitvi zveze velike razlike po opremljenosti, ki jih je nova zveza skušala odpraviti z vlaganjem sredstev v opremo, zlasti v vozni park, predvsem pa v društvo Podpreska, ki obsega velik in izredno požarno nevaren teren. Letos je omenjeno društvo ustanovilo se odsek Stari in Novi Kot, kar je omogočila gradnja društvenega doma v Novem Kotu, ki bo svojemu namenu predan 15. avgusta, desetina pa bo prevzela nadzor nad celo planoto in obmejnim področjem. Kljub dobremu delovanju zveze so zahteve posameznih društev veliko večje, kot je sredstev. Mnogi domovi so potrebni popravila, nidrantno omrežje zaostaja za potrebami, PGD Retje pravkar nabavlja novo vozilo pa še bi lahko naštevali. Vendar se zaradi zelo delavnega vodstva vse osnovne naloge uspešno izvajajo. Delo zveze je pohvalil tudi župan Janez Novak in med drugim dejal: “Preteklo leto je znano kot leto, ko se je zakon o finaciranju občin večkrat spreminjal in smo tako težko v rokih pokrivali obveznosti. GZ smo namenili 8 milijonov tolarjev, kar je nekaj manj od zahtev, vendar upam, da bodo društva razliko s potrebami pokrila s svojimi dejavnostmi.” Naj ob koncu omenimo, da bo letos PGD Trava slavilo stoletnico, PGD Podpreska pa 80-lctnico obstoja. A. KOŠMERL KOČEVJE - Pred dobrima dvema letoma ustanovljeni Center za promocijo in razvoj turizma Kočevske ni izpolnil pričakovanj kočevske občine. Občinska uprava je zato svetnikom na zadnji seji sveta predlagala, da sprejmejo sklep o njegovem prenehanju, kar pa je sprožilo polemično razpravo o delu občinske uprave in prihodnosti turizma na Kočevskem. V obrazložitvi predloga sklepa o prenehanju javnega gospodarskega zavoda Čenter za promocijo in razvoj turizma občine Kočevje, v okviru katerega deluje tudi Turističnoinformacijski center (TIC), sta podžupan mag. Janez Černač in tajnik občine Miloš Šenčur zapisala, da vse dosedanje delovanje Centra kaže težave, ki so posledica pomanjkanja zadostnega števila ljudi, ki naj bi opravljali vse naloge, za katere jc bil Čenter ustanovljen. Poskus reševanja kadrovskih težav, ki so botrovale, da so bila vrata Centra pogosto zaprta, je povzročil nove zaplete, saj, kot je povedal župan Janko Veber že na eni predhodnih sej občinskega sveta, je upravni odbor Centra posredoval občinski upravi zavajajoče podatke o najprimernejšem kandidatu za novega vodjo Centra. Najboljša rešitev iz nastale situacije bi zato bila, da bi Center bodisi po hitrem postopku, z likvidacijo ali stečajem ukinili, njegove naloge in zaposlene na Centru pa prenesli na Razvojni center Pokolpja. Na prvo težavo pri ukinjanju Centra po hitrem postopku je opozoril svetnik Dušan Popovič. Poudaril je, da Razvojni center Pokolpja, ki ga je občinski svet ustanovil oktobra lani, še ni registriran. Ukinitvi Centra se je zoperstavil, češ da ga ukinjajo, ne da bi vedeli, kakšno je njegovo finančno stanje in koliko bosta ukinitev Centra in prenos dejavnosti in zaposlenih na Razvojni center Pokolpja stala. Na potrebo, da se predhodno pripravi finančni izračun ukinitve, so opozorili tudi drugi svetniki. Čeprav je predlog občinske uprave podprlo 11 svetnikov iz vrst LDS in ZLSD, proti pa glasovalo le 7 svetnikov iz opozicijskih strank, je pozicija dobila premalo glasov za izglasovanje predloga sklepa o prenehanju Centra. OL PODARIMO SI KNJIGO IN PESEM - Ob praznovanju slovenskega dneva knjige so v Knjižnici Kočevje prejšnji torek pripravili dan odprtih vrat. Povabilu knjižnice vsem ljubiteljem knjig, naj jih še posebno na ta dan obiščejo vsi, ki bi knjigo radi podarili, pa tudi tisti, ki bi radi bili z njo obdarjeni, so se med drugimi odzvali tudi člani Kluba kočevskih literatov. Devet članov kluba - Živka Komac, David Šušel, Nebojša Ignjatovič, Andrej Levstek, Darja in Tina Kenda, Marija Knap Malnar, Stane mlakar in Domen Brus - so ob tej priložnosti pripravili prireditev “Podarimo si pe-M. L.-S. sem!” (Foto: M. L.-S.) ttfjfat IZ NAŠIH OBČI M Sožitje kulture, športa in cvička Trebanjski študentje vabijo konec tedna na ŠVIIC (študentski vikend inteligence in cvička!) mlade in mlade po srcu ■ Igra, petje v parku ■ V soboto otvoritev kolesarskih poti po občini KAPELICA - Tržiška župnija premore tudi 6 podružničih cerkva in nekaj deset kapelic. Po besedah župnika Marka Japlja pa je preteklo soboto odprta kapelica Marije Lurdske, ki jo je zgradil dobrotnik, 45-letni prodajalec mim-ske Dane Ivan Jamšek, pred svojo hišo v Krmelju, prvi verski objekt v krmelj-ski krajevni skupnosti. Jamšek se je zaobljubil za to dobro delo med romanjem na Brezje pred petimi leti, ko je po bolezni uspešno prestal operacijo. Kapelico je po pomanjšanem načrtu Kolarjeve kapelice v Šentrupertu lično izdelal zidar Roman Knez. Številni krajani so prinesli ob tej priložnosti k žegnu velikonočne dobrote, ki jih je tudi blagoslovil župnik Japelj. (Foto: P. P) Komu koristijo laži? Direktor trebanjske Komunale ostro zavrnil očitke pomladnikov TREBNJE - Klub študentov občine IVebnje (KŠOT) bo pripravil pred prvomajskimi prazniki, od petka, 28., do nedelje, 30. aprila, prireditev, ki sojo posrečeno poimenovali ŠVIIC (študentski vikend inteligence in cvička!). S prireditvijo skušajo, kot pravi tajnica KŠOT-a (ki ima na skrbi tudi stike z javnostmi) Laura Fink, opozoriti občane na obu-janje študentskega življenja in privabiti k sodelovnaju čimveč mladih. Upajo, da se vreme ne bo skisalo. V primeru dežja pa bodo prireditve prestavili v kulturni dom, otvoritev kolesarskih tur za teden dni, košarko bi pa povsem odpovedali. TREBNJE - “Sprašujemo se, komu koristijo vsi neutemeljeni očitki, ki so bili posredovani medijem na račun javnega podjetja Komunala Trebnje? Prepričani smo, da blatenje javnega podjetja s strani našega občinskega sveta ne bo pripomoglo k izboljšanju komunalnega standarda za naše občane,” je dejal svetnikom na zadnji seji trebnajskega občinskega sveta svetnik LDS Pavel Jarc, direktor Komunale Trebnje. Jarc je dejal, da vsi očitki, izrečeni na novinarski konferenci, ki stajo 12. aprila sklicala svetnika SDS Franc Hribar in SKD Marjan Pavlin zaradi domnevnih nepravilnosti v Komunali, niso resnični in jih ostro zavračajo. Notarje potrdil, da je statut sestavljen v skladu z zakonitimi določili in gaje sprejel pristojni organ ustanovitelja na zakonit način. Ustanovitelj sam (se pravi občina) je v odloku zapisal, da nadzorni odbor (NO) nadaljuje z delom do imenovanja novega. Občinski svet je januarja 1996 sklenil, nai NO občinskega sveta spremlja delovanje Komunale. NO je aprila 1996 ugotovil, da ima Komunala kot upravljavec komunalne infrastrukture na razpolago strokovne službe, usposobljene za gospodarno ravnanje s sistemi in sredstvi za vzdrževanje. Po Jarčevih besedah je bil gospodarski plan usklajen 30. junija lani, zakaj pa sta Pavlin in Hribar preprečila obravnavo na občin- skem svetu, naj pojasnita kar sama. V Komunali so znova opozorili, da so v sedmih letih (kolikor so cene komunalnih storitev nespremenjene) izkoristili notranje rezerve in da vsi podatki kažejo, da so njihove cene daleč najnižje v primerjavi s sosednjimi občinami.. P. P. Mladi in mladi po srcu so v petek ob 18. uri vabljeni v park pri občini, kjer bo ob otvoritvi Šviica gledališka skupina zaigrala komedijo Ribniški trojčki. Igro je po izvirni predlogi Antonia Colatta Beneški trojčki napisala in priredila Urška Tekavec. V petek bosta nastopila tudi vokalna skupina Raglje in ansambel Akord. V soboto, 29. aprila, bodo v parku predstavili tidi zloženko kolesarske poti ob Temenici in Mirni. Ob otvoritvi bodo spregovorili o projektu, pohvaljenem tudi na nedavnem mednarodnem sejmu Alpe Adria v Ljubljani, ki so ga po naročilu trebanjske občine lepo izpeljali trebanjski študentje pod pokroviteljstvom podjetja Studio 5 Marka Kapusa in v sodelovanju s Turističnoinformacijskim centrom občine Trebnje. S tem ko so Trebanjci zapolnili še to vrzel v turistični ponudbi, so napočili lepši časi rekreativnim kolesarjem SEKANJE PIRHOV - Preteklo velikonočno nedeljo se je na sevniškem Glavnem trgu okoli poldneva 61 tekmovalcev pomerilo v sekanju pirhov. Čeprav je bilo sončno in prav nič vetrovno, je le 12 sekačem uspelo, daje (vse lažji) tolarski kovanec obtičal v pisanici. Prvi je pričel z zadetkom v polno študent Matija Maurer, ki je sicer že dvakrat zmagal. Njegov oče Jože, poklicno sevniški “šolski minister", nadaljuje to lepo, več kot 40-letno tradicijo sekanja pirhov, s katero je začel že pokojni sevniški enciklopedist Rudi Cimperšek. Med neuspešnimi sekači sta bila tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj in poslanec DZ Branko Kelemina, zmagal pa je učitelj matematike in fizike v Ljubljani, 63-letni Ivan Bartolj (na posnetku), ki je zadel dvakrat, sicer tudi odličen ultramaratonec. Pošalil se je, da ima tako mirno roko, ker se med svojimi prihodi v domačo Sevnico prehranjuje v gostilni pri Vrtovšku, kjer so se tudi tokrat na koncu poveselili. (Foto: P. Perc) Okroglice bodo muzej na prostem Sevniška občina in ministrstvo za kmetijstvo podprla projekt celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV) v krajevni skupnosti Loka - Do 2010 za 522 milijonov tolarjev naložb LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - “To ni zidanje gradov v oblake! Precej sem hodil po Sloveniji, bil sem, denimo, na Šentanelu na Koroškem in Knežji vasi z malo vasjo v Suhi krajini in sem videl, kaj se da narediti, če je ustrezna volja in podpora. 1\i mora biti zasebna pobuda!”, predsednik 'hirističnega društva Loka pri Zidanem mostu Franc Strajnar odgovarja na vprašanje, koliko se mu zdi projekt CRPOV za KS Lika stvaren. Ta predvideva do leta 2010 za več kot 522 milijonov tolarjev naložb, pretežno individualne projekte. “Mi bomo šli korak naprej, ne gre za ceste, temveč za ponudbo domačih pridelkov, izdelkov in storitev, s čimer lahko ljudje nekaj zaslužijo. Precej gostov oz. turistov je v Okroglicah, predvsem iz revirjev. Zdaj je treba poskrbeti pretežno za nižji srednji sloj, da bo dobil svojim žepom primerno ponudbo. Ne branimo se množičnega turizma, čeprav se zavedamo, da bo potrebno ob tem poskrbeti tudi za okolje,” pravi predsednik projektnega sveta CRPOV Marjan Zidarič. Razvoji program CRPOV je izdelal Razvojnoraziskovalni zavod Sevnica (deluje znotraj KIN PIC), za projekt pa bo ministrstvo za kmetijstvo do konca tega leta nakazalo 2,1 milijona tolarjev, prav toliko pa tudi sevniška občina. S tem elaboratom bodo po mnenju vodje oddelka za družbene dejavnosti Mojce Šešlar lahko že letos kandidirali na razpise ‘ CRPOV za skupinske in individualne projekte. Omenjeni zavod je na 19 delavnicah dobil odgovore, kaj so razvojni motivi krajanov, ki bi jih lahko tudi tržili. Gre za rekreacijsko ponudbo (ribolov, lov, fotolov, kolesarske, sprehajalne, planinske, zeliščne, učne poti, za jahanje, padalstvo in zmajarstvo, plezanje v umetni steni), kar terja ustrezna prenočišča in še kakšno dopolnilno dejavnost. Vse našteto velja zlasti za Okroglice pod Lisco, ki naj bi postale leta 2010 še bolj prepoznavna turistična vas, kjer si bodo lah-' ko obiskovalci iz mesta ogledali način življenja na podeželju nekoč. Ljudem bodo omogočili, da bodo preživeli nekaj dni tako, kot so živeli včasih. Okroglice naj bi postale muzej na prostem. Svoje duhovne potrebe naj bi gostje zadostili predvsem, če bodo obiskali kulturni * Skupinske projekte naj bi Financirali z denarjem loške KS, sevniške občine in kmetijskega ministrstva. Prijavili jih bodo tudi na različne razpise EU (SA-PARD, PHARE). Individualne projekte pa naj bi polovično financirali sami, preostali denar pa naj bi pridobili s posojili ministrstva za kmetijstvo, turizem in drobno gospodarstvo ter sklada za razvoj podeželja. pa tudi zahtevnejšim. Štiri ture, ki jih natančno popisuje in po težavnosti razločuje lična zloženka S kolesom ob Temenici in Mirni, so dolge od 30 do 50 km. Nazorno so popisane kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti pa tudi kontrolne točke v gostiščih ob poti, kjer bodo gostoljubni domačini seveda rade volje poskrbeli za okrečšilo popotnikov. Kolesarji, ki bodo v soboto odšli na pot pod vodstvom izkušenih SAMOSTOJNA VAS JAGODNIK TREBNJE - Trebanjski svetniki so sprejeli odlok o preimenovanju dela naselja Podturn v novo naselje Jagodnik. Občina je prejela namreč vlogo krajanov zaselka Jagodnik, ki je v sestavi vasi Podturn v KS IVebelno, za izločitev iz vasi in ustanovitev samostojne vasi z imenom Jagodnik. Pojasnili so, da zaselek leži na vzpetini 500 m in meji na novomeško občino, od same vasi Podturn pa so oddaljeni več kot 3 km, tako da niso med seboj živ-Ijcnjsko povezani. Imajo svoj vodovod, asfaltno povezavo z Novim mestom pa tudi telefonsko in električno omrežje ni vezano na Podturn. Občina 'IVebnje bo krila stroške preimenovanja oz. stroške izdelave novih 21 hišnih tablic, kar znese 220 tisočakov, Financirala pa bo tudi postavitev prometnih znakov za označitev naselja. center na Razborju, pod vodstvom tamkajšnjega župnika Karla Gržana, ki ima izostren posluh za sodelovanje z mladimi. Kmečki turizem Janeza Nunčiča bo razširil gostinske zmogljivosti in apartmaje, dopolnjeni gostinsko-turi-stični ponudbi Marjane Pavlič in Zvoneta Kranjca ter turistične kmetije Močivnik se bo z ureditvijo Tončkovega doma na Lisci in dopolnitvijo ponudbe pridružili še Jožefa Furlan pa apartmaji Im-perlovih in lvandičevih, turistična kmetija z bio-ekološko ovčerejo Pavla Zagodeta, kmetija Leniše Zidaričevih, kmetija Sikule Vida Kožarja... Kmet Rudi Kajtna iz Žirovnice bo razširil hlev in na kmetiji odprtih vrat ponudil tudi doma pridelane sire. Med skupinskimi projekti je predsednik sveta KS Loka Zoran Cvar prevzel nalogo, da uredijo muzej in prenočišča v grajskem hlevu, Boris Koteski bo poskrbel za obnovo kulturnega doma, Franc Strajnar tudi za obnovo kulturnozgodovinskih objektov, turistično društvo pa za prenovo trga v Loki. Anton Kožar vodi projekt za ureditev okolice na Bregu, Milan Dragar pa projekt za oživitev gasilskega doma na Bregu in Slavko Zupančič za večnamensko športno igrišče na Bregu. Vinko Špitalar vodi skupinski projekt za proizvodnjo bioplina, Darja Škr-lec pa bo poskrbela tudi za ustanovitev zeliščarske kooperative. P. P. vodičev, naj za vsak primer le vzamejo s seboj rezervno zračnico in tlačilko pa dovolj osvežilne tekočine. KdoFhoče, se lahko kolesarski karavani pridruži tudi med potjo. Vsekakor bo vsak kolesar na cilju, na športnem igrišču v Trebnjem (predvidoma okrog 15. ure), dobil majico, porcijo odojka in kozarec cvička! Sledil bo žur. Na igrišču za staro šolo bo potekalo tekmovanje štiričlanskih ekip v košarki. Prijave bodo zbirali med 14.30 in 15. uro. Prijavnine ni! Prvouvrščena ekipa turnirja prejme 5.000 tolarjev, drugouvrščena 3.000 in tretjeuvrščena 2.000 tolarjev simbolične nagrade. V nedeljo popoldne bodo udeleženci Šviica počistili igrišče in krenili še na pohod na Vrhtrebnje. Tam bodo s kresovanjem zaključili prireditve letošnjega Šviica. P. P POMLADANSKI POHOD PO STEKLASOVI POTI ŠENTRUPERT - Turistično društvo Špentrupert vabi v soboto, 29. aprila, ob 9. uri na pomladanski pohod po Stekla-sovi poti. Pohodniki se bodo zbrali na trgu in na pot krenili izpred župnijske cerkve sv. Ruperta. Pohodnike bodo spremljali tudi konjeniki iz Konjeniškega centra Marka Marna na Hudejah, s preleti z Nebes pa jih bodo pozdravili tudi zmajarji. Celotna Steklasova pohodna pot je dolga okoli 20 km, polovica trase vodi po gozdnih poteh, popotnik pa zanjo porabi okrog 5 ur zmerne hoje. Na poti je pet kontrolni točk, ljubeznivi domačini radi postrežejo s pijačo in pecivom, pri ribogojnici Možina v Dragi pa tudi s postrvmi. PRVOMAJSKO SREČANJE V KAMENŠKEM KAMENŠKO - Krajevna skupnost Krmelj in lovska družina Šentjanž v sodelovanju s TUrističnim društvom Šentjanž prirejata prvomajsko srečanje pri lovski koči v Kamenškem. Pohodniki iz Krmelja in Šentjanža bodo iz obeh krajev krenili ob 9. uri proti Kamenškemu, kjer jih bodo počastili z golažem. Vabljeni! Po onesnaženju z gnojnico Koliko bo stala sanacija zajetja pitne vode Dolna pod Lisco? SEVNICA - Sevniška Komunala je vgradila klorirno napravo na zajetju Dolna, ki omogoča stalno dezinfekcijo vode za 16 gospodinjstev naselja Pecelj, ki dobi vodo pred vstopom v sistem mesta Sevnica. Na pobudo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pa se je sevniški župan Kristijan Janc udeležil sestanka in ogleda sanacije vodoz-birnega območja Dolna pod Lisco, kjer je pred kratkim prišlo do onesnaženja z gnojnico, tega za Sevnico pomembnega vodnega vira. Dogovorili so se o dopolnitvah hidrogeološkega poročila o razmerah v varstvenem pasu zajetja v smislu konkretnih sanacijskih ukrepov, preverili bodo prostornino greznic kmetij nad zajetjem, sanacija pa bo tudi finančno ovrednotena. V sanacijo naj bi se s strokovnimi nasveti (glede ustreznega načina kmetovanja) vključila tudi kmetijska pospeševalna služba. Predlagali so spremembo Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Sevnica iz leta 1987, ki ga marsikje ne upoštevajo. P. P. ZABUKOVJE - Do konca avgusta naj bi v krajevni skupnosti Zabukovje nad Sevnico, za katero je še vedno aktualno poimenovanje Kozjansko kot sinomim za nerazvitost, vendarle narediti pomembnejši korak naprej pri posodobitvi cest. Vsekakor se bodo tudi sevniški Občinarji potrudili, da bi vsaj do letošnjega občinskega praznika v novembru posodobili tri daljše cestne odseke: lokalki Dol-Zabukovje in Zabukovje-Pokojnik v skupni dolžini okrog 2,5 km in krajevno cesto Zabukovje - Laše v dolžini (na posnetku) 1600 metrov. Samo ta naložba bo veljala okrog 43 milijonov tolarjev, med že tako redko posejanimi gospodinjstvi pa je žal tudi nekja posameznikov, ki delajo vse, da ne bi nič prispevali. Pohvaliti pa je treba Krajnčeve iz Laš, ki so podarili gramoz iz svojega kamnoloma KS. (Foto: P. P.) -------------------------- Trebanjske iveri J BOJNI POSVETI? - Saga o zapisnikih, ki za trebanjske pomladnike to niso, za Občinarje na čelu z županom Cirilom Pungartnikom in direktorjem občinske uprave Janezom Slakom sc nadaljuje. Pomladniki niso potrdili niti tretjega magnetograma seje občinskega sveta, ki jih pišejo, odkar noben zapisnik nekaterim svetnikom, posebej še esdeeso-vimu Francu Hribarju, ni všeč. Kot kaže, pa se utegne moreče preigravanje, kdo bo koga, vendarle končati, saj je nežnejši del spomladniške večine predlagal oz. soglašal, naj vendar obe trmasti stran(k)i čintprej sedeta za isto mizo in se dogovorita, kakšne zapisnike bi radi imeli oz. so jih občinarji tudi pripravljeni spisati, da bo volk sit in koza cela... BUTARA - Na cvetno nedeljo smo na cesti med Slovensko vasjo in Bistrico srečali tole slikovito butaro s posebnim transportom pod zanesljivim vodstvom mokronoškega mesarja Bizjaka. TUdi njemu ni kaj dosti do nesmiselnih rekordnih butar, pač pa se bolj ogreva za ohranjanje tradicije. Nekateri so se sicer tudi nasmihali, toda... (Foto: P. P.) PREHOD V ŠENTLOVRENCU KONČAN ŠENTLOVRENC - Cestno-železniški prehod z avtomatskimi polzapornicami v Šentlo-vrencu so končali. Če bi nastale kakšne težave, jih bodo naglo odpravili, saj bodo v dveh tednih od že opravljenega tehničnega prevzema posebej pozorno spremljali delovanje avtomatike. Sevniški paberki SEKANJE PIRHOV IN CVIČEK - Stari Sevničani so se zgražali, kaj neki je počela napihnjena maskota buteljke krškega cviška sredi Glavnega trga vse od petka popoldne, ko so občinarji že odšli na zasluženi vikend, do velikonočne nedelje, ko seje pričelo tradicionalno sekanje pirhov. Četudi so neuradno zvedeli, da so organizatorji dobili od sponzorja 50-litrski sodček cvička, se niso potolažili, češ da so se prepoceni prodali. Drugi spet so menili, da bi to napihnjeno spako, nesorazmerno veliko za namestitev pred starodavnim spomenikom, raje, (z manj škode) prestavili na Saršonovvrt s pogledom na sevniški grad... FRIZERKE - Sekcija frizerjev pri sevniški območni zbornici pod vodstvom Stanke Pesjak bi lahko - zdaj še posebno, ko imajo v Sevnici tudi frizersko šolo - pripravila kakšno modno revijo pričesk (na posnetku), s kakršno so prijetno presenetili v piceriji Magic No. 1. Manjka le še primerna obveščenost medijev in možnost za uveljavitev je tu. Za to obveščanje pa zbornica, odkar ima več zaposlenih, kot jih je bilo v časih Jožice ali Irene, skrbi kaj kilavo. Samo kadar ji država ali občinarji stopijo na žulj, javkajo... (Foto: P. P.) Krške novice _______________ ZA ŠKARPO - Škarpa med Krškim in Dolenjo vasjo nastaja. Gradijo jo previdno, da ne bi Prevec pretresli bližnje železnice. Ker se torej bojijo tam lomastiti s težkimi gradbenimi s*roji, jo gradijo bolj ročno. Videt ije, da “ročno” tudi mislijo. Če bi mislili “strojno” (beri: hitreje), bi jim prišlo, da bi bilo dobro graditi hitreje, dugače se bodo skuhali v lastnem znoju vsi šoferji, ki bodo avgusta čakali na cesti pred rdečo lučjo začasnega semaforja. RAZPRTO - Nekatere udeleženke izrednega kongresa Slovenske ljudske stranke v Krškem so imele tako izredne razporke na krilcih, da je bilo ob njihovih razpravah in replikah za govorniškim pultom obiskovalcem žal samo to, da niso razpravljale in replicirale Pogosteje. Lokalnim opazoval-cem je žal tudi, da so bile te udeleženke kongresa doma tako daleč od Krškega. . MISS - V Krškem bodo junija izbirali miss Posavja za miss Slovenije. Domačinom ne bo mhko, če želijo odkriti širom Posavja vse možne kandidatke. Zlasti ne poročenim. . ROŽE - Danilo Siter je na 'zrednem kongresu SLS vv Krškem izročil rože ženski. Ženska je bjla Podobnikova, rože Pa z zelenice blizu kulturnega doma v Krškem. Roko na srce: Ganilo Siter je tako dolgo čakal na to, da dobi besedo, da so njegove lastne rože uvenele. Novo v Brežicah v—._____ ^ ODMEVNA ZDRUŽITEV - Nedavna združitev dveh od treh pomladnih strank je zaradi precej premešanega sedež-nega reda pretekli teden glasno odmevala tudi na prvi pozdru-Z|tveni seji brežiškega občinskega sveta. Po sejni sobi je namreč kar naprej odmevalo vprašanje kje je moj stol?” tako da je nepoučen obiskovalec seje nehote dobil občutek, da se kar Polovica vseh svetnikov boji za svoje stolčke. NESPORAZUM I - Kot vedno je tudi na zadnji seji sveta •ned svetniki in predsedujočim - tokrat je bil to začuda kar sam župan - večkrat prihajalo do neljubih nesporazumov. Enega večjih gre pripisati nejasnosti v zvezi z začetkom in koncem seje, zaradi česar bi bilo poslovnik dobro dopolniti z dolo-c|lom, da se za začetek seje šteje trenutek začetka obravnave Ptve točke, in ne čas sklica. Pretekli teden se je seja zaradi za-ntujanja od volivcev izvoljenih Predstavnikov ljudstva namreč začela s kar 25 minutno zamudo. . NESPORAZUM II - Ko se Je proti koncu seje vsem mudi-10 na primerno podloženo primopredajo mandatov med dvema svetnikoma, se je župan na naglo odločil še za glasovanje o Prijavi na razpisana sredstva za Pomoč demografsko ogrože-mm območjem. Vse je poteka-10 s tako naglico, da na koncu marsikdo ni več prav vedel, za kaJ sploh gre. Da si slednje nismo kar sami izmislili, zadosti zgovorno potrjuje glasen vzklik ■z obupa enega izmed mlajših svetnikov, ki sicer sedi zelo blizu župana. “Večerjo plačam 'stemu, ki mi bo razložil, o kamri točki sploh razpravljamo!” Vsak komentar bi bil povsem odveč. JOŽICA ZUPANČIČ PRI AMERIŠKI VELEPOSLANICI PIŠECE - Jožica Zupančič, dvanajstletna šolarka iz Pišec, Kl so je izjemno dobro izkazala ^mednarodnem tekmovanju ^■zionarji novega tisočletja, bo maja v Bruslju, kjer jo bosta ''Prejela predsednik Evropske *c°misije Romano Prodi in predsednica Evropskega parlamen-a Nicole Fontaine. Jožico bo 3. maja ob 11, uri v Ljubljani v "meriškern veleposlaništvu "Prejela Nancy ely-Raphel, 'mieposlanica ZDA v Sloveniji. °žica Zupančič je prejela vid- 1,0 mednarodno nagrado za Pj'moč beguncem s Kosova. V Noveniji je nagrado v akciji Vi-Z'°narji novega tisočletja preje-a še Aleksandra Radovič z •'akeka, ta za pomoč ljudem v "tiski. MM IZ MAŠI H OB Čl M MM Otroci med proračunom in pravljico Vrtec Krško: “Poslujemo na osnovi prejšnje cene programa, zato težko pokriva vse stroške in je moteno poslovanje ustanove” - Sklep je denarja ni - Breme s staršev na proračun KRŠKO - “Ker Vrtec Krško posluje še na osnovi prejšnje cene programa, težko krivje vse stroške in je moteno njegovo poslovanje,” opozarja na gospodarsko stran delovan ja krškega vrtca njegov ravnatelj Dušan Tomažin. odstotkov vseh predšolskih otrok v občini Krško, ki so vključeni v organizirano varstvo. M. L. RAZSTAVA - V Vrtcu Krško se v teh dneh otroci radi ustavijo ob velikonočni razstavi, s katere je fotografija. Razstavo je pripravila vzgojiteljica Alenka Serne. (Foto: M. L.) SIMULATOR - Medtem ko je Jedrska elektrarna Krško v preteklosti pošiljala svoje operativno osebje na usposabljanje drugam, začenja z letošnjim letom strokovno vadbo doma. V ta namen je postavila simulator, ki je na pogled in z opremo natančna kopija komandne sobe elektrarne. V simulatorju udeleženci izobraževanja podrobno proučujejo posamezne tehnološke postopke v nuklearki vključno z ukrepi ob morebitni nesreči v elektrarni. Maja bodo v Krškem na omenjenih napravah začeli usposabljati prve skupine strokovnjakov. Na fotografiji: v simulatorju (ko so tam potekala zaključna montažna dela) Franc Pribožič, v jedrski elektrarni Krško vodja strokovnega usposabljanja. (Foto: M. Luzar) Zamisel privabi denar V Kapelah želijo z zvezo partnerskih organizacij kar najbolj natančno pregledati, koliko resnično zmorejo v turizmu KAPELE - Tu se je 15. aprila sestalo na prvem letnem občnem zboru Društvo za razvoj podeželja Kapele. Kot poročajo ob obletnici, so to društvo ustanovili na podlagi projekta Trženje naravne in kulturne dediščine v turistični ponudbi Kapel, s katerim so se Kapele prijavile na razpis Evropske skupnosti. Z omenjenim projektom so v Kapelah skušali ugotoviti, koliko lahko kraj zasluži s svojo m*avno in kulturno dediščino in lastnimi pridelki, kar vse naj bi gostom ponudil v lokalni turistični ponudbi. Da bi uresničili ta projekt, so v Kapelah ustanovili zvezo partnerskih organizacij, kjer delujejo poleg že omenjenega društva še Prostovoljno gasilsko društvo Kapele, pihalni orkester, konjerejsko društvo, moški pevski zbor in krajevna skupnost Kapele. Vsako od društev, ki sestavljajo zvezo partnerskih organizacij, jc lani moralo izpeljati prireditev v kraju, in tako so organizirali se-manji dan, štefanje, jurjevanje in liipatvo, ličkanje koruze. Društvo za razvoj podeželja Kapele je sodelovalo pri vseh prireditvah, ob tem je tudi pogostilo udeležence tabora Zoisovih štipendistov in ne med drugim tekmovalce na republiškem prvenstvu v duat-lonu. Letos se bodo člani društva po navedbah Marije Krušič predvsem izobraževali za prodajo izdelkov in storjtev, in to nekako z geslom: Denar nikoli ne sproži zamisli, zamisel je tista, ki privabi denar! M. L. NA SENOVEM UKRAJINSKA UMETNIŠKA ŠOLA SENOVO - Osnovno šolo XIV. divizije Senovo bo v četrtek, 4. maja, obiskala delegacija umetniške šole iz Ukrajine. Učence in mentorje iz ukrajinske šole bodo ob 10. uri pričakali pred šolo, ob 10.45 se bo začel njihov plesno-glasbeni nastop v Domu XIV. divizije. Vrtec je občini poslal že pred časom predlog za novo ceno. Po ravnateljevih besedah so občinske strokovne službe zmanjšala znesek, ki ga je predlagal vrtec, pri čemer sicer drži, da taka popravljena cena še lahko zagotovi en soliden standard storitev. Tako znižano ceno je sprejel tudi krški občinski svet. Taje hkrati sklenil, da bodo starši plačevali samo pri- P0DP0RA VALVASORJEVEMU CENTRU? KRŠKO - Sevniški podžupan Andrej Štricelj se je v Krškem udeležil znanstvenega in strokovnega kolokvija o razvojnih možnostih Posavja v organizaciji Valvasorjevega centra Krško v ustanavljanju. O pomenu centra je spregovoril prof. dr. Janez Usenik s sodelavci. Center naj bi se predvsem ukvarjal z razvojnimi možnostmi in aplikativnim delom, poseben pomen pa bo imelo vključevanje strokovnjakov in mladih raziskovalcev iz Posavja v delo centra. Institucijo sedaj podpira občina Krško, vključile pa naj bi se tudi druge občine in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, za promet in zveze ter za okolje in prostor. JEDRSKA ELEKTRARNA V MARCU KRŠKO - Jedrska elektrarna Krško je v marcu, ko je dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 99,8-odstotno izkoriščenost, zagotovila omrežju 459.884 MWh električne energije. Vplivi elektrarne na okolje niso presegali dovoljenih meja, s tem da so pri meritvah segrevanja Save zabeležili tudi najvišjo dovoljeno stopnjo. V marcu so v nuklearki uskladiščili 6 sodov s srednjeradioak-tivno vsebino, kar pomeni 1,2 kub. metra radioaktivnega materiala. Skupno je sodov 4.109, kar je 2.092,3 kub. metra. 0 ZAPOSLOVANJU MLADIH STROKOVNJAKOV V POSAVJU SEVNICA - Brežiška, krška in sevniška občina, območna služba republiškega zavoda za zaposlovanje Sevnica in Klub posavskih študentov vabijo v petek, 5. maja, ob 17. uri v dvorano krškega kulturnega doma na okroglo mizo o zaposlovanju mladih strokovnjakov. O sedanjih razmerah in predvidenih razvojnih korakih na tem področju bodo spregovorili župani vseh treh posavskih občin, direktor območne slubže zavoda za zaposlovanje Anton Koren, predsednik Kluba posavskih študentov Davor Račič, pomočnica generalnega direktorja za pravne in splošne zadeve čateškin Term Renata Martinčič in direktor I.H.S., Tadej Buršič. Odločili smo se, da bomo prvi V Radiu Brežice pišejo SavaGIas, najnovejši časopis v Posavju - “SavaGIas bo učinkovito zapolnil vrzel” - K tiskarjem v Osijek - Radio bo tudi v bodoče založnik BREŽICE - Posavje se glede na najnovejše dogodke verjetno uvršča med medijsko bolj “prekrvavljena” območja v Sloveniji. Ob lokalnih radijskih postajah v vseh treh pokrajinskih središčih, Sevnici, Krškem in Brežicah, sta že nekaj časa v obtoku tudi Posavski obzornik in Posavske novice, lokalna časopisa novejšega datuma. Zadnjeustanov-Ijeni tiskani medij je SavaGIas, katerega prva številka je po predhodni poskusni številki prispela pred bralca 26. aprila. SavaGIas je začel izhajati pri lovanja Radia Brežice kot neko- Radiu Brežice, potem ko so odločitev o začetku izdajanja sprejeli na skupščini lastnikov Radia Brežice decembra lani. Peter Špf-ler, direktor Radia Brežice, s sodelavci je časopis podrobneje predstavil na nedavni tiskovni konferenci. “SavaGIas bo po našem mnenju učinkovito zapolnil vrzel in pomanjkanje kakovostnega, še posebno pa avtentičnega in avtohtonega tiskanega medija v širšem posavskem prostoru. Naše osnovno vodilo je bilo 37-letna tradicija obstoja in uspešnega de- mercialnega informativnega javnega elektronskega glasila z razpoložljivim kadrom, voljo in znanjem, sinergičnim novinarskim in komercialnim učinkom ter aktivno vključitvijo zunanjih sodelavcev iz vseh treh posavskih in Posavju sosednjih občin,” je poudaril Špiler. Lidija Kostevc, glavna in odgovorna urednica SavaGlasa, podobno meni, da brežiški radio pripravlja dober program. Po ugotovitvah Mediane je Radio Brežice v zadnjem četrtrletju lani v času bližno polovico podražitve, medtem ko bo preostalo plačevala občina, ki že itak poravnava tri četrtine stroškov vrtčevih programov. “Cena je bila sprejeta že konec marca, ker pa še do danes ni bila objavljena v uradnem listu, vrtec še vedno posluje s staro ceno. Ne vemo, zakaj je to neurejeno. Mislimo, da bi pristojne službe na občini morale zadevo izpeljati, pravočasno bi morale poskrbeti za prostor za objavo, če je resen namen, da se to naredi,” pravi ravnatelj Tomažin. Ker je ostalo torej le pri besedah, vrtec težko plačuje nekatere stroške in se mora zato stalno dogovarjati z dobavitelji. Po ravnateljevih besedah se pri vzgojnem delu ne poznajo take gospodarske težave. “Otrokom pripadajo dobri pogoji za bivanje v vrtcu. Otroci tudi ne sprašujejo, ali je denar v proračunu ali ga ni. In jih to tudi ne zanima. Tako vrtec kot občina pa smo odgovorni za to, da čimprej tvorno uredimo sedanje razmere,” poudarja Tomažin. Po višini prispevka, ki ga za vrtec plačujejo starši, je krška ustanova v povprečnem slovenskem razredu, meni ravnatelj. Taje tudi prepričan, da je v državi prej izjema kot pravilo, da občina plača -tako kot je to pripravljena storiti krška - del podražitve vrtca, ki naj bi jo sicer plačali starši. Ce so zadeve trenutno obtičale, kot rečeno, sicer občina zagotavlja vrtcu ustrezne možnosti za delo z otroki, kot poudarja ravnatelj. “Narobe bi bilo trditi, da se v Krškem čisto ničesar ne da za predšolsko vzgojo.” V Vrtcu Krško je 420 otrok, tj. več kot 40 • Za krški vrtec so značilne dislocirane enote. Občasno, ko se na katero od enot vpiše manj otrok, se pojavlja vprašanje o smiselnosti ukinitve katere od teh. “Mnenje vrtca je, da bi bila ukinitev otrokom neprijazen ukrep, ker te enote nudijo možnost za boljše delo z otroki in za boljše počutje otrok. Hkrati so dostopnejše staršerfl. ZLATOPOROČENCA - Zlatih porok je kar nekaj, to pa spet ni tako vsakdanji dogodek, da ga ne bi omenili. Rozika in Ignac Štrucl iz Pišec (na fotografiji) sta jo praznovala 15. aprila. (Foto: M. L.) v Struclovi poroke kar ponavljajo Zlatoporočenca iž Pišec PIŠECE - Pri Štruclovih v Piše-cah je že v navadi, da imajo zlato poroko, tako se zdi. Letos 15. aprila sta si po 50 letih skupnega življenja znova rekla “da” Ignac m Rozika. Pred 27 leti ssta imela enako svatbo Štruclova Starša. Na tokratni zlati poroki, ki se je začela v brežiškem gradu, nadaljevala v cerkvi v Pišecah in zaključila v gostilni v Stari vasi na Bizeljskem, je bilo vseh 7 Rozikinih in lgnacovih otrok ter njunih 15 vnukinj in vnukov. Svatovanje je bilo precej podobno tistemu pred 50 leti, bi nemara rekel Ignac, ki se je pred časom med klepetom takole spomnil (istih dni pred pol-stoletjem: “Imeli smo dve svatbi obenem. Jože in Lojze Vranetič sta igrala, da je bilo veselje. Tri dni je bila ohcet.” PESEM MLADIH SRC - Pevski zbor iz OŠ Adama Bohoriča Brestanica pod vodstvom Stanke Macur, otroški zbor OŠ Jože Gorjup Kostanjevica pod vodstvom Mojce Jevšnik in mladinski zbor OŠ Jurija Dalmatina Krško pod vodstvom Damjane Mlakar se bodo iz krške občine udeležili medobmočne revije mladinskih in otroških pevskih zborov maja v Sevnici. Omenjeni trije zbori so nastopili v deseterici zborov na občinski pevski reviji otroških in mladinskih zborov “Pesem mladih src” v Krškem 20. aprila, od koder je tudi posnetek. (Foto: M. L.) najvišje poslušanosti poslušalo 39.000 ljudi med 10 in 75 letom starosti. “Na območju Posavja posluša brežiški radio 68 odstotkov prebivalcev med 10 in 75 letom,” je povedala Kostevčeva. SavaGIas tiskajo v Osijeku, ker je tamkajšnja tiskarna cenejša od slovenskih, kot je povedal direktor Špiler. Če SavaGIas pomeni začetek založništva pri Radiu Brežice, bo tudi nadaljevanje te dejavnosti, kot napoveduje Špiler. “Posavje nima velikega založnika. Zato bo naš naseldnji založniški projekt izdaja publikacije o posavskih ustvarjalcih, ki so zelo uspešni tudi zunaj Posavja.” Zgledni cilji, bi lahko dodali, zlasti še, ko Peter Špiler napoveduje: “Odločili smo se, da bomo prv i medij v Posavju," M. L. SAVAGLAS - Na fotografiji z leve: Peter Spiler, direktor Radia Brežice, Jelica Koršič, lektorica, in Lidija Kostevc, glavna in odgovorna urednica SavaGlasa. (M. L.) Posavje ne more iz rdečih številk Slovensko gospodarstvo že predlani z dobičkom, posavska podjetja pa lani za 2 milijardi tolarjev več čiste izgube kot čistega dobička - 45 odst. neto izgube v majhnih družbah KRŠKO - Čisla izguba se je v lanskem letu na račun zmanjšanja izgube v jedrski elektrarni skoraj za polovico zmanjšala, a je regijsko gospodarstvo še kar v rdečih številkah. V družbah, ki so poslovale z izgubo, je delalo kar 35 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu. Po podatkih krške podružnice Agencije za plačilni promet se Finančna trdnost posavskih podjetij slabša, v primerjavi s sredstvi se manjša kapital, medtem ko se povečuje kratkoročna in dolgoročna zadolženost. LEKARNARJI NA OTOČCU - Kot je povedal predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Ivan Zajc, se je lani v Sloveniji število lekarn nekoliko povečalo, tako da je ena lekarna oskrbela 8.740 prebivalcev. En lekarnar je v povprečju oskrboval 3.242 prebivalcev, medtem ko so v bolnicah imeli povprečno enega farmacevta na 183 postelj. (Foto: B. D. G.) V čigave roke lekarne? Slovenski lekarnarji so se pretekli četrtek zbrali na letni skupščini na Otočcu A h o o V BREŽICAH JE CVET, PA TUDI DNO POSAVSKIH DRUŽB KRŠKO - Posavsko gospodarstvo je z izvozom doseglo 26,6 odst. vseh svojih prihodkov. Sedem gospodarskih družb je imelo na tujin trgih več kot milijardo prihodkov, med njimi sta dve poslovali z izgubo in 5 z dobičkom. Brežiška podjetja so dosegla komaj 15 odst. regijskega izvoza, res pa tu ni vštet posebne vrste izvoz - neposredna prodaja hrvaškim kupcem. Brežiška občina ima tudi družbo z največjim dobičkom in družbo z največjo izgubo, za občino pa je še značilno, da deluje vrsta družb, ki imajo sedež v drugih krajih po Sloveniji. Za sevmško občino je značilna nadpovprečna izvozna usmerjenost, saj tamkajšnja podjetja kar 36 odst. prihodkov dosežejo na tujih trgih. Prav tako je sevniško gospodarstvo delovno nadpovprečno intenzivno, na kar kažejo stroški dela, ki dosegajo kar četrtino vseh odhodkov, medtem ko znašajo v regiji 17 odst. in v državi 15,5. Dnevi pred in med prazniki so večino vlagateljev in borznikov dodatno odvrnili od resnejših vlaganj. Že sicer skromno trgovanje se je v teh dneh še zmanjšalo, deloma zaradi nadaljevanja politične negotovosti, še bolj pa preprosto zaradi tega, ker je večina finančnikov zaprla pisarne in odšla na podaljšane velikonočno-prvomajske počitnice. Obseg borznega prometa, ki ne izvira iz transakcij s svežnji, se je zato zmanjšal na vsega nekaj sto milijonov tolarjev dnevno. Indeks SBI, ki meri povprečno gibanje tečajev najpomembnejših delnic na borzi, se je nevarno približal meji L 700 točk. Pod to mejo smo ga nazadnje videli v začetku leta 1999. Da na trgu v resnici vlada precejšnja negotovost, dokazuje tudi okrepljeno zanimanje investitorjev za nakupe varnejših, bodisi na valutno ali pa na revalorizacijsko klavzulo vezanih obveznic. Krat-koročneje usmerjeni kupci so se oskrbovali z državnimi obveznicami 9. izdaje (RS09), ki dokončno zapadejo poleti, ter 2. izdaje (RS02) z zapadlostjo glavnice koncem letošnjega leta. Prodajalci, ki so večinoma večji institucionalni in dolgoročno naravnani vlagatelji, so izpad prodanih obveznic nadomeščali z nakupi novih z daljšo ročnostjo. Te jim je nedavno na primarnem trgu v okviru rednih avkcij ponudilo ministrstvo za finance, in sicer s ponudbo drugega paketa triletnih tolarskih obveznic (RS16) ter prvega paketa desetletnih obveznic (RS 18), ki pa so denomi- Kot je na nedavni novinarski konferenci poudaril direktor podružnice Andrej Zupančič, pa je v regiji tudi precej uspešnih družb, saj jih je polovica zaključila leto pozitivno in še nekaj več svoj rezultat tudi izboljšalo. Poročilo o poslovanju je oddalo 936 družb ali 25 manj kot leto prej; med slednjimi so predvsem manjše družbe iz občine Brežice. Kar 54 odst. vseh posavskih družb ima le enega ali celo nobenega zaposlenega. V letu 1999 seje začel stečajni postopek v 3 gospodarskih družbah s skupaj 8 zaposlenimi. Gospodarske družbe Posavja so lani ustvarile realno manj prihodkov kot leto prej, odhodki pa so rastli počasneje od prihodkov. Realno nižji so bili stroški za blago, materiale in storitve, realno večji pa stroški dela. Plače so po-rastle realno za 0,7 odst., največ v občini Sevnica, kjer pa so kljub temu še daleč najnižje. Plače v posavskem gospodarstvu so lani za desetino zaostajale za slovenskim povprečjem. Doma je bilo za 16 odst. več prihodkov, v izvozu nirane na EUR in izplačljive v tolarski protivrednsoti. Povprečna izlicitirana cena za prve je tnaša-la 99,8 odst., kar omogoča teoretični donos TOM+4,27 odst. letno v naslednjih treh letih. Pri desetletnih obveznicah je znašala povprečna cena sprejetih ponudb 101,16 odst., kar jim omogoča letno donosnost na ravni EUR+5,85 odst. Dokaj klavrno so zadnje aprilske dni zaključili tudi trgovci s pidovskimi delnicami. Njihove cene so se kljub objavam (ali pa prav zaradi njih) raznih spiskov novega premoženja, ki naj bi ga pidi še dobili, postopno sesedale, tako da se je indeks PIX ponovno spustil pod vrednost 1.300 točk. Na neborznem trgu delničarje nekaterih družb občasno vznemirijo ponudbe za odkup delnic, ki jih na domove pošiljajo različne borzne hiše. V zadnjem času so bili na našem koncu aktivnejši ponudniki za delnice Iskre Holdinga in Dolenjskih pekarn, po drugi strani pa so se nekoliko umirili kupci Telekomovih, katerih cena se je ustalila pri 37.000 do 38.000 tolarjih. Kljub napovedim, da naj bi Telekom kmalu prišel na borzo, njegova cena ne raste več. Izkušnje z nekaterimi drugimi delnicami (Union, Laško, Žito), ki so po prihodu na borzo dosegle nižji tečaj kot prej na sivem trgu, so marsikoga izučile, da je postal previdnejši. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška ' družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 pa za petino manj, saj ni bilo izvoza elektrike iz NEK. Posavska podjetja so kljub temu z izvozom dosegla 26,6 odst. vseh prihodkov (Slovenija 22,8 odst.). Čisti dobiček v regiji je bil za petino večji kot leto prej (v Sloveniji za četrtino), skoraj polovica pa gaje nastalo v petih gospodarskih družbah (3 krških, po dveh sevniških in brežiških), ki so ga imele nad 100 milijonov tolarjev. 339 podjetij, v katerih je bilo za- Pri Intermarketu hitijo z gradnjo Gradi novomeška enota GPG BREŽICE - Gradbeno podjetje Grosuplje gradi poleg znanega trgovskega centra Intermarket v Šentlenartu pri Brežicah nov trgovski objekt. Investitorje trgovsko podjetje Intermarket Commerce. Objekt bo dvoetažen in bo imel skupno 12.500 kv. metrov prodajnih površin. Kot je znano, bo osrednji lokal Mercatorjeva trgovina, ki seji bodo pridružili še številni drugi trgovci. Ti bodo dopolnili ponudbo v sedanjem centru, kjer na skoraj 9.000 kv. metrih že posluje 38 prodajaln. Čelotna naložba bo terjala 1,6 milijarde tolarjev, sama gradnja pa 1,250 milijarde. Objekt gradi novomeška poslovna enota GPG, ki je v marcu končala montažo hale in fasade ter nadaljevala s polaganjem tlaka v notranjosti, betoniranjem vmesne plošče, vgradnjo napeljav ter z deli na strehi. Kot sporočajo iz GPG, bodo morali z zaključnimi deli v notranjosti pohiteti, saj so zimske razmere povzročile zakasnitev, gradnja pa mora biti končana do konca pomladi. DRUŽBA POSAVJE SE JE PREOBLIKOVALA BREŽICE, LJUBLJANA - Uprava Ljubljanske borze je sprejela sklep, da se 7. aprila navadne delnice družbe Posavje trgovina, d.d. Brežice (POBG) izključijo iz prostega trga. Do sklepa je prišlo zato, ker je skupščina družbe 7. marca sprejela sklep o preoblikovanju v družbo z omejeno odgovornostjo, 27. marca pa je bila tako tudi vpisana v sodni register. Trgovanje na prostem trgu je borza zaradi zaščite investitorjev začasno ustavila že 13. marca. SLOVENICA V METLIKI METLIKA - Zavarovalna hiša Slovenica je pretekli četrtek odprla poslovalnico v Metliki, ki deluje v okviru novomeške podružnice. Slovenica sicer namerava skupaj z Adriaticom odpreti v letošnjem letu še 7 novih poslovnih enot. poslenih čez 4 tisoč delavcev, je poslovalo s čisto izgubo. Skupaj je je bilo za 5,2 milijarde tolarjev, pri čemer je zaskrbljujoč podatek, da so kar tri izmed štirih družb, ki zaposlujejo več kot 500 delavcev, zaključile lansko leto z izgubo, ki je presegla 300 milijonov tolarjev. Dve sta v primerjavi z letom poprej izgubo še povečali. Med posavskimi gospodarskimi družbami jih je 92 odst. oz. 861 majhnih. Lani so skupaj dosegle za dobrih 800 milijonov čistega dobička in kar za 1,7 milijarde či- * Več kot 100 milijonov izgube je imelo 8 podjetij, ki so skupaj prikazala kar tri četrt vse posavske izgube. Štirje taki izgubarji so bili iz občine Brežice, po dva pa iz krške oz. sevniške občine. V Brežicah sta dva večja izgubarja iz dejavnosti finančnega posredništva. Samo ta dva sta ustvarila večji del od 1,5 milijarde tolarjev neto izgube, kije nastala v 9 posavskih družbah s področja finančne dejavnosti. Z izgubo so v Posavju sicer poslovale vse dejavnosti razen zdravstva (TermeČatež!), trgovine in kmetijstva. Več kot polovico negativnega izida regije je nastalo v brežiški občini, 40 odst. v krški in le 11 odst. v sevniški občini. ste izgube, zato so zaslužne za kar za 45 odst. negativnega rezultata posavskega gospodarstva! Kljub vsemu pa tudi v posavski podružnici APP ugotavljajo, da v zadnjih letih vztrajno raste število srednje velikih družb. B. DUŠIČ GORNIK POMLAD NA VELESEJMU ZAGREB - Od srede do nedelje, 30. aprila, je na razstavnem prostoru Zagrebškega velesejma odprtih več mednarodnih specializiranih spomladanskih sejmov: sejem gradbeništva, široke potrošnje, obrtništva, kmetijstva, prehrane ter otroški sejem in sejem Modernpak. Razstavlja skoraj 2.000 podjetij, poleg 7 specializiranih sejmov pa poteka tudi tradicionalna maloprodaja. TRGOVANJE Z AZIJO LJUBLJANA - Gospodarska ■ zbornica Slovenije je 18. aprila pripravila seminar Hongkong -poslovni partner v Aziji, na katerem je svoje izkušnje pri trgovanju v Aziji predstavilo semiško podjetje Iskra Kondenzatorji. To je bilo lani peti največji slovenski izvoznik v Hongkong, pred njim, na tretjem mestu, pa je bil črnomaljski Danfoss Compressors. Odločiti se bo treba hitro in nato načrt uresničiti v dveh letih. Vidmarjeva mizarska delavnica obratuje že 10 let. Prva tri leta so delali v hiši v Straži in potlej v novozgrajeni poslovni stavbi v Jurki vasi. Dela izključno po individu- OTOČEC - Skupščina Lekarniške zbornice Slovenije je obravnavala delo v preteklem letu in začrtala naloge za naprej. Lekarne so se lani znašle pred več težjimi nalogami, saj so po uvedbi DDV morale znižati cene in se dogovoriti z dobavitelji zdravil. Ostra so bila tudi pogajanja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje in z Vzajemno zavarovalnico. Kot je menil predsednik zbornice Ivan Zajc, so bili v lekarnah premalo obveščeni o uvedbi kartice zdravstvenega zavarovanja, Urad za zdravila pa je tako na hitro oblikoval osnutek zakona o zdravilih, da zbornica ni mogla dati pripomb, zaradi česar so zdaj težave. Kot je dejal, so lekarnarji predlagali tudi vrsto dopolnil k nacionalnemu programu zdravstvenega varstva, medtem ko zakon o lekarniški dejavnosti še vedno ni doživel sprememb. Nedorečena je tudi privatizacija javnih zavodov, enako tudi organizacija in razvoj lekarniške dejavnosti v državi. NA ČATEŽU SPET DAVČNI SVETOVALCI ČATEŽ OB SAVI - Društvo davčnih svetovalcev Slovenije vabi na 7. dneve slovenskih davčnih svetovalcev, ki bodo potekali od 18. do 20. maja v Termah Čatež. Dotaknili se bodo zakonov o dohodnini, davku od dobička pravnih oseb in udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe, spoznali davčni sistem in vlogo svetovalcev na Švedskem ter se podrobneje lotili pokojninske reforme, ki jo bo predstavil v. d. ministra za delo mag. Anton Rop. Na okrogli mizi bodo spregovorili o davčnem zavezancu v davčnem postopku. alnih naročilih, in to predvsem hotelsko opremo (hotel Krka v Novem mestu. Šmarješke Toplice, hotel Albatros v Dubrovniku). Opremili so številne trgovine po vsej Sloveniji, izdelujejo pa tudi opremo za kuhinje ter pisarniške in druge poslovne prostore. Trenutno imajo več dela, kot ga zmorejo. Delajo izdelke vseh cenovnih razredov, vendar si želijo predvsem naročil za izdelke višjega cenovnega razreda, kjer je zaslužek večji. Že pred tremi leti so pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, s pomočjo katerega vzdržujejo red v hiši, imajo posluh za kupce in za reklamacije. Pravijo, da jih zdaj kupci že sami poiščejo, medtem ko se za večja dela potegujejo na javnih razpisih. Razmišljajo o lastni proizvodnji ambienta v višjem cenovnem razredu, ki bi ga sami oblikovali in ga ponudili predvsem na trgih bivše Jugoslavije. Računajo predvsem na hrvaško pa tudi črnogorsko obalo, saj so usmerjeni v opremljanje turističnih objektov. “Ta območja so potrebna ob nove, žal pa jim primanjkuje denarja, zato pričakujemo namesto denarja plačila z blagom, npr. lesom ali V sekciji lekarnarjev iz javnih zavodov so opozorili, da so bile lani v ospredju plače, sekcija zasebnih lekarnarjev pa ima še naprej težave z zagotavljanjem prisotnosti njenih članov pri delu v organih zbornice, saj imajo zasebne lekarne mnogokrat enega samega zaposlenega, ki ne more zapustiti delovnega mesta. Poudarili so še, da se interesi lekarnarjev v javnih zavodih in v zasebnih lekarnah razhajajo, in sicer pri zahtevanih spremembah zakona o lekarniški dejavnosti ter pri privatizaciji zavodov, ki bi lahko pripeljala do tega, da lekarniška dejavnost ne bo več v rokah farmacevtov. B. D. G. LETOS BO LESMA LJUBLJANA - LESMA, bienalni mednarodni sejem lesnoob-delovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva, je na vrsti spet v začetku letošnjega junija. Potekal bo na gospodarskem razstavišču od 6. do 10. junija, predstavilo pa se bo preko 60 neposrednih razstavljavcev in še okoli 70 zastopanih podjetij iz skupno 10 držav. FINANČNO-BORZNA KONFERENCA PORTOROŽ - Na letošnji fi-nančno-borzni konferenci, ki jo bo od 11. do 13. maja v Portorožu ripravila Ljubljanska borza, odo finančni strokovnjaki analizirali dogajanja na trgu kapitala, se lotili pomena visoke tehnologije in trgovine na internetu, govorili o možnosti podpore rastočim podjetjem, zavarovalniški in pokojninski zakonodaji ter nekaterih drugih temah. Prijave zbirajo do 5. maja. drugimi surovinami. Menim, da bi tako lažje vzpostavili stike in začeli sodelovati,” je povedal Vidmar. Čeprav se na domačem trgu gnete mizarjev in lesarskih podjetij, pri Vidmarjevih menijo, daje na trgu še prostora, saj polovica prodanega pohištva pride iz uvoza. Res pa, meni Brane Vidmar, država preveč na silo vzdržuje gigante, ki se ne znajo postaviti na noge, namesto da bi vlagala v drobno gospodarstvo. To večinoma raste samo z lastnimi sredstvi in neugodnimi posojili, kar upočasnjuje rast. Tudi na Dolenjskem je veliko mizarjev zato bo v prihodnosti nujno povezovanje ali vsaj sodelovanje, saj trg zahteva večje količine izdelkov. B. D. G. BREBUSOVI PREGLEDI PO NOVIH PREDPISIH BREŽICE - Integral Brebus Brežice je decembra lani začel opravljati tehnične preglede vozil v novih in sodobno opremljenih prostorih in tako pridobil koncesijo za opravljanje te dejavnosti za nedoločen čas. S tem so zadostili zaostrenim pogojem, ki jih predpisuje novi zakon o varnosti cestnega prometa, zato je to hkrati tudi dolgoročna rešitev za tehnične preglede na območju bežiške in tudi sosednjih upravnih enot. ter novih trgih. (Foto: B. D. G.) ČAKA JIH ODLOČILEN KORAK - V delavnici Mizarstva Vidmar v Jurki vasi (na sliki) dela od 17 do 20 delavcev, razvoj pa od samostojnega podjetnika Braneta Vidmarja zahteva pomembno odločitev. Proizvodnjo po naročilu je namreč v večjem obsegu nemogoče obvladovati, zato razmišljajo o naložbi, oblikovanju lastnega programa za prodajo, o razširitvi proizvodnje DROBILNI STROJI TUDI ZA TUJI TRG - Podjetje Intelekta iz Šentruperta, ki ga vodi podjetnik Maks Kurent (na skiki), že nekaj let izdeluje drobilne stroje za krmilno hrano, ki so bili dobro sprejeti na domačem in tujem trgu (Hrvaška). Ker bodo v Intelekti, ki sicer izdeluje tudi drugo kovinsko opremo, v kratkem povečali proizvodnjo, bodo na tuje lahko izvozili še več strojev. Poleg 75-litrskega drobilca bo to tudi 85-litrski v več izvedbah. (Foto: S. Dokl) KAKO KAŽE NA BORZI? Finančniki zaprli pisarne Korak, ki ga bo treba pretehtati V obrtni delavnici Braneta in Vesne Vidmar, v kateri zdaj dela 17 do 20 delavcev, so vsako leto povečevali proizvodnjo - Zdaj so na robu zmogljivosti, zato jih čaka odločitev JURKA VAS PRI NOVEM MESTU - V Mizarstvu Vidmar se bodo morali odločiti, ali bodo ostali na mestu ali pa dopolnili tehnologijo, nabavili stroje, povečali prostore, poiskali nove trge in naredili korak od izključne proizvodne po naročilu tudi h kakemu programu za serijsko proizvodnjo. Kot pravi direktor in lastnik Brane Vidmar, bi to hkrati pomenilo prestop na 50 in več zaposlenih. t»o Oživimo obstoječe travniške nasade Travniških sadovnjakov je na Dolenjskem še precej, vendar so večinoma neoskrbovani - Prvo srečanje v okviru projekta Uprave RS za pospeševanje kmetijstva je bilo na Bušincu STRAŽA - 'IVavniški sadovnjaki pomenijo velik potencial za ekološko pridelavo sadja, s tem pa se odpirajo tudi nove možnosti za dodatne zaposlitve v pridelavi, predelavi in prodaji na domu, kar pomeni možnost dodatnega dohodka na kmetijah. Na Upravi republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva so v preteklem letu izdelali projekt z naslovom Oživitev travniških nasadov in sadnih vrtov v Sloveniji. Omenjeni projekt je pomemben za ohranitev tovrstnih nasadov pri nas, saj na podeželju le-ti veliko prispevajo k ohranjanju kmetijske in kulturne krnjine. gnojili. Gnojimo lahko tudi s hlevskim gnojem ali gnojevko. Vedno gnojimo celo površino tal pod krošnjo drevesa. K. VOVK IN J. GAČNIK ESKE TRŽNICE Na novomeško tržnico je.pet-kov predpraznični semanji dan privabil veliko branjevk in branjevcev, pa tudi kupcev ni manjkalo. Ponujali so: česen in fižol Po 500 tolarjev kilogram, čebulo, koren, kolerabo in črno redkev po 200, solato po 400, piki-rano zgodnje zelje in pikirano solato po 20 tolarjev komad, liter čebulčka po 500 in zavitek domačih rezancev po 300 tolarjev. Kilogram jabolk je stal 50 do 160 tolarjev, hrušk 100 do 170, suhih sliv 680, orehovih jedrc in lešnikov 500, šopek Pehtrana in rdečih redkvic 200, liter borovničevca 1200, sadjevca 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram ajdove moke 400, kilogram medu 900 do 1000, steklenička propolisa 300, kozarček semenskega fižola in korenja ter kilogram semenskega krompirja 100, kifeljčarja Pa 300, na voljo so bile tudi sadike različnih okrasnih rož. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 79 do 3 mesece starih prašičev, 21, starih 3 do 5 mesecev, in 5 starejših. Prve so prodajali po 330 do 370 tolarjev kilogram, kar je 10.500 do 12.000 tolarjev *a žival, druge po 270 do 300 tolarjev kilogram, kar pomeni 21.000 do 15.000 tolarjev za žival, tretje pa po 200 do 220 tolarjev kilogram, to je 20.000 do 22.000 tolarjev za žival. Letos bodo aktivnosti projekta izvajali tudi v občini Dolenjske Toplice. Organizirali so že prvo srečanje, kjer so se zainteresirani kmetje lahko seznanili z vsebino projekta, prikazom rezi, precepljanjem in oskrbo nasada, na naslednjih srečanjih pa bodo predstavili obiranje, predelavo in izdelavo izdelkov (sušeno sadje, jabolčni sok, sadjevec, kis, žganje...), ekonomiko, standarde kakovosti, načine prodaje, ogled vzorčnih kmetij, degustacije itd. Prvo srečanje je bilo na Bušincu v sadovnjaku Franca Novinca. Svetovalec za sadjarstvo iz Kmetijskega zavoda Jani Gačnik je prikazal obrezovanje visokodebelnih dreves, precepljanje neustreznih sort in divjakov ter govoril o oskrbi tovrstnih nasadov. Stare sorte so močno podvržene izmenični PRECEPLJANJE - Za precepljanje je treba cepiče nabrati v času mirovanja, torej že februarja, in jih primerno shraniti, da se ne izsušijo. Svetovalec za sadjarstvo Jani Gačnik je predstavil cepljenje za lub. (J) kmetijsko svetovanje Prvi odkos trave silirajmo! Prvi odkos trave spomladi težko posušimo za seno, zato se raje °dločimo za siliranje, ki je najcenejši in najhitrejši način konzerviranja krme. Tddi glede izgub hranilnih snovi je siliranje trave najugodnejši način spravila. Pri tem smo najmanj odvisni od vremena, saj lahko siliranje tudi na večjih kmetijah izvedemo v dveh dneh. Vedno moramo silirati le dovolj mlado travo, ki jo primerno Posušimo. Tako dosežemo večjo koncentracijo hranilnih snovi (predvsem sladkorjev), kar omogoči nastanek večjih količin mlečne kisline, ki ima vlogo konzervansa. Če lahko travo posušimo, tako da vsebuje nad 30% sušine, bo silaža dobra, seveda ob pravilni izvedbi siliranja. Pri košnji naravnamo kosilnice tako, da ne kosijo preveč “v živo”. Ruša, ki smo jo pokosili 5 do 7 cm visoko, mnogo hitreje ozeleni in nam v krajšem času da nov pridelek kot ruša, ki smo jo pokosili prenizko. Na travniku moramo travo vsaj enkrat obrniti, tako da dosežemo enakomerno osušenost trave. Če nam ne uspe posušiti trave dovolj a i pa nas preseneti slabo vreme, potem smo prisiljeni silirati svežo ali premalo uvelo travo. Takrat moramo uporabiti silirne dodatke, ki nam pomagajo pri vrenju silaže, kajti sama sveža trava se zelo slabo silira. Seveda je vprašanje, ali se bomo v takih pogojih sp+oh odločili za siliranje trave. Pri spravilu ovele trave v silos moramo biti natančni. Silaža mora niti v silosu dobro stlačena. Travo moramo enakomerno porazdeliti Po celotni površini silosa in tlačiti tanjše plasti trave. Silos moramo napolniti v čim krajšem času, najbolje v enem dnevu. Pokrijemo ga takoj po končanem siliranju. Za to uporabimo vsaj dve foliji, tako da dosežemo boljše in zanesljivejše tesnjenje. Za obtežitev silosov Priporočamo obtežilne vreče, napolnjene s peskom, ki so se pri siliranju dobro izkazale. Dobro silažo se da pridelati tako v stolpnem ali koritastem silosu kot v balah. Odvisno je od tega, kako smo pri siliranju natančni. Pomembno je temeljito tlačenje silaže in natančno pokrivanje. Kmetom lahko priporočamo tudi siliranje na kup ali siliranje v bale. Pri ?'liranju v bale je priporočljivo temeljito stiskanje in šestkratno ovijanje bal. Večkrat se postavlja vprašanje, kako suha naj bo silaža. To le odvisno predvsem od načina siliranja (koritast ali stolpni silos, sidranje v bale), od velikosti odvzema silaže in starosti trave, ki jo siliramo. Pri stolpnih silosih naj bi travo posušili tako, da vsebuje okoli 30% suhe snovi, pri koritastih silosih lahko posušimo travo na okrog 35% suhe snovi in pri balah je lahko sušina do 40% pa tudi več, vendar le pod pogojem, da je trava res mlada. Poseben problem je vnos zemlje v silose. Zemlja je vir klostridijev, ki proizvajajo masleno kislino, ki nam slabša oskusnost silaže in je strupena, zato v silaži ni zaželena. Vnos zemlje preprečujemo že na travniku. Kosilnice naravnamo na višjo rez in obračalnike naravnajo tako, da ne drsajo po zemlji. Tudi pobiralne naprave nastavimo višje, daje čim manj možnosti pobiranja zemlje. . Večine problemov pri siliranju nas reši dovolj zgodnje siliranje, ko Jc trava še mlada. Z nekaj znanja in malo sreče pri vremenu bomo Pridelali dobro silažo. Za siliranje trave praktično ni nikoli prezgodaj. Več problemov imajo tisti, ki silirajo travo prepozno. Pridelek je sicer večji, a slabe kvalitete, saj se silaža iz stare trave greje in plesni. . Pravi čas za siliranje trave bo letos že v aprilu, zato ne odlašajte in okoristite prvo ugodno vreme za spravilo prvega odkosa trave. STANE-BEVC, dipl. inž. rodnosti, ki jo je možno zmanjšati z obrezovanjem in oskrbo. Rez opravimo v Času napenjanja brstov, ko že vidimo, kakšen bo cvetni nastavek. Obrezujemo le tista drevesa, ki bodo obilno cvetela. Namen oživitvene rezi je, da poskrbimo za boljšo osvetlitev dreves. Pri rezi izrežemo le cele pregoste in izrojene veje. Možnost za izboljšanje sadnega izbora je tudi precepljanje starih dreves. V primerjavi s sajenjem novih dreves je precepljanje veliko hitrejši način, da pridemo do kakovostnega sadja. Za boljše in rednejše pridelke je potrebno travniške nasade tudi pognojiti. Spomladi ob brstenju lahko uporabimo NPK gnojila, kasneje ob cvetenju in po redčenju pa dognojimo z dušičnimi OBVESTILO VINOGRADNIKOM Na osnovi Pravilnika o ocenjevanju mošta in vina (Ur. list št. 32/13.4.2000) je potrebno dostaviti na Kmetijski inštitut Slovenije za oceno neustekleničenega vina tri steklenice. Eno steklenico, ki jo ob dostavi na inštitutu zapečatijo, dobi vinogradnik v hrambo. Pravilnik tudi zahteva, da pooblaščeni vzorčevalec preveri na terenu skladnost podatkov v naročilnici s podatki iz kletarske evidence. Svetujemo, da se kletarska evidenca vodi tekoče. Kmetijski inštitut Slovenije Močna kmečka organizacija V Trebnjem ustanovili podružnico kmečkega sindikata (SKS) • Polemika o sestavi vodstva in (ne)združljivosti članov v SKS in KGZ TREBNJE - Vodja projekta Phare za Slovenijo “Pomoč združenjem kmetom, zadrug in mladih kmetov”, Irec Michael Hegarty, se je na ustanovnem občinskem zboru trebanjske podružnice sindikata kmetov lahko prepričal, da Slovenci po temperamentu ne zaostajamo kaj dosti za njegovimi že protislovično vročekrvnimi rojaki. Predsedujoči zbora Tone Zaletel je spomnil, da so že junija lani ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev podružnice. Ta se je štirikrat sestal in na terenu dobil tudi kandidate za vodstvo podružnice. Sindikat je nestrankarski, nepolitičen, nastal pa je, ker je veliko kmetov, včlanjenih v Sloven- Jože Marolt, predsednik podružnice SKS Trebnje sko kmečko zvezo (SKZ), menilo, da ni prav, ker je bila ta predvsem nekakšna ekspozitura SLS, čeprav so bili v SKZ tudi člani drugačnih političnih pogledov. Predsednik novomeške podružnice kmečkega sindikata Marjan Gorenc (mimogrede: te dni je postal tudi pred- sednik Sindikata kmetov Slovenije - SKS!) je menil, da je član SKS lahko tisti, ke se ukvarja s kmetijstvom. “Ne moremo se deliti na kmete in nekmete. Član naj bo tisti, ki ima interes, dobro pa je, da je zadaj neka proizvodnja,” je dejal Gorenc. Alfonz Jaki je povedal, da je 68 članov trebanjske podružnice SKS že dobilo položnice za plačilo članarine (2000 tolarjev). Poudaril je, da so bili doslej premalo udarni proti bohotenju državne administracije oz. njenih služb, ki so prej vzele 35 odstotkov, “zdaj pa požrejo že 60 odstotkov kmetijskega proračuna”! Marjan Uhan se je zavzel, naj ta sindikat zastopa interese vseh, ki pridelujejo hrano, tudi vinogradnikov, pridelovalcev krompirja, rejcev drobnice, čebelarjev in sadjarjev in naj ne bo to “mlečni sindikat” govedorejcev. Posvaril je, da v tem primeru ne bo SKS imel širše podpore. Opozoril je na nezdružljivost članstva v kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZ) in SKS. Sprožil je ostro polemiko. Božo Kravcar je menil, da bi v upravnem odboru SKS morali biti “čisti kmetje”, člani podružnice pa so lahko tudi upokojenci. Podpredsednik novomeške podružnice kmečkega sindikata Jože Pršina je dejal, da bosta SKS in KGZ imela iste cilje, po--trebno pa bo enotno zastopati, kajti v KGZ je močan gozdarski lobi. Marjan Jevnikar je pozval, da naj pustijo že usklajeno kandidatno listo vodstva podružnice SKS pri miru, kar je bolje, kot da bi se sprli, še preden bi začeli delati. Tudi Irec Hegerty je soglašal, da bo potrebna čim večja enotnost in spretnost kmetov pri pogajanjih, zlasti pri uveljavljanju njihovih interesov v EU. Po njegovem ni sporna združljivost članstva v SKS in KGZ. P. P. N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Neznačilen starikav ton vina Leta 1989 so ugotovili v Nemčiji, v vinorodni deželi Franken, prehitro staranje vina. V naslednjih dveh letih seje dogajalo v vseh nemških pokrajinah, da so vina prezgodaj izgubljala svežino in postajala neznačilno starikava. Mislili so, daje ta neljuba sprememba nekaterih vin predvsem nemški problem, toda kmalu so prihajale vesti tudi iz različnih koncev sveta, ki so naznanjale, da je vinarstvo pred novo težavo, ki jo je potrebno raziskati in preprečevati. Tudi v Sloveniji so taka vina, kar doka-zujejo analize, opravljene v Kmetijskem inštitutu v sodelovanju z Italijani. Slovenskemu enologu so bila na letnem posvetu prikazana vina s to napako. Nikakor pa niti v strokovnih krogih napaka še ni tako razpoznavna, kot so ostale že davno znane vinske napake. V Nemčiji je država namenila veliko denarja in zadolžila štiri inštitute, da bi zadevi prišli do dna in ponudili za prakso uporabne napotke. V triletni raziskavi, ki seje začela leta 1996, so spremljali v sedmih vinorodnih okoliših, skupaj 36 parcel. Potrdilo se je, da je sprememba vina posledica fizioloških motenj vinske trte. Predvsem suša in pa nezadostna stopnja preskrbljenosti vinske trte v rastni dobi izzoveta nenormalno obnašanje vina. Za uspešno odkrivanje te napake je bilo potrebno natančno opisati neznačilno starikavo noto, da bi jo spoznali tako pokuševalci kot tudi pridelovalci vin. V treh letih raziskave so bila po- skusna vina štirikrat letno senzorično analizirana v inštitutu v Neustadtu. Kemična analiza je pokazala, da se začenjajo prehitro starati vina, ki vsebujejo večjo količno snovi, imenovane 2-aminoacetofenon. Degustatorji so ugotavljali, v kakšnih niansah arom se kaže starikavost vin. Navajam nekaj najbolj razumljivih: naftalin, po moljih (stara omara), mokra volna, mokre brisače, hibridna aroma, patoka (destilacija žganja) itd. Tudi v okusu je zaznavna gren-kost, trpkost. Pri pokušanju belih vin je prijetno zaznati vonj po cvetju akacije (renski rizling), ki ga uvrščamo med normalne, zaželene arome mladih vin. Toda osladen vonj po cvetju akacije, ki spominja na vonj sivke, lorberja, je lahko tudi znanilec kvarjenja vina. Istočasnost staranja z drugo vinsko napako, recimo z vonjem po gnilih jajcih, se odraža v kakovosti vina zopet v tretji obliki. Velikokrat smo, ali kot pokuševalci ali kot pridelovalci vina, v dvomih, ker ne razumemo arome, ki se je v vinu pojavila. To nemško odkritje je dalo odgovor za mnoge primere. Pred nami je zopet nov izziv, da obvladamo novo vinsko napako. Pride z grozdjem. Kako pridelati grozdje, ki ne bo povzročilo starikavosti vina? Trta je občutljiva za strese. Enakomerna rodnost skozi vsa leta zmanjšuje stresne trenutke. Izogibati se je potrebno nihajoče rodnosti, ki je posledica prevelike obremenitve trte. Preobremenjena trta teže prenaša sušna obdobja. Zato je pametno, ko grozdiči odcvetejo, presoditi predvideni pridelek na trto in po potrebi grozdje redčiti. Dr. JULIJ NEMANIČ RAZPIS SUBVENCIJ ZA OBNOVO VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba obvešča, daje bil 14. aprila v Uradnem listu št. 33/14 objavljen javni razpis za dodelitev subvencije za obnovo vinogradov in sadovnjakov. Pogoj za pridobitev subvencije je, da do 30. maja oddate pravilno izpolnjen Osnvni obrazec o kmetijskem gospodarstvu. Vinogradniki morajo v svoji upravni enoti že pridobiti odločbo o vpisu napovedi obnove v register ter točne podatke v register vpisati do 5. junija. Pogoji za obnovo so podobni kot prejšnja leta, rok za oddajo zahtevkov pa do 15. junija in za obnovo sadovnjakov do 2. julija. Več informacij dobite v pristojni enoti kmetjjske svetovalne službe. 1 helena MRZLiKAR gospodinjski kotiček Domači rezanci z omako IZBOLJŠANA S A M O KOI.NI CA - Danes, v računalniški dobi, le malokdo pomisli, da bi izboljšal stvari, ki človeku že dolgo in dobro služijo. Vendar sila kole lomi. Ko je Peter Vesel iz Škrjanč pri Novem mestu razmišljal, kako bi iz svojega vinograda v Ljubnu spravil v dolino več kubikov kamna, se mu je utrnila ideja. Za svojo samokolnico je izdelal bobnasto zavoro in delo je bilo z .malo muje opravljeno. Pa naj kdo reče, da se ne da tudi preprostih stvari še izboljšati. Seveda mu bo izum olajšal tudi druge stvari, na primer gnojenje trt v strmini. (Foto: T. Jakše) Testenine, kot so makaroni, špageti, polžki in podobno, so zelo priljubljeno živilo. Med najboljše pa prištevamo, doma pripravljene jajčne rezanee. Zamesimo jih iz moke, jajc, olja in soli. Če želimo imeti obarvane rezance, dodamo testu med pripravo različne dodatke. Zelene rezance dobimo, če zamesimo testo iz 500 g moke, 250 g drobno sesekljane špinače, 2 jajc, 2 rumenjakov, 1 žlice olja in malo soli. Rezance oranžne barve dobimo, če vgnetemo v testo 3 žlice paradižnikove mezge, za rumene pa testu dodamo žličko žafrana. K določenim omakam se podajo tudi rdeči rezanci. Vzamemo 500 g moke, 1 pretlačeno rdečo peso, 1 žlico olja, 3 jajca in sol. Če pripravimo rezance na zalogo, narezane razgrnemo po prtu in dobro posušimo, da jih ne napade plesen. Shranimo jih v tesno zaprti posodi za največ mesec dni. Rezance jemo kot samostojno jed s solato, še boljši pa so preliti z omako. Za OMAKO IZ SUHIH GOB (za 4 osebe) potrebujemo 40 g suhih jurčkov, 400 g pustega svinjskega mesa, 1 čebulo, 6 žlic margarine, 1 žličko timijana, 4 žlice kisle smetane, 2 olupljena in sesekljana paradižnika ter sol. Suhe jurčke namočimo v malo vode. Pusto svinjino narežemo na tanke pramene in jo skupaj s sesekljano čebulo dušimo na margarini. Jurčke odcedimo, drobno sesekljamo in primešamo mesu. Dodamo še narezan paradižnik, timijan in sol. Vse skupaj dušimo do pol ure. Preden z omako prelijemo rezance, vmešamo še kislo smetano. Zelo hitro je pripravljena OMAKA S TUNINO (za 4 osebe. Vzamemo 8 žlic olja, 2 čebuli, 2 papriki, 4 stroke česna, sol, poper, tunino iz 2 konzerv in 200 g oliv. Zelenjavo zdušimo na olju, primešamo tunino brez olja, začinimo in dobro premešamo ter prelijemo testenine. Iz koščkov različnega sira, ki nam ostanejo pri pripravi narezka, lahko naredimo OMAKO S SIRI. Segrejemo 2 dl sladke smetane, v njej raztopimo na primer 100 g ovčjega sira, 100 g gar-gonzole, 50 g parmezana in 100 g mehkega sira. Za aromo dodamo nekaj sesekljanih lističev bazilike in še z vročo omako prelijemo rezance. Za poletni čas je primerna ZELENJAVNA OMAKA. Na kockice narežemo poljubno svežo zelenjavo (korenje, paradižnik, bučke, kolerabico, papriko...) in jo dušimo na olju. Po okusu dodamo sveža zelišča, začinimo in omako obogatimo še s skuto in belim mesom. Omenjene jedi so zdrave, poljubnih okusov, poceni in hitro pripravljene. ” V%Y> Izšla je nova številka Rasti Gost revije slovenski skladatelj Božidar Kos iz Avstralije NOVO MESTO - V drugi letošnji številki Rasti, reviji za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, sta osrednja gosta dva. Prvi je slovenski skladatelj Božidar Kos, No-vomeščan po rodu, ki živi in ustvarja kot profesor za kompozicijo in kot predstojnik kompozicijskega oddelka na konservatoriju v Sidneyju v daljni Avstraliji. Daje intervju nastal, je iz Avstralije v Slovenijo in nazaj potovalo kar precej pisem med njim in piscem intervjuja skladateljem Jakobom Ježem. Drugi gostje Posavski muzej Brežice, ki se predstavlja vizualno; barvne reprodukcije zgodovinskih in umetnostnih dragocenosti iz njegovih fondov in stavbe, v kateri domuje, je likovni urednik Lucijan Reščič uporabil za opremo revije. Za literarno branje so v tej številki poskrbeli: Jožica Vogrinc, Smiljan Trobiš, Stanka Hrastelj, Irma Plajnšek, Sonja Koranter in Komana Novak kot pesniki in Stane Peček kot prozaist ter Janez Menart, ki je poskrbel za prevod izbranih pesmi francoske pesnice Christine de Pisan. Spomine na letos umrlega pisatelja Jožeta Dularja pa sta obudila Jože Kastelic in Tone Jakše. Proučevalce in ljubitelje novomeške zgodovine bo gotovo pritegnil uvodni prispevek v razdelku Kultura, v katerem Meta Matijevič pod naslovom O junaštvu, ki ga ni bilo piše o ponarejan ju lokalne zgodovine. Marijan Dovič razmišlja o fiktivnosti literature oziroma o tem, kako literatura prikazuje resničnost, Ivan Nemanič pa o filmski ustvarjalnosti slovenskih pionirjev filma Metodu in Milki Badjura. Za razdelek Družbena vprašanja je dr. Dušan Plut napisal času primeren (22. aprila je svetovni dan Zemlje) branja in razmisleka vreden zapis o okoljski politiki Slovenije na prelomu stoletja, o skrbi za starejše ljudi pa se je razpisala Ana Bevc. V Odmevih in odzivih Uroš Lubej piše o Podbevškovem zborniku, Jože Gorenc o Kolenčevih knjigah Čudna pota in Iskanje v blodnjah, Tomaž Koncilija o knjigi Ivanke Mestnik Vikend sredi vasi. Edin Saračevič pa o štirih knjižicah nove knjižne zbirke Haiku. Primož Kepar odgrinja možnosti, da bi bil letošnji haiku festival na Dolenjskem, Matjaž Rus predstavlja novi film o Jožetu Dularju, Katja Ceglar predstavlja razstavo risb Mateje Kavčič v Galeriji Krško, Zdenko Picelj pa delo Dolenjskega muzeja v lanskem letu. Številko zaključujejo 62. nadaljevanje Gradiva za dolenjski biografski leksikon, ki ga pripravlja Karel Bačer, zapis Dušana Modica o znamenitem Novomeščanu Karlu Kuncu, ki je prav te dni dobil spominsko ploščo na rojstni hiši, in Kronika kulturnih dogodkov v januarju in februarju izpod peresa Lidije Murn. MiM Čvrstitev spomina na prof. Kunca Slovesno odkritje spominske plošče na rojstni hiši prof. Karla Kunca v Kastelčevi ulici v Novem mestu - Pisec učbenikov za aritmetiko in algebro ter fiziko NOVO MESTO - Lani je razstava v Knjižnici Mirana Jarca, ki jo je pripravil upokojeni dolgoletni profesor matematike in fizike na novomeški gimnaziji Dušan Modic, opozorila javnost na stodvajsetlet-nico rojstva prof. Karla Kunca, “pozabljenega” pomembnega Novomeščana. Letos, ko poteka petdesetletnica Kunčeve smrti, pa je Mestna občina Novo mesto udejanila pobudo o postavitvi spominskega obeležja na njegovi rojstni hiši. Od prejšnjega tedna na hiši št. 3 v Kastelčevi ulici vzidana plošča opozarja, da seje tu rodil Karel Kunc, gimazijski profesor ter pisec učbenikov za matematiko in liziko v obdobju med obema vojnama. Ploščo so odkrili v sredo, 19. aprila, opoldan s priložnostno svečanostjo v okviru slovenskih dnevov knjige. O Kuncu in njegovem delu je po pozdravnem nagovoru dr. Toma Pisanskega, predsednika Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFAS), obširneje spregovoril prof. Dušan Modic, častni člart DMFAS in raziskovalec Klinčevega dela, nato pa je podžupan mag. Boris Dular odkril spominsko obeležje Novomeščanu, “kije presegel lokalni intelektualni nivo”, kot je dejal v svojem nagovoru. Slovesnost v počastitev nekdanjega dijaka in kasneje profesorja novomeške gimnazije je popestril gimnazijski pevski zbor, ki je pod vodstvom prof. Andreja Rupnika zapel (in prikazal z gibi) Rupnikovo uglasbitev Kosovelovega integrala Mati bere kos raztrganega časopisa in Prešernovo pesem Kam. Karel Kunc se je rodil 27. februarja 1879 v Novem mestu, kjer je po osnovni šoli v letih od 1890 do 1899 obiskoval gimnazijo, nato pa študiral matematiko in fiziko na dunajski univerzi. Najprej je poučeval na državni realki v Ljubljani, leta 1910 pa je bil premeščen na novomeško gimnazijo, kjer je služboval do leta 1922, ko je bil ponovno premeščen v Ljubljano. Tu je dočakal upokojitev in tu je 2. aprila 1950 umrl. Kunc sc je zapisal v slovensko šolsko zgodovino predvsem kot pisec številnih učbenikov za aritmetiko in algebro ter fiziko. V letih 1928 - 1939 je spisal učbenike za aritmetiko in algebro za nižje in višje razrede srednjih šol ter fiziko za nižje razrede srednjih šol, leta 1933 pa še obrazce iz matematike in fizike za srednje šole. Kunčeva zbirka učbenikov za vseh osem razredov nekdanje gimnazije je edinstvena pri nas, saj podobnega strokovnega dela ni moč zaslediti. ‘ M. MARKELJ LEPA PRILOŽNOST ZA NAKUP - Slovenski dnevi knjige, ki so jih po vseh večjih krajih Slovenije obeležili s prodajo knjig po znižanih cenah, so k nakupu privabili nekaj več ljudi, kot jih običajno zavije v knjigarne. V Novem mestu je bila ponudba kar pestra. Ljubitelji knjig so lahko izbirali med ugodno ponudbo, ki so jo ponujali od ponedeljka do petka minulega tedna na stojnicvi pred knjigarno Mladinska knjiga, na stojnici nove knjigarne Goga in pred Knjižnico Mirana Jarca, kjer so bile za razliko od prejšnjih dveh naprodaj rabljene knjige po zares nizkih cenah. Na sliki: tudi rabljene knjige imajo svoje občudovalce. (Foto: M. Markelj) Z Dolenjsko in Belo krajino v srcu Spominski večer, posvečen pisatelju, publicistu in muzealcu Jožetu Dularju v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu - S spomini prepletena pripoved prof. Jožeta Škufce NOVO MESTO - Pripadamo narodu, kije svojo samobitnost potrjeval z močjo umetniške besede narodnih ustvarjalcev, in v njihovo osrčje nedvomno sodi Jože Dular. S to mislijo je prof. Jože Škufca v sredo, 19. aprila, zvečer v čitalnici Knjižnice Mirana Jarcu začel spominski večer, posvečen dolenjskemu rojaku, 31. januarja letos umrlemu pesniku, pisatelju, publicistu in muzealcu Jožetu Dularju. Komorno zasnovano prireditev dela in oris umetnikove življenjske PRED KUNČEVO ROJSTNO HIŠO - Slavnostno odkritje spominske plošče na rojstni hiši prof. Karla Kunca v Kastelčevi ulici v Novem mestu. Vse je zapisano koncu, dobra knjiga pa je večna kakor Pismo, nobena sila ne more načeti njene svežosti in veljave. - M. MAHNIČ Tekmovali prek Interneta Brežiška gimnazija na tretjem mestu LJUBLJANA - Cankarjeva založba je v svojem Oxford centru v času slovenskih dnevov knjige pripravila tekmovanje v angleškem jeziku za osnovne in srednje šole. Potekalo je 19. in 20. aprila, sodelovalo pa je dvesto osnovnošolskih in osem srednješolskih ekip. Tekmovanje je bilo v duhu časa, saj je potekalo prek Interneta. Na spletni strani Cankarjeve založbe sozastaviii vprašanja iz angleških knjig, ki so jih učenci poprej prebrali, tekmujoče ekipe pa so kar najhitreje poslale odgov.ore na elektronski naslov založbe. Ekipe so se uvršale po času, v katerem so poslale pravilne odgovore. Zmagovalka srednjih šol je bila ekipa Skakofcev z ljutomerske gimnazije, tretje mesto pa so zasedli Buhtli z brežiške gimnazije. Med osnovnimi šolami je zmagala ekipa grosupeljske osnovne šole. Najboljše tri ekipe v obeh tekmovalnih razredih so prejele praktična darila - cederome za interaktivno učenje angleščine. Muzejski katalogi Razstava množine zanimivih publikacij LJUBLJANA - Prejšnji teden so v Knjigarni Konzorcij zaprli večdnevno prodajno razstavo katalogov, na kateri se je s svojimi publikacijami predstavilo več kot trideset slovenskih muzejev in galerij. Ponudba je bila res pestra, saj slovenski muzeji in galerije ponujajo predstavitev svojih zbirk in razstav v več kot tisoč različnih publikacijah, od obsežnih monografij do malih razstavnih katalogov. vendar jih večina obleži na policah domačih ustanov in ne najdejo poti do širšega kroga bralcev in kupcev v drugih krajih. Razstava je bila lepa priložnost za ogled in nakup. Na nji so sodelovali tudi muzeji in galerije z našega območja, in sicer: Belokranjski muzej, Dolenjski muzej, Posavski muzej Brežice, Pokrajinski muzej Kočevje in Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice. PESEM NAS DRUŽI VELIKI GABER - KUD dr. Petra Držaja vabi ta konec tedna na sedmo prireditev Pesem nas druži. V petek, 28. aprila, bo ob 20. uri večer pesmi, glasbe in humorja, aktiv kmečkih žena in vinogradniki pa pripravljajo razstavo in pokušnjo domačih dobrot in vin. Sledilo bo družabno srečanje z ansamblom Najstniki. V soboto, 29. aprila, bo med 9. in 15. uro potekal 3. Markov sejem, ob 13. uri se bodo predstavili mladi talenti, ob 15. uri pa bo zaključek prireditve s slavnostno povorko. Kot gostje bodo nastopili glasbeniki občinskega pihalnega orkestra Trebnje in Trebanjske mažorete. je prof. Škufca zastavil kot osebno pripoved o umetniku in humanistu, prepleteno z branjem odlomkov iz njegovih proznih del in pesmi ter z glasbo, pri čemer so sodelovali kitarist Dušan Pavlenič in recitatorja gledališke skupine novomeške gimnazije Aljoša Vr-betič in Anela Bešo. Nem, a zgovoren pričevalec resničnosti besed o pomenu Dularjeve ustvarjalnosti in marljivosti je bila razstava številnih Dularjevih knjižnih izdaj, ki jo je za to priložnost v čitalnici postavila višja bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič. Prof. Škufca je med osebne spomine, razpete med prvim srečanjem z znamenitim Dularjevim romanom Krka umira in poslednjim svidenjem z bolnim pisateljem v metliškem domu počitka, spretno vtkal pregled njegovega Knjiga je večna, ljudje, ki jo zavržejo, so zapisani temi. - M. MAHNIČ Knjiga je potrebnejša kakor kruh. - M. MAHNIČ poti, ki je Dularja vodila z bregov njemu tako drage reke Krke v rojstni Vavti vasi pri Novem mestu v gimnazijo in potem v Ljubljano, kjer je študiral slavistiko in primerjalno književnost, po drugi svetovni vojni pa v Metliko, ki je z Belo krajino postala njegov drugi dom. Tu si je splel družinsko gnezdo ter vse svoje darove in marljivost, značilno za Dularjev rod, vpregel v umetniško ustvarjanje in muzejsko delo. Oboje je rodilo bogate sadove, s katerimi se je Dular trajno zapisal v|avni spomin. Prof. Škufca je v svojem predavanju posebno pozornost ■ posvetil Dularjevemu klenemu jeziku, oplemenitenem z arhaizmi ter narečnimi belokranjskimi in dolenjski izrazi. Za svoje delo je Jože Dular sicer prejel številna priznanja in nagrade - omenimo le Trdinovo nagrado in častni občan-stvi Mestne občine Novo mesto in občine Metlika - vendar pa smo Avtor spominskega večera prof. Jože Škufca. na obeh straneh Gorjancev še vedno njegovi veliki dolžniki. Vsekakor bo treba tvorneje prisluhniti pobudam, ki jih je prof. Škufca nanizal na koncu svojega izvajanja, in poskrbeti za izdajanje Dularjevih del, postavitev spominske plošče v Vavti vasi in za imenovanje kakšne kulturne ustanove ali slikarske kolonije po njem ter tudi poskrbeti, da bodo njegove stvaritve tema diplomskih in podim-plomskih del. M. MARKELJ Knjige za hrvaške Slovence 79 novih knjig za oddelek slovenske knjige v karlovški mestni knjižnici - Nerajska hrana Ksenije Khalil NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je četrtkov večer, ki je običajno namenjen predstavitvi novih knjig ali predavanjem, prejšnji teden v počasitev slovenskih dnevov knjige dopolnila z majhno slovesnostjo. Direktorica knjižnice Andreja Pleničarje predala 79 novih knjig predstavnicam Mestne knjižnice Ivana Gorana Kovačiča iz Karlovca; direktorici Nadi Eleta, vodji Oddelka slovenskih knjig Dubravki Hren in Dragi Lukešič; V tej knjižnici so leta 1993 odprli Oddelek slovenske knjige, namenjen Slovencem, ki žive v Karlovcu in njegovi okolici, obiskuje jo pa ga tudi hrvaški bralci. Za sodelovanje in pomoč karlovški knjižnici je zadolžena novomeška Knjižnica Mirana Jarca. V začetku je pomagala z nasveti in gradi- Direktorici karlovške in novomeške knjižnice, Nada Eleta in Andreja Pleničar, pri slovesni predaji knjig. vom, že leta 1994 pa je s pomočjo Narodne in univerzitetne knjižnice in svetovalke dr. Silve Novljan izvedla akcijo Dar za bralce slovenskih knjig, v kateri je sodelovalo 10 splošnoizobraževalnih knjižnic in 11 založb. Skupaj so zbrali več kot 600 leposlovnih in strokovnih knjig za Oddelek slovenske knjige v karlovški mestni knjižnici. Od leta 1995 novomeška knjižnica vsako leto pripravi izbor novih slovenskih knjig in jih odkupi za karlovško knjižnico s sredstvi, ki jih zagotavlja slovensko ministrstvo za kulturo. Tako se fond slovenskih knjig v tej knjižnici iz leta v leto povečuje in bogati ter pripomore k ohranjanju narodne jn kulturne identitete Slovencev na' Hrvaškem in krepi kulturne vezi med Slovenijo in Hrvaško. Kot je na slavnostni predaji dejala direktorica karlovške knjižnice Nada 'Fleta jc sodelovanje obeh knjižnico zelo dobro. Po predaji knjig je sledila predstavitev knjižne novosti Nerajska hrana, ki jo je napisala Ksenija Khalil iz Črnomlja. V lepo oblikovani knjigi je avtorica predstavila prehrano v vasi Veliki Nerajec pri Dragatušu na osnovi gradiva, ki so ga zbrali v študijskem krožku pod njenim vodstvom. V pogovoru z višjo bibliotekarko Jadranko Matič Zupančič je avtorica spregovorila o virih, ki soji bili na voljo, o posebnostih belokranjske hrane, o prazničnih in vsakdanjih jedeh, o prehrambnih navadah in drugih zanimivostih, zajetih v knjigi. Na koncu pa so poslušalci lahko še okusili nekaj v-knjigi opisanih dobrot. M. MARKELJ POZORNOST DO BESEDNIH USTVARJALCEV - Mestna občina Novo mesto je tudi letos po že uveljavljeni nekajletni tradiciji v času slovenskih dnevov knjige in v počastitev svetovnega dne knjige pripravila sprejem za besedne ustvarjalce, ki žive in ustvarjajo na območju novomeške občine. V hotelu Krka Jih je v sredo, 19. aprila, zvečer sprejel podžupan mag. Boris Dular s še drugimi gosti srečanja. Udeleženci so se zadržali v družabnem pogovoru, na koncu pa so literati prejeli še knjižno darilo mestne občine, skladno z geslom dnevov knjige Podarimo knjigo! (Foto: M. Markelj) O PESNIKU BITNIŠKE GENERACIJE - V četrtek, 20. aprila, zvečer je bil v klubu LokalPatriot v Novem mestu literarni večer, na katerem sta ljubljanski študentki primerjalne književnosti Irena Svetek in Katarina Avbar (na sliki) predstavili poezijo Allena Ginsberga, vodilnega pesnika bit niške generacije, ki je v petdesetih in šestdesetih letih vtisnil močan pečat ameriškemu pesništvu, njegov vpliv pa je prišel tudi do nas. Literarni večeri, ki jih pripravlja Brigita Judež, se bodo maja nadaljevali v atriju knjigarne Goga, kjer bo besedam nastopajočih morda prisluhnilo pozornejše in poeziji bolj naklonjeno občinstvo, kot je bilo na dosedanjih literarnih večerih v Lokal Patriotu. (Fotb: M. Markelj) POŽAR NA PAJKEZU Osebne stiske rešuje s požiganjem 25-letna T. Mavretič kriva požiga letne jedilnice in zažiga lovskega doma na Pajkežu februarja letos - Ne prvič - Vlomila in prespala v tujem vikendu - Dve leti in pol zapora dežurni poročajo Vlom v AVTO - 17. aprila ečer je neznanec razbil steklo na Vra>ih avta ter iz njega lastniku A. D. 12 Novega mesta ukradel etui z ®Sebnimi dokumenti, plačilnimi arlicami in denarjem. OB TELEFON - Neznanec je 20. aPrila dopoldne iz osebnega avta na J vorišču stanovanjske hiše odnesel ?‘efon GSM - Detel, vreden 25 j s°č tolarjev. KAR V ŠTIRI - Lastniki štirih °5®bnih vozil z območja Krškega so j pLodovani za okrog 150 tisoč tolar- I |*v> ker jim je 23. aprila zjutraj ®Znanec vlomil v avtomobile in ^radel denarnice z dokumenti, I enemu pa še snemalno napravo. NA LES - Lastnik A. T. od 18. Ptila pogreša dvajset smrekovih j P‘Ohov, ki mu jih je z odprtega pro- I°ra poleg hlevov KZ Črnomelj v | rtr>ošnjicah očitno ukradel neznanec. PRIŠEL KAR NA DOM - Med j n. ln 19 aprjiorn je neznanec nasil-I 0 vstopil v počitniško hišico izven , aselja Gradenec in iz nje ukradel i adiokasetofon, hrano, vojaški bajo-| et ter 10-litrsko kantico z benci-0rn. Lastnik M. S. iz Žužemberka . oškodovan za 50 tisoč tolarjev. | POLIL ŠE OLJE - Neznanec je ■ PrcJŠnji teden vlomil v nenaseljeno j nLlrČ’VanJsko hišo v okolici Cerkelj • Krki - razbil steklo balkonskih rat - ter ukradel radiokasetofon s ' Kj icmj več kosov orodja in hrano. ato je po dnevni sobi raztrosil ] Senie trave ter razlil okrog liter olja Za motorno žago. UKRADEN CLIO j NOVO MESTO-20. aprila do-i Poldne je neznanec ukradel oseb-j 111 avto znamke Renault Clio, tem-n° modre barve, z litimi platišči, re8- št. NM 52-94P. R. K. je oško-°van za dva milijona tolarjev. NOVO MESTO - Osebne stiske in nezadovoljstvo v kombinaciji s prekomernim pitjem alkohola človeka lahko privedejo do dejanj, kijih sicer prav gotovo ne bi storil. 25-letna Semičanka Tanja Mavretič v takih situacijah prepogosto najde uteho v požiganju. Komaj je pred dobrim letom dni odsedela zaporno kazen zaradi požiga nekega vikenda, že je februarja letos znova v roke prijela vžigalnik in se lotila poslopij Lovske družine Dolenjske Toplice na Pajkežu. Letna jedilnica je popolnoma zgorela, lovskega doma pa ognjeni zublji k sreči niso uničili. Mavretičevo je pretekli teden s kolegom opravljal nočno službo, senat Okrožnega sodišča v Novem je povedal, da ju je Mavretičeva mestu s predsednico Ljubo Tiran počakala v Dolenjskih Toplicah in spoznal za krivo. “Obžalujem, kar jima nato kazala pot na Pajkež. sem storila, in tega gotovo ne bi, če ne bi bila pijana. Vem le, da smo z družbo pili v semiški gostilni Pri Smiletu. S stoenko (brez vozniškega izpita!) sem se okrog tretje ure ponoči odpeljala do lovskega doma na Pajkežu. Ne vem, kaj se je dogajalo, vsega se slabo spominjam. Kasneje sem od nekod poklicala policijo in sporočila, da gori,” je na glavni obravnavi priznala obtoženka. Policist Boštjan Rozman, ki je v usodni noči 27. februarja skupaj 23-LETNI METLIČAN UMRL KRASINEC - 22. aprila ob 20.20 se je pred naseljem Krasinec zgodila huda prometna nesreča. 20-letni V. R. iz Metlike je z neregistriranim vozilom zaradi vožnje z neprialgojeno hitrostjo izgubil oblast nad vozilom, nekaj metrov drsel po neutrjeni bankini, se prevrnil na streho in drsel po vozišču. Ravno takrat je je iz nasprotne smeri pripeljal 34-letni voznik J. S. iz Podzemlja, ki se je umikal. Vozili sta vseeno trčili. Voznik V. R. se je v nesreči lažje telesno poškodoval, sopotnik, 23-letni M. Š. iz Metlike, je zaradi hudih telesnih poškodb na kraju nesreč umrl, drugi sopotnik, 19-let-ni R. V., pa se je tudi hudo telesno poškodoval. Hude telesne poškodbe je dobila prav tako 33-letna potnica S. S. iz Podzemlja v drugem avtu. Vsi poškovani se zdravijo v novomeški bolnišnici. Škoda na vozilih znaša okrog milijon 500 tisoč tolarjev. ^ NE Bo BOLJE VIDELO - Kot vsako leto se tudi to pomlad na našiti *s,ah začenja barvanje prehodov za pešce in vseh ostalih oznak na cestiščih, 'so ze obledele in se jih bolj slabo vidi (na sliki Rozmanova ulica v Novem es‘u). Kot so povedali pri Cestnem podjetju Novo mesto, sezona za tovrst-a opravila traja od aprila do novembra, v tem času pa najmanj enkrat ob-10VJ}° vse oznake po državnih cestah, če je nujno, pa tudi večkrat. To delajo “ nekateri privatniki. Tovrstnega dela je spomladi gotovo dovolj, saj se ' v ars‘kje črte zebre sploh ne poznajo več, tako na primer pri prečkanju ceste v n°vomeško bolnišnico. Ker so ob barvanju ceste deloma zaprte, je prav, da 0 vozniki potrpežljivi - vse za boljšo varnost na cestah. (Foto: L. M.) Letna jedilnica je že čisto pogorela, k sreči pa se ni vžgal lovski dom, ki ga je obtoženka tudi poskusila zažgati. “Izročila nama je vžigalnik. Delovala je dokaj normalno, ni bila videti vinjena, imel sem občutek, da uživa ob gorenju, in tudi sama je dejala, da čim bolj gori, bolj ji je všeč. Mislim, da je dobro vedela, kaj dela.” Še tisto noč soji policisti odvzeli prostost. Mavretičeva je najprej razbila okno na gospodarskem objektu v velikosti 8 krat 5,5 metra, ki je postavljen v bližini lovskega doma, nato pa je z vžigalnikom zažgala blago ob oknu. Požar se je hitro razširil po objektu, v katerem so bile spravljene mize, klopi, orodje, deske, kotli ipd., in je zgorel do tal. Osumljenka je razbila tudi steklo na oknu lovskega doma, naredila kurišče iz plastenke in smeti ter zažgala. Ogenj je zajel le klop, zaveso in leseno polico okna. Kot je povedal predsednik LD Dolenjske Toplice Franci Saje, jim je Zavarovalnica Tilia, d.d., izplačala škodo v višini skoraj dveh milijonov dvesto tisoč tolarjev, za razliko dvesto tisoč tolarjev pa uveljavljajo odškodninski zahtevek. ZBIL PEŠCA IN POBEGNIL DRENOVEC - V. J. ie 20. aprila ob pol enih ponoči peljal iz smeri Dragatuša proti Vinici. V naselju Drenovec je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zbil pešca B. P., ki je dobil hude telesne poškodbe. V. J. je s kraja nesreče pobegnil v smeri Vinice, vendar so ga policisti na podlagi zbranih obvestil in sledov izsledili. Alkotest je pokazal, da ima v izdihanem zraku 1,75 g/kg alkohola. S KOLOM UDARIL OČETA NOVO MESTO -19. aprila je prišlo na Grabnu do spora med D. B. in njegovim očetom M. B. Sin je očeta z lesenim kolom udaril po glavi in ga lažje poškodoval. V spor seje nato vmešal še J. B., ki je D. B. z drugim podobnim kolom udaril po roki in mu jo zlomil. Mavretičevo je obtožnica (okrožni državni tožilec Josip Franz) bremenila tudi, da je med 17. in 22. januarjem vlomila v vikend na Cerovcu, last Ignaca Komljanca, kjer je najmanj enkrat prespala in si prilastila hrano in pijačo. “To priznam. Spet sem pila in odpeša-čila v Cerovec. Ne vem, zakaj sem vlomila. Nekaj ur sem tam prespala ter nato odšla, ne da bi kaj odnesla,” je povedala 25-letna Tanja, ki je po poklicu gospodinja in je brezposelna, “nikakor pa ne priznam, da sem v ta vikend vlomila še enkrat in ukradla televizor, sabljo in še nekaj, ker tega nisem storila.” Pri hišni preiskavi vseh teh stvari niso našli. Čeprav je sodnici (neprepričljivo) zatrdila, da je zadovoljna s svojim načinom življenja, pa ji gre to težko verjeti. Kot je dejala, si najbolj želi, da bi s svojim 5-letnim sinom nekoč živela skupaj. Ta je namreč zdaj pri njenem bivšem možu, ki ji ne dovoli srečavanj z otrokom. “Vseskozi jo muči otrok, to vem. O požigu pa ne vem nič, bil sem pijan, pa tudi ona. Če bi vedel, da bo to storila, ji ne bi dal avta,” je zatrdil Silvo Sabotin, Tanjin sedanji fant, pri katerem živi v Kočevskih Poljanah. Tudi sama se zaveda, da ji pijača škodi, čeprav jo uživa občasno, in zatrdila je, da bi se bila pripravljena zdraviti. Kot je povedal izvedenec psihiatrične stroke dr. Gorazd Mravlje, je Mavretičeva požig naredila v času zmanjšane prištevnosti, a ne bistvene. “Nima sicer še znakov bolezenske odvisnosti od alkohola, je pa zloraba alkohola že kritična in v občutkih prizadetosti lahko znova pride do podobnih agresivnih dejanj, zato priporočam zdravljenje. Sicer pa je tudi obtoženka sama zdaj veliko bolj kritična do tega problema.” Senat je obtoženko spoznal za krivo kršitve nedotakljivosti stanovanja (dva meseca zapora), požiga lovskega gospodarskega poslopja ter nadaljevanja kaznivega dejanja požiga lovske koče, kar ji sicer ni uspelo (2 leti in 6 mesecev zapora), ter ji izrekel enotno kazen dve leti in pol zapora (Zagrožena kazen: eno do osem let zapora). Senat je zavrnil obtožbo velike tatvine, za kar ni dokazov, obtoženko pa je v celoti oprostil stroškov plačila kazenskega postopka. Sodišče ni sprejelo predloga zagovornika Mavretičeve Slavka Sitarja, da seji zaradi neizrazite ponovitvene nevarnosti takih dejanj ter zaradi stresa in osebne stiske odpravi pripor. Podaljšalo ji ga je do pravnomočnosti sodbe. Obsojenki pa bo že med prestajanjem kazni omogočeno zdravljenje alkoholizma. L. MURN b Na TOČKA PRI MOSTU v BOŠTANJU - Koliko zvite pločevine in krvi Ve potrebno, da bo država končno semaforizirala križišče pri mostu čez nav° v Boštanju ali pa uredila rondo? To so se spraševali očividci promet-e nesreče sredi aprila okoli poldneva, ki se je k sreči končala le z močno nskodovanim VW polom (na posnetku) in golfom. Tega je čez most proti °stanju vozil dolgoletni pevovodja okteta Jurij Dalmatin Jože Pfeifer, s b.<)nx pa so se iz Radeč proti Krškemu pripeljali Trboveljčani. Trčenje je 0 fako silovito, da je golfa zasukalo in odbilo z regionalke na lokalko 0l0/.' Šoštanju. Kdaj bodo gospodje v Ljubljani prisluhnili zahtevi sevniške l'ine po odpravi te črne točke? Bo moral še kdo umreti? (Foto: P P) Z lovsko puško nad ženo 58-letni S. V. skušal ustreliti 54-letno ženo, nato pa še sebe - Ženina prisebnost preprečila tragedijo SROMLJE PRI BREŽICAH - Bil je torek, 18. aprila. Prijeten pomladni dan se je za družino V. iz Sromelj zaključil drugače kot običajno. Kot je pri nas vse pogosteje, se je znava dogajala prava družinska drama, ki pa se je k sreči končala brez hujših posledic. 58-letni S. V. in njegova 54-letna žena M. V. sta bila popoldne doma. Okrog 19.05 je osumljeni S. V. iz neznanega razloga vzel v roke lovsko puško znamke Ptelinka, kal. 16, in se z njo napotil v dnevno sobo. Puško je naperil v ženo, ki je sedela na kavču, in ji rekel: “Sedaj pa greva, najprej ti, potem pa še jaz!” Žena je vstala in zgrabila za puškino cev ter jo preusmerila v levo. Moža je pričela odrivati proti hodniku. Med prerivanjem je osumljeni pritisnil na sprožilec puške in izstreljene šibre so zadele parket v spalnici, razbile okensko šipo in poškodovale podboj vrat. Med streljanjem je žena še vedno držala puškino cev, ki seje med prerivanjem preklopila. Oško- dovanki je uspelo iz ležišča izvleči še naboj, ki ni bil izstreljen. Nato je stekla iz hiše in poklicala na pomoč. Prišla je policija, ki ni imela lahkega dela. Osumljeni S. V. se je namreč po dejanju zaklenil v stanovanjsko hišo in se šele v jutranjih urah sam predal policistom. Zoper njega je bilo odrejeno policijsko pridržanje, s kazensko ovadbo pa je bil nato predan krškemu tožilstvu. Kako to, daje S. V. sploh imel orožje? Je član lovske družine in je zato posedoval več kosov orožja. Za puško, s katero je streljal, je imel dovoljenje za posest trofejnega oz. spominskega orožja, izdano na Upravni enoti (UE) Brežice. Vse orožje in strelivo so osumljencu odvzeli, na UE pa bo podan tudi predlog, da se mu orožje odvzame. Da seje dogodek razpletel brez tragičnih posledic, gre gotovo zasluga pogumni ženi, ki je v res težki situaciji reagirala trezno in prisebno. L. M. RAZSTAVA, VREDNA OGLEDA - Otvoritev razstave o drogah muzealcev s Koroške (pred mikrofonom Marjan Kos) je popestril naš priljubljeni kantavtor Adi Smolar, ki s svojimi odličnimi besedili pesmi prav gotovo opravlja vzgojno poslanstvo med mladimi. Na sliki sta še Zdenko Picelj in na desni Alenka Ilovar. (Foto: L. M.) Nevarnost z imenom droge Ne! razstava o drogah v Dolenjskem muzeju do 11. junija - Vabljeni zlasti mladi in starši • Navdušil Adi Smolar NOVO MESTO - Glede na dejstvo, da je tudi pri nas vse večja nevarnost drog, je pohvalna odločitev Dolenjskega muzeja, da je v goste povabila Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec in njegovo uspešno razstavo Ne! razstava o drogah, s katero so prepotovali že številne slovenske kraje. V petek, 21. aprila, jo je v galeriji Dolenjskega muzeja odprla sekretarka za kulturo, socialne in zdravstvene zadeve Mestne občine Novo mesto Alenka Ilovar. Kot je povedal ravnatelj muzeja Zdenko Picelj, so se za razstavo, ki spada v razstavni program v počastitev 50-letnice njihove ustanove, odločili zlasti zaradi njene sporočilnosti, opozarjanja in aktualnosti. Avtorji razstave so jo namreč razdelili na štiri dele oz. štiri vrste drog, s katerimi se vsakodnevno zastrupljamo: tobak, tablete in kava, alkohol ter mamila. Prikazana je tako njihova učinkovitost kot posledice, nakazane pa so tudi poti ozdravljenja. PU Novo mesto je dodala statistični pregled drog na svojem območ- ju. Zlasti zadnjih pet let se kaže občutno povečanje števila prekrškov v zvezi z mamili. Leta 1994 so policisti na primer prijeli 17 tovrstnih osumljencev, lani pa kar 71. Kljub visoki stopnji kulturnega in tehnološkega razvoja se torej poraba drog nenehno povečuje, starostna stopnja uživalcev pa zastrašujoče niža. Po drogah namreč vse pogosteje segajo že osnovnošolci. “Zato je razstava namenjena predvsem staršem, da bodo pri svoji vzgoji znali opozarjati na nevarnost drog,” je med drugim o namenu razstave dejal eden od njenih avtorjev Marjan Kos. Ostali dve sodelavki sta Saša Djura - Jelenko in Valerija Grabnar. Prav gotovo razstava Ne! razstava o drogah spodbudi k razmišljanju o problematiki vseh vrst drog, ki iz dneva v dan vse bolj posegajo v našo družbo in življenje ter pomenijo veliko nevarnost današnjega časa. Zato si jo resnično velja pogledati - v Dolenjskem muzeju bo to mogoče do 11. junija. L. MURN TRAKTORIST UMRL NOVO MESTO - 18. aprila seje na gradbišču nove obvoznice v Ločni zgodila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval M. G. iz Ljubljane. Nesreča se je zgodila, ko je vozil traktor, na katerem sta bila pripeta dva elek-trogeneratorja. Po travnatem klancu navzdol je traktor začel drseti, nato pa se še prevračati. M. G., ki se je zdravil v bolnišnici, je kasneje poškodbam podlegel. NI UPOŠTEVAL ZNAKA TREBNJE - 20-letni I. P. z Dvora 24. aprila v Obrtniški ulici ni upošteval znaka Križišče s prednostno cesto in je zavijal v levo, takrat pa je po prednostni cesti pripeljala 48-letna voznica osebnega avta A. B. iz Trebnjega. Prišlo je do trčenja, pri katerem sta se hudo poškodovali sopotnici v avtu voznice. ŠVICAR OSTAL BREZ AVTA ČATEŽ OB SAVI - 40-letni Švicar R. G. je 23. aprila prenočil v Motelu Petrola Čatež. Ko je naslednje jutro odhajal, je opazil, da mu je ponoči nekdo s parkirišča ukradel avto znamke Škoda Octavia, reg. št. AG 155965 (CH), vreden okrog dva milijona tolarjev. TUJEC BO TUDI V ZAPORU NOVO MESTO - Policisti so 21. gprila zvečer v stanovanju na Kandijski cesti prijeli 26-letnega B. R. iz BiH, ki mu je bil izrečen ukrep “odstranitve tujca iz države” za obdobje od 12. februarja letos do 17. februarja leta 2002. B. R. pa je dan prej ilegano prestopil državno mejo. Policisti so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške, mu izrekli 80 tisoč tolarjev denarne kazni, ker pa je ni plačal, bo osem dni odsedel v zaporu. Opozorila niso zalegla Farmo prijavili Svetu Evrope STIČNA - Regijsko društvo ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica že vrsto let opozarja na onesnaževanje okolja, ki ga povzroča stiška farma prašičev, ker pa so tako pri inšpekcijskih službah ministrstva za okolje in prostor, na zdravstvenem inšpektoratu in seveda tudi pri sami farmi naleteli na gluha ušesa, bodo sedaj po besedah predsednika društva Franca Heglerja farmo prijavili Svetu Evrope in evropskim veterinarjem. V društvu pravijo, da imajo dovolj zastrupljanja z gnojevko, ki jo tamkajšnji kmetje razvažajo po travnikih in njivah, saj onesnažuje podtalnico. Hegler pravi, da so v njej po opravljenih analizah zasledili čezmerno vsebnost amonijevega dušika in težkih kovin, ljudem pa je tudi dovolj močnega smradu v okolici, zaradi katerega imajo menda probleme z zdravjem. Ker stiška farma prašičev do 20. marca ni začela ekološke sanacije farme, so člani izvršilnega odbora RDEG na nedavni seji sklenili, da bodo stiške farmarje prijavili tako Svetu Evrope kot veterinarskemu inšpektoratu Evropske komisije. L. M. BETONSKA KONSTRUKCIJA NA DELAVCE DOBRUŠKA VAS - 19. aprila je ob 12.45 prišlo na delovišču Strešnika v Dobru-ški vasi do delovne nesreče. Nenadoma se je zrušila betonska strešna konstrukcija montažne hale in padla na tri delavce in na tovorno vozilo, iz katerega je izstopal voznik, vendar ni bil poškodovan. M. S. je dobil lažjo telesno poškodbo, B. Š. pa hudo. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. 11 , 28. aprila 2000 DOLENJSKI LIST Več kot 50 izdelkov po vročih cenah v novem katalogu Pomlad - poletje 2000: vrtno pohištvo in druga oprema, kosilnice, vrtno orodje, kovčki za orodje, izdelki za osebno nego, akustika, barve, laki in pribor. Ponudba velja od 20. aprila do 20. maja 2000 za izdelke v zalogi. Oglejte si jo tudi na www.merkur.si, V PRODAJALNE NOVOTEHNE H0V0 MESTO: TRGOVSKI CENTER, o 068 371 84 40 Novotehna - Glavni trg, ® 068 323 080 GRADAC: Novotehna, 068 69 222 KOSTANJEVICA NA KRKI: Novotehna, ® 0608 87 468 KRŠKO: Novotehna, « 0608 21 218 TREBNJE: Novotehna, tr 068 44 013 IN V MERKURJEVE FRANŠIZNE PRODAJALNE Imate novo. MERKUR Več kot 50 izdelkov po vročih cenah DOLENTSKE TOPIJCE Vrtna garnitura, STEINER, Solaris Miza in 4 stoli bele barve, 4 blazine v 5-ih različnih vzorcih, senčnik bež barve. I^KRKKZDRAVILIŠČk TUDI ŽIVLJENJE Z REVMO JE LAHKO PRIJETNO! Za vse tiste, ki vas pestijo revmatična obolenja, smo pripravili poseben 6-DNEVNI PROGRAM ZDRAVLJENJA, ki vsebuje: • pregled pri zdravniku specialistu, • 3 zdravstvene terapije dnevno (skupaj 18 terapij), • prosto kopanje v notranjih bazenih in • dve predavanji z zdravstveno vsebino. VSE SKUPAJ ZA SAMO 14.800 SIT! Program bo potekal v naslednjih terminih: 3.5. - 9.5. in 29.5. - 3.6. Informacije in rezervacije: 068 39 19 400 Vsako sredo med 12. in 13. uro lahko pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 2230, kjer bo na vaša vprašanja o revmi, osteoporozi in bolečinah v križu odgovarjal dr. Danilo Radoševič. I E* KRKkZDRAVILIŠČK turistična agencija KANDIJSKA 9, NOVO MESTO Tel.: 068/321-115 Tel. in faks: 068/342-136 MERKURJEVE POSEBNA AKCIJA! MERKUR ALI POZNATE NAJLEPŠI OTOK V DALMACIJI? ZA NAS JE TO HVAR! Da bi lažje prepričali tudi vas, smo se odločili za POSEBNO AKCIJO v poletnem terminu od 8.7. do 15.7.2000 z organiziranim avtobusnim prevozom v mestu HVAR Hotel AMFORA - A kategorije sobe s pogledom na park 7 DNI-POL 32.200,00 SIT sobe s pogledom na morsko stran 7 DNI-POL 38.600,00 SIT Hotel PHAROS - B kategorije sobe s pogledom na park 7 DNI-POL 26.800,00 SIT sobe s pogledom na morje 7 DNI-POL 32.200,00 SIT AVTOBUSNI PREVOZ + TRAJEKT 7.800,00 SIT (otroci do 12. leta imajo 30% popusta na prevoz) POPUSTI: otroci do 2. leta imajo brezplačno, od 2.-12. leta imajo 50% popusta na dodatnem ležišču in 30% na osnovnem ležišču. DOPLAČILA: turistična pristojbina je 220 SIT/dan, otroci od 12.-18. leta 110 SIT/dan. KAPACITETE PO AKCIJSKI CENI SO OMEJENE, ZATO POHITITE S PRIJAVAMI! Pokličite nas, poslali vam bomo katalog!!! .MiVttSOO'*'**"' :r^r,—-* • Ikumk* .M«,'*11"’’'®0' , „**Um M*«'*1*1 TELEVIZUA NOVO MESTO 3.0 MHZ Novo številko izveste, če vtipkate: Ce vas zanima nova številka v okviru omrežne skupine, iz katere kličete, za 086 vtipkate le staro telefonsko številko, Novo mesto (068) in Krško (0608) imata 07 Telekom^) Slovenije >\ Kakovost poznata. Tudi cana ja pravorjana! http://www.telekom.si bsmm 121 DOLENJSKI LIST nadgradnji analogne linije v ISDN priključek, bo Telekom Slovenije olajšal odloČitev.V tem času je cena rdečega paketa 44.910,00 SIT. cena modrega paketa pa 53.910.00 SIT! Vse dodatne informacije o prodajnih mestih dobite v vseh Teletrgovinah in na brezplačni telefonski »SON * \ /iniBROGPM SVET OSNOVNE ŠOLE KOMANDANTA STANETA Dragatuš 48 8343 DRAGATUŠ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, 12/96), ter' imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Začetek mandata 1.9.2000. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA. Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. Znanim je treba verjeti! |l LIPA ■J POHIŠTVO pROTEKT vsa obdobja življenja Takšne izolacije še nisem občutil! (Slobodan Miloševič) ŽELITE SODELOVATI S PRIZNANIM POSLOVNIM PARTNERJEM NA PODROČJU PROIZVODNJE IN PRODAJE KUHINJSKEGA IN OSTALEGA POHIŠTVA? LIPA Ajdovščina, d.d., je pravi naslov za vse tiste, ki: • imate poslovni prostor, primeren za prodajo pohištva v Novem mestu (zaželjeno v centru), velikosti od 100 do 200 m2, • želite prodajati izključno LIPIN proizvodni program, • ali pa nameravate samo oddati poslovni prostor v najem. Svoje ponudbe s priloženo dokumentacijo o poslovnem prostoru nam pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: LIPA Ajdovščina, d.d., Lokarjev drevored 1,5270 Ajdovščina, s pripisom “za razpis”. Dokončno izbiro ponudnika bomo opravili na osnovi predhodnega ogleda poslovnih prostorov, ki ga bomo opravili v roku 15 dni po izteku roka za prijavo. NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o, Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 SIPOREX Šiponi d.d. Zagorje loke 64 1410 Zagorje, tel. 03 56 71122 YTONG MICRA z bogatejšo opremo Serijsko sedaj že dve zračni blazini in scrvo volan. £■*•»- od 1.395.000,00 sit AVTOSERVISLirvik .ivk*■.*»■ ■ ' ** AVTO NOČUK %smi Igk' •\\ fOM RA»SGORK A V* J <-ev A0ti. iti* I553'21 AVlOMHtVMkA (ARI AN HranO. Mirtum ' AVTOM! HANIkA VIIMUM IMR *fc*N AVIDMEH AMkA ZJI.R1R. v> -v, M | M -AVTOHliA MUSKA MHMT.l mM « «6 NOSAN SERVIS K KI l ( ut Mil '31 1+3 AVTOHI&A FERK tcfc*>n-Mij 22+ nt 'NISSAN IIVALEC. Pretekli« -A>2 ' MG CENTER. Scivuož VI.in. 02 fC «5 «Kh PAS ADRIA (rije ‘ . V trk-k«: 1*3 423 i5 *\» AVTO KI k 'knvikvLc K«oj»ce trki < Pivo Zlatorog, Pivovarna Laško, 0.5 I Ponudba velja do 6. maja za izdelke v zalogi v ŽIVILA t Hipermerketu W§ Brežice. Mešano meso za žar, Kraljeve mesnine, 1 kg Pralni prašek, Persil - Green power, 3.6 kg Pomarančni nektar, Dan Dana, 1 I cene na dnu i. BELA KRAJINA VODI V 19. kolu centralne skupine 3. slovenske nogometne je črnomaljska Bela krajina v gosteh s 4:1 premagala Belinko in se prebila na prvo mesto prvenstvene lestvice, Kolpa iz Podzemlja pa je doma z 1:2 izgubila z ABC Taborom. Bela krajina na lestvici vodi s točko prednosti pred drugouvrščenim Viatorjem ter 12 točkami pred tretjeuvrščeno Belinko. APRILA MESOJEDEC NAJBOLJŠI SEVNICA - Na aprilskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen je nastopilo 19 šahistov. Zmagal te Zvonko Mesojedec, drugi je bil Andrej Grilc in tretji Martin Povše. Mesojedec vodi tudi v skupnem vrstnem redu. Krčana izkoristila domačo progo Krška speedwayista Izak Šantej in Gerhard Lekše na domači stezi oba v finalu A 50. dirke za državno prvenstvo - Matej Ferjan je bil tudi tokrat nepremagljiv KRŠKO - Slovenski in hrvaški speedwayjisti kljub praznikom niso počivali. Na velikonočno nedeljo so v Krškem opravili jubilejno 50. dirko za državno prvenstvo Slovenije, domače dirkališče pa sta tokrat dobro izkoristila najboljša krška dirkača Izak Šantej, ki je na četrti dirki sezone zaostal le za nepremagljivim Ljubljančanom Matejem Ferjanom, in nekdanji državni prvak Gerhard Lekše, ki je na dosedanjih 50 dirkah za državno prvenstvo manjkal le dvakrat in je med slovenskimi spcedwayji-sti rekorder po številu nastopov, obenem pa je med vsemi tekmeci tudi najstarejši. Matej Ferjan, ki ga na štirih dirkah letošnjega državnega prvenstva ni premagal nihče, z največjim možnim številom točk premočno vodi tudi v skupnem vrstnem redu državnega prvenstva, Krčan Izak Šantej pa seje z odličnim nastopom na domačem dirkališču na drugem mestu skupnega vrstnega reda izenačil z Ljubljančanom Tomažem Šušteršičem in si lahko obeta, da bo že četrto leto zapored drugi tudi na koncu sezone. Pred letošnjo sezono sta imela Šantej in Ferjan enako število zmag na dirkah za državno prvenstvo, zdaj pa je Ferjan s skupno desetimi zmagami tudi najuspešnejši med vsemi slovenskimi vozniki. Krški veteran Gerhard Lekše, ki letos že drugo leto zapored tekmuje SPEEDWAY NA VELIKO NEDELJO - Kljub od cerkve in države zapovedanemu prazniku se je na veliko nedeljo na tribunah krškega Štadiona Matije Gubca zbralo več kot tisoč ljubiteljev v Krškem zelo priljubljenega speedwaya in domači tekmovalci jih niso razočarali, kar še posebej velja za člana AMD Krško Izaka Šanteja (na sliki), ki je v finalu A spustil predse le trikratnega državnega prvaka Mateja Ferjana. (Foto: I. V.) za Lendavo, se je tokrat prvič letos veselil nastopa v finalu A, kjer je dobro začel in se po štartu prebil na tretje mesto, za Ferjanom in Šante-jem, žal pa gaje bojeviti Hrvat Zlatko Krznarič prehitel in ga s tem zrinil s stopničk za zmagovalce, z novimi točkami pa sc je Lekše v skupnem vrstnem redu prebil na peto nfesto. Med domačimi vozniki sta svojo nalogo dobro opravila tudi novinca Janez Žibert in Primož Klenovšek, ki sta nastopila v finalu C. Thdi tokrat ni šlo brez padcev, že v tretji vožnji je varnostno ogrado zadel Ljubljančan Jernej Kolenko, za njim pa je padel tudi mladi Miha ŽUŽEMBERČANI V SOBOTO Z RUSKIM SUPERLIGAŠEM ŽUŽEMBERK - Na pripravah v zdravilišču Dolenjske Toplice se ta čas mudijo odbojkarji moskovskega prvoligaša Lužniki, ki je v ruski su-perligi letos kot novinec zasedel sedmo mesto. Ruski odbojkarji bodo ta čas izkoristili tudi za prijateljsko tekmo z bivšim prvoligašem iz Žužemberka. Mednarodna tekma bo v Žužemberku v soboto ob 20. uri. PARTIZAN PREMAGAL PODZEMELJČANE SEMIČ - V soboto, 22. aprila, so belokranjski nogometaši odigrali prvo kolo belokranjske lige v malem nogometu. Izidi: Grafika Bucik : Pekarna Črnomelj 6:2, Dragovanja vas : Klub belokranjskih študentov 2:2, Kučar : Krokar 1:0, Griblje : Mithaveum 5:3, Partizan Črnomelj : Podzemelj 3:2, Orel - Gopi : Štor trans 4:0. Liga bo razdeljena na pomladanski in jesenski del, vse tekme pa bodo sodili Dušan Zirojevič, Anto Dukič in Rudi Pidija. Zdaj z Unionom Olimpijo za finale Košarkarji Krke Telekoma po rednem delu prvenstva na tretjem mestu - V zadnjem kolu doma ugnali Slovana - V polfinalu Novomeščani z Olimpijo, ki je doma izgubila z Laškim NOVO MESTO - Srečanje zadnjega kola drugega dela prvenstva v ligi Kolinska med Krko Telekomom in Slovanom ni odločalo o ničemer, saj sta imeli obe moštvi zagotovljeni tretje oziroma četrto mesto in s tem nastop v polfinalu. Temu primeren je bil prejšnjo sredo tudi obisk gledalcev v športni dvorani Marof, kjer seje na tribuni zbrala le peščica privržencev košarke, večina pa že nestrpno čaka na sobotno drugo polfinalno tekmo med Krko Telekomom in Unionom Olimpijo. Ljubljančani zaključne boje prvič začenjajo z drugega mesta po rednem delu prvenstva, v katerem so s Pivovarno Laško izgubili obe tekmi v Laškem in v zadnjem kolu še odločilno srečanje v Ljubljani. Da sredina tekma za nobeno od moštev ni bila odločilnega pomena, je bilo čutiti tudi na igrišču. Gostje s Kodeljevega so se dobro upirali favoriziranim Novomeščanom in vodili večji del srečanja. Domači košarkarji, med katerimi je po povratku iz Amerike spet igral kapetan Matjaž Smodiš, so resneje poprijeli šele sredi drugega polčasa in v 31. minuti povedli s 55:49 in kasneje z 62:54, kar je bilo dovolj za zmago. Redni del prvenstva je tako končan, že sinoči pa so najboljša štiri moštva igrala prve tekme polfinala končnice prvenstva. Krka Telekom, ki je v rednem delu prvenstva po pričakovanju zasedla tretje mesto, se za vstop v finale nekoliko presenetljivo meri z Unionom Olimpijo. V novomeškem klubu so si pred sezono za cilj zadali drugo mesto v državi, ki pa bo težko dosegljivo, saj si bo precej bogatejše ljubljansko Atleti začeli poletno sezono Največ zmag na otvoritvenem mitingu v Ljubljani atletom Krke Telekoma - Sevničani zmagujejo na daljših progah Atleti so poletno sezono tekmovanj na odprtem začeli v Ljubljani na mitingu kluba ŽAK-MASS, na katerem so uspešno nastopili tudi tekmovalci naših atletskih klubov. Med starejšimi mladinci je v teku na 1500 m s časom 4:08,93 zmagal Peter Kužnik, drugi pa je bil njegov klubski kolega Matjaž Berus (4:10,76). V metu kopja je bil s 45,06 m dolgim metom najboljši Primož Jeralič (Krka Telekom). Med mlajšimi mladinci se je v teku na 600 m z zmago in časom 1:22,46 izkazal Sevničan Borut Veber. Med članicami je v teku na 100 m s časom 13,49 zmago slavila Jasmina Salopek (Krka Telekom), Sevničanka Tjaša Hribar pa je bila s časom 14,56 peta. V teku na 1500 m je bila Sevničanka Alenka Radej s časom 5:14,73 druga. Pri mlajših mladinkah je Brežičanka Budnova s preskočenimi 163 cm zmagala v skoku v višino, Bučarjeva iz Šent- jerneja pa je s časom 1:40,83 zmagala v teku na 600 m med pionirkami. Tekači na dolge proge so na odprtem tekmovali tudi pozimi in s svojimi tekmovanji le nadaljujejo. Sevničani so se v soboto udeležili Molni-škega teka v Zadvoru pri Ljubljani. Med dečki do 15. leta je na 2000 m dolgi progi Mario Droždan zmagal, Simon Vilčnik je bil drugi in Lucijan Sinkovič četrti. Med deklicami do 9. leta je na 500 m dolgi progi Ana Sotošek zmagala, Romana Zupančič pa je osvojila drugo mesto, medtem ko je pri enako starih dečkih zmagal Miha Košmerl. V Čateških toplicah je isti dan potekal šesti maraton Term Čatež. Med člani je na 10 km dolgi progi zmagal Sevničan Robert Grojzdek, na 3000 m dolgi progi pa njegov klubski tovariš Gregor Vodenik, medtem ko je bil Marko Virtič drugi. Med članicami je na 3 km zmagala Branka Virtič. r Q ŠKOFIEK moštvo na vse kriplje prizadevalo, da še desetič zapored osvoji naslov državnih prvakov, ki jim edini zagotavlja nastop v evroligi. Novomeščani, ki s porazom nimajo kaj izgubiti, bodo poskušali izkoristiti živčnost moštva Zmaga Sagadina, ki pa je nastopov na težkih odločilnih tekmah vajeno in ga bo zelo težko presenetiti. Prvo tekmo v Ljubljani sta Krka Telekom in Union Olimpija odigrala že sinoči, v soboto pa se bosta v Novem mestu za finale pomerila drugič. I. V. MED UPOKOJENCI V SEVNICI ZMAGA HRASTNIČANOV SEVNICA - Na področnem šahovskem prvenstvu upokojencev Posavja in Zasavja, ki sta ga v četrtek, 20. aprila, pripravila društvo upokojencev Sevnica in sevniški šahovski klub Milan Majcen, je zmagal Hrastnik, drugo je bilo Krško in tretja Sevnica. Največ točk za svojo ekipo sta zbrala Franc Derstvenšek (Sevnica) in Blaž Pro-sečki (Hrastnik). (J. B.) NOGOMETAŠICE IZ MARIBORA NEPREMAGANE NOVO MESTO - Na četrtem turnirju za prvenstvo Slovenije v ženskem noometu v Mariboru sta ekipi novomeškega Radia Krka ostali neporaženi. Dekleta do 14. leta so z 1:0 premagale Krško, z 1:0 Ilirijo, z 1:0 Senožeti, s 3:0 Jarše, s 3:0 Makole in igrale 1:1 s Phoeni-xom ter si tako že kolo pred koncem zagotovile naslov državnih prvakinj. Ekipa do 18. leta je z 1:0 premagala Krško, z 2:0 Senožeti, s 3:0 Jarše, s 3:0 Ilirijo in z 1:0 prvouvrščeni Maribor. V skupini do 18. leta vodi Maribor, Radio Krka je drugi in Krško tretje. Članska ekipa Radia Krka se bo v nedeljo, 30. aprila, ob 16. uri pomerila z Mariborom. Gerhard Lekše Ježek. Sodniki so Kolenka diskvalificirali in vožnjo ponovili s tremi dirkači, a neizkušeni Ježek tudi tokrat ni imel sreče, saj je skoraj na istem mestu kot prej Kolenko, še enkrat padel in na stezo je moral zapeljati rešilec, na srečo pa poškodba ni bila tako huda, da se Ježek ne bi še pred koncem dirke vrnil na Štadion Matije Gubca. ELAN SE NAPREJ OSTAJA NEPORAŽEN NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana letos na uradnih tekmah še ne poznajo poraza. V 22. kolu so v Šentjurju po golu Gorazda Plevnika v 13. minuti srečanja vodili vse do zadnjih minut, ko so domačini tik pred istekom drugega polčasa najprej v 89. minuti izenačili, malo kasneje pa bi si priigrali celo zmago, če ne bi žoge s same golove črte v pravem trenutku zbil Matjaž Sever. Novomeščani so s 45 točkami tudi po tem kolu na tretjem mestu prvenstvene lestvice, v 23. kolu pa se bodo danes doma pomerili z osmouvršče-nimi Živili Triglavom. RIBNIČANI PLAVALI V CELJU RIBNICA - Na velikonočnem plavalnem mitingu v Celju je nastopilo 370 plavalcev iz 17 klubov, med njimi tudi devet plavalcev Ribnice, ki so se sicer uvrstili v drugo polovico uvrščenih, kar pa je razumljivo, saj plavalni klub v Ribnici obstaja šele dobro leto. (M. G.) TOPLIŠKI BAZEN ŽE DOLGO POLN DOLENJSKE TOPLICE - Olimpijski plavalni bazen v Dolenjskih Toplicah je odprt že skoraj mesec dni, saj se v njem na poletno sezono pripravljajo številni plavalci slovenskih klubov in del državne reprezentance Rusije. 1. maja bodo bazen, ki je zdaj vsak dan zaseden z vrhunskimi športniki, prvič preizkusili tudi drugi obiskovalci. Maja bo bazen odprt od 9. do 19. ure. SPEEDWAY 4. dirka za državno prvenstvo, Krško - finale A: I. Matej Ferjan (AMTK Ljubljana), 2. Izak Šantej (AMD Krško), 3. 3. Zlatko Krznarič (Prelog, Hrvaška), 4. Gerhard Lekše (Lendava); finale B: 1. Tomaž Šušteršič (AMTK Ljubljana), 2. Jernej Kolenko (AMTK Ljubljana), 3. Simone Tereziani (Italija), 4. Matej Žagar (AMTK Ljubljana); finale C: 1. Jože Koren (Lendava), 2. Janez Žibert (Krško), 3. Željko Feher (Hrvaška), 4. Primož Klenovšek (Krško); finale D: 1. Primož Legan (AMTK Ljubljana), 2. Damir Čonkaš (Hrvaška), 3. Marko Vlah (Hrvaška). Skupni vrstni red za državno prvenstvo: 1. Ferjan 80, 2. Šantej 64 in Šušteršič 64,4. Kolenko 52,5. Lekše 51 itd.; KOŠARKA Liga Kolinska, 10., zadpje kolo 2. dela, skupina za prvaka - KRKA TELEKOM : SLOVAN 79:71 (37:38); KRKA TELEKOM: Dražovič, Jevtovič 2, Petrov 12 (3:4), Smodiš 14 (6;6), Grum 6 (2:2), Drobnjak 18 (1:2), Ščekič 4 (0:2), Nakič 23 (4:4). SLOVAN: Novak 8, Lakovič 14 (3:4), Žakelj 3 (1:2), Djurkovič 9 (1:2), Kovač 2 (2:2), Pavič 6, Boisa 11 (5:6), Maravič 11 (2:4), Ckitašvili 7 (5:7). Prosti meti: Krka Telekom 15:19, Slovan 19:26. Met za tri točke: Krka Telekom 6:22 (Nakič 3, Drobnjak 1, Smodiš 1, Petrov 1), Slovan 8:18 (La- kovič 3, Novak 2, Boisa 2, Maravič 1). Osebne napake: Krka Telekom 26, Slovan 22. OSTALA IZIDA: Triglav : Savinjski Hopsi 64:67 (26:31), Union Olimpija: Pivovarna Laško 72:77-(35:44). LESTVICI - za prvaka: 1. Pivovarna Laško 32 30 2 2845:2345 62 2. Union Olimpija 32 28 4 2780:2023 60 3. Krka Telekom 32 22 10 2535:2310 54 4. Slovan 32 15 17 2343:2371 47 5. Savinjski Hopsi 32 14 18 2501:2563 46 6. THglav za obstanek: 7. Zagorje 8. Kraški zidar 9. Loka kava 10.Rogla Atras 11. Helios 12./.M Maribor 32 13 19 2329:2532 45 32 17 15 2323:2471 49 32 12 20 2391:2458 44 32 12 20 2324:2476 44 32 11 21 2369:2525 43 32 II 21 2466:2692 43 32 7 25 2265:2694 39 MOTOKROS 3. dirka za državno prvenstvo, Osek, razred do 125 ccm: 1. Marko Jaušovec (MK Fortuna Trebnje) 35 (15 + 20), 2. Sebastjan Kern (Petrol) 34 (17+17), 3. Jaka Može (MK Mel Novo mesto) 29 (20+9) itd.; do 85 ccm: 1. Samo Kurnik (AMD Mototurist) 40 (20+20), 2. Miha Barle (AMD Šentvid pri Stični) 32 (15 + 17), 3. David Šauperl (MTK Radenci) 32, 4. Damjan Smrekar (AMD Šentvid pri Stični) 24, 5. Uroš Pernuš (MK Fortuna Trebnje) 23. Skupni vrstni red, 125 ccm (dve dirki) - 1. Kern 74, 2. Jaušovec 67,3. Može 61,4. Sitar 50; 85 ccm (tri dirke) -1. Kurnik 120,2. Koritnik 81, 3. Šauperl 75... 5. Barle 57 itd. USPEŠNI KOŠARKARJI - Dekleta in fantje s črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca že četrto leto tekmujejo v šolski košarkarski ligi. Letos so bili med ekipami iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja brez poraza ter se uvrstili na tekmovanje med 32 najboljših slovenskih ekip. Pretekli teden so osvojili v ljubljanski hali Tivoli 4. mesto v državi, kar je za njih izjemen uspeh, saj kaj takega v Beli krajini ni uspelo še nikomur. Zanimivo je, da je bil na zaključni prireditvi med mentorji in ravnatelji sodelujočih šol za strokovno potovanje v ZDA izžreban prav ravnatelj osnovne šole Mirana Jarca Boris Mužar, ki mu bo stroške krit Zavod za šolsko košarkarsko ligo. Z njim bo odšel tudi mentor Milan Kordič, ki pa so mu denar za potovanje zagotovili občina Črnomelj, Ambiens, d.o.o., iz Črnomlja, košarkarski klub Črnomelj in osnovna šola Mirana Jarca. Na fotografiji: uspešni mladi črnomaljski košarkarji z mentorjem Milanom Kordičem. (Foto: M. B.-J.) v Andrej Čuden peti na Madžarskem Motokrosist krškega Fun športa uspešno nastopil na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo ■ Jaušovec, Može, Rovan in Salobir na zmagovalnih stopničkah v Oseku Motokrosist krškega Fun šport oziroma Bence MX teama Andrej Čuden je v nedeljo po težavah, ki jih je imel na prvi dirki na progi v Oseku, uspešneje nastopil na drugi kvalifikacijski dirki za evropsko prvenstvo v odprtem razredu. Na težki progi v Piliscsevu na Madžarskem se je v prvi vožnji po slabšem štartu z dvajsetega mesta prebil na enajsto, v drugi pa je osvojil odlično peto mesto in je bil tako najbolje uvrščeni Slovenec. Andrej Čuden je v skupnem vrst- prvenstvo povzpel na trinajsto me- nem redu dirke zasedel šesto mesto in se je z novimi 16 točkami na lestvici kvalifikacij za evropsko Nik Rovan sto in se zdaj lahko nadeja nastopa v finalu evropskega prvenstva. Na tretji dirki za državno prvenstvo v motokrosu, ki sojo pripravili na velikonočni ponedeljek v Oseku pri Lenartu, so dolenjski, posavski in belokranjski motokrosisti nastopili uspešno. Jaka Može (MK MEL Novo mesto) je v prvi vožnji razreda do 125 ccm zmagal s precejšnjo prednostjo, v drugi vožnji pa je ostal brez zavore, najprej hotel odstopiti, potem pa je dirko nadaljeval in jo končal na sedmem mestu. S tem je osvojil 29 točk in skupno tretje mesto. Vodilni v skupnem vrstnem redu Sebastijan Kern je bil obakrat drugi in je tudi v Seštevku obeh voženj zasedel drugo mesto, s tretjim mestom v prvem nastopu in zmago v drugi vožnji pa je prvo mesto tokrat osvojil član trebanjskega motokluba Fortuna Marko Jaušovec. Po poškodbi se je na tekmovanja uspešno vrnil Primož Jaz-bar (AMD Brežice), ki je tokrat osvojil osmo mesto, fortunovec Sebastijan Eder pa je bil deseti. Član Fortune Uroš jernuš je bil s petim mestom najuspešnejši med tekmovalci z našega konca kategoriji do 85 ccm, Dejan Ogulin (Nix Semič), ki je v višji razred prestopil letos, pa je zasedel zanj dobro šesto mesto. Krčan Nik Rovan (Fun šport Bence MX team) je med podmladkom v razredu 85 ccm zamudil lepo priložnost za zmago, ki se mu je ponudila v drugi vožnji po odstopu doslej še nepremaganega Matevža Irta. V v boju za zmago je med prehitevanjem padel, tako da se je z drugima mestoma v obeh vožnjah moral zadovoljiti z drugim mestom tudi v skupnem seštevku dirke, za zmagovalcem pa je zaostal samo za eno točko. Bolj zadovoljen pa je bil njegov klubski kolega Tomaž Salobir, ki je osvojil tretje mesto in letos prvič stopil na zmagovalne stopničke, Denis Dolinšek je osvojil sedmo mesto, Domen Janc, ki prav tako vozi za krški Fun šport, pa je je bil osmi. Med najmlajšimi motokrosisti v razredu do 65 ccm je bil Jure Fortuna (Fortuna MK Trebnje) tretji. Nik Rovan je po treh dirkah za državno prvenstvo v skupnem vrstnem redu še naprej drugi. Na turnirju v Ameriki si spoznal Precej kandidatov za letošnji nabor *a severnoameriško poklicno košarkarsko ligo NBA ligo. Večina košarkarjev je bila starejših od *ebe. Si se kljub temu lahko enako-Vredno kosal z njimi? Na turnirju je nastopilo 40 kandidatov za nabor. Med njimi ni bilo le Pct ali šest najboljših, ki so si že zagotovili najvišja mesta na naboru. sem kar malo presenečen, ko se V|del, kako enakovredno sem lahko '8ral z Američani, ki so bili dve do lri leta starejši od mene. No te motila drugačna pravila in (lr»gačni kriteriji sojenja? Na tem turnirju niso upoštevali Pravila NBA, ampak so sodili po Pravilih univerzitetne košarke, ki so °tj podobna našim, tako da s tem n,seni imel težav. Kako so te Američani sprejeli kot rahlega Evropejca? P Zdi se mi, da sem bil sploh prvi Evropejec, ki je kdaj koli nastopil na akeni turnirju. Malo so bili začude-ni’ saj jim ni bilo jasno, kako sem sem sploh prišel mednje. Sprejeli so trte precej zadržano, češ kaj pa ta 2daj dela tukaj. Ko se je stvar začela ?afes, so videli, da kar nekaj znam, ■n sp me sprejeli. t e bi se z na jboljšimi ameriškimi študenti primerjal po telesni moči, "šarkarski tehniki in taktičnem *nanju, v čem zaostajaš in v čem tntaš prednost pred njimi? Rekel bi, da se razlikujemo predvsem po telesnih sposobnostih. Ne ohko v moči kot v eksplozivnosti. V .teriki igrajo hitrejšo in bolj agresivno košarko kot v Evropi pa tudi tttei so že po naravi bolj eksploziv-ni- V tehničnem in taktičnem znanju Prav nič ne zaostajam za njimi. 'Ameriška košarka ni nikakršen bav-av. Ne vedo nič takšnega, česar ne ”* vedeli tu. Kaj pomeni tvoj nastop na tem urnirju? Kdo bo odločil o tem, ali *e letos na naboru ali pa boš še čakal? O tem bom odločal predvsem jaz oztroma moj agent. Za dokončno odločitev je še prezgodaj. Treba je Počakati na odziv menedžerjev in s*cavtov (izvidnikov, op. p.). Časa je še dovolj. . časa je še precej. Nabor bo konec Junija oziroma v začetku julija. Sicer Pa ruoj nastop na turnirju pomeni veliko promocijo. Glede na starost 1 šel na nabor lahko šele naslednje et°. To je dobro, saj imam v prime- u. če bi ugotovili, da še nisem do-olj dober, da bi bil v naboru izbran prvem krogu, še dovolj časa, da se Pravočasno umaknem in z naborom e Počakam. t ,Kai 'ul" zdaj zate najbolje, iti akoj v NBA, ostati do odhoda v "A v Krki ali oditi v enega od |.v^'jUPskih klubov, ki nastopa v evro- Vse je odvisno od nabora. Košar-a v Ameriki ni več šport, gre za čisti Posel. Cc si na naboru izbran v Prvem krogu, lahko skleneš pogod-o za dober denar, kar ti obenem ugotavlja tudi dovolj minut na igrici V!?aj t0, v Prv‘ sezon' obls priložnost za igro. Če te iz- berejo v drugem krogu, skleneš pogodbo za minimalno plačo, v moštvu si tretja ali četrta rezerva in skoraj ne prideš na igrišče. Če prideš v moštvo kot najboljši novinec in je klub zate plačal več kot za druge, bo trener pozornejši do tebe in te ne bo držal na klopi. Marko Milič je bil zvezda evropske košarke, a seje očitno prehitro odločil za NBA, medtem ko je Raši Nesteroviču uspelo in zdaj igra na skoraj vseh tekmah... Seveda, tudi pri njima je odločal nabor. Marko je bil izbran šele v drugem krogu kot 34. igralec, kar mu je zagotavljalo samo minimalno plačo, medtem ko je bil Rašo izbran v prvem krogu kot 17, kar košarkarju prinese že lep denar. Poleg tega v njegovem moštvu na mestu centra ni bilo konkurence in je že takoj na začetku lahko igral, kar je tudi dobro izkoristil, in zdaj stalno igra. Si se z Markom Miličem kaj pogovarjal o njegovih izkušnjah v NBA? Kadar se vidimo na pripravah ali tekmah reprezentance, se pogovarjamo o tem, kako je v Ameriki, kako te testirajo, kako tam treniraš. Kaj ti je svetoval? Rekel je, da NBA ni noben bav bav, da se ne smeš ustrašiti, ne smeš sc predati, ne smeš pokazati, da si utrujen. Ne smeš biti ranljiv, iti moraš do konca. Zanje je zelo pomembno, če se boriš, če si pripravljen vreči se za vsako žogo. Potem pride tudi ostalo. Je zate nadaljevanje košarkarske kariere v NBA edina možnost ali pa bi rad igral tudi v evropski profesionalni ligi, o kateri se čedalje več govori? NBA ni moj edini cilj. Uspeh v NBA so seveda sanje, največ, kar si košarkar lahko želi, to je vrhunec, najvišja stopnica v karieri košarkarja. Jasno, da se želim v NBA preizkusiti tudi jaz. Da uspeš v NBA, moraš iti tja mlad. Le mlad košarkar se lahko prilagodi njihovemu sistemu, saj igrajo precej več tekem. Jasno pa je, si ne želim v NBA ali pa nič. Pripravljen sem ostati tudi v Evropi. Naslednjo sezono si želim igrati nekje v Evropi, spremeniti okolje. Če to ne bo možno, bom še eno leto ostal v Novem mestu. Zelo pomembno vlogo v razvoju košarkarja imajo trenerji. Kakšnega trenerja si želiš imeti? To je težko reči. Mora biti dosleden človek, dobro se mora spoznati na košarko. Potreboval bi nekoga, ki bi delal z mano posebej, če to ni glavni trener, bi moral biti to njegov pomočnik. Tb imam še veliko rezerve, predvsem v igri na zunanjih položajih, tehniki vodenja žoge in podobno. Se ti zdi, da si v zadnjih letih premalo naredil na individualie tehniki? Verjetno, vsaj ne toliko, kot bi si želel jaz. Ne morem reči, da sem nazadoval ali da sem nekaj let stal na istem mestu. Je pa očitno, da je bil moj napredek manjši, kot bi si želel. Direktor Uniona Olimpije Rado Lorbek je v intervjuju v Mladini ^EM pač HRUST, pravi Matjaž Smodiš in to v obrambi okušajo tudi ig-r°Ei nasprotnih moštev. (Foto: I. V.) Matjaž Smodiš zate dejal, da si se odločil napačno, ker pri 18 letih nisi šel v Olimpijo, kjer naj hi po njegovem iz tebe naredili igralcu, kakršen je Barklcv, ki lahko igra trojko, štirico in peti-co, torej od položaja krila do centra. Meni, da v tem času telesno nisi dovolj napredoval in da si za igro na zunanjih položajih prepočasen, kot center pa da za vrhunske ekipe nisi zanimiv. Kaj meniš o tej trditvi, ne glede na to, čigava je? Uf. Kaj naj rečem? Če bi pri 18 letih ali še celo prej padel v program nekega evropskega moštva, kot sta, recimo, Union Olimpija in zagrebška Cibona, ki sta blizu, ali pa italijanski Teamsystem, bi v tem času razvil sposobnosti, da bi lahko igral na več položajih. Kar se tiče moje igre na zunanjih položajih, sem že prej priznal, da mi tukaj še manjka. Če bi to razvil, bi bil veliko zanimivejši tudi za vrhunska evropska moštva, ne le za NBA. Za petico (centra, op. p.) sem sicer premajhen, a to vlogo odigram povsem korektno, ker sem dovolj močan, zaradi svoje postave. Sem pač hrust, povedano po domače. Z Lorbekom bi se deloma strinjal, povsem pa ne. Kaj bi pomenilo, če bi imela Krka dobrega pravega centra, kakršen je bil Štern, ki pa je moral še pred začetkom sezone oditi? V tem primeru bi več igral na položaju krila. Seveda. Ni nujno, da bi moral ostati prav Štern. Dovolj bi bilo, če bi imeli v moštvu klasičnega centra, ki bi pod košem pobiral “odpadke”, ki bi se pod košem prerival z ostalimi centri in bi znal dati koš. Tako bi morala nasprotna moštva posebej paziti nanj in bi jaz imel več prostora, večkrat bi ostal sam ali pa bi si met izboril z igro ena na ena. V lanski in še na začetku prejšnje sezone si bolj pogosto igral na položaju krilu ali krilnega centra, zdaj pa se vse bolj pomikaš pod koš. To je posledica sestave in potreb moštva. Imamo kar nekaj dobrih krilnih igralcev: Ivo Nakič, Dejan Jevtovič, iz Kranja je prišel Dragiša Drobnjak. Da bi še jaz igral na krilu, bi bil nesmisel, saj po drugi strani nimamo centrov. Za tvoj napredek pa bi bilo bo|je, če bi igral na krilu? Seveda bi bilo, a na žalost letos to ni šib. Zgodaj si si ustvaril družino in življenje se ti je s tem precej spremenilo. Kako to vpliva nate? To je bila ena najboljših potez, kar sem jih naredil. Dokler si sam oziroma dokler nimaš družine, ti gredo po glavi razne neumnosti, privoščiš si lahko tudi kakšno neresnost. Ko pa so v hiši še ena lačna usta več, postaneš odgovoren. Moj “nasmejanko” me je prisilil, da sem sc zresnil. Vse skupaj doživljam kot nekaj zelo lepega. Zelo sem vesel, da je tako. Kaj pa, če boš še igrati v tujino, bo šla družina s tabo? Seveda! Andreja je bila športnica, atletinja. Te zaradi taga lažje razume? Kar sc tega tiče, ima pri njej vso podporo. Razume, da moram dvakrat na dan poTekaj ur z doma, na trening. Kdo pri vas doma skrbi za prehrano? Za mojo prehrano skrbijo v hotelu Krka,, včasih gre z mano tudi Andreja. Je tvoja prehrana kaj posebnega, je obilnejše kot pri navadnih ljudeh? Mislim, da ne. Pred leti sem jedel več kot zdaj, ko vidim, da je dovolj, če pojem toliko kot navadni ljudje. Moraš na kaj posebej paziti? Prav posebej mi ni treba paziti. Jem vse, kot pravi kmečki pob. Zadnje čase le malo bolj pazim, da ne jem preveč maščob in svinjine, a med prazniki si bom vseeno privoščil. Kaj pa prehrambeni dodatki? Samo energetski napitki. Kaj pa vitamini? Ja, tudi vitamini in kreatin za mišice. Kdo ti predpisuje, kaj moraš jemati? Pri tem smo v klubu v prvem delu sezone sodelovali z dr. Miličem in Boštjanom in Slavkom Vidmarjem, oziroma njunim podjetjem BV&S, ki pri nas zastopa firmo Capitol Fit-ness. Zdaj, ko gre sezona proti koncu, tega ni več. Ne vem zakaj, se mi zdi, da ni denarja. Ti kdo svetuje pri treningu moči, hitrosti in eksplozivnosti? Nimam posebnega svetovalca. Ga pogrešaš? Seveda. Pogrešal bi lahko precej stvari. Letos je bilo vse skupaj korektno urejeno. Pomočnik trenerja Ante Perica je skrbel za vadbo v fitnesu. Koliko poleg košarkarskih treningov vadiš še v fitnesu? Zadnja dva meseca, ko sem se pripravljal za izlet v Ameriko, sem v fitnesu delal kar precej, morda celo malo preveč za ta del sezone. Za telesno moč se intenzivneje dela predvsem pred sezono. Nekdaj si treniral atletiko, suvanje krogle, kjer si bil celo slovenski prvak. Tam si si nabral tudi nekaj izkušepj in znanja. To mi še vedno pomaga. Tudi skozi šolo teka sem šel in se naučil, kako se dvigajo uteži. Vseeno je dobro imeti nekoga zraven, da ti pomaga. Si kdaj razmišljal, kako bi bilo, če hi ostal pri atletiki? Razmišljal sem, a ne o tem, kaj bi lahko dosegel. Nikoli si tudi nisem mislil, da bom v košarki dosegel toliko, kot sem do sedaj. Se ti zdi, da mora biti za kolektivne športe drug tip osebnosti kot za induvidualne discipline? Uspešni športniki v individualnih disciplinah morajo biti močne osebnosti, samodisciplinirani, vztrajnejši, saj je vse odvisno od njih samih. V kolektivnih športih je drugače. Če komu ne gre, se vedno najde kdo, ki potegne. A kljub številnim tekmam igro še vedno doživljaš tako čustveno, še vedno enako uživaš? Še vedno. Moja prva ljubezen je bila košarka in vedno bo tako. Jaz enostavno ne morem igrati brez čustvenih vložkov. Še posebej, če je tekma pomembna, si ob uspeli akciji moram dati duška, prav tako, če nekaj ne gre, kot bi moralo. Enostavno nekaj v meni eksplodira. Poskušam se zadržati, kar mi zadnje čase uspeva mnogo bolj kot prej. Vendar mora igralec igrati s čustvi, sicer bi igral precej slabše. Izliv čustev pri igralcih kaže na njihovo voljo, na željo po zmagi, kaže, da si prizadevajo, da jim ni vseeno. Med tekmo prideš pogosto v konflikt s sodniki. Kako je, ko se srečate po tekmi? Se ne srečamo. Jaz se jih izogibam, ker je to taka vrsta ljudi, ki jih nerad vidim, tudi na ulici. Sem tak človek, da krivice, ki mi jo kdo naredi, zlepa ne pozabim in ne oprostim. Kaj pa, če se spreš z igralcem nasprotnega moštva? To je drugače, vemo, da se vse zgodi v žaru boja. Razumemo drug drugega, in tudi če od koga med igro dobiš kakšen bolj podel udarec, ne zameriš. Si upaš napovedati možen razplet finala lige Kolinska? Ima Krka možnosti? Krka lahko tudi preseneti. Nam bolj ustreza igrati z Olimpijo kot iz Laškim. Olimpija je izkušeno evropsko moštvo, kjer ima vsak natanko določeno vlogo. Na njihovo igro se lahko pripravimo, medtem ko Laščani igrajo bolj po navdihu, vse je prepuščeno posameznikom. Nanje se je težko pripraviti, ne veš, kako koga držati v obrambi. Igrajo preprosto in enostavno košarko. Po drugi strani pa je Olimpija za odtenek boljša in zelo izkušeno moštvo, ki je odigralo že nešteto težkih tekem. To je stroj, ki ves čas melje, veš, kako ga lahko ustaviš, a ti ne uspe. Letos smo bili vsakič bližje temu, da jih ustavimo. Upam, da jih bomo vsaj enkrat premagali, če že ne v Ljubljani, vsaj doma. Kar se tiče finala, je vse odprto. Laško je zaradi poškodb ostalo brez treh zelo pomembnih igralcev. V finalu je, kljub temu da bi imelo Laško prednost domačega igrišča, v prednosti Olim pija. Poleg tega morajo oslabljeni Laščani v polfinalu premagati Slo vana, kijih prav lahko preseneti. Ni izključeno, da bi se v finalu srečala Slovan in Krka, a mi bomo zelo zadovoljni, če nam bo uspelo vsaj enkrat premagati Olimpijo. IGOR VIDMAR ZAPOJMO PESEM - Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti je pred kratkim pripravila revijo mladinskih pevskih zborov Bele krajine z naslovom Zapojmo pesem. Predstavili so se mladinski pevski zbori iz osnovnih šol Vinica in Dragatuš (oba vodi Ani Jankovič-Sober), Podzemelj (Bariča Flajnik-Koželj), Stari trg (Anton Grahek), Loka (Majda Veselič), OŠ Mirana Jarca (Judita Ilenič) ter otroški PZ OŠ Milke Sobar-Nataše (Cvetka Banovec). Na fotografiji pevci iz Dragatuša. (Foto: M. B.-J.) BRUCOVANJE - Klub kočevskih študentov je nedavno pripravil v kinodvorani v Kočevju tradicionalno brucovanje. Udeležilo se gaje 30 od skupno okoli 60 študentov, kolikor jih je v letošnjem študijskem letu iz kočevske občine v prvih letnikih višjih ih visokih šol. Bruci, ki so bili za razliko od ostalih študentov opremljeni z enakimi majicami in obveznim velikim B-jem, odtisnjenim na čelu, so se v različnih zabavnih igra pomerili s starejšimi študenti, ki so z zrežiranim skupnim rezultatom prepričljivo premagali neizkušene bruce. Sledila je zabava pozno v noč z ansamblom Botri. (M. L.-S.) MAGICNo. I PRIČARAL KAR 4252 GLASOV! - Preusmeritev nekdanje diskoteke Magic No. 1 družine Fric v Sevnici v picerijo je bila zadetek v polno. Glava družine - Niko je povedal, da so s kakovostno prehrano in. picami spet pridobili številne goste, kar navsezadnje potrjuje tudi to, daje Magic No. 1 v Nedelovi akciji Pica 2000 zbral zavidljivih 4252 glasov in osvojil med najbolj priljubljenimi slovenskimi picerijami 2. mesto. Zato sta Niku v soboto čestitala tudi urednica Nedela Romana Dobnikar-Šeruga in vodja akcije Janez Resnik. Fric (na posnetku z ženo Vido) se je zahvalil svojim gostom, petim dobro usposobljenim (so)delavcem, posebej pa ženi ter Olgi in Karlu Kozoletu. Na prireditvi je zapel Dekliški nonet PGD Sevnica, svoje pričeske so predstavile sevniške frizerke in dijakinje srednje šole, navdušil je čarodej Niko, gostje pa so tega dne dobili zastonj v pokušnjo pice in pijačo. (Foto: P. P.) ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA PRVENSTVA - V dvorani doma telesne kulture in telovadnici oh bivšem bazenu v Kočevju je pred kratkim potekal zaključek šolskega gimnazijskega pokala v odbojki in košarki. Na finalnem turnirju najboljših ekip iz posameznih letnikov seje pri fantih, ki so se pomerili v košarki, najbolje odrezala ekipa 3.a razreda, pri dekletih pa so se za najboljše odbojkarice na šoli v letošnjem letu izkazale dijakinje Lb razreda. (Foto: M. L.-S.) pogovor z matjažem Smodišem Da uspeš v NBA, moraš iti tja mlad Košarkar Matjaž Smodiš o družini, prehrani, sodnikih in tekmecih - Prvi Evropejec na enem od treh turnirjev pred naborom za ligo NBA - Na nabor bo šel že letos, če bo imel možnost, da bi ga izbrali v prvem krogu V3/)2 se* tZB peč 77' {eM ŽB M* NOVO MESTO - Veterinarska uprava RS bo od 20. aprila pa do predvidoma 31. maja opravila spomladansko akcjjo oralne imunizacije - vakcinacije lisic proli steklini. S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi lisice v slovenskih gozdovih ter tako preprečiti širjenje bolezni med lisicami in s tem omogočiti ljudem sproščeno in varno gibanje v naravi. Vaba je sestavljena iz ovoja mase za vabo, ki služi za privabljaige lisic, in kapsule s cepivom. Polaganje vab z vakcino bodo ugriz stekle živali. Če pride vsebi- opravili piloti domačih športnih društev iz višine 300 m s posebej prirejenimi letali. Polaganje vab z vakcino bo potekalo tudi s športnega letališča v Prečni pri Novem mestu. V času polaganja vab psom ni dovoljeno prosto gibanje, izvzeti so službeni psi. Vaba je za pse neškodljiva in se z njo po zaužitju zagotovi le zaščita. Po zahtevah Mednarodne organizacije (WHO) je potrebno vsak stik človeka z vsebino vabe obravnavati kot na vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto takoj dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Steklina je nalezljiva, neozdravljiva, brez izjeme smrtna virusna bolezen, ki prizadene tako žival kot ljudi in jo poznamo že tisočletja. Izbruh bolezni se pojavlja v nekajletnih intervalih, s tem da se pojavljajo izbruhi bolezni pozimi dobe. Se pa res ne spodobi, da mi, ki smo gotovo na višji civilizacijski stopnji kot naši predhodniki pred 2500 leti, ne zapustimo v bližini naših domov prav ničesar. Ali ima kakšen smisel čistiti črna odlagališča v času čistilnih akcij, če se v naslednjem letu spet napolnijo? Zato menim, daje edini način uvedba denarne kazni. Verjetno bi ta prišla do živega ljudem, ki jim ni mar za širše okolje! MAJDA PUNGERČAR Gozdički - oaze črnih odlagališč Razmišljanje ob čistilnih akcijah, ki množično potekajo po vsej Sloveniji • Ali je smiselno čistiti črna odlagališča? Pomlad je tudi čas očiščevalnih akcij širom po državi. Že nekaj let opazujem črno odlagališče med vasema Radovlja in Grič pri Kle-vevžu. Tu se razteza lep gozdiček, v katerem najdemo tudi čudovite kraške reliefne oblike, ki kar vabijo, da se vanje odlagajo vse iztrošene pridobitve našega časa. Tako imamo dve vrtači, ki sta do vrha napolnjeni s staro šaro, in tudi vhod v podzemno jamo, kjer se morajo jamarji najprej prebiti med plastenkami in drugim, da se lahko spustijo v podzemlje. Pred leti ni bilo v teh vaseh urejenega vsakotedenskega odvoza odpadkov niti ni bilo organiziranega odvoza kosovnih odpadkov. Takrat bi človek z veliko tolerance še razumel, da so se ljudje znašli po svoje. Že nekaj let pa je organiziran odvoz vseh odpadkov, dvakrat letno tudi kosovnih, o čemer smo prebivalci pravočasno pisno obveščeni. In človek bi pričakoval, da bi se ljudje zavedali, da nismo nič naredili, če smo star hladilnik odpeljali v gozd, ki se razteza ob robu naših vasi. Mistično odlagališča čuvajo tudi lobanje doma zaklanih govedi ipd. Zmotno sem pričakovala, da odvozov v gozd ne bo več, ko je vendar organiziran odvoz dvakrat letno. Te dni sem bila namreč ponovno presenečena nad našim civilizacijskim pokopališčem. Železna ograja, ki je do nedavnega varovala zasebno zemljišče na Griču pri Klevevžu, se jc, zavita s stebrički vred, pojavila v vrtači. Neučakanost odvoza kosovnih odpadkov je bila prevelika, skušnjava po takojšnjem priročnem odlagališču neizmerna! Morda pa bo tako smetišče prišlo prav bodočim arheologom, ki jih bodo odkrivali čez stoletja. Tlidi prednam-ci so nam pustili ravno v tem gozdičku sledi. Blizu odlagališča jc namreč gomila iz starejše železne NAJVEČ DENARJA V NALOŽBE SODRAŽICA - Na deseti redni seji so svetniki občine Sodražica sprejeli letošnji proračun v višini 184 milijona tolarjev. Proračun je uravnovešen in je brez primanjkljaja. Največ denarja (42 milijonov) tolarjev bo šlo za izobraževanje, 43 odstotkov proračuna bodo namenili začetim in novim naložbam, med katere sodi tudi izdelava idejnega načrta za odvajanja in čiščenje odplak in kanalizacije v Žimaricah. Več denarja bodo namenili tudi za ureditev trga in celostne podobe občine (grb, zastava, občinski praznik). Za otrokove pravice Pobuda za oblikovanje zakona o varuhu otrokovih pravic LJUBLJANA - Predstavniki Zveze prijateljev mladine Slovenije in Pravnoinformacijskega centra nevladnih organizacij so ob desetletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah in uveljavitvi Evropske konvencije o uresničevanju pravic otroka vladi Republike Slovenije konec februarja poslali pobudo za uzakonitev varuha otrokovih pravic. Pisno jo je podprlo 26 nevladnih organizacij, ki so, razen zveze prijateljev mladine Slovenije, študentske organizacije univerze v Mariboru in Ženske svetovalnice, podprle tudi predlog za oblikovanje vladnega urada za otroke. Podpisnice menijo, da je napočil čas'za celovito ureditev varovanja otrokovih pravic, saj so otroci najbolj občutljiv člen z najšibkejšim glasom v družbi. Otrokom je potrebno poleg že obstoječih zagotoviti predvsem tiste mehanizme, preko katerih bodo zapolnjene vrzeli, ki sedaj onemogočajo in ovirajo izražanje ter varovanje njihovih pravic. Tako bi se približali tokovom, standardom in strukturam v Evropi in svetu, v katere Slovenija vstopa na mnogih drugih področjih. Plaz v Podplanini še vedno drsi PODPLANINA, PUNGERT, ČRNI POTOK - Plazovit teren dela sive lase vsem prebivalcem občabranskih vasi, odkar pomnijo. Prava katastrofa pa je te vasi doletela pred tremi leti, ko je tukaj in v še nekaterih delih občine divjala prava vodna ujma. V Podplanini je začel drseti ogromen plaz, z njim pa tudi po več kubi-kov debelo drevje, kar kaže, da je plaz izredno debel, nevaren in lahko, če bi prišlo do najhujšega, kot za šalo odnese del vasi. Alojz Miklič, ki predseduje vsem trem omenjenim vasem, pravi, da si je plaz že v začetku ogledala komisija, po ogledu pa ni bilo storjenega nič, da bi se odpravila grozeča nevarnost. Gledano iz tehničnega vidika, gre za izredno zahteven poseg, kije za povrh še izredno drag. Miklič premikanje zasleduje bolj na lastno pobudo. To zimo je nastalo zopet nekaj novih razpok in posedanj, kar daje slutiti, da se narava najbrž ne bo sama umirila. Meni, da bi morali pristojni postaviti vsaj nekakšno merilno napravo, iz katere bi bilo moč razbrati intenziteto drsenja. Ista vodna ujma je povzročila veliko škodo še v Črnem Potoku in na cesti proti vasi Pungert, ki jo je na nekaterih delih dobesedno odnesla. Sanacija pa ni dolgo vzdržala in je škode še več kot prvič. Letos to cesto v dolžini cca 2500 m spet utrjujejo in kaže, da bo tokrat le dobila prave temelje ui\ ‘ " 'P0 ko bo zgrajen 2,5 km del republiške ceste od Trave v smeri mejnega prehoda Podplanina. Ta odsek pa že grade in naj bi ga predvidoma končali avgusta. A. KOŠMERL in propuste za podivjane vode. Asfalt pa bodo položili sporedno, O VZGOJI Podajanje žogice Če si upate, recite v kateri od slovenskih osnovnošolskih zbornic, da je vedno več nasi■ I Ija med osnovnošolci zato, ker šola premalo vzgaja. Usul se bo plaz obtožb na šolsko zakonodajo, ki da je odvzela šolnikom vse instrumente za “krotitev" mularije, vštevši oceno iz vedenja. Potem vas bodo podučili: da učitelji nimajo nobene av- : toritete in da je bilo včasih, se i pravi, ko so bili še oni sami j osnovnošolci, povsem drugače. “Takrat smo se vsaj bali učiteljev, ne pa danes, ko nimajo otroci pred nikomer in pred ničimer več strahu. ” Potem bodo usmerili kazalec na starše, ki skušajo večino družinskih problemov prevaliti v šol- j ske prostore, ker zaradi hlastanja po materialnem bogastvu ali zagotovitvi najenostavnejšega obstoja nimajo niti toliko časa, da bi naučili svoje otroke pozdravljati, se zahvaljevati in spoštovati starejše ter sovrstnike. Kaj še kaj drugega, zahtev- 1 nejšega, moralnejšega. Na drugi strani te plošče je melodija o družbi, ki ni zmož- ' na reševati socialnih zagat, ampak njih reševanje nalaga šoli, prosvetarjem, ki so vedno bolj obremenjeni in vedno j manj plačani za svoje “izgorevanje” za katedrom. Padla bo j še kakšna o pomanjkanju vrednot (edina stalnica je denar), o nasilju po televiziji, o podkupljenih in skreganih politikih, o tatovih vseh barv, o barabah v vseh političnih strankah. Skratka: žogico bodo poslali tistemu, ki jim jo je serviral, na Kranjskem pa bo vedno več osnovnih šol, ki i bodo prosile svoje šolsko mini- i strstvo za denar, s katerim bodo plačevale varnostnike, da ne bi bilo še več pretepenih otrok, učiteljev in ravnateljev, j Vse dotlej, dokler ne bo vsakdo prevzel del svoje krivde ozi- 1 roma opravil del svojih nalog. TONI GAŠPERIC STROKOVNA EKSKURZIJA - Člani občinskega gasilskega poveljstva Občine Žužemberk so pretekli teden obiskali Gasilsko brigado v Ljubljani in letališče Brnik. V Ljubljani, kjer deluje največja poklicna gasilska enota v Sloveniji, sta jih sprejela vodja oddelka Drago Omahen in Bogo Tomše, ki sta 47 gasilcem razkazala vozni park, njeno organizacijsko strukturo gasilske enote ter številne podatke o intervencijah in nalogah gasilcev. Gasilce so s pomočjo teleskopske dvižne ploščadi dvignili visoko nad Ljubljano, v reševalni košari pa se je do višine 50 metrov popeljal tudi žužemberški župan Franc Škufca. Na letališču Brnik so gasilci spoznali delo gasilske enote prometnotehničnega sektorja, navdušeni pa so bili tudi nad novim sodobnim gasilskim vozilom in njegovo zmogljivostjo pri gašenju. (Foto: S. Mirtič) Začelo seje cepljenje lisic proti steklini Akcija bo potekala od 20. aprila do konca maja - Za zaščito lisic in s tem za varno gibanje ljudi v naravi - V času polaganja vab se psi ne smejo prosto gibati AKCIJA PODHOŠKE VAŠKE SKUPNOSTI - Čistilne akcije v Podhosti se je sredi aprila udeležilo lepo število ljudi. Pri čiščenju reke Radešce so z njenega dna izvlekli stare avtomobile, steklenice, staro posodo in celo svinjske kotle, že štiri leta pa čistijo tudi alge, ki vodi ne pustijo pretoka. Lotili so tudi izvira Cirkavnika, kjer bi bilo potrebno za nemoten odtok izvršiti tudi več popravil, saj je bil izvir med najlepšimi in najčistejšimi v tej dolini. V Podhosti so si zadali, da bodo popravili še kulturni oz. vaški dom, ki razpada, urediti pa želijo tudi avtobusno postajo. Poleg dela pa Podhoščane družijo tudi “vaške zabave", zato bodo za prvi maj zakurili kres. Kot vse kaže, bo Podhosta oživela, pri tem pa upajo tudi na pomoč občine Dolenjske Toplice in Turističnega društva. (T. Virant) OBISK METEOROLOŠKE OPAZOVALNICE - Učenci 4. razreda OŠ Šmihel so sredi marca obiskali meteorološko opazovalnico v Novem mestu, ki vdeluje v okviru Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana. Četrtošolce je sprejel Andrej Lah. ki jim je predstavil različne opazovalne in merilne naprave ter povedal, da vsakodnevno opazujejo vidljivost, oblačnost in ostale vremenske pojave. Podatke o vremenu nato sporočajo Hidrometeorološkemu zavodu v Ljubljani, lokalnim radijskim postajam in novomeški televiziji Vaš kanal. (Foto: H. Murgelj) MAVRIČNA RIBICA - V šentjernejskem vrtcu Čebelica so v četrtek, 6. aprila, pripravili prireditev ob zaključku celoletnega projekta predšolske bralne značke Mavrična ribica, ki so ga v sodelovanju s starši uspešno izvajali delavci vrtca. Sestavljanko Mavrična ribica in priznanja, ki jih je podelila knjižničarka Slavka Kristan iz mladinskega oddelka knjižnice Mirana Jarca, s katero vrtec sodeluje že vrsto let, je dobilo kar 204 otrok. Občina pa je mlade bodoče bralce obdarila še z lutkovno predstavo. in v spomladanskem času, ko se lisice več gibljejo v času parjenja. Ob izkorenitvi tako imenovane urbane stekline pri psih z redno * Na področju Dolenjske in Bele krajine je bilo v času od decembra 1999 do objave tega članka ugotovljenih skupaj 21 primerov stekline pri živalih. Od tega je bilo pozitivnih na steklino 20 lisic in en necepljen pes. Rezultati raziskav torej kažejo, da je v danem trenutku cepljenje lisic in psov proti steklini izredno nujno, z njim namreč preprečimo nadafj-ne širjenje in izbruh bolezni. vakcinacijo psov, pomeni steklina, ki je prisotna pri lisicah, nenehno grožnjo za prenos bolezni preko domačih živali na ljudi. Za ohranitev človeškega življenja je potrebno narediti vse, kar je v danem trenutku možno. Tako sta cepljenje psov in lisic proti steklini dva izmed možnih načinov ohranjanja človeških življenj ter je odraz spoštovanja do vsega, kar nas obdaja. TEREZIJA B ALKOV EC, dr. vet. med., veterinarska inšpektorica, vodja enote Novo mesto ODSTREL DO NADALJNJEGA PREPOVEDAN LJUBIJANA - Inšpektorat republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je obvestil vsa lovišča, da do nadaljnjega odstrel divjadi ni dovoljen. Lovska zveza Slovenije meni, daje ministrstvo s to prepovedjo največ škode naredila prav kmetom, ki jim divjad povzroča veliko škode. Obenem lovska zveza opo-zorja, da ne bo nosila posledic, ki bodo zaradi tega nastale, saj sama nanje zaradi nedovoljenega lova ne more imeti vpliva. Sevniški učitelji za vzgled Predsednica sveta staršev SŠ Sevnica pohvalila učitelje šole - TVagična smrt treh dijakinj je vse zelo prizadela^ staršev pa je vedno prisotna tud1 ravnateljica šole. Ob tem lahko j rečem, da ta mala šola v malei1! mestu s svojimi predanimi Ijudn" ; ogromno daje mladim. Učitelji s° \ lep vzor našim otrokom in žalostno je, da jim država ne zna p T j sluhniti. Ne bi smeli čakati, da bi i si morali dobri učitelji s stavko izboriti boljše pogoje za svoje delo- Tale moj prispevek sem sicer : želela oddati že prej, vendar nasJe j vse pretresla in prizadela tragičn3 j smrt naših treh dijakinj Brigite-Polone in Tanje. Ni besed, s kate- | rimi lahko potolažiš prizadete starše, pa tudi otroci so prestrašeni. Vsi starši globoko sočustvu; ; jemo s starši naših dijakinj. Učitelj' j so bili tokrat prvič soočeni s takšn® j tragedijo na svoji šoli, vendar so se zbrali ter znali prisluhniti in potrta; gati. V taki bolečini smo vsi stars' in res so pomembni le otroci,.5 katerimi se srečujemo kot učitelj1-starši ali kako drugače. Hvala celotnemu kolektiva srednje šole Sevnica. Prepričana sem, da boste še naprej lep vzgled nam in našim otrokom. ,, LJUBICA NENADIH Predsednica sveta staršev S5 Sevnica V zadnjem času pogosto slišimo in beremo o stavki učiteljev. Pravico, da izrazimo svoje mnenje, imamo vsi. Tudi sama imam svoje mnenje, vendar tokrat ne bi govorila za ali proti stavki, bi pa z veseljem pohvalila celoten kolektiv šole, predvsem ravnateljico Alenko Žuraj Balog. Srednja šola Sevnica si zasluži vse pohvale nas staršev, katerih otroci se izobražujejo za poklic krojača, frizerja ali mizarja. Šola dela v prostorski stiski, zato pouk poteka v dveh izmenah. Za praktični pouk fizerjev in krojačev imajo sodobno opremljene delavnice, praktičen pouk mizarstva pa poteka v šolski delavnici v Stil lesu v Sevnici. V sklopu šole ves čas deluje tudi šolski internat. Sproti se prilagajajo potrebam mladih in se trudijo, da bi učenci tudi v prostem času dobili dodatna znanja. Na voljo imajo bogato knjižnico in računalniško učilnico. V internatu srečujemo ljudi, ki z veseljem delajo z učenci. V šolski kuhinji se dobro zavedajo pomena zdrave prehrane, pa tudi sama šola in njena okolica je lepo urejena. Že tretje leto sodelujem s starši naših otrok, na sestankih sveta Ne bo odkril tople vode Metliški župan Slavko Dra-govan je dal zeleno luč za slikarsko kolonijo, ki bo v Metliki v sklopu Vinske vigredi. To pomeni, da je zagotovil malo več kot milijon tolarjev za bivanje in dobro počutje likovnikov, ki bodo prišli v Metliko upodabljat belokranjske lepote. Po nenapisanem pravilu bo vsak udeleženec zapustil gostitelju svojo stvaritev, ki bo končala v kakšni galeriji ali bo podarjena kateremu pomembnemu obiskovalcu deželice belih brez, odojčkov in janjcev na ražnju. Recept je preverjen in v občini dobrih vin že nekajkrat preizkušen. In vedno znova skritiziran. Očitki so zmeraj leteli na udeležence, čes da gre za začetnike, za domala neznane “malarje”, saj se tisti slavni in znani ne udeležujejo takšnih in podobnih cirkusov. Polena so vedno priletela organizatorjem pod noge šele takrat, ko je bil denar že zapravljen. Se pravi, da so kritiki zvonili po toči. Prej so modro molčali in čakali, kaj se bo izcimilo. Tako je tudi zdaj. Vnaprej napovedujejo koloniji polom laiki, strokovnjaki so tiho kot ribe. Človek jih celo razume: težko je reči županu, da s slikarsko kolonijo ne bo odkril tople vode, če dobivaš plačo iz občinskega propračuna in če je župan stoodstotno prepričan v svoj prav. Lepo bi bilo, če ne bi odprli ust tudi takrat, če bo vse skupaj zares polomija. TONI GAŠPERIČ Pomoč za Malenškovi sestri SEMIČ - V začetku januarja se ie v Semiču zgodila družinska tragedija, v kateri sta šestnajstletna Suzana in trinajstletna Irena ostali brez staršev. Ker se v Semiču dobro zavedajo, da jima morajo pomagati v težkih trenutkih, so odprli hranilno knjižico, na kateri namensko zbirajo denar za dekleti, njuna skrbnica Marija Škof pa je predlagala, da denar razdelijo na polovico in ga bosta uporabili, ko bosta polnoletni. Ireni je semiška občina za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje dodelila štipendijo. Doslej se je na hranilni knjižici zbralo 1.528.320 tolarjev, ki so jih nakazali: delavci Iskre Semič (902.660 SIT), člani semiškega občinskega sveta (108.940), Dolenjska banka, d.d., Novo mesto (100.000), delavci OŠ Semič (54.000), Neodvisni sindikat Semič (30.000), hišni svet Semič 30 b (29.500), Društvo semiških brkačev (26.700), Športno društvo Črnomelj (25.000), SVIZ OŠ Milke Šobar-Nataše Črnomelj (20.000), člani Društva invalidov Novo mesto (18.100), družina Štefa-nič (15.000), delavci vrtca Semič (12.000), OS Milke Šobar-Nataše Črnomelj, Društvo za pomoč duševno prizadetim Črnomelj, Rdeči križ Semič, SVIZ Dijaški dom Črnomelj, Janez Pust, Jože Kastelec, Frančišek Kastrevc (po 10.000), Darinka Štukelj, Vilko Medic (po 8.000), OŠ Stopiče, 5. b razred. Mira Škarjak, Cvetka Poč, Mitja Črnič, Jože Mržljak, Ivan Bukovec, družina Ličen, Jožef Malnarič, Aleksandra Ružič, Frančiška Mausar, Alojz Zarabec, Vida Murn, Jernej Zoran (po 5.000), Kristina Sever (4.000), lončka Kump, družina Tomaževic, Majda Kukec (po 3.000), Milka Sever, Marta Bcktaševič, Mimica Malenšek, Anton Jakša, Vesna Stane-šič, Kastrevc, Medvešek, Marija Žalec (po 2.000), Alojz Jakša, Milka Košec (po 1.000 SIT). Hvala za pomoč! Denarno pomoč za Ma-, lenškovi sestri lahko še vedno-naka-žete na hranilno knjižico št. 52100-620-107 05 1432133-274909 pri Dolenjski banki, d.d., agencija Semič; namen nakazila: za Suzano in Ireno Malenšek. TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV ČRNOMELJ - V soboto, 15. aprila, je bilo 35. področno matematično tekmovanje osnovnošolcev iz vseh osmih belokranjskih osnovnih šol. Mladi matematiki so se tokrat pomerili na črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca.ki je bila poleg Petrola in občine Črnomelj tudi sponzor. Tekmovalci so pokazali veliko znanja, saj jih je kar 22 osvojilo srebrno Vegovo priznanje. Najuspešnejši sedmošolci in osmošolci se bodo 20. maja pomerili v Krškem na državnem tekmovanju za zlato Vegovo priznanje. TEREZIJA DRAG1NC, predsednica tekmovalne komisije DAN SLOVENSKIH TABORNIKOV - 22. aprila praznujejo svoj praznik taborniki. Ker je letos omenjeni datum že prazničen, so ga v Rodu gorjanskih tabornikov obeležili že teden dni prej. Zbrali so se na Novem trgu v Novem mestu, kjer so starejši taborniki na predstavitvenem taboru predstavili opremo tabornika, glasila, taborniško literaturo, našitke ipd. Njihovi gostje so bili tudi najmlajši medvedki in čebelice z vodniki iz Krškega in Trebnjega. Najmlajši, katerim so se pridružili tudi nekateri starši, so večino sobote preživeli na igrišču na Loki, kjer so se igrali taborniške igre, po končanih igrah pa so se še posladkali s palačinkami in osvežili s čajem. (Foto: H. Murgelj) Smihelski učenci o zasvojenosti Novomeška osnovna šola Šmihel pripravila Dan odprtih vrat - V projekt na temo “Preprečimo zasvojenost” so se vključili vsi učenci šole ■ Zasedal je tudi šolski parlament ZLATOPOROČENCA GOLOB Z MRZLE PLANINE - Janez Golob (vsi domači in prijatelji so ga klicali kar Ivan) je že pri dveh letih izgubil starše in živel pri stari mami in stricu, po končani osnovni šoli v Podgorju pa seje na Libni učil za krojača. Izselili so ga v Nemčijo, od koder se vrnil v domala uničen dom. Njegova soproga Štefka, s katero sta pred 50 leti živela kot soseda (Štefka v družini s sedmimi otroki, Ivan pa skupaj s še štirimi brati), je bila aktivna udeleženka boja proti okupatorju. Do današnjih dni sta zlatoporočenca ostala zvesta svojemu rodnemu kraju. Njuni trije otroci se z veseljem vračajo na svoj dom, če le utegnejo. Zlatoporočencema je na velikonočno soboto ob simboličnem obredu čestital tudi sevniški župan Kristijan Janc. (Foto: P. P.) VELIKONOČNA RAZSTAVA PIRHOV- Učenci 4. razreda OŠ Šmihel so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj tudi letos poslikali pirhe in z njimi sodelovali na deseti velikonočni razstavi, ki jo je v atriju ljubljanske Mestne hiše pripravil tednik Kmečki glas. Razstavo je 17. aprila kot zastopnik slovenskega metropolita odprl kanonik Peter Zakrajšek, župnik v ljubljanski stolnici, zbranim udeležencem in obiskovalcem pa sta v nagovorih zgodovino in krščanski pomen pirhov ter njihovo tradicijo po slovenskih pokrajinah predstavila urednik Kmečkega glasu Boris Dolničar in ljubljanski podžupan Anton Colarič. Podelili so tudi denarne in knjižne nagrade izdelovalcem najzanimivejših pirhov. Letošnjo postavitev razstave je arhitekt Tomaž Novljan pripravil v znamenju pomladi, travne zelenice in zelenečih vej. (Foto: H. Murgelj) RAZSTAVA STARIH ROČNIH DEL - Aktivi kmečkih žena v sevniški občini so na sevniškem gradu postavili zanimivo razstavo starih ročnih del in starih hišnih orodij, ki so jih uporabljale naše babice in dedki. Zanimanje za tovrstno izročilo in bogastvo je tolikšno, da bi kazalo razmisliti o še'eni - etnološki talni zbirki na sevniškem gradu. (Foto: P. P.) VEČER S PESNIKOM MENARTOM - V okviru Slovenskih dnevov knjige so v metliški Ljudski knjižnici poleg prodajne razstave knjig pripravili še literarni večer z akademikom Janezom Menartom. Menart seje predstavil kot optimističen, zafrkljiv, a tudi resen pesnik, ni pa pozabil omeniti, daje kot belokranjski zet Beli krajini posvetil na stotine verzov. Za prijetno vzdušje so poleg Menarta poskrbeli še Toni Gašperič, ki se je z njim pogovarjal, ter citrarke podzemeljske osnovne šole. (Foto: M. B.-J.) NOVO MESTO - Na osnovni šoli Šmihel se že nekaj časa vsako je-*en lotijo šolskega projekta, v katerega se vključijo prav vsi učence šole. Letošpjega na temo Preprečimo zasvojenost!, v okviru katerega so "čenči iskali oblike zdravega preživljanja prostega časa, so predstavili "a nedavnem dnevu odprtih vrat. “Šolski projekti povezujejo "čenče in učitelje, naši učenci so namreč razpršeni kar na štirih '°kacijah. Trudimo se, da izbirajo teme, ki so v našem prostoru 'n času aktualne,” je povedala ravnateljica šole Irena Hlača. Na raz-fedni stopnji so se ukvarjali z dejavnostmi v prostem času, risali Plakate in na obisk povabili tudi Nravstvene delavce, ob dnevu °dprtih vrat pa ustvarjali v različ-mh delavnicah. V petem razredu s° izdelovali družabne igre za Prosti čas, šestošolci so spoznavali zasvojenost z modo in zgodovino mode, nato pa so sami izdelali °hlačila, ki so jih prikazali na "rodni reviji. Učenci sedmih razredov so se pogovarjali o različnih oblikah zasvojenosti in na zaključek projekta k sodelovanju pova-hl'i dijake četrtih letnikov srednje zdravstvene šole v Novem mestu, m so yodili različne delavnice. Osmošolci pa so spoznavali zamejenost v vrhunskem športu in nedovoljena poživila ter dan Preživeli zelo aktivno. Na dan odprtih vrat je na temo Preprečimo zasvojenost zasedal Ndi šolski parlament. Razmišljanja mladih je pohvalila prof. Lili Jazbec, ki je ob zaključku projekta v jedilnici šole predavala o drogah v življenju mladih. Na parlamentu so predstavili tudi anketo, ki so jo izvedli med učenci od 5. do 8. razreda. Sodeč po rezultatih, je gledanje televizije najbolj priljubljena oblika preživljanja prostega časa, sledita pa mu šport in druženje s prijatelji, med vrste zasvojenosti pa so našteli zasvojenost z drogo, alkoholom, cigaretami, televizijo, računalnikom, hrano in zdravili. “Zavedamo se, da je predstavitev našega projekta neka vmesna stopnja. Zasvojenost, pa ne le zasvojenost z drogami, temveč tudi druge vrste zasvojenosti, je danes zelo aktualna tema. Na tem področju bo potrebno trdno delati tudi v prihodnje,” je menila ravnateljica Hlača. V okviru dneva odprtih vrat so pripravili tudi Dan računalniškega opismenjevanja (Ro), na katerem so predstavili uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju, dosežke šestletnega programa Ro, dejavnosti in vlogo šole v programih Ro ter program za slovenski jezik, ki ga je izdelal učenec Domen Husu. m. KOTNIK DEL PARLAMENTA - Šolskega parlamenta seje udeležila tudi medicinska sestra iz centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od nedovoljenih drog Violeta Krampelj (tretja z leve), njegova mentorica pa je bila učiteljica Milena Košak (druga z desne). (Foto: M. K.) Tudi v Kočevju navijačice Oktobra lani ustanovljena plesno-navijaška skupina ^ je domači javnosti prvič predstavila minuli vikend KOČEVJE-Na pobudo ravnateljice Gimnazije Kočevje Mete Kamšek so oktobra lani na šoli ustanovili skupino navijačic. Po v®č mesecih dela se je prva kočevska skupina navijačic, ki sije nadeta ime po latinskem nazivu za evropskega risa Lynx lynx, domači Javnosti prvič predstavila minuli vikend. Plesno-navijaško skupino so na gimnaziji ustanovili v okviru obveznih izbirnih vsebin. “Ponudili smo 30-urni program, kar je 15 treningov, vendar imajo danes dekleta za sebflj že preko 20 treningov,” pravi absolventka biologije Zorka Potisk, ki je po več semi-narjih, na katerih si je pridobila Potrebno znanje za učenje in nenazadnje tudi nudenje prve po-tnoči, prevzela vodenje prvih navijačic v Kočevju. Prvotno je skupino sestavljalo 20 deklet in nekaj antov, Zorki pa je z zavzetim de-,°m uspelo za navijaštvo navdušiti I 15 deklet v tolikšni meri, da ne e da š« vedno trenirajo, marveč 0 celo predlagale, kot pravi Zor-a, da bi imele treninge tudi v času Počitnic. Dekleta najraje plešejo,” pravi Zorka o delu skupine, dodaja pa, . a je ples z elementi jazza, funka ln pom pon plesa, le eden od ele-ntentov. Preostala dva, enako Pomembna, sta gimnastika in navijaški elementi, kot so dvigi, sko- 1 m meti. Zaradi slednjih je na rcningih in nastopih navijaških skupin vedno nevarnost tudi tež-J'h poškodb. Zato je, kot pravi orka, za uspešno delo skupine pomembno, da si dekleta zaupa-J°> kar pa ima, kot dodaja, svoje emelje v prijateljevanju in med-ebojngm razumevanju, ki ga pnice skupine Lynx lynx, kot zasuje, izžarevajo v polni meri. Delo skupine, v kateri so dijaki-Je od prvega do vključno tretje-=a letnika gimnazije, še vedno v el°ti financira šola. Skromna sredstva, ki jih imajo na voljo, jim onemogočajo, da bi se včlanili v Zvezo navijaških in pom pon skupin Slovenije. Kljub temu pa bodo lahko, kot pravi Zorica, sodelovali na odprtih prvenstvih in vseh drugih tekmovanjih, kijih organizira Zveza. Za mlado skupino navija-čič, ki si kljub še skromnemu in kratkemu programu želi čimveč nastopov, pa je to še toliko pomembnejše, saj na šoli nimajo športne tekmovalne ekipe, s katero bi se sicer lahko udeleževale tekmovanj Šolske košarkaške lige. M. LESKOVŠEK-SVETE BLAGOSLOV BUTARIC, CVETJA IN ZELENJA ŠENTPETER - V spomin na dogodek, ko vstopa Jezus v trenutke Odrešenja - v Jeruzalem, se k blagoslovu prinesejo butarice, zelenje, cvetje in oljke. Zelo slovesno je bilo na cvetno nedeljo tudi v Sentpetru, kjer se je pred župnijsko cerkvijo zbrala množica faranov. Prinesli so okoli 70 butaric, izdelanih iz bršljana, leskovih šib, pušpana, oljke in mačic ter okrašenih s cvetjem in barvnimi trakovi, nekatere pa tudi s pomarančami in jabolki. Največjo butaro, merila je 8 metrov, so naredili fantje iz Grčevja:Rok in Gregor Jerman ter David Bojane. Po blagoslovu butaric in zelenja se je procesija vila okoli cerkve, nato pa je mašo daroval domači župnik Blaž Gregorc. Po maši so najlepše butarice simbolično nagradili. LAN PAR IT V LOKAL PATRIOTU NOVO MESTO - Dijaška sekcija Novo mesto DijaS 25. in 26. aprila dopoldne v Lokalu Patriot ogranizira Lan party. Računalniške igre bodo: Unreal Tourna-ment, Need for speed 5, Ouake 3 Arena in Supreme Snotvboarding. RV7 NASTOP NAVIJAČIC - Kočevska plesno-navijaška skupina Lynx ■Vu je pretj (iomačim občinstvom prvič javno nastopila v petek na lesarja-,l' nato pa še v soboto na zaključku šolskega gimnazijskega prvenstva v k°šarki in odbojki. (M. L.-.S.) KUHAR IZ MOSKVE - 44-letni kuharski mojster Jože Martinčič iz Gaja pri Šentjanžu je dober prijatelj šentjanškega birta Jožeta Repovža, ki raje sliši, da je organizator odmevnih salamiad in 1. dolenjske poticariade, kot da naj bil (vele)posestnik in sadjar. Ob teh nedavnih dogodkih v Repovževi gostilni, ko so po ustanovitvi Turističnega društva gostili številne ugledne goste, so bile Martinčičeva pomoč in njegove kulinarične umetelnosti še toliko bolj dobrodošle. Martinčič je bil šef kuhinje v ljubljanskem Levu, potem pa dolgih 9 let v Mercatorju v Moskvi. (Foto: P. P.) Veliko zanimanja za matematiko Srebrno Vegovo priznanje VAVTA VAS - Da med osnovnošolci vlada veliko zanimanje za matematiko, dokazujejo tekmovanja za Vegovo priznanje, ki se jih udeležujejo najboljši mladi matematiki. Osnovnošolci so se najprej sredi marca pomerili na šolskih tekmovanjih za bronasta Vegova priznanja, v soboto, 15. aprila, pa je na osnovni šoli Vavta vas potekalo 35. področno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje. Tekmovanja se je udeležilo 133 učencev šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz občin Dolenjske Toplice^ Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan, Žužemberk in Novo mesto. Od šestnajstih, ki sojini priznanja podelili v 6. razredu, je največ znanja pokazala Kristina Saje iz novomeške OŠ Grm. Med sedmarčki je srebrno Vegovo priznanje osvojilo 16 učencev, nadaljnega tekmovanja se bo udeležilo prvih sedem, prvo mesto pa sta zasedla Tea Vuko-manovič iz OŠ Center iz Novega mesta in Marko Muhič iz mirno-peške osemletke. Med učenci osmih razredov je potrebno matematično znanje pokazalo 15 učencev, na tekmovanje za zlato Vegovo priznanje gre prvih deset, najbolje pa so test rešili Mediha Šiljič in Tomaž Albreht iz novomeške šole Šmihel ter Nastja Suhadolnik iz grmske osemletke. Državno tekmovanje za zlato Vegovo priznanje bo 20. maja v Krškem. L. P. DPOflDSfftiaž® • g®onO[JCfQBw®gtiQ • ©DBGs® • (sQ®[pfi@0 • ^©[^©[Fttaš® • gg)[raB[JiraBw®®tt0 • ®D0Bs® • temveč se jih da dobiti tudi na domačem vrtu. LIDIJA m(JRN o3®[p®D:’£®i@ • g®onoroDDW®©ttS • ®DBDs® • dl®|pB®o • [?®[p®[?G§]i@ • g®[raBDUQDW®©GB • ®DBBs® • gD®[pB® ILINKA TODOROVSKI. DOPISNICA RTV SLOVENIJA IZ ZAGREBA Veliko dela in energije za poldrugo minuto poročila Novinarka Hinka Todorovski, ki je doma iz Črnomlja, nam že skoraj sedem tet kot dopisnica RTV Slovenija posreduje informacije iz Hrvaške. ‘red kratkim je za svoje delo prejela tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije, in sicer za vidnejše novinarske dosežke v lanskem letu. Pot do uveljavljene in priznane novinarke pa ni bila vedno lahka. Ko je Ilinka točela delati kot dopisnica v Zagrebu, je takrat v komaj nastali h naš ki rzavi težko prišla do informacij. S trudom, odgovornostjo in zavzetostjo pa sije uspela izboriti mesto uveljavljene in priznane dopisnice. Prodorno in delavno dekle bili ie v šoli. Zanimalo vas Je veliko različnih stvari, kako ste se odločili za študij novi- “arstva? ‘Vedno me je zanimalo vse in tp je bil moj temeljni problem, sodelovala sem pri nešteto aktivnostih v šoli in vedno sem bila uspešnejša, če sem imela več obveznosti, sodelovala sem tmli Pn šolskih časopisih, vendar tega dela nisem nikoli občutila Kot nekaj, kjer bom na koncu Postala. Vedno sem imela obču-i. k' lahko delala karkoli, aa bi lahko bila učiteljica ali Znanstvenica, tudi gospodinja, Ce bi bilo treba. Proti koncu srednje šole sem se že skoraj od-točla, da bi grem v profesorske ''°de, toda po informativnih onevih na filozofski fakulteti in na nekdanji FSPN sem na kon-cu jzbrala študij novinarstva.” i^e v času študija ste delali na televiziji, sodelovali pa ste tudi nauPov°meškem radiu Studio I). Študirala sem uspešno, ven-par sem se ves čas spraševala, ali Je novinarstvo tisto, kar bi me zanimalo, in v drugem letniku _em že resno razmišljala, da bi zamenjala študij. Takrat še nisem delala nikjer, zdelo se mi Je, da je televizija trdnjava, ka-fbor se sploh ne da priti, prav tako radijske postaje in veliki časopisi. Potem pa se je pojavil studio D in tam sem naredila tudi svoje prve novinarske prispevke. Spominjam se, daje bil moj prvi prispevek poročilo o zasedanju skupščine belokranjskih študentov. V tem času pa sem v Ljubljani spoznala kolegi-t°r K' mi je povedala, da na televiziji iščejo t.i. mlajšo dežurno. Na televiziji sem začela uelati v začetku tretjega letnika. fanimivo je, da mi je prof. anca Košir, ki je bila na kon-eu mentorica moji diplomski nulogi, ob neki priliki rekla: ■ akaj ste tako zaskrbljeni, saj je to, da vas nič ne zanima in vse n da ste negotovi, glavna odlita dobrega novinarja.’” „ Preden ste odšli za dopisnico a Hrvaško, vaše delo ni bilo tako Paznp, kaj ste tedaj delali? To je bil še čas, za razliko od zadnjih let, ko so bili mladi ljudje ki so prišli na televizijo, nja dopisnica RTV Slovenija Janja Klasinc odhajala na dopust, so uredniki presodili, da Beograd ne more biti nepokrit, in so me za nekaj tednov poslali za njeno zamenjavo, in zazdelo se mi je, da je to delo, ki bi ga rada opravljala. Tisto pomlad gala nepopisno veliko dela in energije. Poglobljeno sem prebirala vse možne hrvaške časopise, tekala po vseh mogočih tiskovnih konferencah, se prepirala z uradi različnih ministrstev ter prosila in moledovala, naj me uvrstijo na seznam novinarjev, ki bodo vabljeni na tiskovne konference.” Vam je pri tem kdo pomagal? “Ko sem prišla v Zagreb, nisem imela nikogar, ki bi mi pomagal, ker zaradi spleta okoliščin nekaj mesecev pred mano v Zagrebu ni bilo nikogar, ki bi delal za RTV Slovenija. Začela t so bili razpisi za delovno mesto dopisnika iz Zagreba in iz Beograda in prijavila šem se kar na oba razpisa, čeprav sem se bala, da sem morda še premlada. Na svoje veliko presenečenje in tudi veliko veselje sem bila izbrana za dopisnico iz Zagreba, malo mi je bilo sicer žal za Beogradom, vendar sem si rekla: nič zato, to je roka usode! Toda takoj ko sem prišla v Zagreb, se je pokazalo, da je med Zagre- “Za vsako minuto poročila na radiu ali televiziji sem vtogala nepopisno veliko dela in energije. Poglobljeno sem prebirala vse možne hrvaške časopise, tekala po vseh mogočih tiskovnih konferencah, se prepirala z aradi različnih ministrstev ter prosila in moledovala, naj me uvrstijo na seznam novinarjev, ki bodo vabljeni na tiskovne konference. ” Pfuktično “deklice za vse”. Po-asi smo spoznavali televizijsko chrioiogjj0 in sistem dela. Na-_1‘Dunje televizijskega progra-ala je namreč nekaj, kar je ,trašno zapleteno in česar gle->Uec ne vidi. V ozadju dela ti-,°c mravljic’, brez katerih ne bi '•o programa. Moje delo, še v asu študija, je bilo v tem, da em skrbela, da so agencijske soyice prišle na prave mize, da '■ui posneia evrovizijsko iz-uienjavo iz celega sveta, potem P? sem počasi tudi sama začela P^ati vesti in tako napredovala hi. starejšega dežurnega, ki Izpiše zunanjepolitične vesti, razvršča, določa vrstni red, Uh ^Premija poročila dopisnikov s .''ko, še vedno pa dela v ozadju.” F . Kako ste postali dopisnica iz a8reba? . “Ko sem diplomirala, sem i°hila službo na televiziji v H'iudništvu zunanje politike. To bilo leta 1991, ko so se ob raz-Pa nmrl po dolgotraj-: ’ h°lezni. Boris je bil prvoborec n®kdanji komandant 8. bataljoni .n . Erana Levstika. Bil je n n-1, v'sokih vojaških in civilnih {jkovanj. km xdil se Je v Drenju v številni 'ečki družini. Kmalu so izgubili eta> z.ato je vse delo na kmetiji a. ° na materinih ramenih. Na 1,1 so bili navezani z dušo in . tor Zavoda za transfuzijo krvi Republike Slovenije dr. Božidar Voljč, predstavnik Rdečega križa Slovenije Damjan Slabe in predsednik organizatorja Karlo Lemut, je postregla z izredno pomembnim podatkom: letno sta v Litiji dve krvodajalski akciji, zadnja je bila marca. Udeležilo se je je rekordno število krvodajalcev, kar 444, od tega jih je prvič darovalo kri 39, kar je 10 % več kot leto poprej. SVEČANO OBEŠANJE SLOVENSKE ZASTAVE - Društvo He-raldica Slovenica je ob svoji 152. obletnici na posebni slovesnosti, ki je postala že tradicionalna, v Geometričnem središču Slovenije ob obeležju GEOSS obesilo slovensko zastavo v prisotnosti policijske god- do Hples?m> zato so morali krepko 'ati, da so se lahko preživeli. Ko ., otrpci malo odrasli, so se začeli ^jati s furmanstvom. n |° je prišla usodna 2. svetovih vojna. Na Plešivici nad Sotes-n so,.že v drugi polovici leta os-Qvali odbor OF, ki ga je vodil r>s, vendar je še isto leto odšel i P^Ezane. Pri Pucljevih v Drenju Da P0/3 ilegalna javka številnih y®rt|z.anov. Boris je med vojno , I Pravljal številne odgovorne na- \ s,8e pri NZ, po vojni pa je bil v \ 1 pri Notranji upravi. Svoje-° Trimo Naše cilje lahko dosežemo z znanjem in ustvarjalnostjo zaposlenih. Če ste ambiciozni, ustvarjalnega duha in želite delati v rastočem podjetju potem Vas vabimo, da se javite na naslednja prosta delovna mesta KOMERCIALNO PODROČJE: UP 1. PODROČNI VODJA za vodenje projektov doma In v tujini 2. PROJEKTNI VODJA za vodenje zahtevnih projektov doma in v tujini 3. KOMERCIALIST v prodaji POGOJI pod št. 1,2 in 3: - VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne ali gradbene smeri - 3 - 5 let ustreznih delovnih Izkušenj • aktivno znanje vsaj enega tujega jezika PROIZVO k* ^ * fITNES* - »MAMI - *A*AŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 1. VODJA PROIZVODNEGA PROGRAMA 2. VODJA MONTAŽE POGOJI: - VI. ali VII. stopnja strokovne Izobrazbe strojne ali gradbene smeri - zaželjeno znanje tujega jezika - najmanj tri leta delovnih izkušenj 1. PROJEKTANT 2. RAZVOJNI PROJEKTANT POGOJI: - VII. stopnja strokovne izobrazbe strojne, gradbene smeri ali arhitekture - zaželjeno znanje tujega jezika - 3 - 5 let delovnih izkušenj 3. KONSTRUKTER POGOJI: - VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali gradbene smeri - lahko tudi pripravnik Pisne prijave z dokazili in življenjepisom pričakujemo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: TRIMO, d. d.. Prijatljeva 12, 8210 Trebnje. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom. Za informacije lahko pokličete na tel. 068 460 229. PORTRET TEgA TEcllNIA | Tokratna četrtkova novinarjeva dežurna malha je bila s klici napolnjena bolj malo. Mogoče so na to vplivali bližajoči se prazniki, ko se skrbi in nejevolja umaknejo lepšemu razpoloženju, in če je bilo temu tako, je prav. Hribarjevi s Prilip so v zadnjih dneh vseeno razmišljali o kratkem zapisu z naslovom Motorji, ribe in sosed, objavljenem v Dolenjskem listu 6. aprila na 7. strani v rubriki Novo v Brežicah. Hribarjevi, ki so poklicali v uredništvo, trdijo, da so bili na Prilipah prej, kot je bilo tam dirkališče za motokros. To, kar trdijo Hribarjevi, se ne ujema s tistim, kar pravijo organizatorji dirk in kar je pisalo tudi v časopisu. Vsekakor jih bo v naslednjih dneh obiskal dopisnik Dolenjskega lista za Posavje, s katerim se bodo lahko o pogovorili o vsej stvari. Prejeli smo dopis podjetja Pro Plus iz Ljubljane glede prenosa dirk Formule 1 in sprejemu signala POP TV. “ V Dolenjskem listu je bilo 13. aprila v rubirki Halo, tukaj je bralec Dolenjca! objavljeno vprašanje bralca o razlogih, da Vaš kanal ne predvaja prenosov ali reportaž dirk formule 1. Sledil mu je odgovor urednika Vašega kanala Marjana Moškona, ki pravi, da so taki prenosi predragi. Kot produkcijska hiša, ki ima ekskluzivne pravice za prenose dirk formule 1 za Slovenijo, želimo bralcem Dolenjskega lista pojasniti okoliščine tega vprašanja. Podjetje Pro Plus, ki pripravlja program POP TV, si že od vsega začetka svojega delovanja prizadeva, da bi lahko POP TV gledali tudi Dolenjci. Dobivamo pisma, klice in sporočila iz Dolenjske z vprašanji, zakaj ne omogočimo, da bi tudi oni lahko gledali ta program. S televizijo Novo mesto oz. programom Vaš kanal smo že pred leti iskali možnost, da bi omogočili gledalcem na Dolenjskem enako izbiro leve programov, kot jih imajo drugod po Sloveniji. Naša prizadevanja pa so na Vašem kanalu razlagali povsem drugače, češ da 'Američani poskušajo zavzeti Trdinov vrh’ oziroma ta oddajnik in da želi Pro Plus 'ukinjati' domače TV hiše oz. lokalne programe. Take razlage, ki so bile tudi objavljene, so popolnoma v nasprotju z našimi dejanskimi prizadevanji! Kot podjetje za proizvodnjo in trženje televizijskega programa ponujamo tudi lokalnim in regi- onalnim televizijam dogovor, po katerem lahko prenašajo program POP TV, ob tem pa tudi regionalne vsebine. Taka oblika sodelovanja bi omogočila zanimiv, informativen in zabaven program tudi na Dolenjskem, kar pomeni, da bi imele tudi lokalne in regionalne oddaje in vsebine v takem programuVeliko večjo gledanost. To, da Dolenjci še vedno ne vidijo POP TV, je torej posledica osebnih interesov nekaj posameznikov iz Vašega kanala. In končno - na odgovor urednika Vašega kanala, da so prenosi dirk formule 1 predragi, lahko re- * Zaradi praznika - dneva upora proti okupatorju bo dežurni novinar tokrat vaše klice sprejemal danes ob 20. uri. čemo le, da je podjetje Pro Plus Vašemu kanalu ponudilo celo plačilo za prenašanje programa POP TV vključno z dirkami formule 1. M. L. DNEVI BELUŠEV V GOSTILNI ROG DOLENJSKE TOPLICE - V prazničnih dneh, od včeraj do torka, 2. maja, je na jedilniku gurmanske gostilne Rog v Dolenjskih Toplicah bogata ponudba jedi, pripravljenih iz belušev ali z njimi. Beluš ali špargelj je znanilec pomladi in ena prvih mladih pomladnih zclei^jav, ki jo je moč pripraviti na različne načine. V gostilni Kog so na voljo hladne in tople beluševe predjedi in izborne beluševe priloge k mesnim jedem. (--------------------------'N Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 071 39 30 522 vas čakamo danes, v petek, 28. aprila, od 20. do 21. ure. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. V-------------—-___________ KINKOVE GOBE - Družina Kin-kovih iz Laš ima veliko uspeha pri gobarjenju, še največ pa gospodinja Anica. “Čeprav kar leti skozi hosto, nabere vsaj dvakrat več gob kot jaz, ” pohvali svojo ženo zabukovški pismonoša Martin Kink. Pravijo, da Primož (to je 8. junija) gobe seje, ali pa gobe najdejo kvečjemu po 20. maju. Da pa bi Anica že 19. aprila našla gobe, kot je te zdrave jurčke oz. ajdovčke, ki jih drži v rokah 14-letni sin Rok, nak, tako zgodaj pa niti Anici še ni nikoli uspelo. Na tehtnici se je kazalec zaustavil skoraj pri poldrugem kilogramu! Kin-kovi pravijo, da gobe radi tudi jedo, skoraj vsako jutro za zajtrk, pripravljajo pa jih na različne načine. (Foto: P. Perc) KRESOVANJE IN ROCK VEČER ŠENTJERNEJ - V počastitev 1. maja, praznika dela, pripravlja šentjernejska mladina kresovanje in rock večer. Dogodek se bo začel v nedeljo, 30. aprila, z začetkom ob 18. uri na hipodromu v Šentjerneju. Nastopile bodo skupine iz Šentjerneja Sky Lab, Strategi, Barska muha, The Drunkards, Durhmarsh in Stara pravda iz Novega mesta. Za vrhunec večera bo poskrbela skupina Dan D. KRESOVANJE NA SMUKU Belokranjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije priredi v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri kresovanje na Smuku. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja OOZSSS Bela krajina in pokale zmagovalnim ekipam na športnih igrah Bele krajine. Izbor za cvičkovo princeso Prijave do 16. maja NOVO MESTO - Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, ki združuje vinogradnike 22 vinogradniških društev iz desetih občin dežele cvička, bo izbirala svojo drugo Cvičkovo princeso. Prvi, ki je nosila ta kraljevi naslov, Leji-Mariji Colarič, se enoletni mandat končuje, zato bodo na prireditvi 28. Teden cvička, ki bo od 26. do 28. maja v Kostanjevici, okronali drugo Cvičkovo princeso. Leja-Marija Colarič je v letu svojega vladanja zelo uspešno vodila promocijo cvička na javnih nastopih in različnih prireditvah, tako vinarskih, turističnih kot drugih. Opravila je blizu 200 javnih nastopov, sodelovala na sejmih, nastopila na radiu in televiziji ter sodelovala pri zaščiti cvička kot slovenskega vinskega posebneža. Za izbor Cvičkove princese se lahko prijavijo dekleta, ki izhajajo iz vinogradniške kmetije, poznajo osnove vinogradništva in kletarjenja, so sposobne javnega nastopanja, poznajo pravila lepega obnašanja in govorijo vsaj en tuj jezik. Prijave za Cvičkovo princeso, ki naj zajema kratek življenjepis in novejšo fotografijo, pošljite do vključno torka, 16. maja, na naslov: Kmetijski zavod, za Katarino Merlin, univ. dipl. inž., Šmi-helska 14, 8000 Novo mesto. Vrtičkarji na obrobju Metlike Vzorno urejeni vrtovi ob blokovskem naselju Hribarjevi s Prilip pravijo, da so bili prej tam kot dirkališče za motokros - Pro Plus: “Da Dolenjci ne vidijo POP TV, je posledica osebnih interesov nekaj posameznikov iz Vašega kanala” IMPRO KLUB V METLIKI METLIKA - Klub belokranjskih študentov vabi v soboto, 22. aprila, ob devetih zvečer v Kulturni dom, kjer bo nastopila gledališka skupina Impro klub iz Ljubljane. Predstavila se bo z improviziranimi prizori, ki jih bo s svojimi zamislimi spodbudilo tudi občinstvo. ZA PRAZNIKE V ZUNANJI BAZEN ŠMARJEŠKE TOPLICE - Včeraj se je pričela kopalna sezona v zunanjih bazenih Šmarjeških Toplic, ki so jo letos dopolnili s posebno ponudno kombinacije kopanja in kosila. V športnem parku lahko najamete tudi igrišče za tenis, odbojko na mivki, košarko in mali nogomet. PREVRNIL PO NASIPU RATEŽ - 43-letni S. M. je 21. aprila izven naselja Ratež začel prehitevati tovornjak, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal 56-letni hrvaški voznik N. R., ki je zaviral in se umikal. S. M. je oplazil tovornjak in osebni avto, tako da se je N. R. prevrnil po travnatem nasipu in se, hudo poškodovan, zdravi v novomeški bolnišnici. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! GRAJSKI LEV - Neznani nepridipravi, bolje vandali, so močno poškodovali tega kamnitega leva pred sevniškim gradom. V usta so mu namestili eksplozivno telo, po vsej verjetnosti zelo močno petardo, tako da se mu je pri eksploziji odlomila spodnja čeljust. Kip je iz 16. stoletja, neprecenljive kulturne in zgodovinske vrednosti, na gradu, ki je bil prvič izpričan leta 1323 in je bil dolgo časa last salzburške nadškofije. Leta 1479 so ga za kratek čas zavzeli Ugri, leta 1573 pa kmečki uporniki. Grad so leta 1595 kupili grofje Mosconi in so dotedanjo renesančno trdnjavo spremenili v udobno baročno rezidenco. (Foto: P. P) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia 1) in Dolenjskega lista dodelil nagrado Rajku Kirnu iz Kagovske 7 v Novem mestu. Nagrajencu čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (3) Mamina ruta - ansambel Braneta Klavžarja 2. (1) Ta šmentani lov - ansambel Pogum 3. (5) Vas domača - Jože Bohorč s prijatelji 4. (2) Na hribčku kraj potoka - Tine Lesjak in Pevci s Pohorja 5. (4) Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci 6. (9) Velikonočnica - Dvojčici Vesna in Vlasta 7. (-) Veseli podgur’c - ansambel Slavček 8. (6) Slovenski pozdravi - Brata Avsenik in Policijski orkester 9. (8) Cviček ni navaden striček - ansambel Vrisk 10. (7) Godcu v spomin - TVio Frančič Predlog: Kraljestvo naše sreče - Čuki %-------------------------------------------------------------------------24 KlIPON ŠT. 17 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto Marija METLIKA - V metliškem Naselju Borisa Kidriča že več kot deset let prebivalci metliških blokov, ki nimajo druge zemlje, skrbno obdelujejo svoje vrtičke. S tem pa ne poskrbijo le za lep izgled okolice bližnjih blokov, ampak mnogi z umnim vrtnarjenjem precej prispevajo tudi k izboljšanju družinskega proračuna. Med 48 vrtičkarji, kolikor jih danes obdeluje po poldrugi ar zemlje, najbolj zavzeto in z veliko mero ljubezni skrbi za svoj vrt Anica Nemanič. Tudi sosedje ji pravijo, daje prav njen vrt najlepši, zlasti še zadnja leta, ko so otroci odšli od doma in ne goji več toliko zelenjave, zato pa vse več prostora namenja rožam. Celo tako zelo se je potrudila, daje iz struge hudourniške Sušice pripeljala kamne in z njimi ločila vrt od poti in stezic. “Vrtnarjenje je za nas, ki bi bili sicer morda prisiljeni preždeti popoldneve in konce tednov med štirimi stenami naših stanovanj, dobrodošlo razvedrilo, balzam za dušo, a tudi pomemben družabni dogodek. Pomagamo si med seboj, si svetujemo in si izmenjujemo sadike,” je zadovoljna Anica. Na “blokovskih” vrtičkih na obrobju Metlike vzgajajo namreč vse, od zelenjave in jagodičevja do sadja, nekateri pa ne bi bili pravi Belokranjci, če ne bi imeli posajenih celo nekaj trt. Metliški vrtičkarji so sicer najemniki zemlje, a upajo, da se ne bo nihče spomnil, kako nujno jo potrebuje, in jim je hotel vzeti. Nemaničeva je prepričana, da bi takrat zagotovo prišlo do kmečkega upora, saj so se tako zelo navadili na “svoje” vrtičke. M. B.-J. MED ROŽAMI - Nemaničeva vsak prosti trenutek izkoristi za delo na vrtu. Postala je že prava zbirateljica rož, ki se očitno dobro počutijo med kamni iz Sušice. (Foto: M. B.-J.) Z DOBRODELNOSTJO DO STERILIZATORJA - Uspeh dveh dobrodelnih prireditev je Semičane opogumil, da so na velikonočno nedeljo pripravili tretjo tovrstno prireditev, ki so ji dali naslov “Dobra volja dar pozlati”. Na njej so se v zabavno-glasbenem programu predstavili številni domačini, a tudi nekaj eminentnih gostov. Od vstopnine in prispevkov 49 donatorjev so zbrali več kot milijon tolarjev, s katerimi so plačali sterilizator za zdravstveno postajo v Semiču. Poleg tega so 100 tisočakov namenili še Malenškovima Ireni in Suzani, ki sta pozimi ostali brez staršev, ter 50 tisočakov za dializni oddelek novomeške bolnišnice. Na fotografiji: ob spremljavi Slavota Pluta sta zapela tudi Jožica Mavsar in Tonček Plut-(Foto: M. B.-J.) belokranjskih šolah in pomaga učencem nižjih razredov, ki imajo učne težave. Letos je v staro-trški in loški osnovni šoli s podružnicama v Gribljah in Adleši-čih. Glede na odmerjeni čas naj bi imela v obravnavi devet otrok, a jih ima petnajst, ker preprosto ne more reči ne. To pomeni, da marsikdaj potegne svoje delo v čas, ki ni plačan. A pravi, da ni vse le v denarju, ampak je pomembnejše plačilo zadovoljstvo. Tako njeno kot njenih učencev. “Kaj zato, če je denarnica prazna, je pa duša toliko bolj polna!” se nasmehne. Takrat se spomni, da največji honorar, za katerega pa ji država ne bo nikoli odtegnila davka, dobi od neposrednih in nepokvarjenih otrok, ki svoje srce in preprosto ter pošteno dušo nosijo na dlani. Pa najsi so to kamni, ki jih je fant iz Starega trga našel v Kolpi, ali šopek zvončkov, ki so jih drobne ročice nabrale za Valentinovo. In kako naj ji ho potem vseeno za te otroke? Prizna, da za njihov uspeh v šoli trepeče bolj, kot je pri svojih hčerkah. “Za vsakega otroka, ki ima učne težave, se posebej borim. Pomembno je namreč, da so otroci med svojimi vrstniki, dokler še zmorejo snov in se dobro počutijo. Tudi staršem, s katerimi dobro sodelujem, je veliko do tega, da njihov naraščaj ne bi šel v šolo s prilagojenim programom, ” pripoveduje. Nič kolikokrat se ji starši hvaležno zahvalijo, a jim odgovori, da je to pač njeno delo, čeprav vsi dobro vedo, da njen trud marsikdaj presega delovno obveznost. Mojco odlikujeta tudi vztrajnost in potrpežljivost. Njeni kolegi zatrjujejo, da iz njenega razreda še nikoli ni bilo slišati kričanja in zmerjanja. Prepričana je, da ima lepa beseda magično moč. Marsikdaj sicer potrebuje več časa, kot če bi vpila, a uspeh je zagotovljen. Četudi je uspešna in priljubljena, pa jo je bilo, ko je začela z mobilno svetovalno službo, le strah. Bala se je, da bo kateri od otrok odklonil njeno pomoč. Pravi, da bi bil to zanjo osebni neuspeh. A bojazen je bila odveč, saj se je znova potrdil njen moto, da morajo ljudje v prosveti delati s srcem. “Kdor ga nima, je bolje, da gre," je kratka. Movrinova ga ima. Veliko srce, odprto za vse. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Čeprav je imela vedno rada otroke, Marija Movrin iz Črnomlja še danes ne ve, kaj jo je pičilo, da se je po končani srednji šoli odločila za pravo. A je hitro ugotovila, da ta študij ni zanjo, in presedlala na smer za duševno motene na Pedagoški akademiji. Kot specialna pedagoginja se je pred sedemindvajsetimi leti zaposlila na črnomaljski osnovni šoli sprilagojenim programom Milke Sobar-Nataše, kjer vztraja še danes. Gotovo tudi zato, ker je šla v pedagoški poklic z vsem srcem in ker ji za to odločitev ni bilo nikoli žal. Movrinova se dobro zaveda, da njeni učenci bolj kot učiteljico potrebujejo prijateljico. V njej so jo našli. Tega, da jo pokličejo kar Mojca in jo tikajo, se je že tako navadila, da bi se ji zdelo čudno, če bi ji kdo rekel drugače. “Vsakega posebej imam rada, ga spoštujem in upoštevam njegovo mnenje. Skratka, so moji enakovredni sogovorniki in s tem jim dam vedeti, da so pomembni. Skupaj pa ugotovimo, ali imajo prav ali ne, ” pravi Marija, ki ji ni nikoli škoda časa za poslušanje otrok in za pogovor. Tako se pri njej učna ura nikoli ne konča, ko se oglasi šolski zvonec in delovni čas ne zaključi takrat, kot je zapisano na urniku. Njeni otroci, kot jim rada reče, jo pokličejo tudi popoldne, ob koncu tedna, skratka vedno, kadar se jim zdi, da bi jim prav ona znala prav svetovati, jih potolažiti, spodbuditi. Nikoli nikogar ne odkloni. Zadnjih pet let Movrinova uči na osnovni šoli Milke Šobar-Na-taše le še polovico delovnega časa, v drugi polovici pa potuje po