K.Žnuderl, Maribor.                         ^M
Še o vzrokih težav v našem gospodarstvu
Geslo: ,,Napuh je zasnubil            ^l
Sebičnost.   Iz   tega   grešnegst' razmerja se je rodil nezakon-» ski otrok, imenovan — Kriza". R. B.
2e večkrat sem naglasil, da je glav->. ni nositelj krivde sedanjega neznosnega! gospodarskega stanja krivično urejeni družabni red! Po domače rečeno: Do- • puščeno je gotovim ljudem, da žive u-dobno na račun ostalih brez zakonite ovire. Ta pojav sicer ni morda od včeraf a!i od prevrata sem, ampak je tako že od vsega početka sveta bik> in bo tudi ostalo tako dolgo, dokler bo živel člo-veški rod. Toda, v glavnem gre tukaj za striktno vprašanje: Ali je tu mogoč tudi kakšen ,,regulator" ali ne? Po moji sodbi je tak regulator mogoč v vseh parlamentarnili državah, seveda le te-daj, če imajo izkoriščani stanovi pri-» merno število svojih zastopnikov (po-slancev, mlnistrov itd.). Seveda, na pod-4 lagi volitev, kojim predpodoba je snub* Ijenje ženinov in nevest, ko namreč sta-riši teh često povdarjajo najresničnejši prefgbvor: ,,Kakor si boš postlal, taka 'jos tud' ležal!" -
Isto velja zlasti za trpeče sloje ob priliki   vsakokratnih   volitev;   . vdarjenf trpin pač ne zna dovolj tehtno presoditi lepih obljub, temveč naseda vabam, ob-Ijubam,   trenotnlm   mamljivostim.   Koi pa se zave svoje budalosti in zasleplje-nosti,  v  kar so  ga  sugerirali,  se jezf tarna in zmerja vse povprek, seveda do prihcdnjega volilnega — ,,<opija"!  Na§ '  človek je kakor s slanno klirjena železni 1   peč, ki se hitro bobneče vžge, ne da pa^ '   trajne ioplote. —                                  ^
Trpin je običajno veren  (lahkove-i''
¦   ren),   pošten,   nič  slabega   sluteč  ele-
¦   ment, v času razočaranja pa črnogledi *   pesimist. In med te spada tudi naš de-|   želan, kmet, delavec in vsi njegovi pod-'   rejeni. Toda, če gospodar pošlje hlapca,?
da mu  pripelje robo iz mesta,  mlin^ '   viničarije itd., se bo o danem  nalogi*
¦   šel osebno prepričat, če tudi se je vrni|
1   hlapec z vozom še tako pozno v noči; Tako je treba 'delati tudi ob prllilci^ "   ko se vrne niegov poslanec; da se pre-< priča o njegoven poslu v škupščini na
¦   ta način, da se legitimira z zakonodajH
-   nim zapisnikom, (ki ga dobi vsak posla-i
-   nec, kako je zastopal interese svojih vgn
-   lilcev. Pri tem pa je zlasti gledati na ch
-   značbo pečata ali štampilje. Le pod ta-
-   kimi  pofgoji  boš  zvedel  resnico,  kajti
-   jaz sem bil osebna priča, kako je svoje-^
-   časno nek poslanec tajil svoje napake tet
-   je bil pozneje na moj pritisk od druger
-   ga  nar.  poslanca,  na  podlagi  predkj^
-   žitve zakonitega zapisnika javno postay4 ^   ljen na — laž. —                               "
t         Bodimo toraj že enkrat toliko pah
metni, ter se O1 vsem prepričajmo nsi ;   lastne oči pa bo kmalu marsikaj v jav--
-   nem življenju drugače. Tudi bi se ne, sililo toliko pokvarjene gospode v na4
nodna zastopstva in druga odgovorna mesta. Toraj ne več spati, - temveč bde-ti in sodelovati v borbi za pravice člo-areštva po geslu,: ,,Eden za vse, vsi z<t «nega!"                                          '   [\-
Sedaj pa si z nekaj primeri pred-t>čimo odkod je priše! glavni ral tako-tevane krize! Mnogi namreč trde, da je postala vrednost denarja manjša. Tudi © neki zlati pariteti se piše in Igovori.
¦Ppglejmo kako izgleda na kmetiji V tem pogledu in sicer: Kmet je dobil' leta 1914 za felička K 70, danes pa ^80 Din. Poprej si je kupil za ta denar 37 srajc, danes pa Ie 5-7. Leta 1914 je do-feil za srednjo kravo 180 K, danes pa le SOO Din. Takrat je za ta denar kupil 4 fine moške obleke, danes pa le l1 slaba Suknjo. Za 80 kg težkega prasiča je do-bil 60 K, 'danes pa 350 Din., zato jje do-bil l$0 m finega platna, danes ga do-bi 35 m. Za 1 polovnjak vina je iz-tržil  I  19T4.   120  K-,  danes   -150  Din/
Takrat je stem plačal ali hlapca ali Heklo, danes ga plača stein kvečjemu za 4 mesece... Blažena zlata pariteta!
Pb  zlatern  razmerju  pa bi  moraf namreč dobiti za 1  tele 700;  za kra-vo liSDO., za prašiča 000., ter zi 301 1 vina 1-00 dinarjev. Torej tu ne more foiti govora o zlati pariteti! —
Sedaj pa poglejmo to razmerje v industriji  in  obrti!
Leta 1(914 si dobil lepo praznično lobleko   za  16-20   K   po   zlati   pariteti (I K, lft1 Din,) bi bilo ta 160-200 Din — dandanes. Ena fina sraica je I. 1914 stala 1:60 K-, tianes stane 60-75  Din.
Zakaj pa ne po zlati pariteti samo 16 Din.? — Meter platna za rjuhe v l -1914 po 0.32 K., danes pa '20-25 Din.
Zakaj pa ne. samo 3.2T) Din.? Ni zlate  paritete ! ? ? ?
V velikem interesu naroda bi bilo, jobjasniti to zagonetko! — Zlasti koliko !se plačuje danes za sirovine tekstilnih in drtigih tovarn nad zlato pariteto, --¦. lcer je vse tako drago.
HALLO! - VEN Z BESEDO ! ! \
Od narodnih poslancev pa pričaku-¦jemo, da bodo časopisju poročali o svojih tispehih. Parlament ne sme biti glasno ropotajoč mlin brez žita. Narod' h<oče prvič kruha, drugič kmha in k'o bo sit, — potem sele komčdije!