■ m	
		
	■	
	-V- y-i. -V	
		
		
		
	1	
		
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva ____t-
Vi$ spiti, v oceno poslane knjige itd. je pofiiljaii samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vie pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2*50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je poš ljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
„Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev"
v Ljubljani.	i
V soboto, dne 6. septenlbra 1913, zvečer ob 8. uri v veliki dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani
JUBILEJSKI KONCERT
ob proslavi 25-letnice obstoja „Zaveze".
Sodelujejo: Koncertna pevka gospa Mira Costaperaria-Devova (sopran), glasbeni učitelj in koncertni pianist gospod Anton Trost (klavir), gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizarjajočo umetnost gospod Ivan Trost (gosli) in učiteljski pevski zbor,
sestavljen ob srebrnem jubileju „Zaveze". Pevovodja učitelj gpspod Fran Marolt.
•
Vzpored:
1.	E. Adamič: Dan slovanski. Moški zbor.
2.	a) E. Adamič: Jezdec. \ . „
b)	E. Adamič: Uspavanka. Otroške pesmi. Poje gospa
c)	O. Dev: Božji volek. I Mira Costaperaria-Devova.
3.	a) J. Žirovnik: Prišla bo pomlad zelena. ) 0,
b) O. Dev: Gozdič je že zelen.	Slovenske narodne pesmi.
č) M. Hubad: Ljub;ca, povej, povej! '	Mešan zbor.
4.	H. Wieniawski: Koncert v d-molu, op. 22. (Allegro moderato. Romanca. A la
Zingara.) Na goslih igra g. Ivan Trost.
5.	F. Juvanec: Izgubljeni cvet. Mešan zbor.
6.	Mili Balakireiv: Islamey. Orientalska fantazija. Na klavirju igra gospod
Anton Trost.
7.	a) O. Dev: Gorjanska.	I
b)	J. Žirovnik: Kaj pa ti pobič?
c)	Fr. Marolt: Travniki so že zeleni. '
8.	a) J. Hatze: Erotika.
b)	Iz. Bajič: Gde si dušo, gde si rano.	>	„ - -j-
c)	P. Cajkovsky: To bilo je v prvi pomladi. J Mira Costaperaria-Devova.
9.	E. Adamič: Moravska narodna. Mešan zbor.
Cene prostorom: Sedeži po 4, 3, 2 in 1 K, stojišča po 60 h, za dijake po 40 h.
Vstopnice se dobivajo v predprodaji v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri blagajnici. — Besedilo pesmim po 20 h izvod istotam.
Slovenske narodne pesmi. Moški zbor.
I
Poje gospa
Naznanilo pevkam in pevcem ju-bilejskega koncerta.
Glavna skupna pevska vaja za jubi-lejski koncert naše Zaveze se vršiVia dan koncerta v soboto, dne 6. septembra t. L, v veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani točno ob 9. uri dopoldne. Ker se vrše isti dan ob določenem času razne seje, pri katerih so nekateri izmed sodelujočih zaposleni, zato nujno opozarjamo, da se vsi priglašeni pevci in pevke drže točnosti.
Oni, ki reflektirajo v jubilejskih dneh na prosto stanovanje, ga dobe brezplačno, treba se je zanje samo pravočasno zgiasiti pri stanovanjskem odseku, pripravljalnega odbora. (Ludovik Dermelj, učitelj1 v Ljubljani, ghjhonemnica). Pri naznanilu naj se pove, koliko in katere dni želi kdo stanovanja.
Not ni več na razpolago, zatorej mora prinesti vsakdo note, ki jih je prejel, s ^boj.
Pevke naj pridejo h koncertu po možati v belih oblekah, pevci pa v črnih °blekah s črnimi kravatami.
Naj pri glavni skušnji in pri koncert-1,ern nastopu izmed priglašenih nikogar ne manjka, sicer ne bi bilo število posameznih glasov izenačeno.
Jubilejski koncert more in mora biti casten le ob polnoštevilni udeležbi in ob vsestranski pripravi sodelujočih!
Koncertni odsek.
Ljubljanskemu
meščanstvu!
V dneh od 4. do 8. septembra t. 1. praznuje Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev svojo petindvaj-setletnico. Tedaj pride v Ljubljano vse napredno učiteljstvo, udeleže se pa našega jubileja tudi zastopniki vsega slovanskega učiteljstva. Vsem1 temi svojimi milim tovarišem in tovarišicam ter dragim slovanskim gostom moramo preskrbeti prenočišča.
Uvažujoč naklonjenost ljubljanskega meščanstva do naprednega slovenskega in slovanskega učiteljstva, ga s tem vljudno prosimo, naj nam blagovoli javiti, ali mu je mogoče, za one slavnostne dni pre-prepustiti nam nekaj prenočišč.
Prijave, ki jim blagovolite dostaviti, ali dobimo prenočišča brezplačno ali proti primerni odškodnini ter za katere dneve, so nam na razpolago, prosimo' poslati (po dopisnicah) do 1. septembra t. 1. na naslov: Ludovik Dermelj, učitelj v Ljubljani, glubonemnica.
Vodstvo Zaveze.
Slovensko ljudstvo in strokovno šolstvo.
Na kongresu slovenskih strokovnih organizacij, ki se je vršil v Ljubljani, je dne 16. t. m. poročal tov. Ivan Dimnik, c. kr. učitelj v Trstu, o slovenskem ljudskem. in strokovnem šolstvu.
Dimnikov izborni referat objavimo v celoti v 36. številki svojega lista, ki izide v večjem obsegu v proslavo petindvaj'set-letnice naše Zaveze. Za danes priobčuje-mo samo kratek ekscerpt.
Govornik je temeljito dokazal, kako zatirano je v naši kulturni Avstriji jugoslovansko, posebno slovensko šolstvo in kako se zlorablja višja oblast v pogubo in škodo slovenskega, odnosno slovanskega življa. Ker je zainteresiran v tem vprašanju, ki je eminentne važnosti za obstanek in razvoj naroda, pred vsem tudi srednji stan, obrtniški in delavski stan, je naloga kongresa narodnih strokovnih organizacij tudi ta, da se pobrigajo tudi za slovensko šolsko vprašanje. Po temeljiti razpravi, ki je bila velezanimiva, je podal govornik končno resolucijo, ki zahteva, v kratkem1 povedano sledeče: Svobodo otroka, to je šola omogočuj, da razvije otrok svobodno svoje zmožnosti in sile, ki spe v njem. Zahteva se pouk v materinskem jeziku in razne druge ugodnosti, ki jih cpravičeno lahko zahtevajo slovenski starši' za svoje otroke. Zahteva naj se svoboda učitelja, dana naj mu bo prilika višje izobrazbe in ugodnejše gmotno stanje, da ne bo vsaj glede tega odvisen. Preste morajo biti tudi šolske organizacije in prosti moraljo biti starši, ki pošiljajo svoje oiroke v šolo, vsakega kakršnegakoli nasilnega ali umetno narejenega pritiska. Za to se zahteva splošno in enako volilno pravico v zakonodaje in avtonomne zastope; demokracija in avtonomija šolstva. Pomnožiti se morajo slov. javne ljudske šole in odpraviti vse utra-kvistične in posebno zasilne šole. Pomnožiti se morajo brezpogojno meščanske, strokovne obrtne in trgovske šole.
Govornik je bil navdušeno pozdravljen za svoja izvajanja.
Opozarjamo na številko svojega lista, ki izide v proslavo jubileja Zaveze! — Tovariši in tovarišice, ki pridejo v onih dneh v Ljubljano, jo dobe v Učiteljski tiskarni, izvod po 20 vinarjev.
f Avgust Bebel.
Avgust Ferdinand Bebej je dne 13. t. m. dopoldne vPassoigu v Švici, kjer se je že nekaj časa zdravil, v 74. letu svoje starosti umrl. Bolehal je že precej časa za žolčnim kamenom, in pred par dnevi se je pojavilo tudi oslabljenje srca, na kar pa niso polagali velike važnosti, ker je Bebel že večkrat trpel na srčni slabosti. A bolnik sam je čutili, da mu je precej slabše in je zato pred par dnevi poklical iz Berlina svojega prijatelja Uilmanna. Danes dopoldne je zaradi oslabljenja nastopila smrt.
Avgust Ferdinand Bebel, voditelj socialne demokracije na Nemškem, se j!e rodil dne 22. februarja 1840 v Kolnu. Izučil se je za strugarja in odprl kot mojster svojo delavnico v Lipskem na Saškem. Od leta 1861. se je z veliko vnemo pridružil gibanju nemškega delavstva, ki je
od Lassallesovega nastopa sem zavzelo bistveno socialistični značaj. V tem smislu je tudi vodil Bebel lipsko delavsko izobraževalno društvo, ki mu je predsedoval od leta 1865. Tudi kot član odseka nemške delavske zveze je pridno deloval v tem duhu. L. 1867. je bil v saškem okraju Glauchau - Meerane izvoljen v severo-nemški državni zbor, leta 1871. pa vi nemški rajhstag.
Bebel se je tako v rajhstagu kakor v časopisju izkazal za enega izmed najbolj nadarjenih voditeljev svoje stranke, ki je bila v stikih z londonsko mednarodno delavsko zvezo, ki jo je vodil Marx. Leta 1872. jg bil zaradi pripravljanja ve-leizdaje proti nemški državi obsojen skupno z Liebknechtom na 2 leti trdnjavske ječe. Izgubil je tudi državnozborski mandat, a je bil pri novi volitvi 1. 1873. zopet izvoljen. L. 1883. je bil izvoljen v hambur-škem volil, okraju, ki ga je zastopal do smrti Na podlagi socialističnega zakona še bil izgnan iz Lipskega, nakar se je z vso silo posvetil politiški agitaciji. Ko je bi! socialistični zakon leta 1891. razveljavljen, se je Bebel preselil v Berlin in stopil v uredništvo glavnega socialističnega organa »Vorwärts«.
Bebel je spisal tudi celo vrsto agita-cijskih socialističnih brošur in literarič-nih del, kakor: »Unsere Ziele«, »Der deutsche Bauernkrieg« (1876), »Die parlamentarische Tätigkeit des Deutschen Reichstages und der Landtage« (1876), »Christentum und Socialismus«, - Die Frau in Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft« (1883), »Charies Fournier« (1888) »Die Sonntagsarbeit« (1888), »Zur Lage der Arbeiter in den Bäckereien« i. dr.
Z Avgustom Ferdinandom Beblom je izgubila nemška socialna demokracija enega svojih največjih mož, ki se jte kot samouk pospel na visoko stopnjo ini izgubila je v njem enega svojih najboljših govornikov in agitatorjev.
Neizčrpna i'n neupogljiva življenska sila ter energija volje tega izrednega moža bedi zgled, uteha in bodrilo vsem trpečim, preganjanim in zaničeva-nfrn!	_
Učiteljev stik s starši v vzgojnih vprašanjih.
Referat ob priliki IV. sestanka1 jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abiturien-tov in abiturientk v Ljubljani v dneh 18. in 19. julija 1913. — Referiral tov. Rojina.
Ako pregledamo kulturno zgodovino, nam ta pokaže, kako mogočno in neprestano se razvija človeštvo, vidimo tu velikanski napredek in razliko med kulturnim stanjem že med dvema stoletjema, kaj šele med tisočletji. Kakšna je bila kultura časih, inlamo dovolj stvari, da jo poznamo, kakšna pa bo v bodočnosti, ne more .povedati nobeden učenjak. Kdaj in kakšen bo konec, oziroma meja razvoju človeka? Kakor rečeno, človek se razvija in se bo; razvijal po poti. ki mu je začrtana že od vekov. To evolucijo človeštva mora pa^ pospešiti vsak član človeške družbe. Človek sledi človeku, kjer neha eden prične drugi, a sposobnega za to ga naredi v!zgoja.
Komaj pride dete na svet, že je odločeno, da nadomesti umrlega bojevnika in prehoditi mora vso pot vzgoje hitra, da more postati aktiven član naše družbe ter prevzeti nalogo življenja. Ni treba poudarjati, da bi otrok brez vodstva ostal na prvi stopnji omike. Vodijo ga najprej starši, potem družba, šola, cerkev in dr-
žava. In baš to vodstvo človeka do časa, ko prevzame svojo nalogo v življenju, imenujemo vzgojo. Samo ob sebi je umevno, da ima vzgoja v navadnem vsakdanjem življenju velikanski pomen. Kakor je dobro vzgojen človek srečen in mu je dobra vzgoja bogastvo, ki blago vpliva na njegovo okolico, tako je slaba vzgoja nesreča ne samo1 za slabo vzgojenega, temveč tudi za družbo.
Da pa moremo dobro vzgojevati, moramo imeti gotov smoter, vendar s= vkljub temu večina ljudi vzgaja brez smotra. Lastni način mišljenja, ^čustvovanja in hotenja, združen z absolutističnimi težnjami in malikovavstvom pred' lastno avtoriteto — to je vodilo naših mas pri vzgojnem delu. Kakor razvidno, je vzgoja dvojna: smotrena in brez smotra. Smoter je pa istotako lahko dober ali slab. Iz izvajanja v začetku bi bil pravi smoter vzgoje, in sicer duševna in telesna dovršenost, ki se pa doseže s harmonično, telesno in duševno vzgojo; Torej je namen in smoter vzgoje harmonski razvoj vseh telesnih in duševnih sil gojenčevih. Smoter telesne Vzgoje je zdravo, krepko in lepo telo. Smoter duševne vzgoje je inteligenten, nravnoveren, krepak značaj.
Dobra vzgoja mora postopati po dobrem načrtu. In ta načrt je posebna vzgojna metoda, to se pravi: vzgajati skladno s smotrom vzgoje in izbirati ob neprestanem; oziru na vzgojne pogoje vedno določena vzgojna sredstva. Vzgojne metode pa so različne, ker je različna kakovost vzgojnih sredstev in način njih uporabe. Torej vzgojne metode ne moremo učiti, ker je skoro v vsakem predmetu, slučaju drugačna.
Vendar pa se mora vzgoja ravnati po stanovitih načelih. Vzgajati moramo umno, naravno; času primerno1, praktično, vsestransko in harmonsko, edinstveno, istinito, narodno in patriotsko. Le tedaj bomo vzgajali dobro, ako se bomo držali teh vodilnih niti, in produkt take vzgoje bo odgovarjal etičnim zahtevam, bo ple< menit značaj.
Vendar pa vzgoja ni vselej vsemogoča. Na eni strani naleti vzgojevalec na nedogledne ovire, na drugi strani se pridružijo neljubi sodelavci. Na primer, pri-roda je močna sila. nadalje vplivajo na gojenca voditelji, bratje in sestre, cela obitelj in družina, jezik in mišljenje drugih; pozneje država in cerkev, ki zahtevajo delež pri vzgoji. Najdalje živi gojenec v družbi, za katero se mora vzgajati in tej tudi mora pripasti del vzgoje (socialna pedagogika). Najmočnejša sila je pa usoda.
Vzgojitelj torej ne more prevzeti jamstva za produkt svojega vzgojnega delovanja. Ako se zgodi, da dobra vzgoja prinaša slab sad. je to slučaj, pravilo pa je: dobra vzgoja — dober vzgojenec. Mesta vzgoje so razlinči. Najvažnejša so dom, šola1 in zavod. Naj se omejim na prvi dve.
Domača in šolska vzgoja.
Montesquin pravi, da sprejemamo tri različne in nasprotujoče si vzgoje: vzgojo svojih očetov, vzgojo svojih učiteljev in vzgojo sveta. To, kar nam reče poslednja', prevrača vse ideja prvih dveh. Iz tega bi izhajalo, da vzgaja samo življenje. kar pa ni tako odločno, zakaj da bi bila dom^ in šola brez vrednosti, tega ne moremo in ne smemo verjeti. Čemu* potem naš stan in njega ideali? Čemu nadalje vsa ljubezen in hvaležnost do naših roditeljev, ki bi bila v tem slučaju samo laž? Vpliva šole in doma se človek nikdar popolnoma ne otrese, tudi1 ko že doraste, zakaj gotovo bi se vsakdo sramoval pred očetom, če bi ga ta zalotil pri grehu. Pravo očetovstvo je tudi moralno očetovstvo, ne samo fizično, in moralno ohrani svoj vpliv tudi po očetovi smrti.
Po 14. letu navadno učenec zapusti šolo in do tega časa je bodočemu značaju dozidana podlaga, od katere je zavisna moč zgradbe. Šola mu je preskrbela samo načela, a njih vrednost mora učenec izkusiti v šoli življenja. Smoter vzgoje v šoli ne more biti že dosežen, vendar pa imamo eno garancijo, in ta je navada.
Gotovo je, da trdno verujemo v moč šolske in domače vzgoje. Glavni pogoj, da lahko prevzamemo odgovornost za produkt naše vzgoje, pa je: domača in šolska vzgoja morata biti edinstveni. Kakor so pri vsakem skupnem podjetju tudi splošna pravila, po katerih se mora ravnati vsak, in kakor mora vsak član delati skupno z drugimi, istotako bi bilo treba tudi v vzgoji obče veljavnih direktiv, po katerih bi se morala ravnati zaveznika (ne nasprotnika!): šola1 in dom.
Edinstvenost vzgoje bi bilo složno postopanje vseh vzgojnih faktorjev, torej enotni smoter, enotna metoda in raba istih sredstev. Starši in učitelji morajo dogo-
vorno uporabljati ista vzgojna sredstva ali vsaj ne paralizirati učinka, ki ga ima sredstvo, uporabljeno od ene strani. Go-j tovo je. da vselej ni mogoče enako delo-| vati, vendar nasproti delovati se ne sme. Oba imata skupna, pa tudi vsak svoja sredstva, ki jih drugi nima. O tem; kar imata oba činitelja skupnega, bodi dogovor, kjer pa uporabljata vsak svoja specifična sredstva', pa toleranca.
Šola in dom bi se morala nadalje vzajemno podpirati povsod in vselej proti vsakomur, ki hoče uničiti njiju plemenito harmonijo. Morala bi se vzajemno spoštovati, da bo tudi otrok veroval v to spoštovanje. Učitelj in starši naj bi se vedno posvetovali o skupnem vzgojnem delu in se vzajemno pooolnijevali. To bi bile samo glavne ¡vodilne točke, po katerih, bi Sb ravnali starši in učitelji. In tako se nam zdaj odpre široko polje skupnega Vzgojnega dela. Poglejmo našo domačo vzgojo v splošnem in primerjajmo jo s šolsko vzgojo!
Poglejmo v zgodovino vzgojeslovja, oziroma tega niti treba1 ni, saj vidimo doma, da O edinosti v vzgoji nikdar.ni bilo govora. Namesto, da bi si šola in dom osigurala rezultat svojega mučnega dela, si v neslogi vzajemno pobijata svoj vpliv. Zakaj razlika med domlačo in šolsko vzgojo je dandanes jako velika. V kmetiš-kih hišah se vzgaja nekako po tradicijah, Vzgojna načela prehajajo od! očeta na sina in vnuka, ker v družinah neopaženo in neopazno deluje nagon ohraniti svoj lastni jaz na veke.	(Konec.)
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica se dvigni na pot k jubileju naše Zaveze!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
je zborovalo 3. julija v središki šoli ob ?lep;i udeležbi svojih članov. Seveda se vidimo vedno eni in isti. Glavni namen zborovanja je bil, da smo se posvetovali glede tem uradne konference. Razgovorih smo se o vseh temah letošnje uradne konference. Omeniti hočem samo tretje vprašanje, in sicer: »Ljubezen do učnega poklica vzdržuje učitelja tudi v tožnih dneh.« O tej temi je poročal jako stvarno nadučitelj tov. A. Kosi. Zastran tega vprašanja je učiteljstva konštatiralo, da je bilo postavljeno na dnevni red brez vednosti stalnega odbora. Nepobiten fakt je, da ima učiteljistvo idealno ljubezen; do svojega poklica, a sedaj, ko bije učiteljstvo vse Avstrije ffut boj za svojo boljšo materielno eksistenco, za svoj borni kruh, ni primeren čas za to, da se razpravlja o idealih. Razen tega se je razpravljalo še o drugih stanovskih zadevah.
Književnost in umetnost,
Starogorski: Junaki svobode. Osem lepih povesti in črtic iz balkanske vojne obsega knjižica, ki je izšla v založništvu »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«,, in sicer: »Za križ častni in svobodo zlato«, »Šumi Marica ...«, »Bela roža«, »Usmi-Ijenka«. »Onam, onamo«, »Na straži«, »Gojka kliče ...« in »Na polju bojnem«. Broš. izvod stane 2 K, vez. 3 K 40 v. Priporočamo! —
August Šenoa: »Kletva«. Znamenit roman slovitega hrvaškega pisatelja. Hrvaška »Pucka Prosvjeta« je izdala /ta roman v ljudski izdaji, slovenski prevod pa je oskrbel Starogorski. — Knjižnicam in ljubiteljem lepih knjig in povesti obe tukaj navedeni knjigi toplo priporočamo. Dobivata se pri upravništvu »Slovenskega Ilustrovanega Tednika« in v vseh knjigarnah. — Broš. izvod stane 1 K 40 v, včzan 2 K 10 v. _
Srednješolski vestnik.
Razpisano srednješolsko mesto.
Na gimnaziji v Št. Pavlu na Koroškem je razpisana suplentura za šolsko leto 1913/14 iz klasične filologije z nemškim in slovenskim jezikom.
++ Napad na gimnazijskega ravnatelja. Levovsko sodišče je te dni bivšega gimnazijca Michaiczuka zaradi napada na gimnazijskega ravrateljja Eliasa v Zol-kievvu obsodilo na šest mesecev ječe s postom.	_
Politiški pregled.
+ Hrvaška, zavednost. Na Dunaj je prišlo 250 hrvaških obrtnikov iz Zagreba. V soboto jih je občinski svet povabil na Kobencl. Restavracija je bila v to svrho okrašena z zastavami, med katerimi je bila tudi ogrska zastava. Hrvaški gostje
pa so izjavili, da ne prestopijo prej praga restavracije, dokler ne odstranijo ogrske zastave. Tej želji so ustregli.
*	Vojaške vaje se bodo letos jako omejile. Razen par večjih vaj se bodo vršile splošno samo polkovne vaje.
*	Reaktiviranje srbskih društev v Bosni in Hercegovini. Na intervencijo podpredsednika bosensko-hercegovskega deželnega zbora Šole in poslancev Sto-kanoviča in Srskiča je vlada dovolila reaktiviranje razpuščenih srbskih društev s starimi pravili in jim dovolila narodne zastave.
+ Razlastilni zakon v Nemčiji. Znano je, da je nemška zbornica sprejela zakon, ki daje vladi pravico, da razlasti, kogar hoče med Poljaki, to se pravi, da ga lahko kar požene s posestva, ki je njegova osebna last. Pred kratkim je pruska vlada nastopila proti štirim Poljakom1. Trije so se res umaknili, četrti pa se noče. Vsi pritiski niso pomagali nič, nazadnje je vlada vložila tožbo proti njemu. To se godi v 20. stoletju v znamenju nemške kulture!
*	Cesarjev telegram konfisciran. Zagrebška policija je konfiscirala celo naklado »Obzora«, in sicer zaradi telegrama cesarja Franca Jožefa kralju Karlu ru-munskemu — V Avstro-Ogrski je pa res že vse mogoče!
XXVIII. redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v ponedeljek, dne 8. septembra 1913. leta, ob 11. uri dopoldne v Domžalah v »Sokcl-skem domu«. Vzpored: 1. Nagovor prvo-mestnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Bla-gajnikovo poročilo. 4. Poročilo nadzorni-štva. 5. Volitev članov v družbino vodstvo. 6. Volitev nadzorništva. (5 članov.) 7. Volitev razsodniištva. (5 članov.) 8. Slučajnosti. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, dne 4. avgusta 1913. — Iz vodstva izstopijo letos: Andr. Sene-kovic, dr. Iv. Merhar, dr. Iv. Tavčar, Ivan Kejžar, dr. Karel^Koderman. — V odboru ostanejo še: Fr. Črnagoj, dr. Ern. Dereani, Aleksander HudOvernik, Matija Prosekar. Luka Svetec, dr. Janko Šlebinger, Ivan Vrhovnik. — V nadzorništvu so biti: dr. Fr. Ilešič, dr. Alojzij Lavš. dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode, Miloš Stibler. — V razsodništvu so bili: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Fr. Pahernik. dr. Fr. Te-kavčič. dr. Karel Triller. — Samostalne predloge, o katerih naj se obravnava na veliki skupščini, ie v smislu § 12. družbenih pravil predložiti vodstvu vsaj 10. dni pred glavno skuščino. — Dostavek: Dne 7. septembra ob 7. uri zvečer bo zaupno zborovanje po § 2. društ. zak. v mali dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo »zglasnice«, ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije, k zaupnemu zborovanju.
Kranjske vesti.
—r— Dvorazredna ljudska šola na
Vrhpolju pri Vipavi se razširi v trorazred-r.ico.
—r— Deželni odor je na svoji seji dne 18. t. m. dovolil podpore kranjskim obrt-no-nadaljevalnim šolam. Le Zagorje, Idrija, Postojna in Novo mesto ne dobe — nič!
V dneh 6. in 7. septembra t. L bodi ob jubileju naše Zaveze združeno v Ljubljani vse napredno slovensko učiteljstvo !
Štajerske vesti.
—š— Tovariš Fran Horvat t. V soboto popoldne ob pol peti uri je preminil v Mariboru učitelj Fran Horvat v najlepših letih mladosti. Star 27 let, je moral leči v prerani grob kot žrtev one daviee našega slovenskega učiteljstva, proti kateri je le redkokdaj pomoči — jetike! Žalost in toga nas obdajata ob njegovem spominu. Kdo njegovih kolegov, znancev in prijateljev ne bi togoval?! Saj je bil med veselimi lahko najveselejši in kadar je zapel, ga je vsako uho odivljeno poslušalo. Seveda, tudi na to smo se nekaj časa sem samo še spominjali, zakaj zadnje leto ni več zapel. Bolehal je že več kot dve leti in zadnje čase je docela opešal tako, da doma že ni več zapuščal. Bodi mu blag spomin! Žalujoči materi, sestri in bratu naše najsrčnejše sožalje. Pogreb prerano umrlega je bil dne 19. t. m1.
—š— Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko naznanja svojim članom, da zaradi sklepa na zadnjem občnem zboru obiščemo vzorno čebelarstvo gosp. J. Štampfla v Štražgojhcih pri Pra-gerskem v nedeljo, dne 24. avgusta t. 1.
Od južne strani se vozimo s poštnim vlakom iz Celja ob polu 10. uri predpoldne, iz Grobelnega okolo 10. ure in pridemo na Pragersko okolo polu 11. ure. Na kolodvoru nas počakajo udeleženci od mariborske in ptujske strani. Vsak udeleženec se naj zaradi obeda zglasi po dopisnici pri gospodu Štampflu.
—š— Gospodinjski tečaj v Št. Jurju ob J. ž. na šentjurski deželni kmetijski šoli se prične 15. septembra in bo trajal do 26. oktobra. Tečaj se ne bo razpisal, ker se je oglasilo že toliko prosilk, da jih bo mogoče le en del sprejeti.
—š— »Junaški čin« profesorja in poslanca dr. Verstovška. Od Sv. Duha na Ostrem vrhu pišejo »Slov. Narodu«: »Nerazumljivo nam je, kako so spravili nemški listi1 poslanca dr. Verstovška1 v zvezo z razširjenjem slovenske ljudske šole pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu; Če bi bilo odvisno od tega gospoda, bi se tukajšnja slovenska šola ne razširila v celem 20. stoletju. Poslanec dr. Verstovšek je šel celo na lipniško okrajno glavarstvo protestirat proti razširjenju z motivacijo, da se morajo prej razširiti tudi nemške šole v Arnavžu in Lučanah ...« Ze sedaj silijo slovenski otroci iz gradiške občine v višje organizirane nemške ljudske šole v Arnavžu in Lučaniah in slovenski poslanec dr. Verstovšek bi rad še to gibanje podprl edinole zaradi tega, da bi storil redkim nazadnjaškim: kmetom1 pri Sv. Duhu, ki ne bi radi za šolo nič dali. uslugo. Kak pomen ima višje organizirana slovenska ljudska šola ob meji, ve sicer dobro tudi profesor Verstovšek, a da bi se prikupil duhovščini. ki preganja celo ob meji narodno učiteljstvo, in kakim nazadnjaškim volil-cem — hodi protestirat proti razširjenju. Vprašanje je sedaj, na kak način je prišel dr. Verstovšek do tega, da se ga je v nemških listih zaradi šolske zadeve pri Sv. Duhu napadalo? Saj je hotel in dela isto kakor Nemci in nemškutarji, on, »brani-telj« narodne meje in slovenski poslanec! »Straža«, ti pa napiši o teh stvareh nov »goreč« narodni članek! O vi, veliki narodnjaki, Verstovšek, Günther in Lekše-Leske!	_
Goriške vesti.'
—g— Umrl je v Solkanu vpokojeni profesor J. Mak me. Bil je somišljenik S. L. S. in propagator treznostnega gibanja. R. I. P.!
—g— Novi deželni zbor goriški. Med
prvimi' zadevami novega deželnega zbora bo overovljenje mandatov. — Proti izvolitvi kamoraških poslancev mestne skupine je s slovenske strani podan protest. Nadalje bodo določili deželnega glavarja, padglavarja, ki ju imenuje cesar, in volitev deželnih odbornikov.
—g— Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole je pettedenski nadaljevalni kmetijski tečaj za ljudskošolske učitelje. Ustanovilo ga je c. kr. poljedelsko ministrstvo z namenom; da bi razširilo med našim ljudstvom večjo kmetijsko strokovno izobrazbo s takoimenova-nimi kmetijsko-nadaljevalnimi tečaji za ljudski šoli odrasle kmetiške mladeniče. — Tečaj vodi ravnatelj kmetijske šole Štre-kelj, ki tudi predava razne panoge praktičnega kmetijstva. Z njim pridno sodeluje agr. inžener Anton Podgornik, po nekoliko ur so poučevali, oziroma predavali tudi živinozdravnik Poberaj. solkanski rojak, o živinozdravništvu, deželni sadjarski nadzornik kranjski Martin Hu-mek iz Ljubljane o pedagogiki kmetijskega pouka in posojilniški ravnatelj Svi-toslav Premrou o zadružništvu in posojil-ništvu. — To so re.s lepa praktična predavanja, ki oboreže naše učiteljstvo s strokovnim znanjem', da bo njegovo' delo med našim kmetiškim1 narodom; temi plo-donosnejše. Tečaj obiskuje 25 učiteljev z Goriškega in Istre ter tudi trije c. kr. profesorji. Učitelji imajo vso hrano na kmetijski šoli, kjer je istočasno kmetijski tečaj. Tako se združuje koristno s potrebnimi.
—g— Dijaška kuhinja v Gorici naznanja onimi dijakom', ki žele hrano v šolskem letu 1913./1914., naj vložijo tozadevne prošnje, ki jim je treba priložit; letno izpričevalo ter ubožni list, do 31. avgusta t. 1. Prošnje naslovite na predsednika D. K., prof. M. Mastnaka v Gorici.	_
Tržaške vesti.
—t— Razdelitev sadnega drevja »Tržaške kmetijske družbe«. Da se kolikor možno razširi umno sadjarstvo po tržaški okolici, ki ima dobro ležo za to panogo kmetijstva in •dobrega odjemalca v tako neposredni bližini mesta Trst, se kmetijska družba že nekaj let sem bavi
1 .......
!? Šolske potrebščine Marija Tičar
'	«	trcrnvina s nnniripm in aalanfpriin
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar- r jevih zvezkov ter vseh priprav za "
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
■	—— (nasproti „Zlate kaplje". -
Cene nizke!
Postrežba točna!

J*
z razdeljevanjem^ sadnih dreves plemenskih vrst. Tudi v tem letu nakupi dražba posebno pritlikava nizka drevesa, ki pri tukajšnjih vremenskih razmerah najbolje uspevajo1, in sicer: črešnje, hruške, jabolka, marelice, breskve, slive, češplje, orehe in jih porazdeli med svoje člane. Vsak ud, ki se za nje priglasi in ki je že poravnal članarino za leto 1913, dobi brezplačno po 3 drevesa; nad to število jih morejo dobiti udje do 15 drevesc po znižani, nad 15 drevesc pa po polni kupni ceni. Da se dozna približno število zahtevanih vrst, se je udom samim ali pa odboru gospodarskih svetov in zaupnikom družbe priglasiti s polarni najdalje do 15. septembra t. 1. v družbeni pisarni ulici Jurij Galatti 14, II.
—t— Županska volitev v Trstu. Iz Trsta poročajo: Nanovo izvoljeni občinski svet se je na prvi seji konstituiral. Začetkoma seje je cesarski namestnik pozdravil izvoljene odbornike ter jih zaprisegel. Ker so slovenski občinski odborniki prislegli slovensko, slo laški občinski svetniki in laška fakinaža, zbrana na galeriji, začeli tuliti. Za župana je bil izvoljen odvetnik dr. Valerio z 59 glasovi laških liberalcev. Slovenski občinski svetniki so oddali bele glasovnice, socialni demokratje pa so se vzdržali volitve. Za prvega podžupana je bil izvoljen dr. Broc-chi, za drugega pa inženir Doria.
Koroške vesti.
—k— Slovenska manifestacija na Koroškem. Prejeli smo poročilo: Podružnica Družbe sv. Cirila in Metodla za Loče in okolico je imela dne 3. avgusta v Malov-ščah svo6 letnji občni zbor. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik glavne družbe — naš tovariš F. Škulj, učitelj iz Ljubljane. Po običajnih poročilih odboro-vih je povzel besedo posestnik Brandner iz Zužalič. ki je v poljudnih besedah orisal naše narodne dolžnosti. Dr. Štefančič je pojasnil zadevo nameravane Ciril-Metodove šole v Vodičji vasi. To je bilo potrebno tem bolj, ker se zadeva zaradi nekvalificiranega postopanja bekštanj-skega občinskega predstojnika vleče že cela tri leta in je naše1 ljudstvo postalo že nevoljno. D oči m' se je šulferajnsfca šola ravnotam jela pozneje ustanavljati nego Ciril-Metodova šola, poučujejo v njej že dve leti. K tej zadevi je govoril tudi tovariš Škulj, ki je v splošno zadovoljnost zborovalcev povedal še nekatera tozadevna pojasnila z zagotovilom družbinega vodstva, da družba vkljub vsem zaprekam in nasprotstvom, ki se ji stavljajo od različnih strani, ne odneha od svoje namere ter da stori vse, da izvojuje stavbno dovoljenje za prepotrebno šolo. Sprejeti sta bili dve resoluciji: prva v protest proti občinskemu predstojniku zaradi zaprek ki jih stavlja ustanoviti Ci-ril-Metodovi šole, s pozivom, da brez odlašanja razpiše nov komisijonalni ogled v zmiislu odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Beljaku z dne 13. februarja 1913, št. 650/10, na podlagi katerega se družbi takoj prizna stavbinsko dovoljenje. V drugi resoluciji se naproša družbino vodstvo, da nemudoma stori1 vse korake, da pride čim prei do zidave narodne šole, ker vsako nadaljno zavlačevanje pome-nja ogromno škodo slovenski stvari v prizadetem kraju. Omeniti pa moramo še neko posebnost, kakršnih na Koroškem nikdar ne manjka pri takih prilikah. Okrajno glavarstvo v Beljaku namreč ni hotelo dati dovoljenja za razobešenje slovenskih trobojnic, in sicer zaradi tega ne, ker je sestava barv slovenskih trobojnic prepovedana, d očim1 pa je pred 14. dnevi visela na ljudski šoli v bližnji Vodičji vasi — frankfurtariea. Daleč smo prišli na Koroškem!
Splošni vestnik.
Ustanovitev bosenskegal deželnega solnega sveta. Iz Sarajeva poročajo z dne 13. t. m.: Predsednik deželnega sveta, dr. Mandič, je sklical vse člane deželnega sveta k seji, na kateri se ustanovi poseben bosemski deželni šolski svet.
Znamenja ob dohodu vlakov. Ker so Se V zadnjih sed!mih letih, odkar se je odstavit običaj, rda Ije lokomotiva dohod
vlaka na postaje naznanila z žvižganjem, opetovano pripetile nesreče ravno zato, ker je izostalo to znamenje, od oktobra t. 1. dalje žvižganje zopet uvedejo.
Iz odbora »Vseslovanske časnikarske zveze«. XI. kongres slovanskih časnikarjev v Pragi dne 30. junija 1912 je sklenil, naj bi se XII. kongres vršil v letu 1913. Zvezin odbor je določil za XII. kongers slovanskih časnikarjev zgodovinski in krasni Kraljevi Gradec, katerega mestni občinski svet je bil odboru na uslugo s pozornostjo, lastno vsem Čehom, kadar gre za slovansko stvar. Priprave za korf-gres so bile že v polnem teku, ko je na Balkanu izbruhnila vojna med zavezniki. Odbor »Vseslovanske časnikarske zveze« je razpravljal v svoji zadnji seji dne 18. julija o term, da li bi kazalo, prirediti kongres tudi vzpričo velike krize, ki jo je v slovanski ideji povzročila ta vojna, ter sklenil, odgoditi za letos nameravani kongres na prihodnje leto. nadejajoč se, da se slovanska kriza do tega časa pojasni in vsi slovanski činitelji spoznajo za potrebno, da se vrnejo na krepak temelj načel slovanske vzajemnosti, ki: je bil podan in proglašen na prvem kongresu slovanskih časnikarjev v Pragi leta 1898. Izmed teh načel je prvo: »Slovani ne bodo v bodoče netili novih sporov med sabo, stare spore, katerih novo pokoljenje ni zakrivilo, marveč jih je prevzelo1 kot ded-ščino, pa bodo reševali med sabo potem mirnih dogovorov in pogajanj tako, da bosta obe sporni strani imeli korist, nobena pa škode.« Odbor »Vseslovanske časnikarske zveze« sporoča to vsem v zvezi združenim; društvom slovanskih časnikarjev ter jim kliče: Na snidenje leta 1914.! — Josip Holeček, predsednik; Prokop Vavrinek, tajnik.
V katerem stanu ljudje najdlje žive. Neka pariška zdravnica je na podlagi živ-ljenjepisnih podatkov o velikih možeh dognala, da najdalje žive slikarji. Tako so živeli slavni slikarji: Peruggino 78 let. Albani 82. Bellini 89, Michelangelo 89, Tizian 100, Van Dyck 78 let itd. Za slikarji žive najdlje duhovniki, potem pa modroslovci. Najkrajše življenje je življenje — učiteljev.
Iz slovanskih pokrajin.
o Slovaška razstava leta 1914. Vele-hradsko poljedelsko društvo priredi prihodnje leto slovaško razstavo v Ogrskem Gradišču. Razstava bo podala natančno sliko tamkajšnjega slovaškega prebivalstva v narodnem, gospodarskem in prosvetnem oziru. Na razstavi bodo zastopani tudi najboljši slovaški slikarji s svojimi deli. Za razstave se bodo vršile velike slovaške narodne slavnosti in zborovanja narodnih društev.
o Ruska zdravnica v Belgradu. Dr. Polino Aleksandrovna Rajzmanova iz Pe-trograda je dospela v Belgrad, da se posveti negi ranjencev.
o" Nemci na Hrvaškem stavijo svoje zahteve. Glasilo Nemcev v Hrvaški in Slavoniji, »Deutsches Volksblatt«, navaja zahteve, pod katerimi bi bili Nemci voljni podpirati akcijo barona Skerlecza. Te zahteve so: Nemškim otrokom! se zagotovi nemški pouk v šoli; nemškemu prebivalstvu se omogoči občevanje z oblastmi v nemškem jeziku. Nemcem se dovoli svobodno sestajanje in združevanje; ne dela se jim težav, ako si hočejo pridobiti domovinsko pravico; vseh kulturnih in gospodarskih ustanov naj bodo ravno tako deležni kakor ostalo prebivalstvo.
o 701etnicai Bude Budisavljeviča. Znani srbsko-hrvaški pisatelj Bude Budisavlje-vič je 29. julija letos obhajal svojo1 sedemdesetletnico. Rojen je bil v Bjelopolju v Liki ter je bil sodobnik in prijatelj Vu-keliča, Trnskega. Šenoe in Perkovca. Sodeloval je pri mnogih hrvaških časopisih, zlasti pri »Vijencu«. Pisateljuje že 45 let. »Matica Hrvatska« in »Matica Srbska« v Novem» Sadu izdata letos njegova dela.
o Kmetiško gledališče. V Vrbovcu pri Zagrebu so ustanovili pred kratkimi kmetiško gledališče, ki bo predstavljalo pa-saonske igre, kakor iznano nemško gledališče v Oberammergau. Igralci so sami kmetje in kmctiče iz tamošnjega kraja, vodstvo pa ima v rokah režiser Devic iz
Zagreba. Zanimanje za to novo gledališče je med preprostim ljudstvom kakor tudi med meščani prav živahno.
o Nezaslišano nemško nasilje na Mo-ravskem. »Samostatnost« z dne 7. t. m1, je prinesla poročilo o naslednjem neverjetnem, pa žal resničnem nemškem šovinizmu: Okrajno glavaistvo v Sternbergu je izvršilo proti tamošnji češki manjšini javno nasilstvo. Na pritisk nestrpnih nemških nacionalcev je bila uradno zaprta češka gosti lnica, edini lokal, kjer se je češka manjšina shajala. V vsem kraju je slo-vanstvo silno razburjeno nad tem nezaslišanim nasiljem okrajnega glavarstva.
o Tolstega knjiga — zaplenjena v Dalmaciji. Državno namestništvo v Spljitu je zaplenilo hrvaški prevod Tolstega brošure o kmetiskih uporih, ki je bila nedavno tega v Rusiji uničena.
o 160.000 kron »Matici Srbski« je v oporoki zapustil nedavno umrli veleposestnik v Veliki Kikindi. Lazo iNikolič.
o Nova slovaška politiška strankai Katoliški Slovaki, ki se zbirajo krog biv-
šega poslanca župnika Hlinke in Jurige, so v Žilatitu sklicali ljudski shod, na katerem so ustanovili slovaško katoliško stranko.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V številki svojega lista, ki izide za jubilej Zaveze, želimo priobčiti čim več vesti iz vseh slovenskih pokrajin. — Vse svoje sotrudnike in sotrudnice nujno prosimo, na» nam pošljejo primernih notic, da bo naš list tedaj res prava slika vsega slovenskega šolstva in učiteljstva!
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Št.ll02/m. š. sv.
Na II. mestni slovenski deški šoli v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1913, št. 5104, začasno popolniti mesto definitivnega moškega učitelja extra statum z zakonitimi prejemki.
Prosilci za to službo imajo svoje pravilno opremljene prošnje vlagati po predpisani službeni poti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu ljubljnskem najkasneje do 5. septembra 1913.
Zakasnelih ali pomankljivih prošenj se pri oddaji služb ne bo upoštevalo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 16. avg. 1913.
Št 1101/m. š. sv.
Na javnih mestnih ljudskih šolah je vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 9. avgusta 1913, št. 5153, oddati z začetkom šolskega leta |1913/14 na novo sistemizirano mesto šestega veroučiteljaz zakonitimi stalnimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. 'kr. mestnem šolskem svetu ljubljanskem najkasneje do 5. septembra 1913.
Zakasnelih ali pomanjkljivih prošenj se pri oddaji službe ne bo vpoštevalo.
C. kr. mestni šolski svet ljubljanski, dne 16 avgusta 1913.
najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker „pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek.
Pridobite naročnikov! 67/25645
LJUBLJANA
Kavarna Prešern
Priporočam slav. učiteljstvu svojo moderno urejeno kavarno.
Za obilen obisk vljuduo prosi
KAREL POLAJNAR, kavarnar, LJUBLJANA.
avstro-ogrske monarhije
ria Duna,u, I., WipDlingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
največja, učiteljd-r-cLŠtTra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov	kron
Stanje zavarovanj koncem I. 1912 ........ 222 milijonov	kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov	kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystra8e 10.
CM
rH
O th
O
cd
N
s»
v» <
>o z
o >
N3
C
>o
«3
C3 -S
•M
G?
o
u
G u cS
S
«
Q
T3
o -C o Q
M

oo rH
t>
oo
CD
T-l OS
co to
LO
o
rti
o
CD
rH oo
co [>•
CD (M
GO O
o oo O in
CD
in
CM
00 co
O rH m t-
00
rH CO
o co ca co
CO (M
I I
O O 00 o
<M rH rti O
r}< CSJ T-l 1-1
CO (N
co oo
rti CO
ca M .. >o
25
a N
rs
a
3
te 3 m
03 Ji!
a a
§ ® S - -
. s E_ a, o
>§N ^PPmcg CS cs
•2 ^ s
a
¡5 % g
>
45	" •«? ®
>r£	>35
S	O
H	s £
3	3 cj
«	a w
CS	CS
>N
o
; a
>ce
rt
rt O
> s
o Ji b
O- CS S rt~> C
o
- rt rM O J2 ©
ji
rt '>
O
©
«C* S 2 S
s ® © b fcfiJ2 =
co (D
'G .2 a« c
£
i- a S N S ©
a ^ CCS
«s >
d >
3 bi a s
a
s
>©
3
CS
© a
03
CS
a rt ji S > .S
es a -t-1
»
o 2 a-2 S
3 "C 03
»3
u u
d. 03	J"
.2 Ji
'S °	3
" O	N
at	a
3 03	3
>© M	>o
S	cS
cs	os
© >
03 bi Sh
S
©
a
'3
£ © cs >
N ©
p- a
a
a -c
>UCLh
(M
Q rH
in l> LO tO
SS £
"S
cs k
53 ' CS
© ©
rS
.. co
s ®
a
03*'O fc® rt
£ a
>
oB a o
CS
(M
CO rH
m
co
l> GO
OS
(M
CO CO
co
rH CS
00 OS CN
l>
CS 00
lO
co
rfH
oo m o oo c- m
COON o in
oo o
CO i-l
o rH
m [>
lO LO
»3
fl S
••■H
PQ
<N
CO
rti
SS >
4->
¿C <

oq	0	co
(N	m	OS
ri<	(M	m
1—1	rH	m
CO		m
co		
CM cs OS OS

O rt( CO
r- i-i
m
CD
<N
OS CO
(M
CO
rti 00
o
co
o
rti
co
oo o CO o
(M i-i
rH 00 C-
os o t-
os c-
o
oo
!>
1C rH
I>
C5
co
CJ
cs
o
(D
-c
* ■	I 0 1 (M	1
	rH CD	m
	m os	m
©	co tH	CD
© .		
		
a .	..fcsj i	••M
, co u
Is
e o a o
C8
.. .3
C3 OŠ "3 -
tu a ^
O -N OTJ
-š = fs^
> % a - S
u rt cs
a cs
cs
a " " "a • •
- - S® ^ th o S i-i o
O™ ~ o10
Ki '
o o
m os
<N	CD
rH	CD
O	O (M
o os 00 1-1
CO rJH
00
a
I S
.. in OJ
S, 00 rH
S o o
O rH (M
aM <=
"o •
CS
(M 1—( os
CS
CS
"S .2
rt cs Q a, n -
Sonjo ONO S S
rt rt	ni	.Si ,rt
N
D 3 CS
B3
CS
>w >
03
CS
'a	
rt	• 1—1
	a
05	rt
> O	NJ
© m	©
= co	>
-•a 53 -C	
0	
Ki
0> o
a o a ¿4
a >
a
m
CD
!N
CS
co
09
M ' O ,
-S ° > ml
(M
co

m
co
tH
OS
09
a
bC CS
4)
a rs
a
CS J2
a
"—S >
Oi
TH
OS
CS t-i -O
s
(D U ffl T3
SO
(D
a -o
a
03
"—S
a
J >
h
03
60
O >
a
CS u
Kfi CS
a a T3
(D
JaJ
V
rs
M	Q
>	2
.s	-s 02
«	a
■a	cs
<D	>
^H	t—1
M
®	i"
Pl
o
s
bi ©
o.
a
o
rtJ
a
<
9 s] <S
rt
U
a
©
a ■o
o
C0
•O
4)



(M
rH
C^
rH
C -i—»
cd
S!
v»
M

■Si-1
Z H O
Oh
,o
Oh
>o
Cd
Oi

9S N
O
S
o u
a
• fH
a
u «3
S
flj
S
O)
a? s* Oh
M
O TH
iM O
rH O 00 t -
t> O
O	o
o	t-
CS	iM iM
os
CD 00 CO
m rH
ca
o
(M
I I
rH O CO m rH t> 00 IM OJ
TH os O I
co o oo J
O in rt* 00 O
i m o
00 ■ rH
i IM
CS >
«H
vn
©
> O
CS u
a> co .
a > -a h « «
Ji ft tns fl .
.2-3 03 -rt
© a — 05
a a
flflH
a "3 o .
« „ 5 © —'
3 3 3 bi o
3 cs cS N
CS CS PS
co
1-1
cs
—1 b. rt
g-3
o w rt
S a a >0
t— o
o i>
CO CO rH
co m c<i
• ©
a ' P
bi cu
3
M ©
S g
■gag g b a
b SJ rt
►S- O
cs
cs
O rt
.5 a
« S
rt bi
x« J3 O
& a a rt rt
5 >co 3 O
3 M
CS
(M O
o ©
CM 00
rH OO I-rH
OS >
• rt
'SI 03 Ch
			
	iS S 00 cs 00 co	1-H CD	
M 1	l> M CD in l> rH 1—1 (M	2277	
-a			
			
•			
co O
a
^ rt ci 03
b >5E
> 2
03 b •• © O
co
>o .S
Ph OH
©
"3 «"T3
« 6X1 rt
£ « S b rt a
P. rti
a a 5
330
>© >« rT
« a ^ CS CS
(N CO
rH m
CD t>
CS C5 fl
JS
• fH
CQ
CO rH
m co
rt >
•fj
b a a
N
3 hj

(M
co
«
t> o
o co
o
00
<M
O O
T-l 00 rH (M in CS t> t-H <N
M
o
cs
00 co
O i-H t>
(M
1—1
OS
u ©
-o
© u
.. co a 2
2, a
a5 a o
CS
c
3 _
bi	3
J3	bfi O
a	>
rt»	—
>cc	a
o	a
d
a S
a §
^
CS
i> cs
L- CD
•• oi m
> (M ©
-rt . .
53 rt : CS
P, -© rt
♦j a •
>©
§ 2 •
a cs -
a;
CD
i> i> (M !N
a
b
©
CO
a
a _
«
rt in
K (N
a a >u
^ co cS
¡b rt
a o D. 3 £ >«NO
CS
cs rs a b
b« 03
a
a a
a 'S5
a
rt
a
rs
© >w b rt s a
o 3 'S Sr 3 ©
PS
• • b
© D-g ©
> '-rt® 3
tsi Ji
CS ^ I
CS
(M 1—1 os
rt
b -g
, a
©
© ©
rs
co ©
a
T3
a 3
tH
co
1-1
os
CO
3
3
a 3
•—5 p—<
3 >
a> >
rt CS3
rt Ji
©
d -s
<u
-o
O
3
-3
©
bi
Ji
©
"3
g
iO
co
a
a >
> —
>a3 rt a
u
a
mm4
fcfi
O >
rt ~
,2 b
bK • © 1
trt £> g
b
©
o
a ©
a <5
(M
co
rti
m