Listek.
765
članek izide pri Štajerski; ndrodno življenje štajerskih in koroških Slovencev, njih ndrodne šege, pesmi, pravljice in pripovedi, opišejo prof. Fr. Hubad v Gradci, prof. Ivan Scheinigg in  župnik Francisci.
Oddelek o Kranjski bode obsezal 12 —13 tiskovnih pol velike oblike iu bode bogato iluslrovan. Izmed umetnikov, ki bodo sodelovali pri tem zvezku, povabljeni so dozdaj naši slikarji profesor Ivan Franke in brata Jurij Subic v Parizu in Janez Subic v   Kaiserslauternu,    a   skrbeno je za to,   da   pridejo tudi   drugi domači slikarji v poštev.
Glavni urednik cesarjevičevi knjigi je c. kr. dvorni svetovalec vitez VVeilen na Dunaji, kateremu je prideljen kot sourednik za stvari, ki se tičejo naroda slovenskega, dvomi svetovalec prof.  vitez Miklošič.
Da bi se osebno dogovoril s sotrudniki na Kranjskem, prišel je gospod dvorni svetovalec J. vitez IVeilen v Ljubljano ter je dne 22. novembra t. 1. v deželni dvorec k deželnemu glavarju grofu 77mmu povabil dotične gospode na razgovor. Seja, katere so se udeležili gg. Deschmaun, Flis, Franke, dr. Keesbacher, Kraus, Leveč, Murnik, Pire, Radics, Samhaber, trajala je. od 5 — 7. ure zvečer. Gospod dvorni svetovalec je v dolgem, nad jedno uro trajajočem govoru razložil namen in osnovo cesarjevičeve knjige, poudarjal, da mora biti pisana objektivno in popularno ter se naposled z vsakim navzočnih gospodov sotrudnikov podrobno domenil o njegovi nalogi. Zahvalivši se vsem gospodom za udeležbo, izrekel je konečno, da je preverjen, ka gospodje sotrudniki spišejo patrijotično knjigo,   dostojno čudovito lepe dežele Kranjske.
Zborujoče sotrudnike pa je iznenadilo brzojavno pozdravilo, katero je z dvora na Dunaji poslal presvetli cesarjevič in katero slove tako:
s Wien,  Hofburg.
Hofrath Ritter von   IVeilen beim Landeshauptmann   Grafen   Thurn, Laibach.
Ihnen und allen Mitarbeitern herzlichste Griisse und ludrmsten Dank fiir die Mit-ivirkung an unserem patriotisehen   Werke!                                                           Rudolf .v-
Navzočni sotrudniki so se cesarjeviču takoj zahvalili na tem pozdravu in naposled je še g. cesarski svetovalec Ivan Murnik povzel besedo, iskreno se zahvalil gospodu dvornemu svetovalcu ter ga prosil v imeni navzočnih, naj blagoizvoli presvetlemu cesarjeviču o priliki tudi ustno poročiti najudanejšo zahvalo za njegov trud, ki ga ima s tem, da se v velikem Njegovem delu dostojno  oslavi tudi dežela Kranjska.
Pozneje so se sotrudniki z ljubljanskim županom Grassellijem, direktorjem Su-manom in slikarjem Jurijem Subicem vred zbrali v hotelu »pri Slonu« ter v prijaznem razgo-varjanji prebili večer v družbi gospoda dvornega svetovalca viteza Weilena, ki se je potem  odpeljal   dalje   v Gorico in Trst.                                                                         L.
Stritarjevi zbrani spisi. Presrčno mora veseliti vsakega prijatelja slovenskega leposlovja, ko vidi, kako lepo napreduje izdavanje Stritarjevih zbranih spisov, katero je zdaj dospelo do tretjega zvezka. Prvi obseza pesmi, drugi povesti »Svetinova Metka«, »Zorin« in »Gospod Mirodolski«, tretji se začenja s povestjo »Sodnikovi« Slovenci gotovo doslej še niso imeli tako strogo in kritično urejene pesniške zbirke, kakor je Stritarjeva. Čudimo se pesniku, da z dozdanjo lepo obliko proizvodov svojih na mnogih mestih ni bil zadovoljen, ampak je tu in tam pesmim svojim, predno jih znova pošlje med ljudi, dal drugačno obliko, tu prenaredil verz, tam ubral krepkejši stik ter sploh skrbel za to, da bi dosegel vrhunec dovršene pesniške tehnike. Od njega, ki je vsem sedanjim pesnikom našim pravi učitelj in narodu našemu prvi živeči-pesnik, moral bi se učiti ves pesniški narastaj, kako se je samemu sebi zatajevati in — napredovati. A tudi založnik Bamberg je poskrbel za tako zunanjo opravo, kakeršne doslej še nismo poznali v Slovencih. Krasno tiskani kuj,'gi je priredil nič menj krasne platnice, na katere opozarjamo vse prijatelje
766                                                     Listek.
lepi knjigi naši. Platnice so dvoj'ne vrste: od rujavega ali zelenega platna po 60 kr. za zvezek, ali pa od rujavega in sivega usnja po 90 kr. za zvezek. Kdor potrebuje za božični dar lepe knjige, temu priporočamo   Stritarja v Bambergovi izdavi.
Dragotin Ripšl. f Dne" 8. novembra t. 1. je umrl v 68. letu dobe svoje v Vidmu na Štajerskem slovenski pisatelj, čestiti gospod župnik Dragotin Ripšl. Porojen dne" I. novembra 1820. 1. v St. Jurji ob južni železnici, sin ondotnega učitelja, zvršil je srednje šole v Celji, bogoslovje v Gradci ter je pozneje kapelanoval po mnogih krajih južnega Stajerja. Od leta 1859. do leta 1864. bil je tudi vojaški duhovnik, pozneje pa župnik v Loki pri Zidanem Mostu in zadnjih dvanajst let v Vidmu za Savo. Koder je služil, povsod je spisal obširno in zanimivo farno kroniko, zložil je več pesmij, zlasti šaljivih, izmed katerih sta brata Ipavca nekatere uglasbila, ter objavil tudi poučno »Knjižico za kmete« o sadjarstvu. Pokojnik je bil vzoren duhovnik, blag človek, ljubezniv družabnik in iskren narodnjak.   Bodi mu žemljica lahka !
Prenos Kopitarjevih kostij. Ker mestna občina dunajska opusti pokopališče Sv. Marka, kjer je pokopan jeden največjih sinov slovenskih, slavni jezikoslovec in zgodovinar Jarnej Kopitar, izprožila je »Matica Slovenska« misel, da bi se umrjoči ostanki njegovi prenesli v Ljubljano, in je v ta namen sestavila odbor, v katerem so bili zastopniki »Matice«, deželnega odbora kranjskega in mestnega odbora ljubljanskega. Ta odbor je naprosil g. Ivana Navratila na Dunaji, ter ga pooblastil pozvedeti in oskrbeti vse, kar je treba ukreniti o tej stvdri. Toda ker je mestni magistrat dunajski pozneje sklenil, Kopitarja, »velikana učenosti«, na novem osrednjem pokopališči pokopati na dnem »častnem mestu«, katero je odločeno slavnim, na Dunaji umršim možem, zdelo se je odboru primerneje in tudi za Kopitarja našega častneje*,da počiva v toli častni družbi na Dunaji, kjer je živel in deloval nad šestintrideset let. Kopitarjevi umrjoči ostanki ostanejo tedaj na Dunaji; prekopljejo lin' prenesd se ob troških dotičnega odbora na osrednje pokopališče in na grobu njegovem se postavi dozdanji (to seveda popravljeni ! in ponovljeni) spomenik, katerega so mu postavili 1. 1846. prijatelji njegovi. Za vsako--. letno olepšavo Kopitarjevega groba bode pa skrbel magistrat dunajski brez kakega povračila za take troške. Da se je ta domovinska^tvar rešila tako ugodnega to gre posebna zasluga g.  Ivanu Navratilu, kateremu zategadelj   tukaj  izrekamo javno zahvalo.
»Matica Slovenska« je za leto 1887. začela razpošiljati knjige svoje. Vsak ma-tičnjak jih prejme po   troje.
Prva knjiga je »Letopis Matice Slovenske*., katerega je uredil Fr. Leveč. V Ljubljani 1887, 8°, 386 str. Vsebina mu je ta: V prvem članku nam pripoveduje g. dr Jos. Vošnjak, »kaj človeštvo prideluje in uživa«. Spis je poln zanimivih podatkov, toda ni še dovršen, kajti g. pisatelj nam letos opisuje samo rastlinske prirodnine, drugi del o živalskih in rudninskih prirodninah pa hoče opisati drugo leto. — G. prof. Davorin Karlin nam podaje jako točno sestavljeno in baš letos času primerno kratko zgodovino c. kr. nižje gimnazije v Kranji. — G. Ivan Navratil nadaljuje temeljito razpravo svojo »Slovenske narodne vraže in prazne vere« ter zlasti nadrobno in korenito pripoveduje o kresu, o veliki noči, cvetni nedelji. — G. prof. Ivan Steklasa nam opisuje Žigo Višnje-gorskega, prvega avstrijskega poslanca na turškem dvoru 1. 1528. in za lepi spis njegov mu bode hvaležen vsak prijatelj domače zgodovine. — G. prof. Anton Raic razpravlja o znamenitem kajkavskem pisatelji vladiki Petru Petretiči (1600—1667) in njegovih evangelijih, s čimer je izvestno močno ustregel vsem jezikoslovcem našim. — Z največjim zanimanjem bode bral vsak omikan Slovenec razpravo prof. Ivana Subica, ki slove: •»Voda s posebnim ozirovi na pitno  vodo in na ljubljanske  razmere«, kajti gospod pisatelj