Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... Za pol leta. ..... Za New York celo leto . Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 294. — ŠTEV. 294. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Enured as Second Glasa Matter, September 21, 1903, at tbe Poit Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 8, 1879 NEW YORK. MONDAY, DECEMBER 16, 1929. — PONDELJEK. 16. DECEMBRA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. u I TELET0N: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIE. — LETNIK XXXVII. VELIKA NAPETOST MED ALBANIJO IN JUGOSLAVIJO ITALIJANI POUDARJAJO SVOJO MIROLJUBNOSf, A KOMAJ ČAKAJO PRILIKE, DA BI UDARILI Italijani zatrjujejo, da Jugoslavija oborožuje albanske begunce.— Spopadi na meji so na dnevnem redu. — Med Italijo in Albanijo obstoji vojaška defenzivna pogodba. — Zatrdilo italijanskega kolonijalnega ministra. ŠTRAJKARJI BAJE PRVI STRELJALI WARDEN JENNINGS ODPUŠČEN Skebi so prisegli, da so' F. L. Christian je postal RIM, Italija, 14. decemb ra. — Sem so dospela poročila, da jugoslovanska vlada obrožuje albanske begunce na meji Jugoslavije. Albanski kralj Zogu se je vsled tega pritožil-pri jugoslovanski vladi ter je istočasno tudi informiral italijanskega ministrskega predsednika Mus-solinija, da so jugoslovanske obmejne straže že večkrat napadle Albance. Italijanske oblasti smatrajo položaj za skrajno resen, čepVav so mnenja, da ne bodo izbruhnile sovražnosti. V splošnem pa prevladuje mnenje, da bo* Italija posegla v konflikt. Albanska vlada je velika prijateljica laških fašistov, in Italija je zvezana z Albanijo potom vojaške defenzivne pogdbe. Opazovalci izjavljajo, da bo v najkrajšem času poslana v severno Albanijo italijanska divizija. Italijanski kolonijalni minister Luigi Federzo-ni je izjavil nočoj: — Italija ne namerava napovedati vojne, pač pa sledi le mirovnemu programu s tem, da vzdržuje svoje lastno dostojanstvo ter dostojanstvo manjših narodov. To smatra za svojo dolžnost. oddali štrajkarji prve strele, nihče pa ne more po imenu nevesti onih, ki so streljali. warden jetnišnice v Au-burnu, kjer so se prejšnji teden uprli kaznen- C!. BURNSVILLE, N. C., 14. dec. -Zagovorniki marionskih pomožnih j šerifov, kateri so obtoženi umora, so včeraj predstavili sodišču več prič, ki so pod prisego izjavile, da so štrajkarji oddali prve strele. Ljudje, ki so tako izpovedali so sami stavkokazi. Med njimi je tudi sedemnajstletni sin obtoženega šerifa Fendcra. Značilno je pa. da ni mogel noben pričevalec onih, ki so streljali, navesti po imenu. Proti štrajkarjem je nastopil tudi metodistovski duhovnik D. H. Hali, ki je pod prisego izjavil, da so padli prvi streli iz vrst štrajkar-jev. To se je baje zgodilo takoj zatem, ko so vrgli pomožni šerifi mednje plinske bombe. Zagovorniki obtožencev so izjavili, da imajo na razpolago še dosti j j prič in da bo trajalo zasliševanje [ najbrž še cel teden. AUBURN. N. Y.. 14. decembra. — Nqwyorski governer Roosevelt je telefoniral dr. Frank L. Christianu, superintendent!! Elmira poboljše- i valnice, naj takoj odpotuje v Au- j burn ter prevzame ravnateljstvo dr- j žarne kaznilnic?. Državni korekcijski komisar dr. Kieb je dospel danes dopoldne sem- j kaj ter se napotil v urad državne ' jetniške komisije. Dr. Kieb ni hotel razpravljati c izpremembi v vodstvu kaznilnice.' pač pa je izjavil, da je prišel k po- i grebu usmrčenega nadpaznika G.! A. Durforda. Iz zanesljivega vira se je izvede- ' lo, da je bil warden Jennings odpuščen iz službe, ker ni ob izbruhu upora tako nastopil kot bi moral. NEMŠKA VLADA JE DOBILA ZAUPNICO Razdor je bil le začasno uravnan, in splošno se domneva, da bo izbruhnila kriza po haaški konferenci. BERLIN, Nemčija, 14. decembra. Med kabinetom in strankarskimi voditelji v nemškem državnem zboru je bil dosežen sporazum. V soboto Je nemški državni zbor sprejel z 222 glasovi proti 156 naslednji predlog: Nemški državni zobor odobrava izjavo državne vlade ter upa. da o mogoče rešiti vprašanje finančnih postav a temelju zvezne nemške u-stave. Državni zbor izreka vladi in njeni splošni politiki svoje zaupanje. V debati, ki se Je vršila poprej, ie odgovoril nemški finančni minister Hilferdlng da je prevzel že od prejšnjih vlad dosti primanjkljajev, ki pa niso usodepolni, kot so zatrjevali nemški nacijonalni in komunistični poslanci. Pred glasovanjem je prišlo še enkrat do krize in sporazum se je ma-lodane Izjalovil v zadnjem trenutku, ko je ljudska stranka zahtevala, naj sodjalnl demokrat je sprejmejo celokupni finančni program, česar pa slednji niso hoteli storiti. Šele po polurnem prizadevanju se Je posrečilo uravnati spor. Toda ta uravnava Je le začasna. Splošno prevladuje mnenje, da se bo pojavila kriza takoj po haaški konfe- ODPRAVA SMRTNE KAZNI V MEHIKI Novi mehiški kazenski zakonik smatra zločin-' ce za bolnike ter se bo ž njimi tudi ravnalo kot z bolniki. MEXICO CITY, Mehika, 14. dec. Danes opolnoči bo uveljavljen novi mehiški kazenski zakonik, ki ned drugim določa, da sme zakonski mož ubiti ljubimca svoje žene, ae da bi se mu bilo treba bati po-tavne kazni. Istotako ima žena pravico usmrtiti ljubico svojega :noža. Smrtna kazen je odpravljena, rudi sistem porote je v gotovem ielu omejen. Procese naj bi vodili izvedenci, sodbe naj izrečejo komisije psihia-rov. Te komisije bodo premotril? lokazilni materij al ter nadzorova-e vse sodnijsko ravnanje. Najvišja justična oblast je tako-:vani svet za obrambo in prepre-ienje. Člani tega sveta bodo po dva-najstmesečnem poslovanju izdali knjigo, v kateri bodo navedli vsa svoja opozovanja in izkušnje. Nova postAva smatra vsakega zločinca za duševno nenormalnega. Zločinci bodo pod neprestanim zdravniškim nadzorstvom. Pijancev ne bodo pošiljali v jetnišnice, pač pa v sanatorije. KAZNOVANI DIJAKI SVARTHMORE, Pa., 15. dec. — Fakulteta Swartmore kolegija je suspendirala dva višja dijaka do 10. januarja ter vzela petdesetim drugim dijakom olajševalne privilegije, ker so se nespodobno obnašali tekom neke veselice, prirejeno na čast novemu dijakonu. Kolegijska pravila so bila sprejeta za vse dijake ter prepovedujejo uporabo fizične sile tekom cerimonij, ki se vrše pri tem. največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Naročite se na "Glas Naroda" — KRALJ ALBERT OBČUDUJE NAŠE AVTOMOBILE BRUSELJ. Belgija, 15. decembra Belgijski kralj Albret je obiskal tukajšnjo avtomobilsko razstavo ter pokazal največje zanimanje za ameriške kare, razstavljene tamkaj. Dalj časa se je ustavil pri neki stojnici, kjer je bil razstavljen cenen ameriški avtomobil za pet ljudi. Kralj je baje vzkliknil: Kako praktično za veliko družino! MATI PRIZNALA UMOR. DA REŠI SINA ASBURY PARK, N. J., 15. dec. — Danes je postalo znano tukaj, da je mati napačno priznala umor, da reši svojega desetletnega sina. Velika porota je oprostila Mrs. Margareto Kugler cbdolžbe, da je ubila Williama Studemana dne 28. oktobra. Porota ni mogla najti obtožnice proti njenemu sinu Rajkotu, j ko je prišel pred njo ter izjavil, da je on morilec. Mrs. Kugler in Studeman sta bila dolgo časa prijatelja. V noči u- f mora je izjavil njen mož, ki je na- ^ sprotoval razmerju, da bo dobil i waranfc za aretacijo Studemana. To i je dovedlo do prepira na vrtu Ku- I glerjeve družine. Fant je slučajno prišel na pozorišče ter videl, kot je izjavil, državnemu pfavdniku, kako je njegov oče napadel Studemana ter ga obdelaval z ročajem sekire. Fant je povedal veliki poroti, da je udaril Studemana s pestjo in ko ni hotel slednji odnehati, je potegnil precej velik nož ter dvakrat sunil očetovega napadalca v tilnik. Policija je našla okrvavlijeni skav-tovski nož v spalnici matere. Ko so jo zaslišali, je trdila, da se je njen sin lagal in da je bila ona dejanska morilka. AMERIKANCI IN VOLITVE V HAITI Za predsedniško mesto n a Haiti j e dvanajst kandidatov. — Osem jih je zato, da bi imele Združene države še na* da'je kontrolo nad o-tocjem. PORT AU PRINCE. Haiti, 14. dec. Prejšnji generalni ravnatelj v kabinetu predsednika Borna, Chavelier. in več njegovih političnih pristašev sestavlja prošnjo, v kateri bodo naprosili državni department v Wash-ingtonu. naj nadzoruje prihodnje volitve na Kaitskem otočju. Chavelier kandidira za predsedniško mesto. Njegova želja je, da bi Združene države nadzorovale volitve na Haiti istotako kot so jih v Nicaragvi in v Santo Domingo. Za predsedniško mesto je vsega skupaj dvanajst kandidatov. Osem med njimi tudi Chevalier, jih je zato. naj se Združene države še naprej vpmešavajo v notranje zadeve Haitija. Ostali štirje kandidati pa se po-tezajo za urad na temelju programa, ki se obrača proti ameriški okupaciji ter ameriškemu nadgo-spodstvu. AMERIŠKA MORNARIŠKA DELEGACIJA Ameriški delegati se bodo odpeljali na razoro-žitveno konferenco v London s parnikom "C. Washington". POGAJANJA MED SOVJETl IN KITAJCI Preliminarna pogodba bo kmalu podpisana. — Obnovljenje brzojavne službe med Harbinom in Vadivostokom. WASHINGTON. D. C., 14 dccem-! bra. — Dolgo časa so ugibali, s katerim parnikom naj odpotujejo ameriški delegati na mornariška konferenco v London, slednjič je bilo pa odločeno, da bodo odpotovali s parnikom "George Washington". Sprva so se nameravali poslužiti nekega angleškega parnika. Neka-i teri so bili zato, da odpotuje dele-J gacija z nemškim parnikom "Bre-j men", ker vozijo ameriški parniki I prepočasi. Generalni kontroler McCarl je pa odločil, da morajo ameriški uradniki potovati na ameriških parni-kih, vsled česar je bil izbran par-. nik "George Washington", ki bo j odplul iz New Yorka krog 10. januarja. TROJNA EKSEKUC1JA OSSINNING, N. Y., 15. decembra. Oblasti v Sing Singu so objavile, ' da bodo v četrtek, dne 2. januarja j v Sing Singu usmrčeni trije, namreč Frederick Edel, Arthur Brown ; in Frank Kowalski. Edel je je v | smrtni hiši več kot devet mesecev. Brown enajst mesecev in Kowal-J ski tudi enajst mesecev. Edel je bil spoznan krivim urno-: ra Mrs. Emeline Harrington. Bil je ■ pred kratkim pomiloščen za ne-• kako mesec dni. Ostala dva pa sta bila obsojena na smrt ker sta umorila dva policista v Buffalo tekom roparskega napada. IZ NAJBOLJ TEMNEGA KOTA ZDRUŽ. DRŽAV Profesorja so zapodili iz službe, ker njegovo predavanje ni bilo v soglasju s sv. Pismom. BIRMINGHAM, Ala. 14. decembra. — Vsak profesor, ki poučuje na tukajšnjem Howard vseučilišču, mora verjeti v vse, kar je zapisano v bibliji. Verjeti mora v Noe-tovo barko ter v zgodbo, da je riba požrla preroka Jonasa in da je bil tri dni v njnenem želodcu. Včeraj so spodili iz službe profesorja dr. Horace Calvon Daya, ki je poučeval na tem zavodu biologijo. V nekem predavanju je rekel, da som ne more požreti človeka, ker ima dosti preozek goltanec. Pa tudi če bi ga požrl, bi se človek v so-movem želodcu zadušil. Nadalje je frofesor dvomil o Noe-tovi barki, na katero je baje spravil Noe po en par od vsake živalske skupine. Za tako veliko družbo bi barka ne bila dosti prostorna. Eden navzočih dijakov je nato izjavil, da ima profesor o bibliji povsem napačne nazore. Vsledtega je treba moliti zanj. da bi ga Bog razveselil ter navdahnil s pravo pametjo. Ravnateljstvo vseučilišča je napravilo kratek proces s tem. da je Daya enostavno zapodilo iz službe. Kraljevo bivališče Slika nam kaže pogled na Leh, ki je slavno mesto dežele Ladakov ▼ Tibetu. Kraljeva palača je zgrajena na najvišji gori, ki jo vidite v ozadja. KABAROVSK, Rusija, 15. dec. — Včeraj so se sestali tukaj s sovjetskimi delegati zastopniki manažur->ke in kitajske nacijonalistične vlade. Njihov namen je skleniti pre-Umarno pogodbo z a uravnavo spora, ki je nastal vsled zaplenjen j a kitajske iztočne železnice. Voditelj mandžurske delegacije Tsaj Yun Sen je obvestil sovjetske zastopnike, da je bil Čun Čuang, kitajski ravnatelj železniške oblasti odpuščen ter da je bil na njegovo mesto imenovan začasno no-ri ravnatelj. Sovjetski delegatje zahtevajo, da Tiorata dobiti v upravi železnice :lužbo dva Rusa in sicer Rudny in Denisov. HARBIN, Mandžurija. 15. dec.— 'rvič izza izbruha rusko-kitajske -ontroverze je bila včeraj obnov-jena brzojavna služba med Harbi-lom in Vladivostckom. - TOKIO, Japonska, 15. decembra. J ozemlje, ki so ga zasedli Rusi, bo - najkrajšem času odpotovala ko-nisija angleških, francoskih in ja-jonskih konzularnih uradnikov, ki rodo potovali na mednarodnem /laku. Kot se sliši od strani, niso Rusi s tem nameravanim inšpiciranjem ničkaj zadovoljni. Poveljnik kitajskih čet v Bahutu noče prevzeti nobene odgovornosti za varnost konzularnih uradnikov, ko se bodo mudili onostran King-h&m pogorja. Iz Mukdena poročajo, da je prišlo včeraj pri Charomtenu, ki Je oddaljen 150 milj od meje, do vročega spopada med sovjetsko kava-lerijo in kitajskimi četami. NOVI GRŠKI PREDSEDNIK ATENE, Grška, 14. decembra. — Grški parlament je izvolil danes Alkesandra Zaimsa novim predsednikom Grške. Njegov prednik je bil admiral Kcndouriotis, ki je resigniral za-stran svojega zdravstvenega stanja. OBŠIRNA TRGOVINA Z NARKOTIČNIMI SREDSTVI V BAZELU ŽENEVA. Švica, 15. decembra .— V Bazelu so razkrili obširno narkotično tdgovino. ki je imela svoje podružnice v številnih evropskih deželah. Dva voditelja trgovine, ki sta usposobljena švicarska in nemška komika, so zaprli ter sta že priznala. Dokumenti, katere je zaplenila policija, kažejo, da so eksportirali velike množine heroina in kokaina, pomešane med pošiljatve čokolade in drugih stvari. Vrednost zaplenjenih omamljivih sredstev v Švici znaša en milijon švicarskih frankov. Sodnik Hube: iz Baze?" vodi preiskavo glede te čedne trgovine. m advertise 'glas naroda" DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZVRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo v Italijo Din 500 .... " 1000 ..... " 2500 ..... " 5000 ..... " 10,000 ...... .... S 9.33 ....... $18.50 ..... S 46.00 ..... S 91.00 ..... $181.00 Lir 100 200 300 . 500 . 1000 ............. S 5.75 .............S 11.30 ............. S 16.£0 ........... S 27.40 ............ 5 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedejo, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami s po razumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena ▼ dveh do treh tednih. 1 NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street ^ New York, N. Y. Telephone: Barclay 0360 --------::---- m LAS If A I O D A" NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 16, 1929 TIM LARGEST SLOVENE DAILY h U. I. Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer. President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officer«: >16 W. 18th Street. Borough of Manhatan. New York City, N. Y ' "GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Ea celo leto velja list za Ameriko in Kanado .........................$6.00 Za pol leta _________________________43.00 Za četrt leta ____________________________$1.50 Za New York za celo leto__97.00 Za pol leta ----------------------43.50 Za Inozemstvo za celo leto_____47.00 Za pol leta ____________________________43.50 Subscription Yearly $6.03. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da &e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« 18tb Street, New York. M. Y. Telephone: Chelsea 3878 MillML'?!!«^1 »lil........ EJMUMpjffln POSEBNE PRAVICE SUHAČEV Isti vzroki imajo isle posledice. T« je naravno'pravilo, ki pa v javnem življenju marsikdaj ne obvelja. \ zemimo en sam primer. Ce stranka ali organizacija oficijelno podpira človeka, ki kandidira za kak javni urad, mora po volitvah predložiti pristojni oblasti natančno prohibieije omalovažujejo suhaške določbe. Ali so suhači kaj lx»ljši i Za postave, ki jim niso povolji, se enostavno ne brr ga jo. Starokrajska porota. Novo mesto, 28. nov. UBOJ V MENIŠKI VASI Kot zadnji se zagovarja pred poroto 251etni delavec Ivan Medic, po domače Črčkov iz Podnoste. Obtožen je uboja in telesne poškodbe, odnesno ogrožanja osebne varnosti v dveh primerih. V nedeljo, letos 20. okt. sta šla ,kovaški pomočnik Fifolt Jože in njegov brat France v družbi treh drugih fantov .na Cerovec, kjer je nameraval Fifolt Franc kupiti harmoniko. Nazaj grede so se oglasili v Podturnu v gostilni pri Medi-cu, ker je hotel tam Fifolt Jože po-izvedeti, kje bi se dobiia kaka ko-vačnica v najem. Spili so tam tri litre mošta, nato pa odšlo še v Me-niško vas, da bi Fifolt Jože v Fin-kovi gostilni vprašal glede najema neke kovačnice v Semiču. Ko so prišli mimo Finkove gostilne, je prišel venkaj obdolžencev brat Anton Medic in začel mimo idoče fante preštevati. Tedaj ie stopil iz gostilne tudi obdolženec in pozdravil Fifolta in njegove tovariše z "Auf biks". Ti se zato niso nič zmenili in so šli mirno po cesti naprej. Tedaj pa je že začelo po njih leteti kamenje in pričel je napad. Medičeva skupina je navalila na nje in jih pričela pretepati. Fifolt Franc in neki tovariš sta zbežala čez most na travnik. Zadnji je šel Fifolt Jože, za njim pa je čez most prišel obdolženec in ga z nožem zabodel v desno stran pod rameni, nato pa zbežal. Ko je pokojni Fifolt Jože prilezel do svojih tovarišev, jim je povedal, da je dobil v prsi "štih", in da mu bo kri odtekla. Zato so ga ti hitro za silo obvezali, nato pa ga odpeljali v Toplice k zdravniku. Fifolt Jože pa je takoj po dospetju v Toplice umrl. Med potjo je še povedal svojim tovarišem, da ga je zabodel obdolženec. Pok. Jože Fifolt je bil na dobrem glasu in ni bil ne pijanec in ne pretepač. Baš tedaj se je izučil za kovača iri ravno nameraval začeti izvrševati samostojno obrt. Nasprotno pa je obdolženec znan pretepač in v občini na najslabšem glasu. Prizna dejanje, zatrjuje pa da ga je Fifoltova družba napadla. Pripoveduje v svojem zagovoru, da da je pred Finkovo gostilno skočil vanj pok. Fifolt Jože, na kar sta se začela pretepati in se med pretepom pomaknila do mostu. Vendar je ta obdolženčev zagovor z ozirom na izpovedbo prič neresničen. Priče izpovedujejo, da so m napadli Medic in njegovi tovariši in z bojpim klicem "auf biks" navalil na nje, dočim so šli oni samo tiho in mirno po cesti. Vsi pripovelujejo, da je obdolženec skočil v Fifolta in da se ga je le ta otepaval in se pomikal pred njim proti mostu. Ker so porotniki potrdli vprašanje uboja, je bil Medic obsojen na 3 leta težke ječe. — Razpravi je predsedov?J sodni svetnik dr. Romih. Raznoterosti. PARIŠKO STANOVNIŠTVO. Pariz šteje 2.403.000 duš. Od teh se je 837,00 rodilo v Parizu, 138,000 po drugih občinah seinskega de- 1 partmenta, 1345,000 pa v provinci.j Ostali, t. j. približno 5% celote, so iz kolonij ali tujine. V sto letih so ' se pariški prvoselci iavtohtonci> podvojili, venfiar napram celokupnemu prebivalstvu so se zmanjšali za 4%. Naposled se je — navzlic znatnemu dotoku inozemccv — u-gotovilo upadek za dobrih 100,000 ljudi v zadnjih dveh letih ..ied pariškim stanovništvom. DAMA S KAMELI JAMI. KATERI JEZIK IMA NAVEČJO BODOČNOST? Argentinski pisatelj C. Villabos Dominguez je v reviji "Nosostros" sprežil ' vprašanje, kateri izmed j svetovnih jezikov utegne biti v bo- j dočnosti najbolj razširjen. Njego-! vo stališče je, da tehnični razvoj, ki se očituje zlasti v neprestanem krajšanju časa in prostora, nene-homa zbližuje narode in pripravlja nekake svetovno vzajemnost. Lc-ta zahteva žc zdaj, da se ljudje čim lažje in hitreje sporazumevajo med seboj. Tako, kakor danes, niso bili V uvodu istoimenega romana trdi Aleksander Dumas ml., da so vse osebe istinite razen glavne junakinje. Slovstveni vohuni pa so zasledili tudi vir za to postavo. Mar-gerita Gautier. ki si je pozneja dala ime Duplessis, je bila živi vzor 23-letnemu piscu. To kmečko dekle iz Normandije je v kasnejših letih oboževalo cvetlice, čeprav ni moglo , prenašati njih vonjave. Zato si je i izbrala kamelijc, ki ne diši. Njeni | znanci zagotavlajo. da je v dobi j svojega razkošja trošila po 10.000 | frankov na leto, hoteč se obdajati! s to iztočno, čaiu slično rastlino. ; Dopisi. Chicago. 111. Prosim, da mi odmerite nekoliko prostora v vašem listu, ker to bo moj prvi dopis, čeravno sem naročnik že dolgo let. Kljub slabim delavskim razmeram se še vseeno radi zabavamo. V ta namen je sklenilo društvo št. 104 S. S. P. Z. da priredi Miklavžev večer dne 21. dec«mbra v prostorih na 1619 Clayfcourn Ave. ob 7. uri zvečer. Vabljeni ste vsi znanci in prijatelji iz Chicage in okolice, da nas posetite in pripeljite seboj mladino, za katero ima Miklavž krasna darila kot vedno. Kdor nas je setil druga leta, mu je že znano, da se vedno izvrstne zabavamo. Ob sklepu pozdravljam vse naročnike tega lista, in listu želim mnogo uspeha. Naročnik. Peter Zgaga NOVE OBČINSKE VOUTVE ZARADI TREH POLOMLJENIH VRB. MATA HARI ŠE VEDNO STRAŠI FILMSKI RAVNATELJI PRI HOOVERJU WASHINGTON. D. C., IS. dec. — Skupina lastnikov filmskih ravnateljev Je obiskala včeraj pressd-nika Hoover j a ter ga obvestila o razmerah v industriji. Mtd obiskovalci so bili Adolf Zuckor in Jesse La sky, Sam Katx in Emanuel Ko-hen, urednik nekega kinematografskega lista. IZVOZ NEMŠKEGA PIVA BERLIN. Nem ija, 15. decembra. I* v o* nemškega piva narašča stalno ter je dosegel sedaj nekako šsst-deset odstotkov predvojnega obsega Nemčija in Anglija zalagata 56 odstotkov vseh svetovnih pivskih estsportov. Nemške pivovarn* so uspešno lotile tudi drugih trgqv, med njimi Egipta- ter nizozemske i*točne Indije. »5 ? % * r > Povečal ae Je tasdl eksport v Francijo, Nizosemsko, Švico in Italijo. KRl'H IZ LESA. AGTMRT18W «• OLAB NA30DA Nemški profesor Bergius Je na nedpvnem zborovanju državne lesne zveze razložil svoj novoizum-ljeni sistem za pridobivanje kruha iz lesa. Predložil je zborovalcem tudi nekoliko kosov tega knAa. sestavljenega iz redilnih tvarin, ki jih vsebuje les. Kruh ni določen za hrano ljudem, temveč le za krmo živini, zlasti svinjam. Z uvedbo Sergiusovega sistema bi prihranila država znatna sredstva, ker bi se s tem močno zmanjšai uvoz krme. Zmes iz lesnega kruha in krompirjevih olupkov dosega hranivost krompirja. Velik del krompirjevegi pridelka, ki gre doslej za krmo živini, bi se^ na ta način ohranil za prehrano ljudi- Pri izdelovanju novega kruha se pridobivajo tudi dragoceni stranski izdelki, predvsem oeteva kislina. Iz lignma, ki se ne da vpč predelati, bi se izdelovali briketi. ki dajejo isto toploto kakor briketi iz premoga. Bergiu-sov sistem je že predel iz stadija poskusov V stadij gospodarske izrabe. V Ženevi so ustanovili posebno preizku&evališče za kruh iz lesa, v Stettin u pa se že zida prva tovarna za to novo kemično panogo. _ Nedavno sc našli na obali v Mon-talivetu blizu Bcrdeauxa onesv?š-čeno žensko in ko so jo prenesli v bližnjo hišo, kjer se je kmalu zavedla. je izjavila, da se piše Gloria Max Alister in da je padla z nekega angleškega parnika v morje. Izkazalo sc je pa. da to ni res in da je zlagana tudi druga trditev, po kateri naj ti bila neznanka Beni-nita Adamsonova iz Rige. Slednjič je policija dognala, da je neznanka potegnila iz vejaške jetnišnice v trdnjavi Ha blizu Bordeauxa, kjer bi merala odsedeti krajšo kazen zaradi petepuštva. Z uradno izjavo je pa postala za-genetka neznane žene še večja, kaj-tr vojaška jetnišnica v trdnjavi je določena samo za moške in izključeno je. da bi megla priti v njo žsn-ska. Čudne j* tudi, da je bila neznanka najdena na obali zjutrai, a ponoči je bila vkrcana blizu pristanišča ladja, ki je neznano kam odplula. Zato ni čudo. da so začeli ljudje takoj ugibati, kdo bi bila zagonetna neznanka in da so se kmalu razširile po mestu govorice, da so jo prijatelji osvobodili iz ječe, pa jo je policija zasledovala in hotela je priplavati do ladje, da bi zasledovalcem ušla. Moči so jo pa zapustile in valovi so jo vrgli onesveš-čeno na obalo, kjer so jo zjutraj našli. Nekat2ri sc celo govorih, da gre za znano vohunko Mata Hari. kajti neznanka ji je baje čudovito podobna. Ker pa ljudje slavne plesalke in premetene vohunke še zdaj ne morejo pozabiti, ni čuda, da so se v zvezi z misterijozno ženo v Moatalivetu razširile vesti, da Mata Hari sploh ni bila ustreljena, temveč da Je bila njena justlfika-cija komedija, ker so vohunko re šili smrti njeni kavalirji, zavzemajoči visoka mesta. Ta vest pa ni verjela, kajti uradno je dokazano da je bila Mata Hari ustreljena v trdnjavi Vincennes. Dva vojaška zdravnika sta pregledala njeno truplo in ugotovila, da je vohunka mrtva. ♦ kontinenti še nikdar zbližani med seboj. Ta proces je nujen in bo zavzemal vedno širše kroge. Danes je že minila naivna vera, da bi kak umeten jezik — jezikovni surogat kakor je na pr. esperanto — prevzel vlogo prvega in splošnega sve-tovega posredovalca. Tak jezik mora biti živ in za njim mora stati večja sila nego so krožki amaterjev. Ameriški Španec, sicer zaljubljen v svoj jezik in preverjen o velikem duhovnem poslanstvu latinskih narodov, vidi jezik bodočnosti v angleščini. In zares je na vsej zemlji vedno več ljudi, ki poznajo ta jezik. Pred petdesetimi leti je bilo na pr. na Japonskem težko najti človeka, ki bi govoril kak tuji jezik. Danes pa si težko misliš izobraženega Japonca, ki ne bi govoril po angleško. V velikih japonskih središčih imajo angleško tiskani časniki večjo neklado nego japonski. Prcces, ki ga vidimo na Japonskem se odigrava tudi v drugih iztočnih deželah in sploh po vseh o-stalih kontinentih. Velika večina narodov, ki vstopajo v aktivno svetovno življenje, se mora odločiti za kak svetovni jtzik. Izključeno je, da bi pestal vodilen jezik človeštva kak azijski jezik. Izmed evropskih pa nudi prebivalcem drugih kontinentov največ prednosti in koristi angleščina. Ta jezik je dobil novega učinkovitega propagatorja tudi v govorečem fil-jnu. Najboljši govoreči filmi bodo v angleščini in kdor jih bo hotel uživati, se bo moral naučiti jezika, ki žc dolgo ni več samo naroden. VEGETAL1JANSTVO IN VEGETARIJANSTVO. Pri prvi prehrani je ves živež eai-nole iz rastlinstva. Vsebuje prav malo strupov, toda zavžiti je treba velike količine, kar otežkoča pre bavo. Drugi način je manj izključen; dovoljuje vsako hrano rastlinskega izvora, poleg tega pa tudi določena živila živalskega porekla: mleko, maslo, jajca. Ta hranitb.i je poceni, malo strupna. lahka. Vendar si jo je težje usvojiti nego etičajni živež, vsebujoč živalske al-bumine. i 5 NAJDEŽEVNEJSI KRAJ NA . SVETU \ INKVIZICIJA NA MADŽARSKEM. _ _ --- Pred kazenskim senatom v Budimpešti se je zagovarjal preteki-? dni Evgen Walssz zaradi bokoklet-stva. ker je napisal članek pod naslovom "Madona v Loreti zatajila generala Nobila". Članek je izšel v času. ko so letalci v polarnih krajih iskali Nobila in njegovo ekspe-dicijo. V obliki dialoga odgovarja članek na širokoustno izjavo generala Nobila pred ekspedicijo, da je polet na severni tečaj pod posebno zaščito lavretanske Madone. Pisatelj v dialogu vprašuje Madono, ali je ona prisilila po katastrofi generala, da je prvi zlezel v letalo in pustil svoje tovariše na cedilu. Obtoženec je izjavil, da se ne čuti krivega, ker članek ne £ali Madone, temveč jo celo poveličuje. V članku je hotel samo drastično pokazati Noblovo sramoto. Predsednik dr. T5r;;ki je pa izjavi, da ima Madžarska že nad 800 let najtesnejše stike z Materjo božjo. Vsi Madžari jo čas te v trdnem prepričanju, da bo rešila Madžarsko. Državno pravdnik se je omejil na izjavo, da je pisateljev članek gnusen. Wallesz je bil obsojen zaradi bp-gokletstva na 8 dni zapora in 300 pengo globe. V utemeljitvi je rečeno, da je obtoženec zlorabil Ma-donino ime za frivolne dovtipe in žalil verski čut vernikov. Wallesz Je znan kot najbolj svobodomiseln pisatelj in novinar rta Madžarskem. __ Imen je se Cherrpunji in leži 1400 metrov visoko nad Bengalsko ravnino v Indiji proti Bengalskemu zalivu, 200 milj od njegovih bregov. Ravnina, ki se polagoma dviga proti Cherrapunjiju, je na treh straneh zaprta od visokih gorskih verig in v deževni dobi preplavljena od naraslih vodnih tokov. Ozračje nad ravnino je tedaj prenslsičeno z mokroto. Že itak vlažni monsunski veter, ki piha v tej dobi od morske strani, se še bolj navzame vlage. Ker se ravnina dviga, se mora tudi sam dvigati, pri tem se shladi in odda svojo vlago v podobi dežja. Toda kakšnega dežja. Izračunali so, da bi moral ves kraj stati stalno 25m pod vodo. če ne bi mogla odtekati vsa ta deževnica, ki se spusti tu v teku enega leta iz oblakov na tla. Samo v enem dnevu je znašala nekoč količina deževnice preko 16cm. Ni čuda. da so tamešnja ozemlja najrodovit-nejša na svetu — a tudi najbolj nezdrava. V občini Semice pri Pisgu je lansko leto podrl vihar tri stare strohnele vrbe na tamosnjem šolsKem dvorišču. Župan je podrte vrbe kratko in malo dal zvleči na svoj? dvorišče in jih porabil za kurivo. V občinskem svetu je zavoljo tega nastal pravi vihar v opoziciji. Župan pa se ni hotel opravičevati, marveč je pozval sodnega geometra. ki je na temelju zemljiške knjige ugotovil nesporno, da so stale vrbe na županovem svetu in da še kakih 40 kv. m šolskega dvorišča spada k županovemu posestvu. Občinski svetovalci so priznali upravičenost županovega postopka ter sklenili, da se geometer plača iz občinske blagajne. Župan pa se je temu uprl. čes da občina ne bo plačevala stroškov, ki jih iz gole nagajivosti povzroča opozicija, marveč morajo geometra plačati tisti, ki so napravili toliko šuma zavoljo treh pre-perelih vrb. Zdaj je bil ogenj v strehi in ves občinski svet je podal ostavko, češ da župan ne spoštuje njih sklepov. Zdaj bodo v Semicah nove volitve v znamenju treh starih vrb. ITALIJANSKI KRALJ IN PAPEŽ STA ODLIKOVALA DRUG DRUGEGA. Papež je odlikoval kralja s Kristusovim redom, a kralj papeža z redom Anunziate. Kakor znano, se vitezi tega zadnjega reda v medsebojnem občevanju titulirajo kot "bratranca". CERKVENA KUPOLA SE JE UDRLA. V cerkvi Srca Jezusovega v Bo-logni se je udrla te dni kupola. V cerkvi je bilo samo šest oseb, ki so se utegnile pravočasno rešiti. Pač pa je padel kos opeke na glavo nekega dečka, ki je šel tam mimo." Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Božično darilo trajne vrednosti. DENAR, naložen na obresti, je edino darilo, ki ne samo obdrži svojo vrednost, temveč postaja neprestano več vredno. VLOŽNA KNJIŽICA j e posebno PRIMEBNO DABILO sa otroke, da postanejo v mladih letih vlagatelji in se navadijo rednega varčevanja. Denar, ki ga naložite v naši banki, je NALOŽEN VARNO in se obrestuje po 4Mt%. State Bank 82 Gortlandt Street New York, N. Y. — Malenkosti so človeku v živ-ljeju najbolj neprijetne, — je rekel rojak: — Včeraj, ko sem se vračal iz gostilne, sem prav lahko našel hišo, v kateri stanujem, pač pa sem se pošteno potil, preden sem našel luknjico v ključavnici. Poglavar Ijudožrcev: — V imenu svejih podložnikov zahtevam. d.i dobi Nemčija vse kolonije nazaj. Nemci so debeli. Angleži pa taka suhi. da jih ni megoee jesti. * — Gospa, otroci so strašno razposajeni. — Seveda, ker ne znale ravnati z njimi. Pošljite jih k meni. da jim kaj zapojem, pa bodo pridr.I. — Nič ne bo pomagalo, gospa. S tem sem jim že sama grozila. * Žena, ki je pokopala pet mož, s» je poročila s šestim. Šesta zakonska sreča pa ni trajala dolgo, kajti mož je nevarno zbolel. Skrbno mu je stregla, toda ves njen trud je bil zaman, mož je umiral. Žena je obupano sklepala roke in tarnala: — Kaj bo z menoj, če umreč i Komu me prepustiš? — Sedmemu nesrečnežu, — jc za- .zašepetal mož in izdihnil. * — Jaz da sem malomarna? Službo mi odpovedujete? Dobro, gospa, takoj grem, toda pred odhodom vam moram nekaj povedati. Prvič sem lep.:a od vas. kar mi je rekel sam gospod, drugič mi vse vaše o-tleke lepše pristojajo nego vam, kar mi je tudi rekel gospod, a tretjič znam boljše poljubljati, kakor vi. — Nesramnica, ali ti je tudi to povedal gospod? — Ne. to mi je rekel šofer. | * i Mož prinese domov velik kos mesa in pravi ženi: — Razreži meso na tri dele. en košček skuhaš, kajti kuhano meso je dobro za želodec, drugi košček spečeš, ker je pečeno meso zelo re-dilno, tretjega ga ocvreš na ražnju. kajti ocvrto meso vzbuja poželenje po ljubezni. — Nimam n® lonca, ne peči. — odgovori žena. — Najbolje bo. da vse mesto ocvrem na ražnju. V- — Zapomni si, Ida, da se dekle ne sme poročiti s fantom, predno ga dobro ne spozna. — Meni se pa zdi. da bi moralo vsako dekle spoznati dobro več fantov, predno se poroči. * Trgovec stoji pred sodiščem zaradi ponarejanja kemikalij. Obrne i se na predsednika sodišča, rekoč: — Gospod sodnik, ali se razumete na kemijo? — Ne, na kemijo se razume izvedenec. — Gospod izvedenec ali se razumete na kazenski zakonik? — Ne, na zakone se razume gospod sodnik. — No, torej vidite, vi se ne razumete na zakone, gospod sodnik pa nima pojma o kemiji, a jaz, u-bogi kramar naj se razumem na oboje. * — Gospodična, ne morem vas poročiti, ker je vaš ženin pijan. — Oprostite, gospod, če bi bil trezen. bi ga ne spravila na magistrat. * — Poglejte Ančka, na kla\irju je praha, najmanj za štiri tedne. — Jaz sem pa šele teden dni pri vas v službi. * Aretiranec stoji pred sodiščem. — Kaj vas je privedlo sem? — ga vpraša sodnik. — Dva stražnika. — Potem vas nisem vpraš&l, pač pa po vzroku. Če se ne motim, je kriva pijanost. — Priznavam gospod sodnik, oba stražnika sta bila dobro okajena. * Dva trgovca se srečata na cesti. Prvi pove drugemu, da se je dal zavarovati zopet požar in točo. — Že prav, — pravi drugi, — zoper požar razumem, toda povej mi, kako boš napravil s točo,.da dobiš zavarovalnino. * — Veš, kaj mi na modernem zakonskem življenju najbolj ugaja? — Medeni tedni, mar ne? — Kaj še! Ločitev. •<»1,4» n h p NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 16, 1929 The LARGEST SLOVENE DULY In U. 8. BL FRAN WERNIG: D, M. ZAMPACH: Ona jc majhna, ljubka igralka: dandanes ji še redkokdaj zaupajo velike naloge, čeprav ima tako majhno, vroče srce kakor maloka-tera med njenimi tovarišicami. Zelo rad jo opazujem na odru, zakaj v njeni gracilni postavi je nekaj ta-ilnstvenega, tako čudovitega, da se je ne morem nagledati, ko stopi na oder. Ima hudo velik talent, vendar prav gctovo ne bo napravila nikake kariere, ker vem, da ima preveč vroče sreče In je preveč žena. Ima prijatelja, pesnika, tega ljudi. Če je pri njej. tedaj pozabi vse, kariero, vloge, bodočnost in direktorja m vse druge pozabi mala, zakaj vsa je žena in ljubi. Zaradi tega ne bo napravila velike kariere, za katero j j je določila njena bogata nadarjenost. Vcasi grem k njej ob dnevih, ko vem. da zaman čaka pesnika. Večkrat /cm to, saj je pesnik moj prijatelj in mi vse zaupa. Nasproti njej je pa skrivnosten, ker zanj je mala :nmo neka epizoda, položi si jo v naročje kakor vsako drugo, ki mu pride nasproti. Zaradi tega bo postal velike pesnik, ker zanj ni ljubezni. Vzame, kar se mu ponuja, In zavrže, česar se je naveličal, in zmerom misli samo na svojo kariero. Cc je pc naključju zaljubljen, piše čudovite stvari, nato pa zavrže to, kar ga je ljubilo in navdihovalo. Mala je pa drugačna. Za njo jc ljubezen vse. ob njej se bo pogubila. Včasi jo najdemo doma ca mo in nato se veseli, da pri njej u-bijem čas, dokler on ne pride. Pogovarjava se o samih brezmiselnih stvareh, skušam jo spametovati, a vse je zaman. "Ljubim ga,' mi kraikc pojasni, in to zveni tako preprosto, tako razumljivo in veliko, da ji ne morem ugovarjati. Ona se pa smeje. "Ne morem nic misliti, odkar ga peznam," pravi, "in dotlej dokler še prihaja k meni in me objema, je vse dobro. Zakaj naj bi mislila na bodočnost?" "Saj ni lep," jI rečem, "kaj je na njem?" Ona skomigne z ramo. "Ne vem," meni, "ampak, da ne bi bil lep, ne vidim." "Zapustil te bo!" Spet je smeh. toda že mi je žal, zakaj njen smeh se mi zdi kakor zasolzen. 'Tedaj bom umrla," odgovori tiho. LJUBEZEN To zveni take preprosto in samo ob sebi razumljivo, da utihnem. Nato se vsede k meni, prav tesno in mi med tem. ko gleda predse, mirno reče: "Veš on vedno pravi: Ljudje, ki ljubijo tako, kakor jaz, morajo ob tem poginiti, zakaj nekje je neka nevoščliva usoda, ki preži na one, ki so taki in imajo več od ostalih. Ljudi, ki pa umeja resnično ljubiti, pošlje Bog na Golgoto. Razumeš to?" Od tistega dne je nisem zapustil in sem se odločil, da bom skrbel zanjo, da jo bom varoval in ji bom tovariš, da se nekega dne lahko uprem usodi, ki bi hotela poslati to malo deklico s čudovito vročim srr*m na Golgoto. Zaščiten je pred špansko influence Zaustavite ta dušeči kašelj Zakaj bi kafitjall. kaftljall. KAŠLJAL.*? Vedno nn*no. pa tudi nevarno, k.ijli kašt ij so Sahko rar-vljo v drugo bolexen Zaustavilo uu£eči ltafielj s Severa'« Cou*h Bal-pamom. V rabi 50 let. xa bit ro.pom( rja joto pomoč. Recite lekarnarju xanj.Samu 25 in 50 centov. W. F. SEVERA co. Cedar Rapids, low« Severn's Docent dr. K. Weber, eden najboljših čeških strokovnjakov za e-pidemične bolezni, je dal novinarjem zanimive podatke o španski. Španske ali gripe, pravi dr. Weber, ni težko razlikovati od akutnega prehlajenja ali angine, dasi se cesto rabi izraz gripa za eno in drugo obolenje. Splošno pa ima vsaka večja epidemija španske svoje posebne znake. Vsem epidemijam spanske. torej tudi sedanji, so skupni sledeči znaki: izredno visoka temperatura, intenzivne bolečine v glavi, čelu in okrog oči, trganje v udih in v križu in zelo slab tek. Pri akutnem nahodu ali angini ti znaki nikeli niso tako občutni. Tem bolečinam se pridruži često vnetje očesne mrene, kataralna angina, nahod, katar goltanca aU sapnika, silne bolečine v glavi, bljuvanje ali vnetje pljuč. Te priključne bolezni, ki pa sc letos k sreči le izjema. so mnego bolj nevarne od španstce same. Špansko je lahko razlikovati od navadnega nahoda ali angine. Za špansko je tipično, da sluznica v nosu in goltancu zateče in postane rdeča. Znaki nahoda in angine se pri španski umaknejo drugim pojavom infekcije. — Lpidemija španske leta 1890. in 1918. je pokazala, da se prenaša ta bolezen s človeka na človeka. Nerazumljivo je samo to, da obole včasi le po-dinci, dočim se lahko z drugi strani špansko nepričakovano razširi po vsem svetu. Odgovor na vprašanje, kako se obvarujemo španske, nam daje že dejstvo, da prehaja ta bolezen s človeka na človeka. Čim se pojavi španska, je potrebna pravočasna diagnoza. Kdor oboli, naj ne poseča javnih lekalov, kjer se zbirajo zdravi ljudje. Ker preide epidemija najprej na nosno in goltansko sluznico, kamor jo zaneso drobne kapljice, ki jih izloča bolnik pri kihanji^, kašlj^nju in govorenju, je treba opozoriti obolele, naj rabijo pri kaši j an ju vedno robec in naj nikdar in nikjer ne pljujejo na tla, tudi na ulici ne. Zelo uspešno se borimo proti španski, ako izpiramo usta. grlo in nos z desinfekcijskimi sredstvi. Uspešnega leka proti španski ni. Lečenje je namenjeno v glavnem komplikacijam španske. Izmed medikamentov so se vporabljali proti španski kot taki, pa tudi v slučaju komplikacij, največ opto-hin, evokupin, kolargol, neosalvar-san, kakodil itd. Lečenje je v»dno individualno. Bolniki naj ostanejo v lastnem interesu v postelji, če- prav je bolezen lažjega značaja. S tem preprečijo mnoge neprijetne komplikacije, kakor vnetje sapnika, vnetje pHuč, srčno slabost itd. Kadar se španska razvija, je treba prepustiti lečenje izkušenemu zdravniku. Napačno je lečiti špansko z aspirinom. Mnogi mislijo, da je aspirin univerzalno sredstvo in zato ga rabijo v večjih množinah tudi pri španski. Aspirin pa v tem primeru ne koristi, pač pa lahko škoduje. Čim se pojavjo znaki španske, naj gre bolnik v posteljo in se dobro spoti. V ta namen naj se napije fople limonade, čaja z limono ali lipovega čaja. Na glavo je treba dati mrzel obkladek. Ako so bolečine v glavi silne in temperatura zeio visoka, se da obkladek okrog! j prs Ako se pojavi dušljiv kašelj ali ako temperatura narašča, je treba nujno poklicati zdravnika. Sploh j je priporočati, da si vsak sumljiv I bolnik poišče zdravniške pomoči. | V splošnem pa velja pravilo, da se španske ne smemo bati. Po težki i epidemiji iz leta 1918. je naš ofga- I nizem že precej imuniziran in tudi sedanja epidemija je lažjega značaja. tako da pretirana bojazen ni umestna. Pač pa je umestna o-preznost, ki jo je treba prebivalstvu v njegovem lastnem interesu priporočati. Popotne zanimivosti iz pozabljene Koroške. TEHNIKA POD KALIGULO. Muiam = 'utia;- b!8ti;-aiWi.^^saiiiiimahHW^irn-iiBa^^Bisfituaffl^ Mali Oglasi imajo velik uspeh (i Prepričajte se! K ea Početje na ježeru Nemi nas spominja cesarja^ Kaiigule, ki je dal izvajati najtežja tehniška dela v svojem času. Njegova muhavost ni poznala mej. Tako so na njegov u-kaz med Molom in Bajo zasidrali na razdalj po 5 km 300 m dve vrsti težkih čolnov, ki so se dotikali. Po njih so položili čvrste deske, pokrite s prstjo. Ta velikanska naprava ni imela drugega namena, ka-ker da sc je vrtoglavi vladar peljal čez njo s svojimi iskrim! konji. Zakaj? Ker je Tiberij, njegov prednik. dejal: "Kaligula bo cesar, kadar se bc vozil s svojimi vranci po Bajskem morju". V 40. letu svojega vladanja so pričeli 10. rimski vodovod, tivolski, ki je dovajal vodo v najvišje dele sedmerogriče&a mesta. Dolg j 2 68 km 75 m, najpopolnejši od vseh divot rimske tehnike in sluti še danes. Drugo čudo je bil brod, na katerem naj bi prepeljali obelisk iz Egipta v Rim. 20 tisoč ljudi je delala na njem. Kako se je prevoz izvršil po morju? To nam žal ni znapo. bbezPlačne pouk. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele naučiti angleški in hočejo postati državljani Združenih drŽav. Oglasite se za pojasnila v ljudski ioli Stv. 27, East 41. ctsfo v petek ejutraj od 10. da 1&, soba sty. MB, ali pa v pondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-sloveosko Berilo (FNGLLSH SLOVEM: HEADER) Stane samo NaroČite fa pri KNJIGARNI 'GiAS NARODA' 21* We*t i« 8tr®et New Yotfc City V VLAKU DO CELOVCA. Podroščica. — Prva železniška postaja v Avstriji. Preseneti me poseben mir in zaspanost, ki vlada na postaji in brezbrižno, dobrodušno občevanje med železniškimi oso'o jem. Enako, dobrodušnost in zasa-njanost opazim tudi pri občinstvu -okoliškem kmečkem ljudstvu in turistih. ki čakajo na vlak. Nehote se spomnim živahnosti, veselo-glas-nega življenja in vrvenja in šum-no živahnega prometa na naših postajah in — zahrepeenim zopet po naših razmerah, po zdravi, veseli in solnčni Sloveniji, ki se mi zdi tolikokrat kulturno neprimerno delavnejša in naprednejša, kot Koroška. Pregled prtljage in potnih listov se vrši v vlaku hitro in z vso, avstrijskim uradnikom lastno vljudnostjo. mirnostjo in fineso. Prijeten ctčutek ugodja nas objame — jugoslovanske potnike — po neopa-ženo hitro izvršeni reviziji. Posebno vesel je tovariš Celjan ki se z obsežnimi kovčegi in zaboji pelje v Borovlje k svoji stari mami na dopust. Naglo drdra vlak v večernem mraku. Živahno in glasno se razgo-varjamo med seboj jugoslovanski potniki. Ne oziramo se na prisotne Avstrijce in govorimo pismeno slo-veščino. Opazim pa čez nekaj časa. da nas sopotniki motrijo in se po-menjkujejo o nas. Takrat postanemo tudi mi pozorni in se pričnemo prilagovati mirnemu in rezerviranemu načinu govorjenja in vedenja, ki je običajno splošno v Avstriji. Izredno malo potnikov vstopa na posameznih postajah v Rožni doli-nil. Tu in tam kak kmečki fant ali drvar ali par smučarjev. Kje je solnčni. veseli Rož! V Bistrici vstopita dva lesna trgovca. Njihova zunanjost je sicer po vsem priprosta. obleka narodno-planinka, vendar njihovo vedenje in način govorjenja razodeva srčno kulturo, fino obleko in splošno izobrazbo. Prestala sta biti v družbi hladna ra-čunarja — trgovca, kar z žalostjo tako presto epažamo pri nas. V Svetni vasi se prisede k nam mlad duhovnik, ki se je pripeljal 7. vlakom iz Borovelj. Presenečen sem da je naš novi tovariš tako fino o-blečen — v svetli, črni suknji in menda v lakastih čevljih. Čudim se tudi veselosti, finemu in sigurnemu nastopu ter vsestransko prijazni in lahki zgovornosti tega mladega duhpvuika. Pozneje se šele spomnim, kako krasno so plačani v Avstriji duhovniki — kakor vsi drugi akademično izobraženi uradniki! — in da imajo na kmetih tudi drugače večje dohodke kot pri nas. Spustim se s tem mladim gospodom v razgovor, vendar opazim, da za naše razmere v Jugoslaviji ne kaže posebnega zanimanja in razumevanja. Dolga leta po plebiscitu so sicer že vzgojila in nam dala na Koroškem nov inteligenčni naraščaj, ki pa s svojo miselnostjo in čustvenostjo korenin že v prvi vrsti v koroški grudi in potem šele v slovenstvu. Počasi prisopiha vlak po hum-berškem klancu v Žihpolje. Tu vstopi mlad živahen fant, ki se vpoglo-bi takoj z vso vnemo v neki gospodarski list. Nastavljenec velikega kokošjerejskega zavoda na Žihpoljih je bržčas, ker čita nemškega "Pe-rutninarja". Vstopijo tudi trije delavci, slabo oblečeni sicer in zamazani. Tiho in dostojnno se pogovarjajo med seboj slovensko; šah j o se in se smejijo. Mahoma začnejo peti in sicer — nemško. Pojejo neko priljubno, nežno Košatovo pesem. Koroški običaj: prijaznost, šala, smeh in pesem! In ta običaj preveva vse koroško javno in tudi gospodarsko življenje. Smeji in šali se koroški kmet — posebno Rožan in Ziljan — zjutraj, ko vstane in gre na delo, smeji in šali se opoldne. ko se odpočije od trudapolnih naporov, šali se in se smeji zvečer, ko ^e vzklekne na svoje trdo ležišče: smeji in zbija šale sploh vselej in vse svoje življenje. Vedro, lahkotno in veselo je njegovo življensko pojmovanje. Vetrinj, Celovec. Tudi tu je* opaziti zvečer prav malo prometa. Z veliko prijaznostjo me v hotelu pozdravi kot popolnega tujca hišna gospodinja. Menda sem bil edini gost. Toži mi kako malo je prometa sedaj v zimski dobi, predvsem pred prazniki. Govorim naravno nemški. Ko pa sem bil v sobi, slišim v svoje veliko začudenje razgovar- j a ti se na glas vse uslužbenstvo v domači slovenščini. Svoj čas bi tega ! ne bil slišal. Dokaz, da je nekoč tako zaničevana slovenščina prišli I vendar tudi že v Celovcu do vpo- ! števanja. Tudi kavarne in nočni lokali so v Celovcu slabo obiskani. Ni- • sem si mogel tega raztolmačiti —1 pozneje pa so mi povedali, da Ce-lovčani sicer obiskujejo gledališče in druge kulturne prireditve, da pa 1 ne ljubijo mnogo kavarniškega življenja in da gojijo bolj domače družinske zabave. Z AVTOMOBILOM V ROŽNO DOLINO. Drugi dan bi se bil sicer lahko pejal z vlakom domov v Spodnji Rož. vendar sem se odlomil potovali | raje z avtomobilom. Avtomobilski j promet se je na Koroškem lansko i leto čudovito razmahnil in konku- j rira že resno z železnico. Ta pro- 1 met pa se bo letos še tako spopol- 1 nil, da 00 tvorila ccla Koroška eno avtomobilsko omrežje in da bo mogoče za majhen denar dospeti z avtomobilom v sleherno gorskef vas. , Zelo je zanimivo, da se avtomobi- ' lov poslužuje predvsem revno ljudstvo — kmetje in delavci — in da so vozovi tako polni, da mnogokrat ni megeče dobiti prostora. Cene so namreč zmerne in skoraj nič višje 1 kot na železnici. Radi sigurnosti sedem pol ure pred vhodem v avto. ki stoji pred vhcdcm v kavarno "Dorrer" in ki vozi redno v Rožno delino. Vstopajo in me pozdravljajo slovensko mnogi sopotniki, toda jaz mladine večinema ne poznam več. Vstopi med drugim tudi elegantno oblečena dama. vsa v črnini, svili in kožuhovini. Meni nič. tebi nič j me prijazno ogovori v nemščini in j me vpraša, če se peljem v mojo do- ; mačo vas. Obstremel sem in sem plaha in začudeno vprašal: Kako milostlji-va ve. odkod sem doma? Pa se nasmehne in odvrne, da je tudi ona iz mojega domačega kraja. — Pozneje šele sem se spomnil in sem prepoznal v "dami" hčerko nekega Žagarja oz. bajtarja iz moje domače vasi. Sedaj je nekje v službi v Celovcu. — Značilno za ondotne so-cijalne prilike! Nadalje vstopi v avto povsem mestno oblečena, brhka deklica 1 dežele. Zdi se mi zelo znana, vendar ne vem prav, kdo da je. Ko pa jo nekaj časca opazujem, se mi nasmehne in prepoznam v nji svojo scrodnicc, hčerko moje sestrične. Preseneti me, da govori raje nemško. kot slovensko. Vabi me na obisk in sicer na Štefanovo, ko se bo v Kotmarivasi vršila igra. Tudi ona "00 sodelovala. Sumljiva mi postaja j stvar in vprašam previdno, če bo igra slovenska ah nemška. Malo-dušno in boječe mi odvrne: nemška bo. — V stari slovenski trdnjavi pred Celovcem pa nemška igra! , Kar osumljen sem. K o se še nadalje oziram po mo-j jih sopotnikih, zagledam gospodič- . no, ki me zvedavo opazuje. Hčerka j nemško-mislečega trgovca iz do- 1 mačega kraja je in je uslužbena j sedaj v Celovcu. Zelo sem presene- j čen, ko mi takoj po običajnem po- j zdravu stavi vprašanje: Kaj sedaj ■ najraje čitam, katerim pisateljem J dajem prednost in kaj je novega v j slovenski literaturi? Zmedlo mt je sprva to. za naše mlade gospodične povsem nenavadno vprašanje, najdem pa kmalu potrebno ravnotežje in pripovedujem navdušeno o produktivnosti našega slovstva. Toda vsa moja zgovornost je ne more popolnoma prepričati in ko ji zmanjka vseh ugovorov odvrne: nemška literatura pa je vsekakor globlja. Razmo-trivava potem 5!e dolgo o novejšem slovenskem, npmSKfem. italijanskem slovstvu. Moja spremljevalka pa izrazi nato še željo, da bi ji v svrho popolnega priučen j a slovenščine priporočal kako dobro slovensko knjigo. — Vsekakor je zelo značilno za ondotne družabne in kulturne razmere, da se tudi mladi in najmlajši meščanski svet zanima za resnične kulture dobrine, predvsem za lepo knjigo in za literaturo. DRUŽABNO ŽIVLJENJE. Znatna je razlika med našim in koroškim dnižabi)im življenjem. Dočim prevladuje v naših mestih predvsem egoistični in materialistični trgovski duh, najnovejša moda, sport in ples — je opaziti v koroških mestih mnogo več resničnega kulturnega stremljenja: zani- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za $1. 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA RRAT1KA vsebuje veliko zanimivosti i/, naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragotcnc nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala amrriškc Slovenca, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — jc zanimiva povest mladega pisatelja J UŠA KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. 1'isatrij Slavko Savinšek jc zajci snov za svojo povest globoko iz življenja. Za pošljemo slehernemu omenjene štiri knjige in SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. KNJIGARNA GLAS NARODA" 2 I 6 West 1 8 Street New York, N. Y. manje za literature, z? godbe in pesem, prireditev izletov med kmečki narod m v naravo itd. Brezmejna plesna norest. ki se je razpasla pri nas na Koroškem sploh ne najde razumevanja in so pri nacionalističnih prireditvah moderni plesL Moda je sicer zeio lična, toda znatno zmernejša kot pri nas v Sloveniji, kjer ho:emc kar čez noč postati "na. zunaj" popolni Francozi. Opazimo pri nas prepogosto, da se za najelegantnejšo kričečo toaleto 'xrije lc nsemikanost, neznanje in pomanjkanje srčne kulture. Vse vse preveč povdarjaino zunanjega človeka in premalo našo dušo in srce! Naša duša tone in umira v športu, plesu in v materijalizmu. Zanimivo je opazovati, kako zelo Zginjajo na Koroškem v družabnem oziru sccijelne diferencijacije. Prav pogosto je videti v vlaku in tudi drugod dclavca, obrtnika, uradnika in tovarnarja v intimnem prijateljskem razgovoru. Po obleki izven delovnega časa — predvsem v Ro-iu — skoraj ni mogoče več ločiti kmetske in delavske mladine od meščanskega naraščaja. Ista moda. ista noša! Brez dvoma višji življen-ski in socijalni standard. STRAHOVITA LAHKOŽIVOST MLADINE. V koroškem podeželju, posebno v industrijskem, slovenskem delu pa je opaziti veliko zlo: To je brez-primerna malomarnost in lahko-živost mladine, ki hoče živeti čisto po dunajsko: malo delati in mnogo veseljačiti. Kaj bi se tudi trudili in delali' Saj skrbi država za brezposelne. — Ni se sicer tudi čuditi. Izredno živahen in po polen avtomobilski promet omogoča kmečki mladini tudi iz najoddaljenejših krajev obisk kina in gledališča ter drugih mestnih zabav. terce me* je bolelo, ko sem videl to nadarjeno, inteligentno mladino brez vsakega kulturnega vodstva. Nikdo se ne Jbriga za njo, predvsem v slovenskem Rožu. Ne duhovnik in ne učitelj. Nobenih organizacij! Koliko je v tem oziru boljše preskrbljeno v Sloveniji. Sprevidel sem, da je pri nas šla prava kultura večinoma iz mest na kmete, dočim je na Koroškem opaziti .ravno obratno. Uradnik, pristni Nemec mi je tožil o teh nezdravih socijal-nih prilikah in o lahkomiselnosti mladine ter je poudarjal, da nas naravnost zavida naše urejene razmere, predvsem pa za "vojaštvo" Sploh povsod, karitorkoli sem pri- jel. so mi starej>i ljudje, brez ozira na strankarsko opredeljenost tožili, kako zelo pogrešajo vojaštvo, ki bi navadilo mladino na red in P-slušncst. Razumljivo, da imajo epričo ten prilik razni so^ijalistični in prevratni voditelji med narodom iahko delo. Kcroika je uživala svoj čas med avstrijskimi deželami sloves, da je najbolj svobodomiselna. In to je bil ponos vseh nemško-nacijonal-nih voditeljev. Danes, danes pa bi oiii ti gospodje srčno veseli, če bi bili vzgojili narod malo manj svobodomiselno — mat?rijalistično in bi mu pustili malo več moralne vsebine in vere v ven ideal — v Boga. V izredno lahki dovzetnosti za nove ideje, je avstrijsko, predvsem ko-roško-slovensko delovno ljudstvo postalo versko povsem mlačno, s tem tudi skrajflc materialistično in strankarsko strogo-razredno orijen-tirano. Celo "Grazcr Tagespost" izraža. bojazen, da se prej ali slej u-vtljavijo v Avstriji miniim. evo-lucijonalnim potom ruske razmere. Tej nevarnosti je tudi pripisati v političnem boju trdno vez in kooperacijo meščanskih strank »svo-ječasnih ekstremnih liberalcev s krščanskimi socijalci). Zato se prav nič nisem čudil, ko so mi pripove-davali. da se je svoječasno najza-grizenejši voditelj naprednjakov v moji domači fari spreobrnil in je začel pridno in vljudno posečati cerkev in službo božjo. — Spametovalo ga mogoče ni toliko prepričanje, kot sila socialnih prilik. ADV EKTJiiB tn "Olas Soroda1 POZOR! BLAZNIKOVIH PRATIK zaenkrat nimamo več v zalogi. Kakorhitro dobimo nadaljno pošiljate v Pratik iz Ljubljane, bomo objavili v listu. Ci, KNJIGARNA GLAS NARODA" NEW YORK, N. 216 West 18th Street. ■Ol-I X AIO0A" NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 16, 1929 TW LARGEST iLOTXHI DAILY R O. B. A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet.i Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) — Ah! — je vzkliknila. — Igra! Ah se je pustil nesrečnež vsled igre zavesti k neumnostim? Da, igra je, a za nemnosti ne gre v tem slučaju. Kar je storil gospod de Preigne neumnosti radi igre jih je že davno storil. Jaz vam vendar pravim, da pride vpožtev čast ... — Kaj je storil? — Zvezal se je z nekim inozemcem, kojega visoka igra je vzbudila takoj pozornost, najbrž s sleparjem, ki se zna spretno izpreminjati ter nastopati sedaj kot starec, sedaj pa kot mladenič, sedaj lasat človek. *edaj kot plešast in ki je gnal svojo drznost tako daleč, da se je pustil voziti v vozičku po kopališču. Sedaj izvršuje v Niči svoje rokodelstvo. Ta bandit je strah vseh kopališč in že dva dni je gospod de Preigne njegov partner kot blagajnik in če bo dozdevni gro.f danes razkrinkan, bo prišel v zanjke tudi vicomte. — On, Andrej' Slepari pri igri? To je nemogoče, bedasto, goro-stasno! Storil je še dosti slabšega, — je pripomnila gospa de Prejean. zelo resnega obraza. — Okradel vas je ter pcnaredil vaš podpis! — Kako to? — Izstavil je čeke na vaše ime! — Kdo ga je razkrinkal? Bankir Seyton je sumil ter vprašal svojega poročevalca v Flo-renci, nakar so ugotovili sleparijo. Anina je skočila pokonci. Visoko vzravnana je vzkliknila s posi-relimi ustni: — Jaz sem mu dala polnomoč za to! Zgodilo se je z mojim privoljenjem! Vzela bom nazaj te čeke ter izstavila druge!.... — Uboga Anina! — je prosila Geraldma nežno, — ne borite se proti usodi! Vi bi nas radi prepričali, da ni gospod de Preigne slepar ... Zakaj? Naše prepričanje ne pride v pošte v, pač pa je treba skušati prepričati različne trgovce, skozi kojih roke so šli ponarejeni podpisi.... Imate opravka s popolnoma pokvarjenim človekom, ki vas izdaja, -izkorišča ter krade drugim in vam. Če hočete biti še tako popustljivi, osleparjeni igralci ne bodo poznali nobenega usmiljenja. Danes zvečer bodo prežali na oba sleparja, da ju presenetijo. Nastavili jima bodo past, v katero bosta šla brez odlašanja, razven če bi bila posvarje-na... Ali razumete? — Da, razumem. — je odvrnila gospa Trelaurier mrko, — da imam odločati glede usode moža. ki me je izdal.... Kaj ne, vedve hočeta položiti njegovo življenje in njegovo čast v moje roke? Vi mi podajate sredstvo, da se osvetim? Če mu pokažem nevarnost, ki mu preti, ga rešim, če pa ga prepustim samemu sebi, njegovo slabosti in njegovemu izdajstvu, je izgubljen! Stavili ste me pred izgled, da se na svoje lastne oči prepričam, če je kaj proti meni dolžan ah ne in vsled tega se izročam vašemu vodstvu! Kaj moram storiti? — Spremljati naju. Preskrbeli vam bomo domino. .. Najina dva ležita v kočiji.... Geraldina je prosila gospo de Prejean s pogledi, naj pusti prijateljico samo ž njo ... — Pomagala vam bom, Anina ... Kot prevzeta od najglobljega sočutja, je objela mlado ženo ter jo pritisnila k sebi. .. — Draga, dobra Anina, kado rada bi vzela nase vse to tvoje gor je! Neizmerno krivično je, da morate trpeti toliko potom moža, kateremu ste zaupali vse! — Ne. — je odvrnila Anina, ki je obstala ter se trdno ozrla v oči obeh prijateljic, — kriv*."no ni, temveč skrajno logično in potrebno. Ko me je moj mož s solzami v očeh prosil, naj ga ne zapustim, mi je to povedal vnaprej! To je njegova osveta! On ni vrjel. da bo osveta prišla še tako kmalu! Eno leto in vse mora biti že končano!— Eno leto.... za to sem zastavila vse svoje življenje! Posegla je z roko preko čela. — Najprvo, — je mučno dostavila, — pa moram imeti gotovost' Tudi, če bi ta gotovost pomenjala zame smrt! Odšla jc, v spremsvu svojih prijateljic. Par minut pozneje pa sc Je zopet vrnila. Anina, v belem Dominu, ki je še bolj povečal bledost njenega obraza, je odprla vrata šla po stopnicah navzdol ter prekoračila vrt, po katerem je komaj pred eno uro korakala z Andrejem še tako polna tihe veselosti. Cvetoče grmičevje je pošiljalo v zrak isti vonj, kot poprej, luna je še vedno zlivala svojo bledo svetlobo preko morja in zrak je bil prav tako mil in opojen. Vzdihnila je globoko te. odšla odločno proti vozu. Deveto poglavje. V gledališki dvorani kazina, ki je bila lepo okrašena, se je trlo vse, kar je imela Niča bogatih, nezaposlenih tujcev, elegantnih in zabave zeljnih žensk. Lady Brandon je nudila očarljivo sliko in njena loža je tila slična loži ameriškega milijonarja Morgana. V klubnl loži je razpravljal Tristan, katerega so smatrali za neke vrste izvedenca, z ostalimi svojimi prijatelji o okusnih prireditvah. Sploh pa je razvijal Tristan na ta večer toliko veselosti in prešerno-sti, da so posluševaici z veseljem poslušali njegove pripombe. Mladi baron Goldscheider, kojega avtomobil z nekako štiridesetimi konjskimi silami je dobil prvo nagrado, je vprašal Tristana-. — Koliko je pač stara ta Lady Brandon? — Ah, moj dragi, to je skrivnostna stvar. Moj stric Battoncelle je govoril pogosto o tem. da je slišal peti Brimbello. — kajti to je njeno gledališko ime, Marijom še pred vojno... — Vsi vragi! Potem mora biti stara več kot šestdeset let! — Da in ona ima še vedno kamelije! Te so spadale v njen čas. Dama s kameli j ami. oče Duval. špisburgar, ki obdrži na glavi klobuk, da pokaže demimondkam vzvišenost morale, vsi so tukaj. In angleški lordi, ki se poroče s pevkami iz golega navdušenja za umetnost, to vse je bil štil drugega cesarstva! V tem trenutku pa je prekinil Tristana nastop vicomta de Preigne. Vse Je utihnilo za trenutek, kajti vsakdo je vedel, da občuje lepi Andrej v vili Carabacel in nikdo navzočih mu ni stal dosti blizu, da bi si drznil majhne zbadljivke. Tristan sam je očividno prišel na druge misli ter govoril o slovesnosti tekom popoldneva, ki se je za vršila izvanredno krasno. Andrej, ki je sedel, kot izmučen, na stol v prvi vrsti, je metal poglede po dvorani, kjer so pričeli pisati ob zvokih orkestra samega ki je skrit j med dekoracijami pozornice. — Kakšen namen imaš za danes zvečer? — je vprašal Tristan svojega prijatelja. — Ah boš večerjal? — Najbrž. — Z menoj? — Zelo ljubeznjivo, a Lady Brandon me je povabila.... — Pusti jo obsedeti! — Zakaj? * • — Da mi napraviš veselje. Potem ko bova skupaj večerjala, te bom spremil damo?! - Ton, v katerem je izgovoril Tristan te nedolžne besede, je vzbudil pozornost vicomta. Bilo je, dot da vsebuje tudi prošnjo poleg nasveta. Presunljivo je pogledal svojega mladostnega prijatelja in ko je slednji nemoteno prenesel pogled, ga je hotel prisiliti k pojasnilu. - ; Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York i m m i Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. NAJBOLJ VROČI PLAMEN NA SVETU To je plamen atomskega vodika, s katerim dosežeš temperaturo do 3595 stopinj C. Že dolgo leto so se bavill učenjaki z raziskovanjem atomskega vodika in 1. 1921. so odkrili njegove ogromne kurilne vrednosti s preprostim eksperimentom. Navadni vodik, ki je znan kot najvseh plinov, ima kemično formulo H 2, to se pravi, da sta v njegovem molekulu združena dva a-toma istega plina. Navadni vodik se imenuje molekularni vodik. Če povedeš tok tega plina med dve e-lektrodi, med katerima se pretaka spet močan električni tok. razkroji toplota, ki jo plin absorbira iz e-lektričnega toka. vodikove molekule v atome in vodik, ki je sestavljen iz teh nevezanih atomov, se imenuje atomski vodik. Kakor hitro spustimo tok atomskega vodika na kakšno kovino, pod silo sledečih atomov pa se združujejo spet v molekule z dvema atomoma, pri čemer se osvobodi v njih zvezana toplota. Ta toploti, ki se sprašča, pa je tako silna, da tali tudi naj-trdovratnejše kovine in rudnine. S pomočjo tega plamena je mogoče zvariti dva kovinska kosa tako perfektno v en sam kos, da postaja stari način združevanja zakovicami popolnoma odveč. Temperature 3600 stopinj C pa so v tehniki seveda tudi drugače uporab- Kretanje Parnikov Shipping News — 19. decembra: Columbus. Cherbourg, Bremen 26. decembra: ltuchambeau, Havre 37. deoerrtbra: Mauritania. Havre Minrx-sota, Cherbourg 28. decembra: [H-ultK hUnd, Cherbourg, Hamburg — Kaj naj pomenja ta nežna skrb? — ga je vprašal smehljaje. — Ali imaš strah, da bi me kdo odpeljal? Ceste so varne in gostilne bodo danes zapuščene! — Ali nameravaš oditi v kako gostilno? — Kako radoveden si! Kaj te briga to? Tristan je potegnil prijatelja v ozadje lože ter rekel z razburjenjem, katerega je slušal prikriti: — Posulšaj, Andrej, pusti si dati dober svet! Ne igraj danes zvečer ter ne večerjaj v družbi!.... Ti veš, da si mi bil nekoč zelo drag! Ce s' napravil težke napake, katere karam in obžalujem, ti vendar ne morem odtegniti svojega sočustvovanja! Če tiči v tebi le še ena iskrica zdrave človeške pameti, odidi skoči v voz ter se odpelji domov! — Ti se gotovo norčuješ iz mene s tvojimi strahovi! — je vzklik-ril vicomte. — Če bi stal v življenski nevarnosti, bi ne mogel drugače govoriti z menoj! Ali je stvar tako resna? Pojasni mi jo in jaz ti ob- Danski profesor Olaf Thomson s ljubljam pokoriti se ti. če mi hočeš navesti le en pameten razlog! I patologičnega zavoda na kodanj- — Sam si navedi ta vzrok! — je odvrnil Tristan slabe volje. — Ali j skem vseučilišču je odkril dva nova misliš, da je pošteno varati ubogo Anino s to staro, izzigrano Cortazzi-jevo? — Le počasi! To je moja stvar ter lahko storim, kar hočem, — je odvrnil vicomte visoko in prešerno. — Jaz ne trpim od nikogar, da bi delal opazke glede mojega privatnega življenja. Sploh pa stoji stvar povsem drugače, — je dostavil z milejšim tonom. — Če govore neumnosti glede mene, ni moja krivda, kajti jaz jim tega ne morem zabra-niti. Ta uboga Helena mi dela špas s svojo sentimentalno prenapetostjo. Način, kako lomi naš jezik, me naravnost veseli. Ali pa misliš, da smatra žensko za resno? — Če je ne smatraš za resno, jo izpusti! — Ah, tako! Ti bi rad imel. da bi večerjal z gospo de Prejean in Valanconom, — je odvrnil Andrej jezno. — V tem pa se motiš. Večerjal bom v družbi Brandonovih ah pa šel v klub, kjer me čaka prijetna partija.... — Ti bi ne smel danes niti igrati, niti supirati. — je rekel Tristan vztrajno. — S tem se uničuješ, moj dragi fant! Vem, da moraš že poseči čo sredstvih, ki.... — Jaz? Imam na razpolago osemdeset tisoč frankov, katere sem dobil včeraj zvečer. Leže v klubni blagajni. .. — Pusti jih ležati tam ter pojdi domov! — To pa se neha že vse! Kaj naj pomenja ta komedija! Uničuješ mi živce s sojim proroškim obrazom! Poglej, vidiš, gospa de Prejean mi dela znamenja. .. Glej, da prideva k njej. .. Dober tek! Gospa de Prejean, ki si je nataknila beli domino ter dala slednji drugega, je pomigala Tristanu. kajti njegov dolgi pogovor s Preignom jo je pričel vznemirjati. Ker je vicomta prav tako sovražila, kot je ljubila Anino, se je brez pomisleka vrgla v pustolovstvo, dobro vedoča. da bo prineslo vicomtu pogibelj. Ona se je skrbno varovala izdati Tristanu vso nevarnost, ki je visela danes nad glavo vicomta in vendar se je kesala, ko je videla Tristana v zaupnem pogovoru z Andrejem. — Moški so vsi enaki. — si je rekla. — Smatrajo se skupno obvezne za vse grehe ter smatrajo za svojo dolžnost pomagati drlgemu. Kaj, če bi Tristan ne napravil kake neumnosti ter ogrozil vse podjetje? V istem trenutku je dvignila roko ter dala Tristanu zapovedujoče znamenje, naj se vrne v ložo. — Kdo je v loži z gospo Prejan? — je vprašal Andrej, katerega se je nenadno polastil neprijeten občutek. — Gospa Valancon. — To poznam, a poleg nje sedi še neka druga dama v lilastem dominu z obrazno masko? Tristana je presunilo kot da hoče reči njegov prijatelj: — Nesrečnež, to je Anina! Ostrejši migljaj njegove gospodinje pa ga je spravil k zavesti. Lahko si je rekel, da je dovolj storil za svoje nekdanje prijateljstvo in da je primerno posvaril svojega prijatelja?. Če se ni brigal za to, je pač njegova stvar! NOV DOKAZ OČETOVSTV A. krvna tipa. ki omogočata brezpogojen dokaz, da-li je kdo oče kakšnemu otroku ali ne. Znanstveni svet čaka z zanimanjem na podrobnosti o Thomsonovem odkritju. ki utegne biti epohalnega pomena za vse človeštvo. UNIVERZA ZA RADIO V LJENIN-GRADU. Prošli mesec je sovjetska vlada ofvorila v Ljeningradu " delavsko-kmečko univerzo za radio". Na novo vseučilišče je sprejetih 2200 slušateljev. O priliki otvoritve vseučilišča je Jaroslavki, predsednik zveze* brezbožnikov, po nalogu osrednjega odbora predal slušateljem "bresbožniški pozdrav". Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. * iJTrftllT -HhtolMBUi Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po dvetu. KWffl^'iIH'tfS'tlWlit CENA R DNI PREKa OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pet M Mtovani« ne tgromfith «arnlkih: ILE DE FRANCE 17. jan.; 7. teb. (7 P. M.) I1P.M.I PARIS 24. jan.; 21. februarja (5 P. M.) a P. M > N*jkrejta pot pn teieimc! V«*kO' )e v posebni kabini s vsaml re>>6ernl j ml udnhnr.aU — m ilavaa fraiteoake kulilnja. !are-lr»o Bitk* cene V Mrmte.it« kateregakoli oooLIUttoHs effaata ali FRENCH LINE 1» STATE STREET NIW YORK. N. Y. $1 ZA CANADO $1.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK POZOR, ROJAKI ; Iz naslova na listu, katerega prejemate, j« razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, I temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. (Dalje prihodnjič.) DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čila samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Ijuahln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicl«, J. Zaletel, Joseph Hrovat. KANSAS Girard, Agnes Mofaila. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. i MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezlc^ MINNESOTA Chlsholmn, Frank Goufte, A. Pa-nian, Frank PucelJ. Ely. Jos. J. Peshel, Ft Sekala. La Salle, J. Bpellcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkoriek In Jože Zelene. • Eveleth, Louis Goals. Gilbert, Louis Voaael Hlbbtng, John Povfle. Virginia, Frank HrratlcXi. ' MTSSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panian Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. I NEW YORK Gowanda. Karl S tern Is ha. Little Falls. Frank Masla. OHIO Barberton. Jonn Balant, Joe Uiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. .tariinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In J. Kumie Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkelj. OREGON Oregon City. J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerln. Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-van&ek. Crafton, Fr. Machek. Export, O. Previč, Louis Jupan-Č1Č, A. Skerlj. Farrell, Jerry ORorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balloon. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demsnar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. Skerlj. Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan WlHock, J. Peterael. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl v star; kraj, je potrebno, da . je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml umoremo dati najboljša poivsnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnlke. Tudi nedriavljanl zam*»??jo potovati v stari kraj iia obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za po^rr.itev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku S. mesecev in izti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotovanJ«n v stari kraj. Prošnja za permit M mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim od potovanjem in on!, ki potujejo preko New York«, je najbolje. 4a v prošnji označijo, naj « J i tu pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljav« z prvim Julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se Izdajajo samo onloa prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti In ti no: Stariši ameriških državljanov. možje ameriških državljank, ki so se po 1. Juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci Ispo* 18. leta poljedelcev. TI s« opravičeni do prve polovice kvote. Do drag« polovice pa s c opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to dežel« sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte mm poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: 1 Williams River, Anton Svet. ' WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. I Racine in okolico, Fr&nk Jelene. Sheboygan, John Zorman. I West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ti svoto, katero je prejel. Zastopaike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.: za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta ! $1.50, New Yot* City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo ,e $7. za cello leto.