Mozirje prejelo kar dve priznanji Turistične zveze Slovenije STRAN 5 NAROČILA KURILNEGA OLJA BENCINSKI SERVIS LETUS rjt AL- lil I J A. K VA L 11 L I A 1HAJNDLI KLAK SlBKA I.p. Gft*ft 16 h 3317 iflljrma lili Pil, TatM S!t9 M,* Ml 607 337 FiU.M8B1 E-MU: htKIMhiJI:1HII Jdtk it-s! i*: ir**H «KVitl-Oiiit.ii NOVO PRI POLAKU! PROIZVODNJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV! PREVOZI Z MIK5ERJI IN S ČRPALKO! BOŽIČNA AKCIJA dO 25.12.2011 OMEJENE ZALOGE! Strešniki barvni - že od 6,07 EUR/m2 Strešniki sivi - 5,04 EUR/m1 PLAČATE LETOS, VOZITE DRUGO LETO = GRATIS SKLADIŠČENJE! PRVIH PET STREH PREVOZ GRATIS! Želimo, da se vam v novem letu izpolni čim več skritih želja - v. T Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Tretja stran »Cesarju, kar je cesarjevega, in niti centa več!« Tako so kakšno leto nazaj v svoje letno poročilo zapisale članice sekcije računovodskih servisov pri Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici. Slogan se mi zdi uporaben tudi za vsakega državljana, ki je zavezan državi (recimo, da je leta nekakšna naslednica cesarja) plačevati davke in ostale dajatve. Če so za časa cesarja tukajšnji prebivalci plačevali desetino od svojih prihodkov, moramo danes za državo in njene potrebe v povprečju delati pol leta, šele drugo polovico leta delamo zase. Zgolj na tak način je namreč mogoče zagotavljati visok standard socialnih transferjev, vendar, kot opozarjajo ekonomisti, tudi sedanji model ni več vzdržen. Država porabi več, kot ji plačamo gospodarski subjekti in državljani, zato se neprestano zadolžuje. Na čigav račun? Na račun teh istih, prej omenjenih davkoplačevalcev, kajti minus v državni blagajni lahko, na tak ali drugačen način, pokrijejo le slednji - torej mi. Resnici na ljubo velja dodati, da lahko država del svojih dolgov odplača s prodajo državnega premoženja, ki ga je kljub tran-ziciji nekaj še ostalo, vendar so to le enkratne transakcije, ki sistemsko ne rešujejo ničesar, lahko samo delno sanirajo obstoječe stanje. Slovenci smo znani po tem, da v težkih trenutkih znamo stopiti skupaj. Tudi kadar se nekdo znajde v stiski in je potreben pomoči. To smo dokazali že neštetokrat, zato me osebno nekoliko preseneča podatek, da se večje število državljanov ne odloči, da bi zakonsko priznani delež dohodnine namenili v dobrodelne namene oziroma organizacijam, ki jim je država priznala pomen družbene koristnosti. Ali je razlog temu zgolj administrativne narave (nezadostno poenostavljen postopek urejanja donacije) ali pa dejanski vzrok tiči kje druge? Časi, ki prihajajo, bodo za nekatere družbene skupine še posebej neprijazni, zato bi bilo prav, da bi davkoplačevalci v še večji meri izkoristili zakonsko možnost in del sredstev iz naslova dohodnine, ki jo v vsakem primeru morajo plačati, namenili organizaciji, lahko tudi večim organizacijam, ki si po njihovem mnenju zaslužijo podporo. Izbira je velika. Na seznamu upravičencev do omenjenih sredstev so najrazličnejša društva, združenja, ustanove, fundacije, zveze ... z zelo raznolikimi dejavnostmi. V vsebino njihovega delovanja se ne spuščam, sprašujem se le, če je dejavnost vseh na seznamu res družbeno koristna. Ampak o tem itak presodijo potencialni donator-ji, ki so odločajo, komu in koliko bodo (če sploh) kaj namenili. IZ VSEBINE: 50I ^_J Tema tedna: Pol odstotka dohodnine drušlvom ali državi?.............................................4 SŠGZ: Kako v letu 2012 skozi labirint evropskih priložnosti..............................5 RASR: Le tri kadrovske štipendije v Zgornjo Savinjsko dolino..................................6 Občinski svet Mozirje: Zaradi velike zadolženosti začeli z varčevanjem............................................7 Intervju: Milena Cigale, načelnica UE Mozirje................8 Hotel Plesnik: Tina Gorenjak s plesalci popoprala večer ....12 Knjižnica Mozirje: Ganljiva pripoved o Josipini se je zbranih močno dotaknila........................14 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 50, 16. december 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 3 Tema tedna DONACIJA DELA DOHODNINE NEVLADNIM ORGANIZACIJAM Pol odstotka dohodnine društvom ali državi? Lani se je po podatkih Davčne uprave Republike Slovenije za donacijo 0,5 odstotka dohodnine izbrani organizaciji odločilo 30 odstotkov zavezancev. Ostalih 70 odstotkov davkoplačevalcev je pol odstotka dohodnine zaradi neopredelitve pustilo v državnem proračunu. Prvič smo v Sloveniji odločitev za donacijo lahko sprejeli za dohodninsko napoved v letu 2007, ko je darovalo 20,8 odstotka ljudi. Tudi letos lahko davkoplačevalci del svoje dohodnine podarijo kateri od okoli 5.000 nevladnih organizacij, političnih strank, sindikatov in verskih organizacij. Odločitev je treba sprejeti do konca leta. Seznam upravičencev je objavljen na spletni strani Dursa, na njem je tudi 41 organizacij, ki imajo sedež v eni izmed sedmih zgornjesavinjskih občin. NA SEZNAMU VEČINA ZGORNJESAVINJSKIH GASILSKIH DRUŠTEV Na seznamu organizacij, katerim lahko davčni zavezanci darujejo do 0,5 odstotka dohodnine, je tudi 41 organizacij s sedeži v zgor-njesavinjskih občinah. Med njimi je največ prostovoljnih gasilskih društev in tudi gasilska zveza, ki ta društva povezuje. To je razumljivo, saj so gasilska društva med najbolj številčnimi društvi tako v naši dolini kot drugje po Sloveniji. Po besedah predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janka Žuntarja iz naslova donacij dela dohodnine njihova zveza prejme zelo malo sredstev, in sicer od 70 do 90 evrov letno, ta denar porabijo za potrebe gasilske zveze. Kot pravi Žuntar, se zavedajo, da v obveščanje ljudi o možnosti doni-ranja vlagajo premalo truda in bo potrebno narediti konkretnejše korake glede informiranja podpornikov gasilstva. Zanimiv je podatek, da so za leto 2007 slovenski davčni zavezanci za področje obrambe ter zaščite, reševanja in pomoči, kamor spadajo tudi gasilska društva, namenili kar 40 odstotkov vseh dona-cij. Takšno stanje pa za našo dolino očitno ne drži. Na seznamu organizacij, ki jim lahko darujemo 0,5 odstotka dohodnine, so tudi vse zgornjesavinjske lovske družine in večina planinskih vinskih diabetikov Mozirje. Rdeči križ prejme le malo sredstev iz tega naslova, posebnega oglaševanja niso namenili v ta namen. Večinoma ljudi informirajo ob krvodajalskih akcijah, sredstva, ki jih pridobijo, usmerijo v reševanje socialnih problemov. Zadovoljni s prejemom tovrstnih donacij so bili v Društvu Sožitje, saj so v lanskem letu prejeli za 818 evrov donacij. Ker ta denar ni strogo namenski, ga usmerijo v tisto področje delovanja, kjer ga najbolj potrebujejo. Predsednica društva Nevenka Pre-sečnik je povedala, da so letos s te- vrhu seznama prejemnikov dona-cij je vedno Slovenska Karitas, ki je lani prejela okoli 12.600 donacij v skupni višini 156.471 evrov. Karita-su že več let sledita Unicef Slovenija in Sonček - Zveza društev za ce-rebralno paralizo Slovenije. V zadnjem letu so močno povišali število donacij tudi Rdeči noski, ki so lani zbrane donacije več kot podvojili, pristali so na 4. mestu in tako prehiteli Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna ter Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, ki sta doslej vsakič zasedali 4. in 5. mesto. Po besedah predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janka Žuntarja iz naslova donacij dela dohodnine njihova zveza prejme zelo malo sredstev. (Foto: ML) društev, taborniki, ribiške družine, društva povezana s športom. Tudi ta društva o možnosti doniranja sredstev večinoma obveščajo svoje člane. Planinsko društvo Nazarje je v letih 2008 do 2010 na ta način pridobilo slabih 692 evrov, vsa sredstva pa porabijo za delovanje društvenih odsekov, predvsem mladinskega odseka Stonoga. DONIRAMO LAHKO TUDI DRUŠTVOM ZA MEDOSEBNO POMOČ Ne le društva, ki združujejo ljudi z enakimi interesi, tudi nekaj zgor-njesavinjskih dobrodelnih organizacij in organizacij, ki združujejo ljudi s podobnimi zdravstvenimi težavami, je na omenjenem seznamu. Del dohodnine tako lahko med drugim namenimo Društvu Sožitje - društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Zgornje Savinjske doline, Območnemu združenju Rdečega križa Zgornje Savinjske doline, Zgornjesavinjske-mu medobčinskemu društvu invalidov Mozirje in Društvu zgornjesa- KAKO DAROVATI DEL SVOJE DOHODNINE? Zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije lahko davkoplačevalci podajo prek posebnega obrazca, ki je dostopen na spletni strani Dursa ter na vseh davčnih uradih in izpostavah, ali pa elektronsko prek sistema eDavki. Za donacijo je na voljo do 0,5 odstotka dohodnine, ki ga lahko namenimo eni organizaciji ali pa ga razdelimo med največ pet organizacij. Vložena zahteva za namenitev donacije velja za nedoločen čas oziroma do preklica, zahtevo za darovanje dela dohodnine torej vložijo le tisti, ki to delajo prvič, in tisti, ki želijo svojo odločitev spremeniti. Če tega deleža dohodnine ne namenimo nobeni organizaciji, se ta, tako kot vsa preostala dohodnina, odvede v državni proračun. mi sredstvi pomagali družinam, ki imajo težko bolne otroke in se zaradi tega le redko udeležujejo raznih srečanj ali letovanj. Tako so jim za letovanje plačali spremljevalce za pomoč pri negi otroka. Pogosto ta denar namenijo tudi izobraževanju svojih članov. NAJVEČ DONACIJ NAMENJENIH DOBRODELNIM ORGANIZACIJAM Davčni zavezanci v Sloveniji vsako leto največ donacij namenijo dobrodelnim organizacijam. Na Med verskimi organizacijami je najvišje, na 10. mesto uvrščena Nadškofija Ljubljana, sledita ji Islamska skupnost v Sloveniji na 15. mestu in Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji na 17. mestu. Največ donacij med političnimi strankami prejema Pahorjeva SD, ki se s 1.636 donacijami v skupni višini 25.364 evrov uvršča na 11. mesto, sledita ji SDS z zbranimi 13.479 evri in SLS s 5.495 evri. Tatiana Golob + OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 839 25 90, gsm: 051 640590 VABIMO VAS NA KRVODAJALSKO AKCIJO 19.12.2011 od 8. do 12. ure v OŠ REČICA OB SAVINJI S seboj prinesite osebni dokument s sliko. VABLJENI! 4 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Aktualno ZAKLJUČEK AKCIJE MOJA DEŽELA, LEPA IN UREJENA Mozirje v Portorožu prejelo kar dve priznanji V okviru prvih Dni slovenskega turizma, ki so potekali v Portorožu, je bila 8. decembra zaključna prireditev letošnje akcije Moja dežela, lepa in urejena, ki jo že več deset let organizira Turistična zveza Slovenije. Med dobitniki iz Zgornje Savinjske doline sta bila Mozirje in kamp Menina. Potrebnost tega projekta je na slavnostnem zaključku izpostavil častni pokrovitelj, predsednik dr. Danilo Türk. V svojem govoru je izpostavil, da lahko dobre rezultate dosegajo samo tam, kjer so pripravljeni stopiti skupaj in v turizem oziroma prijazen odnos do ljudi in okolja vložiti velik del sebe, to je človeških potencialov. Priznanja, ki jih prejmejo najboljši, so tako pokazatelj, kaj lahko ljudje storijo s skupnimi močmi. Navzoče sta pozdravila tudi župan občine Piran, katere del je tudi Portorož, Peter Bossmann in predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja. Slednji se je zahvalil udeležencem, turističnim društvom in ostalim, ki se trudijo za razvoj turistične dejavnosti. Prav tako je čestital zmagovalcem, ki so dokazali, da je mogoče še vedno kaj popraviti in izboljšati ter s tem približati ljudem. Mozirje se je kot dobitnik letošnjih priznanj kot edino imenovalo dvakrat. Zupan Ivan Suhover-šnik je namreč najprej prejel priznanje za drugo mesto med izletniškimi kraji, prvo je bilo Oli-mje, nato pa še za prvo mesto med trškimi jedri. Ze drugo leto zapored so ocenjevalci prepoznali noto, ki je bila vložena v obnovo tega dela Mozirja in izpostavili novosti, ki so jih pričakale ob letošnjem obisku. V ocenjevanju kampov se je med velikimi kampi na drugo mesto uvrstil kamp Menina Varpolje, kar kaže na dobro dolgoletno delo njegovega upravitelja Jureta Kolenca. Prireditev je bila sklenjena s podelitvijo priznanj najboljšim, prvouvrščenim v vsaki kategoriji, v obliki prehodnih zastav. Benjamin Kanjir Predstavniki Mozirja so se na čelu z županom Ivanom Suhoveršnikom (tretji z desne) iz Portoroža vrnili z dvema priznanjema in prehodno zastavo za najlepše urejeno trško jedro. (Foto: Benjamin Kanjir) PODJETNIŠKI ZAJTRK SAVINJSKO-SALESKE GOSPODARSKE ZBORNICE Kako v letu 2012 skozi labirint evropskih priložnosti Med zadnjimi dogodki v letu, ki jih priredi Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) za svoje članice, je podjetniški zajtrk, združen s predavanjem o aktualnih temah. V Velenju so se na takem dogodku zbrali 9. decembra, ko so udeleženci prisluhnili koristnim informacijam na temo Kako v letu 2012 skozi labirint evropskih priložnosti. Direktor SŠGZ Franci Kotnik je v nagovoru preletel dejavnosti zbornice preko leta. Povedal je, da so vse zadane naloge uresničili in poudaril, da se je letos v tukajšnjo zbornico, ki nima obveznega članstva, včlanilo še nekaj gospodarskih subjektov, tako da sedaj povezujejo podjetja SAŠA regije, ki predstavljajo več kot 80 odstotkov vseh zaposlenih in okoli 90 odstotkov kapitala v regiji. Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je izrazila zadovoljstvo z opravljenim delom in tudi s tem, da je članstvo v gospodarski zbornici prostovoljno, saj tako (p)osta-nejo članice le taka podjetja, ki v tem zase vidijo interes in poslovno priložnost. Da bi bila zbornica svojim članicam še boljši servis, so se odločili za mednarodno sodelovanje, saj bo le tako slovensko gospodarstvo lahko naredilo preboj iz krize. Omenila je razvojno konferenco, na Udeleženci podjetniškega zajtrka so z zanimanjem prisluhnili izvajanju govornikov in predavateljice. (Foto: Marija Lebar) kateri so podpisali dokument o sodelovanju s Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. To bo le korak pri prizadevanjih zbornice, da za svoje članice poišče poslovne priložnosti in pripravi možnosti za konkretne medsebojne povezave v gospodarstvu. Tinauerjeva je še dodala, da jo kot podjetnico moti to, da je poslovno okolje odvisno od Bruslja, od slovenske politike, od čakanja na novo vlado ... V podjetjih si takega čakanja ne morejo privoščiti, saj se je treba dnevno truditi za posle, za prodajo, za solventnost, za plače, kajti polo- žaj je res nezavidljiv. Tudi tisti, ki svoje produkte prodajajo državi, niso več na boljšem, saj celo nekatera ministrstva zamujajo s plačili. O pripravi projektov in prijavah na razpise za državna in evropska sredstva za gospodarske subjekte je govorila direktorica svetovalnega podjetja Tiko Pro iz Maribora Kristina Kočet. Svoje izvajanje je popestrila s številnimi tako dobrimi kot slabimi primeri prijav ali priprave projektne dokumentacije, s katerimi se srečujejo v njihovem podjetju pri odjemalcih svojih storitev. Marija Lebar Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 ID Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Za nekatere proračunske porabnike bistveno manj sredstev Rečiški občinski svet je na 11. redni seji obravnaval Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Podrobno so se posvetili obravnavi predloga proračuna za leto 2012. V pobudah svetnikov pa so se dotaknili problematike prevoza odpadkov na odlagališče v Pod-homu. Odlok, ki naj bi prestavil sedež javnega zdravstvenega doma v Nazarje, sta predhodno obravnavala odbor za negospodarstvo in statutarno pravna komisija. Predsednica Polonca Kolenc Ozimic je povedala, da je komisija sicer imela nekaj pripomb, ki pa so v pričujočem predlogu odloka že upoštevane. Svetniki so menili, da je potrebno v odloku določneje opredeliti tržno dejavnost zavoda, kar so oblikovali v posebnem sklepu. Sprejeli so tudi sklep, da predlog odloka potrdijo v prvem branju. Bolj pesimistično vzdušje je spremljalo razpravo o proračunu za prihodnje leto, saj je župan Vinko Jeraj že v uvodu pojasnil, da so ga prevetrili večkrat, a razpoložljiva sredstva, katerih višino kroji država, so zelo omejena. Najprej je treba poskrbeti za osnovne dejavnosti, kot so šolstvo, sociala in podobno. Iz tega razloga so društvom znižali dotacije. Tudi gasilska društva pri tem niso izjema, saj ne bo mogoče financirati dveh načrtovanih investicij v nakup gasilske opreme in popravilo strehe gasilskega doma. Slednje je še posebej zbodlo svetnika Janka Žuntarja. Tudi ostali svetniki so našteli projekte, ki se zdijo njihovim krajanom nujni, a jih v proračunu ni. Na to je menil podžupan in svetnik Milan Cajner, da dve veliki investiciji, ki sta že ali bosta izvedeni, to sta kanalizacija in Tr-novški most, nista majhni pridobitvi za mlado občino. Treba se bo sprijazniti z dejstvom, da denarja ni in temu prilagoditi proračunsko porabo. Svetnik Štefan Farkaš je poudaril, da se na odlagališče v Podhomu skozi Grušovlje še vedno dnevno vozijo veliki tovornjaki z neznano vsebino, ki močno obremenjujejo cesto in so moteči za bližnje prebivalce. Občinsko upravo so zato svetniki zadolžili, da preveri možnosti preusmeritve tega prometa oziroma, da izve, kako dolgo bo tako stanje še trajalo. Marija Lebar MALE ČISTILNE NAPRAVE Sofinanciranje nakupa in vgradnje s strani občine V občini Gornji Grad je preko 400 gospodinjstev, ki bodo morala sama poskrbeti za male čistilne naprave (MČN), saj razen v naseljih Gornji Grad in Bočna gradnja kanalizacije ni ekonomsko upravičena. Občina bo zato gospodinjstvom na območjih razpršene gradnje pomagala s sofinanciranjem nakupa malih čistilnih naprav. V pravilniku o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje te naprave, katerega so v prvi obravnavi gornjegrajski svetniki potrdili, so med drugim zapisani pogoji za pridobitev teh sredstev. Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku so fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Gornji Grad za gradnjo MČN na območju občine. Do dodelitve sredstev so upravičene fizične osebe na območjih, kjer ni možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje ter v projektni dokumentaciji občine Gornji Grad ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja. Upravičencu se lahko po namenu dodelijo finančna sredstva v višini 250 evrov na dejansko pokrito populacijsko enoto (prebivalca), vendar ne več kot 50 odstotkov vrednosti investicije. V ta znesek niso všteta sredstva, ki jih je upravičenec v preteklih letih vplačal kot takso in okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, katera se poleg nepovratnih sredstev vrnejo upravičencu v višini vplačanih zneskov v preteklih letih. Upravičenci bodo lahko na podlagi javnega razpisa zaprosili za sredstva, na osnovi plačanega računa za nakup in vgradnjo male čistilne naprave. Glede na veliko število gospodinjstev v občini, ki bodo morala vgraditi male čistilne naprave, so se svetniki spraševali, ali to ne bo prevelik zalogaj za občinski proračun. Komunala Gornji Grad bo v primeru povpraševanja poskrbela za ponudbe posameznih naprav. V primeru, da bi bili občani zainteresirani za nakup preko njih, bi bilo to pozitivno za obe strani. Podjetje bi imelo dodatno delo, kupci pa nižji davek, v kolikor bi za nakup večje količine naprav poskrbela Komunala. Štefka Sem _J RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Le tri kadrovske štipendije v Zgornjo Savinjsko dolino Regijsko štipendijsko shemo za Savinjsko regijo koordinira Razvojna agencija Savinjske regije (RASR), nosilec projekta na državni ravni je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije. S slavnostnim podpisom pogodb o štipendiranju so 2. decembra podelili 84 štipendij študentom in dijakom. S tem številom podeljenih štipendij so se uvrstili v sam vrh slovenskih regij. Podjetja iz Zgornje Savinjske doline so bila pri razpisu štipendij zelo skromna. Po besedah vodje projektov v RASR Barbare Kač Kadunc so razpisala le tri kadrovske štipendije, vse v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje. Kadrovske štipendije v regijski štipendijski shemi polovično sofinancira Evropski socialni sklad, marsikje polovico delodajalčeve obveznosti pokrivajo še občine. V Zgornji Savinjski dolini občine za sofinanciranje štipendij niso namenile sredstev. Štipenditorji tako v veliko primerih pokrivajo le četrtino zneska štipendije, s pogodbo pa se zavežejo, da bodo štipendista zaposlili najmanj za toliko časa, kolikor časa je prejemal štipendijo. Prve štipendije bodo štipendisti prejeli v tem mesecu. Dijaška kadrovska štipendija bo znašala povprečno 185 evrov, študentska 350 evrov. RASR je s strani Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije dobila za regijsko štipendijsko shemo 2011/12 odobrenih skoraj milijon evrov nepovratnih sredstev. V postopku razpisa za delodajalce od marca do julija letos je bilo s strani 39-tih delodajalcev iz Savinjske regije izraženih dobrih dvesto namer za podelitev štipendij, od tega 65 za dijake in 136 za študente. Za dijake je bilo največ štipendij s področja gostinstva in turizma ter strojništva. Za študente jih je bilo krepko največ s področja strojništva, sledila je elektrotehnika in računalništvo. Na razpis je prispelo 316 vlog. Premalo vlog je bilo za potrebe delodajalcev s področja gostinstva in turizma, predvsem za srednješolsko izobraževanje. RASR si je kot cilj postavila podvojitev lani sklenjenih pogodb, to je iz 52 na 104. Realizirano število sklenjenih štipendij je 84, kar v izredno zaostreni gospodarski situaciji vseeno ocenjujejo kot spodbuden razvojni doprinos za podjetja in mlade v regiji. Štefka Sem 6 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Iz občin JAVNA RAZPRAVA O STRATEGIJI DO LETA 2017 Kakšna bo nazarska občina čez dvajset let? Občina Nazarje je pripravila javno obravnavo osnutka strategije razvoja občine do leta 2017 z vizijo do leta 2030. Na okroglo mizo, ki je potekala v začetku decembra, so bili povabljeni nosilci razvoja, to je predstavniki gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe. Županja Majda Podkrižnik je povabila prisotne, da tvorno sodelujejo pri oblikovanju razvojnega dokumenta. Cilje in načrte razvoja podjetja BSH Hišni aparati je predstavil Anton Ploštajner. Županja Majda Podkrižnik: »Občani, gospodarstvo in civilna družba imajo veliko želja in potreb, ki naj bi jih zadovoljevala občina. A vedeti je treba, da vseh interesov ne bo mogoče uresničiti v kratkem času, zato je potrebno določiti prioritete in izdvojiti najbolj akutne zadeve. Razvojni dokument, ki ga obravnavamo danes, nam omogoča pretresti naše možnosti, potrebe in slabosti. To je živ dokument, ki ga mogoče dopolnjevati in spreminjati.« Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje je povedal, da ima podjetje na nazar-ski lokaciji še velike razvojne načrte, vendar so zaradi prostora omejeni. Zlasti potrebujejo dodatno lokacijo za svojo logistično dejavnost, širili pa bodo tudi proizvodnjo, in sicer bodo novo halo gradili na sedanjem parkirnem prostoru. Zato si prizadevajo, da bi za Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje je povedal, da ima podjetje na nazarski lokaciji še velike razvojne načrte, vendar so zaradi prostora omejeni. (Foto: Marija Lebar) parkirišča pridobili zemljišče na drugi strani regionalne ceste, ki pa je kmetijsko. Potekajo pogovori z resornim ministrstvom za spremembo namembnosti zemljišča, pri čemer je vključena tudi občina. Samo vsebino Osnutka strategije razvoja občine Nazarje 2012-2017 s smernicami razvoja do leta 2030 je predstavila Jasna Kle-pec, direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije - ta je dokument oblikovala. Dejala je, da je dolgoročna strategija eden temeljnih programskih dokumentov razvoja občine. Vsebuje analizo stanja na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, demografskih in geografskih značilnosti, infrastrukture ... Oblikovani so nabor projektov in prednostne usmeritve po področjih skupaj s finančnim okvirom. Po predstavitvi sta skupaj z županjo podali še nekatera pojasnila. V razpravi so sodelujoči predlagali, da se strategija dopolni z izgradnjo cest, krožišča, poplavne varnosti, doma za starejše občane. Vnesti je treba možnost centralnega ogrevanja posameznih krajev z lesno bioma-so, določiti, kako bo s kanalizacijo oziroma z izgradnjo malih čistilnih naprav. Strategija je dostopna na spletnih straneh občine in agencije. Ob zaključku je Podkrižnikova dejala, da pričakujejo predloge, dopolnitve in usmeritve. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Zaradi velike zadolženosti začeli z varčevanjem Poleg prve obravnave proračuna občine Mozirje za leto 2012 so mozirski svetniki razpravljali o zadolženosti občine, predvsem z vidika zmanjšanja izdatkov in prilagoditvi investicij proračunu. Svetniki so bili mnenja, da naj se občina ne bi še bolj zadolževala, saj je njen skupni dolg že sedaj velik. Proračun sta predstavila župan Ivan Suho-veršnik in višji svetovalec mag. Ivo Glušič. Pri-hodkovna stran proračuna naj bi bila blizu pet milijonov evrov, odhodkovna pa manjša za 230.000 evrov. Glede na predvidene prilive v prihodnjem letu bo tudi poraba zelo omejena. Na občini so zato sklenili, da se nove investicije ne predvidijo, obseg sredstev za tekočo porabo se bo zmanjšal za pet odstotkov, dotacije društvom bodo manjše za 10 odstotkov. Predstavljeni so bili večji planirani prihodki in odhodki. Odbor za gospodarstvo in proračun je proračun za leto 2012 še posebej skrbno pregledal in sprejel sklepe, da pred drugo obravnavo občinska uprava izdela plan prilivov in odlivov ter poplačil upnikom, dinamiko poplačil in- vesticij v teku in dinamiko izvedbe novih investicij, ki so pogojene z državnimi sredstvi. Pred drugo obravnavo se bo omenjeni odbor sestal pred in po obravnavi vseh drugih odborov. Predsednik proračunskega odbora mag. Peter Goltnik je še omenil, da je težko pripravljati proračun za prihodnje leto, saj ne vedo, kakšno bo finančno stanje občine z novim letom, kar pomeni, da ne vedo, kakšna osnova jih čaka. Pregled terjatev je pokazal, da se v občini povečujejo kratkoročne obveznosti, ki trenutno znašajo 1,6 milijona evrov. Proračun do 1. oktobra izkazuje primanjkljaj 600 tisoč evrov, zato potrebuje odbor predlog s strani občinske uprave, kako bodo zniževali dolg do dobaviteljev in zmanjšali kratkoročne terjatve. Le-te naj bi se zmanjšale vsaj za 70 odstotkov. V imenu nadzornega sveta občine, ki je skupaj z odborom za gospodarstvo in proračun pregledal poslovanje občine, je spregovoril Peter Širko. Najprej je poudaril, da občinska uprava ni pripravila podatkov o terjatvah po rokih zapadlosti, na način, kakor so želeli in je bilo zato iz izpisa odprtih postavk na 30-tih straneh te podatke težko poiskati. Kljub temu so ugotovili, da se je dolg občine od lani povečal. Prav tako niso dobili popolnih podatkov o sredstvih, ki jih še pričakujejo od države za dokončane projekte, ki so bili sofinancirani. Prav gotovo so investicije največji razlog za povečanje dolga, je povedal Širko. Občina redno izpolnjuje obveznosti do javnih zavodov, ostaja pa vprašanje, pri kom z izplačili zavlačuje, je menil Širko. Štefka Sem Komisija sestavljena iz članov nadzornega in občinskega sveta, ki je pregledala poslovanje občine, je menila, da bi bilo dobro, da občina najame kredit za poplačilo starih obveznosti, saj želijo, da bi se do leta 2014 obveznosti poplačale v višini vsaj 80 odstotkov sedanjega dolga, medtem ko statutarna komisija dodatnega zadolževanja ni podprla. Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 7 Intervju MILENA CIGALE, NAČELNICA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Zadovoljstvo uporabnikov in zaposlenih ji daje novo energijo Milena Cigale (Foto: Marija Lebar) Pred dobrim letom je načelovanje mozirske upravne enote prevzela diplomirana pravnica Milena Cigale, ki ima opravljen tudi pravosodni izpit. Zaradi odhoda v pokoj dotedanjega načelnika Vinka Poličnika je ministrstvo za javno upravo razpisalo prosto delovno mesto, za katerega se je prijavilo več kandidatov. Med ostalimi pogoji za prijavo na delovno mesto je bila tudi izdelava Vizije prednostnih nalog in ravnanje z viri v upravni enoti. S tem in s svojimi izkušnjami ter znanjem je Cigaletova, ki je na mozirski upravni enoti zaposlena že 14 let, komisijo najbolj prepričala. - S prvim decembrom je minilo eno leto, kar vas je natečajna komisija ministrstva za javno upravo imenovala za načelnico mozirske upravne enote. Na to delovno mesto pa ste bili kot vršilka dolžnosti imenovani že prej. Z uradnim odhodom v pokoj mojega predhodnika Vinka Poličnika sem sredi septembra postala vršilka dolžnosti načelnice. Prvega decembra je minilo leto dni od mojega imenovanja na položaj načelnice Upravne enote Mozirje. Ob nastopu te funkcije je bilo potrebno izvesti spremembo sistemizacije v upravni enoti, saj sem prej vodila oddelek za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti. - Torej z odhodom enega sodelavca v pokoj niste na novo zaposlili nikogar? Koliko vas je zaposlenih na upravni enoti? Novih zaposlitev v tem letu ni bilo in jih tudi v prihodnje ne načrtujemo, kar me zelo žalosti, saj tedensko prejemamo prošnje mladih, izobraženih, ambicioznih ljudi, ki bi želeli delati in ustvarjati v dolini. Trenutno nas je zaposlenih 28, razdeljeni pa smo v tri oddelke. Menim, da lahko s tem številom zaposlenih nudimo kakovostne storitve našim občanom. - Na upravni enoti ste v različnih oddelkih in na raznih delovnih mestih že dalj časa, kar vam je prineslo tudi določene izkušnje in spoznanja. Ste si zato na začetku mandata lažje postavili kratkoročne in dolgoročne cilje? V vizijo prednostnih nalog in razvoja UE Mozirje sem ob nastopu mandata zapisala, da se bom trudila, da UE Mozirje postane oziroma ostane prepoznavna po svojih kakovostnih storitvah. Želim, da uporabniki naših storitev opazijo, da svoje delo opravljamo odgovorno, strokovno in kvalitetno. Opažam, da v primerih, kjer ni omejitve krajevne pristojnosti, naše storitve koristijo tudi občani sosednjih občin Šaleške in Spodnje Savinjske doline. - To je gotovo pomemben podatek. Tudi anketa o zadovoljstvu odjemalcev je zgovorna in za vas pozitivna. Ali preverjate le mnenje individualnih uporabnikov? Velik pokazatelj našega dela je mnenje odjemalcev naših storitev. Njihovo odzivnost smo tudi v tem letu merili s kratkim vprašalnikom. Z dobljenimi rezultati sem zelo zadovoljna, saj tako dobljena povprečna ocena ne odstopa od lanske. Ugotavljali smo tudi zadovoljstvo notranjih odjemalcev uprave (občine, zavodi ...), vendar sem pri odzivnosti le-teh malce razočarana. Od trinajstih poslanih vprašalnikov smo dobili izpolnjenih le šest. Vprašani so sodelovanje z upravno enoto ocenili zelo visoko, s povprečno oceno 4,89. - Izvajate tudi ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu, torej med sodelavci upravne enote. Kaj menijo ti o vašem vodenju? Najboljši pokazatelj uspešnega vodenja je mnenje sodelavcev. Tudi oni so svoje ocene podali anonimno in najvišje so ocenili naslednje dimenzije: odnos do kakovosti, organizacija in pogoji dela in medsebojni odnosi. Posebej zadovoljna sem, da dobljeni rezultati kažejo izboljšanje v primerjavi s prejšnjim letom. - Obstajajo tudi težave in ovire, na katere sami ne morete vplivati. Marsikdaj ste odvisni od svojega ministrstva. V prvem letu vodenja upravne enote sem se srečevala predvsem z varčevalnimi ukrepi v državni upravi. Poleg že omenjene omejitve zaposlovanja tudi z neizplačilom delovne uspešnosti zaposlenim. V tem letu za sodelavce ni bilo napredovanj, na minimum smo omejili stroške izobraževanja, zato se zaposleni povečini udeležujemo le brezplačnih seminarjev in izobraževanj. Menim pa, da to zadnje dejstvo ne vpliva na naše strokovno znanje in na kakovost našega dela, saj se o novostih in o načinu dela pogovorimo na sestankih. Moram poudariti, da so sodelavci z razumevanjem sprejeli vse te omejitve. - Med ostalimi podedovanimi nalogami imate tudi še nerešen denacionalizacijski zahtevek. Se bližate zaključku? Poudarila bi pospešeno reševanje edinega denacionalizacijskega postopka, ki je še nerešen, in sicer veleposestva Ljubljanske škofije. Resnično si želim, da bi bil postopek že končan, a na zaplete naletimo skoraj pri vsaki ustni obravnavi, pri vsakem delnem poročilu o pravnem in dejanskem stanju zadeve, skratka ne upam si napovedati, kdaj bo postopek končan. - Precej razburjenja in velik odmev je med prebivalstvom povzročila novela zakona o kmetijskih zemljiščih. Res je, v letošnjem letu je bila sprejeta novela zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je ponovno uvedla plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. V vašem časopisu ste že pisali o nenormalno visokih zneskih, ki naj bi jih bodoči investitorji plačevali. Iz »V letu 2012 se izteče 10-letna veljavnost precejšnjemu številu osebnih dokumentov, in sicer 4.199 osebnim izkaznicam, 3.141 potnim listom in okoli 400 orožnim listom. Vsem svetujem, da preverijo veljavnost svojih dokumentov in si pravočasno uredijo nove.« tega razloga se žal veliko ljudi za gradnjo ne odloči, kar posledično pomeni zmanjševanje števila vlog za izdajo gradbenega dovoljena. - Kako pa ostala področja delovanja upravne enote? Slišali smo že, da se v prihodnjem letu izteče veljavnost kar nekaj identifikacijskim dokumentom in dovoljenjem. Kaj bi ob tem sporočili prebivalcem, ki se jih to tiče? V letu 2012 se izteče 10-letna veljavnost precejšnjemu številu osebnih dokumentov, in sicer 4.199 osebnim izkaznicam, 3.141 potnim listom 8 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 C Intervju, Iz občin, Zdravstvo in okoli 400 orožnim listom. Vsem svetujem, da preverijo veljavnost svojih dokumentov in si pravočasno uredijo nove. S sodelavci smo pripravljeni na povečan obseg dela in upam, da daljših čakalnih vrst ne bo. - Upravni center je letos jeseni praznoval peto obletnico, kar so se številne javne službe preselile na skupno lokacijo. Tako je občanom prihranjeno marsikatero tekanje od vrat do vrat. Ste v okviru petletnice pripravili kak dogodek, kakšno novost? Poleg vodenja upravne enote sem nekako odgovorna tudi za usklajeno politiko kakovosti upravnega centra v najširšem pomenu besede, saj sem predsednica nadzornega odbora Upravnega centra Mozirje in predsednica skupnega odbora za kakovost pri upravnem cen- »Žal je naša ponudba na krajevnih uradih večja od povpraševanja občanov, zato smo temu prilagodili poslovanje. Dokler poslovanje krajevnih uradov za upravno enoto ne bo predstavljalo stroška, o njihovi ukinitvi ne razmišljamo.« tru. V okviru slednjega skrbimo za čim boljšo prepoznavnost in poenoteno delovanje upravnega centra. Letos smo zaprosili osnovni šoli Mozirje in Rečica ob Savinji za nekaj risbic, ki jih učenci ustvarjajo pri likovnem pouku in katere smo postavili na ogled po stopnišču in v avlah upravnega centra. Na naše povabilo sta se ravnatelja prijazno odzvala in ravno v teh dneh se zaključuje razstava del učencev iz Mozirja. Njihova dela bodo zamenjala dela osnovnošolcev iz Rečice. Naša želja je, da se v upravnem centru predstavijo vse šole v dolini. - V oktobru, mesecu požarne varnosti, ste skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Mozirje pripravili gasilsko vajo s predpostavko požara v stavbi upravnega centra. Zakaj se vam je to zdelo potrebno in kakšna je bila analiza. So se pokazale slabosti, ki bi lahko vplivale na varnost zaposlenih ali uporabnikov. Res smo v okviru nadzornega odbora pripravili taktično vajo Evakuacija Upravnega centra Mozirje in požar v sejni sobi Občine Mozirje. Poleg PGD Mozirje so sodelovali še PGD Šoštanj in Nazarje, Policijska postaja Mozirje in Reševalna služba Mozirje. Cilj vaje je bil, da enote preverijo znanje, da se preveri pravilen potek samega reševanja osebe, ki je ostala ujeta v objektu ter nenazadnje ravnanje zaposlenih v upravnem centru ob znaku alarma. Pisne analize požarne vaje nismo prejeli. Po ustnih zagotovilih poveljnika PGD Mozirje Roberta Napotnika je bila vaja uspešno izvedena, naše ravnanje ob znaku za alarm je bilo pravilno, poskrbeli smo za varnost uporabnikov in vsi smo varno zapustili upravni center ter se zbrali na določenem zbirnem mestu. Dogovorjeni smo, da vajo v naslednjem le- tu ponovimo, s to razliko, da bo takrat nenapovedana. - Pri svojem delu se pogosto srečujete tudi s potrebami občin. Kako bi ocenili sodelovanje z županjo in župani naše doline? Kako je z delovanjem krajevnih uradov, ki jih imate v vseh sedmih občinah Zgornje Savinjske doline? Sodelovanje z župani je vseskozi, odkar sem OBČINSKI SVET LJUBNO Višja vrednost točke za uporabo stavbnega ■ •• w v zemljišča Ljubenski občinski svet je na zadnji seji obravnaval in sprejel sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V letu 2010 se vrednost točke ni povišala . Za leto 2011 je znašala 0,001478 evra, predlog za 2,7-odstotno povišanje, kolikor znaša inflacija na letni ravni, so svetniki potrdili. Za leto 2012 bo tako točka znašala 0,001517 evra. Župan Franjo Naraločnik je svetnike še seznanil z izbiro upravljavca kabelsko razdelilnega sistema v občini, ki ga je izbrala posebej za ta namen oblikovana komisija. Potem ko se je komisija na nekaj sestankih seznanila s pogojih večih upravljavcev, je ugotovila, da imata dva ponudnika dokaj izenačene pogoje. Župan je opravil še dodatna pogajanja. Na podlagi teh pogajanj je komisija svetu predlagala za upravljavca podjetje Telemach, kar so svetniki tudi sprejeli. Marija Lebar JAVNI ZAVOD LEKARNA MOZIRJE Direktorica ostaja Rosita Aubreht Mozirski občinski svet je dal soglasje k imenovanju Rosite Aubreht za direktorico Javnega zavoda Lekarna Mozirje za nadaljnja štiri leta, do konca leta 2015. Aubrehtovi mandat poteče 31. decembra letos, zato je razpisna komisija JZ Lekarna Mozirje opravila postopek javnega razpisa za mesto direktorja zavoda. Na razpis se je v zakonitem roku in s pravilno opremljeno vlogo prijavila le Aubrehtova. Komisija je prejela še eno vlogo, ki pa je prišla v elektronski in ne pisni obliki, kakor je bilo zahtevano v razpisu. Štefka Sem -_- zaposlena na upravni enoti, zelo dobro in to se nadaljuje tudi sedaj. Ne nazadnje imamo v vseh občinah, razen v Mozirju, krajevne urade, ki so najbližja vez med občanom in državo. Žal je naša ponudba na krajevnih uradih večja od povpraševanja občanov, zato smo temu prilagodili poslovanje. Dokler poslovanje krajevnih uradov za upravno enoto ne bo predstavljalo stroška, o njihovi ukinitvi ne razmišljamo. Veliko je še stvari in dogodkov, ki so se zvrstili v tem letu in so zaznamovali moje prvo leto vodenja upravne enote. Prvi kritik mojega dela so zaposleni, drugi pa odjemalci naših storitev. Oboji so svoje zadovoljstvo izkazali z laskavimi ocenami in mi vlili novo energijo za nadaljnje delo. Ob iztekajočem letu se iskreno zahvaljujem vsem za sodelovanje in želim vse dobro v prihajajočem 2012. Pogovarjala se je Marija Lebar PROJEKT VODOVODNI SISTEM LETOŠČ Največ dela bo s pridobivanjem soglasij V Mozirju so v začetku decembra občine Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno in Šmartno ob Paki podpisale pogodbo o projektiranju vodovodnega sistema Letošč. Le-ta zagotavlja pitno vodo preko 9.100 prebivalcem. Na javnem razpisu je bilo kot projektant izbrano podjetje Projektivni Biro iz Velenja, ki ga vodi Janez Božič. Kot je povedal mozirski župan Ivan Suhover-šnik, pričakujejo, da bodo do konca prihodnjega leta pridobili gradbeno dovoljenje. Veliko časa bodo namreč potrebovali za geodetske odmere, še več dela bodo imeli s pridobivanjem soglasij. Ko bo projektna dokumentacija zaključena, jo bodo predali okoljskemu ministrstvu, od koder pričakujejo, da bodo prejeli finančna sredstva s kohezijskih skladov. Delno bodo dela sofinancirale posamezne občine. Občini Ljubno in Gornji Grad imata svoj vodovod, del prebivalcev iz le-teh je vezan na vodovodni sistem Letošč, zato sta prav tako vključeni v gradnjo. Trenutno ima omenjeni vodovod marsikje vgrajene še azbestno-cementne cevi. Zaradi dotrajanosti cevi so okvare pogoste, kar je razlog za velike izgube pitne vode. Trase bodočega vodovoda se bodo kar najbolj ujemale s sedanjimi, do novih uporabnikov bodo trase umeščene v območje cest zaradi lažjega vzdrževanja in upravljanja po zaključeni gradnji. Za vse uporabnike bo imel projekt hidravlično ustrezno rešitev oskrbe s pitno vodo, vsi objekti na vodovodnem sistemu pa bodo opremljeni s telemetrijskim nadzorom. Projekt zajema tudi povezavo z vodovodnim sistemom iz Ljubije v Šaleško dolino. Štefka Sem Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 9 Zgodovina in narodopisje Tavrharji, kočarji in ofri (2) Piše: Aleksander Videčnik ŠE O PREHRANI DRUŽIN OFROV V prejšnji številki smo opisali prehranjevanje Podstenškovih ofrov. Ker je bil oče domači mesar, so imeli marsikdaj mesene priboljške. Tako pa ni šlo na sploh. Največkrat so imeli za večerjo prerezan krompir z mlečno juho, včasih le črno ječmenovo kavo. Ob praznikih so si privoščili malo potice in »suho« juho. To je bila juha, v kateri se je kuhalo prekajeno meso. Pravo veselje je bilo tedaj, ko je iz kuhinje zadišalo po »frišni« juhi, v njej se je kuhalo sveže meso. Tudi omenjena je veljala za redkost. Kjer očetje niso opravljali še rokodelske dejavnosti, je bilo življenje v družinah veliko bolj skromno. Najeta zemlja ni zadoščala za več domačega pridelka. Največkrat so imeli na voljo kuhano sadje, zelje in skope zalogaje kruha. TAVRHARJI Življenje ljudi, ki so živeli v najetih kočah ali v lastnih, je bilo v raznih predelih naše doline dokaj različno. Posebno težavno je bilo v hribovskih predelih. Dolinci so lažje našli delo kot hribovci. Znano je, da so kočarji iz okolice Solčave in Luč pogosto iskali delo na Koroškem, onkraj sedanje državne meje. V Zadretju je bil glavni vir zaslužka les oziroma gozdna in lesno-pre-delovalna dejavnost (delo na žagah). Toda delo v gozdovih, na splavih in žagah ni bilo vse leto na voljo. Tedaj so trpeli pomanjkanje. Dokaz temu je to, da so ženske, kadar ni bilo »flosa«, tolkle kamenje v kamnolomih. V času, ko sem brskal za podatki o vsem tem, je bilo še živo reklo: »Če pred veliko nočjo ni bilo flosa, je bilo treba kamenje tolči, da je bil za praznike beli kruh na mizi.« Še danes so vidni ostanki teh kamnolomov pri Bočni in v okolici Gornjega Grada. Seveda je bilo marsikaj lažje v Savinjski dolini, kjer je bila lesna predelava bolj razvita kot v Zadrečki. Na Ljubnem se omenjajo številne žage že v 16. stoletju. Tu povejmo, da so znotraj kmetijstva vladali včasih zelo čudni odnosi. Značilen je primer, ki mi ga je pripovedoval žagar v okolici Gornjega Grada. Brat je prevzel posestvo in tudi žago, na kateri je delal njegov brat, ki je imel številčno družino. Prosil je brata gospodarja, da bi mu vsaj malo zvišal zaslužek, tako kot zaslužijo na drugih žagah, pa mu je le-ta odgovoril: »Pa pojdi tja, kjer boš več zaslužil.« Izkoriščanje dninarjev je bilo vsestransko, saj jih ni ščitil noben zakon tistega časa, zato so dninarji raje potrpeli krivice. Tako je bil znan rek: »Eno leto moraš ostati pri istem kmetu, pa če bi ti na hrbtu drva cepili.« Dninarje (tavrharje) so gospodarji najemali za občasna dela. Reklo se je: »Me je naprosil ta in ta.« V resnici ni bilo nikakršne prošnje, ampak ukaz: »Jutri bomo želi, pridi pomagat.« Plačilo za dnino so dogovorili gospodarji med seboj. Z drugimi besedami, plačevali so delavce, kakor so hoteli. Navade so šle celo tako daleč, da se ni spodobilo pogledati denar, ki ga je gospodar ob koncu opravljenega dela vtaknil tavrharju v žep. Tako seveda dninar ni vedel, koliko mu je gospodar plačal delovni dan. Za plačilo so rekli: »Koliko ti je dal, ti je pač dal.« Delovni čas je bil od zore do mraka. Tako je povedala žanjica, da je ob žetvi na strmi površini prejela za ves dan pet dinarjev (vrednost dve in pol kile navadnega kruha). Delali so sicer ob hrani gospodarja, vsaj ponavadi je bilo tako. Na sploh so trdili nekdanji dninarji, da so ob delu bolj kot ne stradali, odvisno pač od gospodarja. Običajno so jedli zjutraj, opoldne in zvečer, vmes sta bili dve malici. Popoldansko malico so na dan sv. Mihaela ukinili (29. september), ker se je dan skrajšal. Pili so kar med delom, ponavadi so otroci nosili pijačo. V hudi vročini so radi pili tekočino od kuhanega sadja, saj bi druga pijača »stopila v noge«. NI BILO PISNIH DOGOVOROV Nikjer ni bilo zaznati kakšnih pogodbenih obveznosti gospodarja do najemnika koče. Ustni dogovori torej niso imeli pravne podlage v eventualnem sporu. Prav to dejstvo je služilo gospodarjem za izsiljevanje, saj je bila vedno nevarnost, da ta samovoljno najem koče odpove in posledično je bila družina tavrharja oziroma ofra enostavno na cesti. Prav to, da je gospodar lahko ravnal samovoljno, je pomenilo popolno pokorščino najemnika oziroma ofra do gospodarja. Po drugi strani so takšne okoliščine silile kočarje in ofre k pridnosti in iznajdljivosti. Podobno je bilo s strici in tetami v družini. Ti so bili v glavnem delovna sila na kmetiji. Prav iz teh vrst so se pogosto pojavljali nadvse domiselni in uspešni rokodelci. Tu lahko omenimo Antona Jamnika, ki je živel na kmetiji Zgornji Ja- mnik nad Radmirjem. Ta invaliden stric je v kratkem postal odličen fotograf, izumitelj, urar, odličen rezbar. Vrsta lastnih izdelkov mu je zagotavljala preživetje. Lotil se je tudi izdelave inštrumentov za radmirske tamburaše, celo harfo je izdelal. Poleg vsega naštetega je izdelal lesen fotoaparat in lesen mikroskop. KMEČKI POSLI Na kmetijah smo srečevali dekle, hlapce, pastirje, varučke, sobarice in kuharice. Velike kmetije so imele tudi »velike hlapce«, ki so bili desna roka gospodarja. Tako je bilo še pred drugo svetovno vojno. Seveda danes ne moremo primerjati okoliščine z nekdanjimi. Po eni strani so imele kmetije marsikje višek delovne sile, prav to je pomenilo velike težave. Primerjamo podatke iz časov, ko je bilo še kmečkega prebivalstva znatno več kot danes. Za primerjavo lahko služijo statistične številke iz leta 1931 (slovensko območje znotraj Jugoslavije). Tedaj so na kmetijah z 2 ha površin našteli okoli 44.000 ljudi, na posestvih pod 2 ha pa okoli 75.000 ljudi. Če k temu dodamo še družine brez posesti, si lahko predstavljamo, koliko je bilo na vasi odvišne delovne sile. Če upoštevamo statistiko iz leta 1937, je bilo v ocenjevanem območju kakih 50.000 kmečkih poslov. Podatek velja za tedanjo Dravsko banovino. V tem času je bilo zelo težko najti zaposlitev, po podatkih iz leta 1937 je bilo na vaseh kakih 9.000 za delo sposobnih ljudi, zaposlitev pa jih je našlo le kakih 4.000. V naših razmerah je bilo odločilno stanje na trgu z lesom. Ob tem lahko povemo, da je bilo nagrajevanje za delo na kmetija slabše plačano kot delo v gozdu. Prihodnjič se bomo posvetili načinu najemanja kmečkih delavcev v naših krajih. Ponovno poudarjamo, ob vsem tem ni bilo pisnega pogodbenega razmerja, šlo je le za ustni dogovor, ki je v glavnem veljal obojestransko: kmet - delavec. Prihajalo pa je večkrat do kršitve dogovora glede oblačil, ki so pripadala delavcu in se torej dogovorjenih obveznosti kmet kot delodajalec ni v celoti držal. O tem več prihodnjič. Koča pri Karlinovi Trezi na Brezju pri Mozirju 10 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Gospodarstvo, Čestitke, Oglasi SREČANJE UPOKOJENCEV ZKZ MOZIRJE Še vedno jih zanima delovanje zadruge Novo vodstvo v podjetju Vodstvo BSH Hišni aparati v prenovljeni sestavi (od leve) Boštjan Gorjup, Peter Eisermann in Gerald Schmidt Na tradicionalnem srečanju so se v Mozirju nedavno zbrali upokojenci Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. V lepem številu so se odzvali povabilu direktorja Andreja Preseč-nika. Dejal je, da lani niso pripravili prednovoletnega druženja s svojimi upokojenci, ker so ta dogodek združili s praznovanjem petdesetletnice obstoja zadruge v februarju letos. »Kar težko je verjeti, da smo se nazadnje takole videli pred dvema letoma,« je dejal in izrazil veselje, da se spet sreča z nekdanjimi sodelavci. »Nekateri od vas ste že pravi veterani, nekateri še mladi upokojenci. Z najkrajšim stažem se nam je pridružil Ivan Čopar, ki je v pokoju manj kot mesec dni,« je še dejal Presečnik in nato na kratko povzel poslovanje zadruge v tem letu, s katerim so dokaj zadovoljni. Predsednik upravnega odbora zadruge Stanko Zagožen se je prisotnim zahvalil za zvestobo do zadruge, ki jo izkazujejo še zdaj, ko so že v pokoju, kar pa ne bi mogel reči za nekatere sedanje člane, saj se zaradi nekaj centov več raje obračajo drugam. »Že v samem imenu zadruga je povedana vsebina njenega delovanja, saj pomeni »za druge«, in to označuje solidarnostni značaj zadružništva,« je med drugim dejal Zagožen. Marija Lebar BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Nedavno je na vodstvenih položajih v BSH Hišni aparati Nazarje prišlo do zamenjave. Od Slovenije sta se poslovila Rudolf Klötscher in Andreas Liebl. Prvi je bil na vodstvenem položaju podjetja skoraj štiri, drugi pa pet let. Svojo poslovno kariero nadaljujeta na novih položajih znotraj koncerna BSH. »Nova člana vodstva sta postala Gerald Schmidt kot generalni direktor in Peter Eisermann kot direktor tehničnega področja. Nadaljevala bosta odlično delo svojih predhodnikov, in to skupaj z Boštjanom Gorjupom, direktorjem področja gospodarjenja in stalnim čla- nom vodstvene ekipe,« je sporočila predstavnica BSH za stike z javnostmi Monika Karan. V podjetju bodo do konca tega poslovnega leta izdelali 6,844 milijonov aparatov, kar pomeni, da se bo proizvodnja v primerjavi z letom 2010 povečala za štiri odstotke, vrednostno pa za 15 odstotkov. Pomembno je dejstvo, da je pozitiven razvoj proizvodnje razpršen in skoraj v enaki meri temelji na vseh treh proizvodnih stebrih, to so aparati na motorni pogon, aparati tas-simo in povsem samodejni kavni aparati. Marija Lebar Andrej Presečnik (v sredini) in Stanko Zagožen sta podelila priznanje za dolgoletno predano delo nekdanji računovodkinji Frančiški Bitenc. To priznanje ji je bilo namenjeno že na praznovanju 50-letnice zadruge, vendar je bila takrat zadržana. (Foto: Marija Lebar) -RELAX ŠOLA VOŽNJE a MOZIRJE - POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI 16 LET Ii vabijo s s.pi eni Ijmlc&m !■ TEČAJ CPP iponedeljek mozirje, Savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si POSLOVI SISTEM PODJETIJ I ,. feutrnLa ijvtíttnft % ji n#í rtwfiJjtti i ■ 'i ' Mít: Proizvodnja, prodaja in dostava lesene biomase. Kvaliteta naših Eekancev ustreza normam certifikata kakovosti ONORM M 7133. h/!.nt.■-F.hr,i m..i i t"■ ; -i ■■ ni ir J' ■ I rt 141 K17 Savinjske! novice št. 50,16, december 2011 Ljudje in dogodki SREČANJE POSLOVNIH PARTNERJEV HOTELA PLESNIK Tina Gorenjak s plesalci popoprala večer h Že šestnajstič so lastnica Mar- lje in poslovne partnerje na slove-tina Plesnik in kolektiv hotela Ple- snost ob zaključku poslovnega lesnik povabili svoje zveste prijate- ta. Direktorica hotela Marjana Cvet- i J i ko se je partnerjem zahvalila za sodelovanje in doprinos, da je hotel tudi v kriznih razmerah ohranil dovolj kondicije ter da so pri njih optimistični tudi pred vstopom v novo, kot napovedujejo, še težje leto za gospodarstvo. Srečanja se je udeležilo večje število poslovnežev iz Zgornje Savinjske doline, iz ostale Slovenije ter tujine. Ob sprejemu so pianistka Kristina Golob iz Robanovega Kota ter prijateljici iz Glasbene šole Velenje violinistka Urška Šilc in violon- Tina Gorenjak je v plesno zabavnem programu pošteno zagrela tako dame kot gospode. Krajši koncert Mozartovega Divertimenta so izvedle študentke Glasbene šole Velenje pianistka Kristina Golob, violinistka Urška Šilc in čelistka Ajda Florjan. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V MOZIRJU Polni dobre volje in smeha Vsako leto v mesecu decembru župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik starejše občane povabi na družabno predpraznično srečanje. Na prvo decembrsko soboto se je zato v večnamenskem prostoru OŠ Mozirje zbralo okoli 150 občank in občanov. Uvodni del je pripadel najmlajšim. Skupaj z učiteljico so pripravili kratek program, s katerim so nagovorili svoje babice in dedke. Jih nasmejali in se jim zahvalili, ker so domala v vsakem trenutku pripravlje- ni popaziti nanje. Nastopila sta še harmonikarja, ki sta raztegnila mehova frajtonaric in prinesla veselo razpoloženje. Udeležence je nato pozdravil župan in izpostavil dejstvo, da čas teče vse prehitro. Zato je pomembno, da se včasih srečajo, da se pogovorijo, nazdravijo in si zaželijo predvsem zdravja, ki ga v jeseni življenja najbolj rabijo. Zahvalil se je za tako veliko udeležbo, šoli pa za gostoljubje in pripravljenost, da jih gosti vsako leto. Benjamin Kanjir f i 7 á f "v w Gostiteljica Martina Plesnik (desno), ob njej partner Horst Koulen, in gostje so pozorno pospremili glasbeni program. Srečanje je minilo v veselem razpoloženju. (Foto: Benjamin Kanjir) Happy band z vsestranskim Francijem Podbreznikom je odlično opravil svojo nalogo. čelistka Ajda Florjan kot klavirski trio izvedle krajši Mozartov koncert Divertimento, s katerim so nastopile na tekmovanju v Trstu. Po zdra-vici s šampanjcem so gostje poizkusili odlično hrano in izborna vina, plesni večer pa sta izpolnila ansambel Happy band ter plesno-za- bavna skupina Tine Gorenjak s »tridelnim kabaretom«, ki je navdušila navzoče s plesno satirično burlesko. V Logarski dolini bo še posebej svečano koncem leta na koncertu na prostem in na silvestrovanju v hotelu Plesnik. Tekst in foto: Jože Miklavc 12 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Ljudje in dogodki, Oglasi DOBRODELNI NOGOMETNI SPEKTAKEL V ŠPORTNI DVORANI MOZIRJE Zbrani denar namenjen urejanju otroškega igrišča V Športni dvorani Mozirje je minuli petek potekala dobrodelna športna prireditev, katere izkupiček je bil namenjen urejevanju otroškega igrišča ob mozirskem vrtcu. Na nogometnem spektaklu so nastopile ekipe humanih zvezdnikov, gospodarstvenikov in vinska reprezentanca Slovenije. Uvodoma so zapeli in zaplesali najmlajši, tisti torej, katerim je bil izkupiček in ves trud organizacije namenjen. Zapela je tudi mlada pevka Brigita Klinar. Za tem so na parket stopili nogometaši, najprej vinarji in gospodarstveniki. Napovedovalka Katja Jevšek in komentator Goran Obrez sta napovedala hud boj za zmago, saj so vinarji letošnji evropski prvaki v nogometu, gospodarstveniki pa so imeli veliko podpore s tribun. Ves čas napeta in izenačena tekma se je končala z neodločenim rezultatom dva proti dva. V drugi tekmi so se med sabo pomerile humane zvezde pod vodstvom enega izmed pobudnikov projekta Iva Mi-lovanoviča. Nastopili so Strašek, Zahovič, Pavlin, Šerbec, Leta neaktivnega igranja se prvemu zvezdniku slovenskega nogometa Zlatku Zahoviču (desno) ne poznajo, saj je zopet navduševal z bogatim znanjem. Ravnateljica vrtca Nuša Rebernik je iz rok župana Ivana Suhoveršnika prejela ček za evro manj kot pet tisoč evrov. Protega, Vilfan, Simeunovič, Hrovatič, Obrez, Pungartnik in Zoran Jankovič, ki si je vzel čas kljub natrpanemu povolil-nemu urniku. V medsebojnemu obračunu z gospodarstveniki, ki jih je zbral Peter Goltnik, so lahko obiskovalci videli vse tisto, kar lahko človek pričakuje od nogometa. Veliko dobrih akcij, odličnih potez in kopico golov. Zvezde so namreč vodile že s štiri proti ena, gospodarstveniki pa so jih do konca srečanja ujeli in izenačili rezultat. Po tej tekmi je župan Ivan Suhoveršnik ravnateljici vrtca Nuši Rebernik izročil simbolični ček za 4,999 evrov, ki jih bodo spomladi vložili v izgradnjo nadstreška na vrteškem igrišču. Še enkrat so zaplesali in zapeli otroci, ki so se jim tokrat v podlagi pridružili člani ansambla Golte. Na zadnji, tretji tekmi, so se zvezde udarile z vinarji. Slednji so dokazali, da niso dobri zgolj pri pridelavi in negovanju vina, ampak tudi pri ravnanju z okroglim usnjem. V zadnji minuti srečanja so zabili gol in zmagali z rezultatom ena proti nič. Prireditev je dosegla svoj namen, združila tiste na parketu, s tistimi na tribuni, da so družno nastopili za boljši jutri otrok. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: dospmo). Tekst in foto: Benjamin Kanjir O C : TJ :=, (D > "5 * I : (O _ CD , TS I g E o) ._ o ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 (D CO 1° h "E ° CD .E -O ._ TJ co co S Jž jo -t — co CD iS ČE co co -Q C/J Po srečanju so se člani ekip humanih zvezd in gospodarstvenikov v spomin na dogodek skupinsko fotografirali. Savinjske! novice št. £30,16, december 2011 I 13 Kultura, Organizacije, Informacije TA VESELI DAN KULTURE V KNJIŽNICI MOZIRJE Ganljiva pripoved o Josipini se je zbranih močno dotaknila Prvo decembrsko soboto je v galerijskih prostorih Knjižnice Mozirje potekala prireditev ob zaključku bralnega projekta Beremo slovenske avtorje in v čast praznovanja Prešernovega rojstnega dne. Sodelujoči v bralnem projektu so ob zaključku prejeli lepe knjižne nagrade, dan kulture pa je še dodatno obogatila dr. Mira Delavec, avtorica letos izdanega romana Šepet rdeče zofe, ki je prvoosebna pripoved Josi-pine Urbančič Turnograjske in predstavlja eno izmed najlepših, a le slabo poznanih resničnih ljubezenskih zgodb slovenskega prostora. V Knjižnici Mozirje so z bralnim projektom Beremo slovenske avtorje pričeli v lanskem letu. Takrat je pri projektu, v okviru katerega ČEBELARSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Vsako leto več obiska pri čebelarski maši Pri maši, ki jo je vodil župnik Alojz Ternar, je sodelovala tudi aktualna medena kraljica Eva Černevšek. (Foto: Marija Lebar) Gornjegrajski čebelarji so sku- vili kulturni program. Ljudski pevki paj z župnikom Alojzom Ternarjem in v sodelovanju s cerkvenim pevskim zborom iz Bočne v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti organizirali sedmo čebelarsko mašo, ki jo pripravijo vsako leto ob godu čebelarskega zavetnika sv. Ambroža. Organizatorji so bili z izvedbo zadovoljni, saj se dogodka vsako leto udeleži veliko število čebelarjev. Poleg čebelarskih društev SAŠA zveze so prišli v goste še člani društev iz Mengša, Kamnika in Žirovnice. Maše sta se udeležila tajnik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Anton Tomec in podpredsednik Franc Šmerc, ki sta brala tudi berilo, prisoten je bil predsednik Boštjan Noč, sodelovala je aktualna medena kraljica Eva Černevšek. Po maši so krajani in učenci no-voštiftne podružnične šole pripra- Dr. Mira Delavec je s čustveno pripovedjo o Josipini Turnograjski zbrane na prireditvi močno ganila. (Foto: Tatiana Golob) Kristina in Pepca sta zapeli pesem o starem čebelarju, posebej za to priložnost pa sta spesnili in zapeli pesem o prizadevanju župnika Ternarja za dobro obiskane in lepo opravljene čebelarske maše. Učenci POŠ Nova Štifta so se naučili in ob spremljavi harmonike zapeli novo pesem o čebelah. Vsako leto je kulturni program nekoliko drugačen, za kar vedno poskrbi glavni organizator celotnega dogajanja Ivan Rop. Letos so se spomnili tudi župnijske gospodinje Tončke Lutar, ki vedno poskrbi, da družabno srečanje, ki je po maši v župnijskih prostorih, teče kot po maslu, da je vse lepo pripravljeno in da ničesar ne manjka. V zahvalo sta ji Franc Šmerc in Ivan Rop podelila posebno priznanje in cvetje. Marija Lebar so bralci po svoji želji prebrali vsaj dve slovenski leposlovni deli klasičnih ali sodobnih avtorjev, sodelovalo 17 bralcev. Letos je dela slovenskih avtorjev prebiralo že 49 članov Osrednje knjižnice Mozirje. Direktorica knjižnice Petra Širko je ob tem podatku izrazila veliko zadovoljstvo: »Veseli nas, da naša spodbuda in vaša želja po branju kakovostnega slovenskega leposlovja dosegata svoj namen, da bogatita življenje, spodbujata narodno zavedanje in spoštovanje lastne kulturne dediščine.« Za zaključek omenjenega projekta se je zbranim pridružila doktorica literarnih znanosti, Mira Delavec, ki že deset let proučuje življenje in delo prve slovenske pesnice, pisateljice, skladateljice in Prešernove sodobnice, Josipine Urban-čič Turnograjske. Njeno vlogo in pomen predstavlja po Sloveniji in izven njenih meja. V svojem znanstvenem raziskovanju je izdala že tri knjige o Josipini. Njen zadnji in letos izdani roman Šepet rdeče zofe ji je še posebej pri srcu. To so zbrani na prireditvi dobro začutili skozi njeno ganljivo pripoved, ki se je vseh močno dotaknila. Dr. Delavec je namreč več kot stoletje in pol po Josipinini smrti uresničila njeno željo in izdala njena literarna dela v eni knjigi. Poleg tega sama skrbi za pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj ureja in plačuje Jo-sipinin grob v avstrijskem Gradcu. Tatiana Golob KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v novembru 2011 ODRASLI: Appanah-Mouriquand, Nathacha: Annina poroka, Garwood, Julie: Odkupnina, Sophocles: Antigona, Prešeren, France: Krst pri Savici, Kluun: Vdovec, Kluun: Pride ženska k zdravniku, Quick, Amanda: Vra-golije, Gier, Kerstin: Nevesta je žal rekla ne, Puškin, Aleksandr Serge-evič: Pikova dama, Enoch, Suzanne: Polnočni zmenek, D'Alessandro, Jacquie: Polnočna ura, Quick, Amanda: Poželenje, Delavec, Mira: Šepet rdeče zofe. MLADINA: Kovač, Polonca: Pet kužkov išče pravega, Makarovič, Svetlana: Sapra-miška, Menezes, Sueli: Kresniček Nino, Fienberg, Anna: Sposojena svetloba, Hill, David: Se vid'va, Simon!, Homes, A.M.: Jack, Muck, Desa: Blazno resno o šoli, Herge: Primadonini dragulji, Herge: Tintin v Tibetu. 4 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Organizacije, Kultura, Oglasi GORNJI GRAD Živahno in razgibano popoldne v centru starejših V začetku decembra so se stanovalci in zaposleni v gornjegraj-skem centru starejših že tretje leto zapovrstjo razveselili obiska, ki ga zanje pripravi ljubenski občinski odbor Rdečega križa (RK). V goste so tudi tokrat pripeljali člane Mešanega pevskega zbora Ljubno ob Savinji in Miklavža. Dogodek je povezovala članica RK Anja Pukart. Prisotne je povabila na popotovanje s pesmijo po naši lepi domovini. In res se je začelo pravo pravcato popotovanje s Flosarsko, končalo pa s pesmijo Prisotni so bili deležni Miklavževih darilc, stanovalci pa so se pevcem zahvalili za prijetno urico, ki so jo prebili v njihovi družbi. (Foto: ML) imenovano Cotlmarš. Pevke in pevci so uživali prav tako, če ne še bolj kot poslušalstvo in so v svoje izvajanje vložili obilo veselja in temperamenta ter tako razgibali publiko v jedilnici centra. Njihov vodja Mitja Venišnik ni samo dirigiral, v roke je prijel kitaro in z njo spremljal pevce. S košem polnim daril se je Miklavž podal med zbrane, pomagali sta mu Anja Pukart in Ana Kla-dnik, predsednica območnega odbora Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. Marija Lebar DRUŠTVO UPOKOJENCEV LJUBNO OB SAVINJI Ljubenski starostniki na prednovoletnem srečanju Številni starostniki, ki so na svoja ramena naložili že preko sedem križev, so se tudi letos zbrali na tradicionalnem prednovole-tnem srečanju v prostorih Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Najstarejši občani se že vrsto let srečujejo na srečanju, za katerega poskrbi ljubensko društvo upokojencev in občina. Zupan Franjo Naraločnik je upokojencem v pozdravnem nagovoru ponovno ponudil pripravljenost domače občine, da priskoči na pomoč v primeru kakršnekoli potrebe po pomoči najstarejšim občanom. Dogajanje so popestrile tudi »Tir-ske dečle«, kot se je o pevski skupini družine Štiglic iz Tera izrazil predsednik društva upokojencev Jože Frajtonarco je raztegnil domači godec Vinko iz Lipovčeve kmetije nad Ljubnim. (Foto: Franjo Atelšek) Vodušek. Pevke so z ubranim petjem in izbranim repertoarjem prisotne popeljale v njihova mlada leta, ko je bila pesem večkrat prisotna v njihovem vsakdanu, podobno kot je na radoživost takratnega življenja dobršno mero vplivala tudi frajtonarca, ki jo je za dobro vo- ljo raztegnil domači godec Vinko iz Lipovčeve kmetije nad Ljubnim. Sproščen pogovor, druženje s prijatelji, predvsem pa dobra volja je bila tudi na tokratnem predpraznič-nem času zagotovilo, da se ob letu osorej zopet srečajo. Franjo Atelšek KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Abonma za ljubitelje odrske umetnosti in V Kulturnem društvu Lepa Njiva so se tudi letos odločili za abonma ljubiteljskih gledaliških odrov. Predstave bodo v sezoni 2011/12 potekale v kulturnem domu v Mozirju in praviloma ob nedeljah ob 17. uri. Na spored so uvrstili šest odrskih dogodkov različnih žanrov. Prva predstava abonmaja bo to nedeljo, ko se bo predstavilo Kul- turno društvo Tuhinj z delom Avdicija 2 na temo Slovenija res ima talente, sredi januarja bodo zaigrali Leponjivčani v komediji Spusti me pod kovter, konec prvega meseca v letu pa bodo kulturniki iz Šmartnega ob Paki predstavili delo Charleyeva teta - pravo komedijo zmešnjav. Februarja bo gledališka skupina KUD Fofite iz Medvod raz- krila Kaj je videl batler, sredi marca bo na voljo komedija Prav poseben par KUD Zarja iz Trnovelj. Zadnja predstava bo 1. aprila, datumu primerna bo tudi vsebina, ki jo bo predstavil KUD Reporter Milan. Matic Mežnar, predsednik KD Lepa Njiva: »Na vsa gospodinjstva v občini smo poslali zgibanko, vpis abonmajev poteka v TIC Mozirje. Abonmajska vstopnica omogoča ogled vseh predstav, na voljo so tudi vstopnice za posamezno predstavo. Te bo mogoče dobiti tudi pred vsako predstavo v avli kulturnega doma. Za abonma smo glede na lanske izkušnje namenoma izbrali lahkotnejša dela z zabavno vsebino.« Marija Lebar Savinjske; novice št. 50,16. december 2011 Voščila, Oglasi (hsU4če CDAD V-cšcr GO&miVO, Hip ftfcpn x.p. A. 3331 Nbskjt mfgmmma 9S ^ KOVINOPLASTIKA fjimia Kuvin□ pLisliKlI Bcnda d.o.o.. Lesarska 10L 53H Nazarje, tel.: S3 70 1M, faks: S J 70 130. a-mail: bendaijesiol.-net. www.lumnijplaslilia-benda.sl + 4 Vsem zaposlenim, ■* , * # poslovnim partnerjem in + občanom \ Zgornje Savinjske doline + ¡L" ■ želimo - * i ' prijetne božične praznike ^ nt * - in poslovno uspešno VIJTV-" * leto2012! * t v ¿^¿¡g , «■•H 'i,' * ■« ? t ■ v v * * # UriSfl SjebCfinili s p. IjutKja š 3330 Mozirje tel. it.: 03 >03 t1 29 tel. it: 031 6-9 634 tejOSCC nt>twfi-n ikl^io! nfi ¿emVOiOSeCCOfri iti vse dabiv ffotvtti h'fn it r s$ Posnibitie z-3 5Mpje (elt^ da btHle lepe ¿'tl/tVtliJli/Mlit * in samozavestne stopile v fiovo leto. zil ŽOJiPflttJi7 APARTMAJI, SAUNE, JACUZZI, SOLAB1J, MASAŽE, KOZMETIČNI SALON ^ ^ " * Novo if ponudbe » - kraljevski a una DARILNI BONF SO LAHKO ČUDOVITO i vodno p otu I ju S Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 ŽUPNIJSKA KARITAS LUČE Številne ure prostovoljnega dela v službi sočloveka Leto, ki se poslavlja, je bilo za člane lučke župnijske Karitas zelo delovno. Zadnja od teh aktivnosti je bila v sodelovanju s kulturnim društvom priprava obiska Miklavža za najmlajše v farni cerkvi. Nekaj dni prej pa so izvedli redni letni občni zbor. Na občnem zboru so se dogovorili, da mora potekati obisk Miklavža in obdaritev otrok po starih običajih in skromno. Menili so, da v današnjem času vse preveč hlepimo po materialnem in k temu navajamo tudi otroke. Za obdarovanje so članice same pripravile nekaj peciva, suhega sadja in orehov. Napekle so toliko, da je ostalo še za obdaritev nekaterih starejših občanov. Po besedah vodje organizacije Ane Kumer so z delom v letošnjem letu zadovoljni. Trinajst članic in duhovni vodja župnik Viki Košec s svojo dejavnostjo delujejo tudi v občini Solčava in imajo tam nekaj zvestih pomočnic. Vsako leto pripravijo božično obdaritev starejših in so v ta namen lani naredile ter razdelile več kot sto paketov, enako obdaritev pripravljajo tudi letos. Da je povezava v dobrodelnosti medgeneracijska, poskrbijo učiteljice in učenci lučke osnovne šole, ki v ta namen izdelajo voščilnice. Obdaritev je potekala tudi v velikonočnem času. Za lovrenčko nedeljo so organizirali srečelov na dvorišču pri cerkvi in prodali prav vse dobitke. Trikrat so razdeljevali hrano iz evropske pomoči, ki je menda prihodnje leto ne bo. Za otroke ogroženih družin so soorganizirali brezplačno letovanje, udeležili so se romanja in si ogle- dali razstavo na Vranskem. Podoben je načrt dela za prihajajoče leto. Prva od akcij v letu 2012 , na katero se že pripravljajo, bo koledovanje - obisk svetih treh kraljev po hišah. Marija Lebar Članice lučke Karitas in duhovni vodja župnik Viki Košec delujejo tudi v občini Solčava. (Foto: Marija Lebar) VOZILI SMO: KIA CEE'D 1.6 CRDILX FRESH Veselje v vožnji po korejsko Avtomobili KIA so se že pred časom znebili pavšalne ocene, da gre za tehnološko nedovr-šene, cenene izdelke. K temu so Korejci pripomogli tudi s tem, da so zgradili tovarno na Slovaškem. Danes tako avtomobili KIA predstavljajo resno konkurenco modelom mnogo bolj uveljavljenih proizvajalcev, saj se ponašajo s kakovostno izdelavo, sodobnim dizajnom, udobno vožnjo, nizko porabo goriva in podaljšano garancijo, njihov adut pa je tudi relativno nizka cena. KIA cee'd, ki smo jo preizkusili tokrat, je vse navedeno prepričljivo potrdila. Že na prvi pogled gre za všečen avto, katerega nos zaznamuje aerodinamično oblikovan odbijač, ki zavihan navzgor sega vse do žarometov, v skrajnih stranskih delih pa nudi prostor meglenkama. Dopadljiva žarometa sta lepo umeščena v skladne oblikovne linije, ki se preko pokrova motorja in bokov nadaljujejo proti sredini vozila. Stranski ogledali sta dovolj veliki, zadek, ki ga zaključuje masiven odbijač, pa deluje kompaktno. Tudi v notranjosti je KIA cee'd posrečen avtomobil. Štirikraki volanski obroč lepo »sede« v ro- ke in ponuja celo paleto logično razporejenih stikal za upravljanje z avdio sistemom in tempomatom. Instrumentna plošča s športno rdečo osvetlitvijo je pregledna, kakor tudi sredinska konzola armaturne plošče, na vrhu katere se nahaja LCD zaslon, ki nudi informacije potovalnega računalnika, radijskega sprejemnika, termometra in stanja vrat na vozilu. Sedeži niso ravno mehki, a je sedenje kljub temu udobno, prostora je glede na dolžino avtomobila 4,26 metra povsem dovolj. Vozne lastnosti so zelo dobre, kajti KIA cee'd je opremljena s celo vrsto naprav za kakovosten kolesni oprijem in vzdrževanje dinamične stabilnosti. Poleg bolj ali manj znanih sistemov ABS, ESC in EBD omenimo še HAC, ki omogoča udobnejše speljevanje na klancih brez nezaželenega vzvratnega pomika, in BAS, ki zagotavlja povečano zavorno silo pri urgentnem zaviranju. 1,6-litrski dizelski motor z močjo 115 KM je v kombinaciji s 6-stopenjskim menjalnikom v testnem vozilu svoje delo opravil z odliko, saj je omogočal dinamično vožnjo ob nizki porabi vsega 4,5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrov. Če vas je zamikalo, da bi tudi sami preizkusili cee'd - v salonu Avtomobili Skornšek v Velenju, kjer so nam posodili testni avto, imajo prav v teh dneh akcijsko prodajo vozil KIA ... Franci Kotnik Savinjske; novice št. £30,16. december 2011 17 Ljudje in dogodki, Oglasi, Voščila mm 83-90-790 od ponedeljka do pe od 8.00 do 12.00 [•Kfiltl Izberite osebnost leta 2011 v vaši občini! Fz prvih treh krogov smo z vaio pomočjo sestavili kandidatno [¡sto. Od sedaj naprej labko glasujete za objavljene kandidate: Občina Mozirje: A: en ki SJfozovmk. Rade^ufida 22; Anton Gračner, Ljuaija Občina Nazarje: irena r i n k i L. ¿nravstveni dom Nazarjp; Van: a Ho^baver, Zadrtč/a C-18; Jože Kavi<£nik, ravnatelj OS Nazarje; Mi^u EJrezovnik. ^marino ^h Dreti £¡2: Rnman Krainpr, ?adr#Eka t. 1 ; Simon Ptjdriiflik, Koks r J if jO Občina Rciiefi Ob Savinji: Oiinici Verijuč, Recks oti SaviDj ¿j Jo;e tlkorirmik. Rečita ob iavmji 51 Vir.kc- Jeraj, Rečica ob Savinji 111 Občina Ljubno: /Voj,- Murko, lok»'31; FJAmja:' Nf^fAl, Ftadiriirjp fii; ^Tart'irt mh.luf, Prttd 1; MnkoMrašek, ^Li Ljubno Obilna Lute: AdLirejii hrtoHtnjk itfrtivstvenl dfllif) Lu£e:£jri! ^osc, LučoSS Občina SdfaNK Marta Or-jšnik, Sifča^j 30 a; Bernarda Prodnik, Stoli ava 7S; Marija Kočnar, logarja flOlma ¡>2, Občina Gornji Grad: Branko Sieniak, Jmlklsv? 51j Joie Pustosfemiek, Tirosek 66: M,ir|iino R:liter. Delce 10; Nafti "irštk. AttemsDV Viktorija Veiilinik Novo nnselie Vsak teden bomo iiirebali enega pc^ii i ste > Kupona. k t)o preje' bon ¡a 20 evrov Zgomjcsavinjskc kmetijske zadruge Mozirje Vse poslana glasovnice bodi sodelovale pri .'rpbahju fijsiinr- nagrade Ob iaU;<|ikn Akcije, LedensVo letovanje v počil ruški hišitivkehnah tate? M'.'d pci L. I: I _!■.-_-1 j i p. ■.■Jlufiiiv -.mO LolMi:" Jjri.-Ldl fanjo Nadvi! Voloj= 19, imanno ob Dri-ti, ki o rejnik bnn zadrjgp Moiirjje v vredno si i ¿Deyrqu Kjagrajfenka bon pnjviame v našem lapnisivti, Zdaj pa na delo! izpolnite glAsovnitv. Jo ril lepite na dopisnico In jo najkasneje do torka, 20. decembra 2Q11. parite na naslov: Sauinjjke novice. Savinjska cesta 4r 3331 Narave Pokrovitelj akcije je M Z.ud runu muzirju *.,{*, "L. r^rj.-.,- a Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 C Ljudje in dogodki, Nasveti, Oglasi V SPOMIN Ivan ATELŠEK 1928 - 2011 6. decembra je v 84. letu starosti umrl Ivan Atelšek, »oče« Gorenja in tovarne malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah. Rodil se je 21. avgusta 1928 na Prihovi. Osnovno šolo je obiskoval na Rečici ob Savinji in se nato izučil za ključavničarja. Leta 1942 se je pridružil partizanski vojski, po vojni pa je opravil pomočniški izpit in dobil službo v nazarski lesni industriji. Leta 1949 mu je podjetje odobrilo štipendijo za izobraževanje v delovodski šoli v Ljubljani. Leta 1953 je postal upravitelj Kovinskega in eksploatacijskega pod- jetja Gorenje v vasi Gorenje, kjer je bilo takrat zaposlenih deset delavcev. Leta 1957 so začeli izdelovati štedilnike na trda goriva. Proizvodnja je rasla in leta 1960 so podjetje preselili v stare kopalnice Ru- dnika lignita Velenje. Od takrat naprej je Gorenje ves čas raslo in postalo ena vodilnih tovarn in blagovnih znamk bele tehnike ter gospodinjskih aparatov v Evropi in svetu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Ivan Atelšek razmišljal, kako bi izpolnil svoj moralni dolg do domačega kraja. Leta 1968 je dobil idejo, da bi v Nazarjah izdelovali male gospodinjske aparate - proizvodni program, ki ga Gorenje do takrat še ni imelo. Gradnja nove tovarne se je začela v letu 1969, delovni proces v njej pa je stekel decembra 1970. Po nekaj letih je Gorenje prvotnega strateškega partnerja (Krups) zamenjalo z novim (BSH), kar je pospešilo nadaljnji razvoj tovarne, širitev proizvodnje in zaposlovanje novih so- delavcev. BSH je leta 1993 odkupil tovarno, ki je nato hitro napredovala in se povzpela med najboljša podjetja v nemškem koncernu in v svetu. Ivan Atelšek je z Gorenjem sodeloval tudi po upokojitvi; vse do lanskega leta je bil član nadzornega sveta. Bil je vizionar, človek z veliko poguma in odločnosti ter z izjemnimi sposobnostmi voditelja, ki je svoje ideje več kot uspešno uresničeval. Za prispevek k razvoju Gorenja in slovenskega gospodarstva je prejel številne domače in tuje nagrade, leta 2010 pa mu je Občina Nazarje za njegov prispevek pri začetku proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah podelila posebno priznanje. Franci Kotnik Razlike znotraj EU večje kot v bivši YU mag. BORUT REPSE, pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. Redno srečevanje voditeljev evropskih držav vse bolj spominja na srečanja predsednikov republik nekdanje Jugoslavije. Med pogosto navajanimi razlogi za razpad bivše države naj bi bile razlike v gospodarski razvitosti, zato je smiselno pogledati tudi, kakšne so te razlike znotraj EU. Razlika med državo z najvišjim BDP na prebivalca, Luksemburgom (110.000 USD) in Bolgarijo (6.700 USD) je 17-kratna. Povprečen BDP na prebivalca v EU znaša 30.600 USD, za Slovenijo pa 23.648 USD/ prebivalca. Po podatkih spletne enciklopedije Wikipedije je bila v letu 1990 pred razpadom bivše skupne države razlika med dohodki v Ljubljani in Prištini 4-kratna, po današnjih podatkih pa je razlika med Slovenijo in Kosovom 8-kratna in še vedno bistveno manjša, kot so razlike med najbogatejšo in najrevnejšo državo znotraj EU. Če pogledamo na lestvice držav z vidika BDP/prebivalca, nam lahko v oči pade tudi dejstvo, da je kar nekaj držav EU revnejših od Rusije. Med temi najdemo Litvo, Romunijo in Bolgarijo, pa tudi Latvija in Poljska od Rusije ne odstopata AVTOMEHANICNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24, 3330 Mozirje GSM: 041/403-181, TEL. 03/58-33-215 VSEM SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEM ZA OBISK IN ŽELIM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO! 'I' tJ!* *§i ij* «f* s <§> £3 ®> «m»' © ^ RKNAII.T tako zelo, da bi ju lahko brez zadržkov vzeli za vzor. Še več, celo Libija je bila v letu 2010 bogatejša od vsaj treh držav članic EU. Kot zanimivost lahko omenim še, da je bila Libija še v letu 2010 najmanj zadolžena država na svetu, saj je imela četku 2009 začeli varčevati v kitajskih juanih, bi imeli danes 10 odstotkov večjo vrednost v denarju. Še bolje bi jo odnesli, če bi prihranke pretopili v švicarske franke ali kanadske dolarje, danes bi imeli dobrih 20 odstotkov več. V kolikor Vir: www cienarni5upermarket.com zgolj tri odstotke javnega dolga, pa bi prihranke zamenjali v brazil- glede na BDP. Imela je toliko presežkov, da se je vključila tudi v reševanje italijanske banke Unicredit. Kljub temu da med valutami mediji največ pozornosti namenjajo razmerju med evrom in dolarjem, nam graf vrednosti drugih valut v evru pokaže, da sta se od začetka leta 2009 evro in dolar gibala še najbolj skupaj. Oba sta namreč izgubljala vrednosti proti švicarskemu franku, kanadskemu dolarju in drugim valutam. Če bi v za- ske reale, bi imeli 30 odstotkov več kot v evrih. Ni nepomembno tudi, da pri teh razlikah še niso upoštevane obresti. Med vzajemnimi skladi družbe KD Skladi ima na triletni ravni z naskokom najvišji donos ravno sklad Latinska Amerika, ki ima precejšen delež, skoraj 60 odstotkov premoženja, naložen v Braziliji. Sklepamo lahko, da je tudi ugodno gibanje valut pomembno vplivalo na donos tega sklada. Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 V9) Ljudje in dogodki, Organizacije PREDAVANJE DR. KARLA GRZANA Tako v sebi kot drugih moramo iskati dobro » V petek, 2. decembra, so številni poslušalci napolnili prostor v pritličju solčavske Rinke. Razlog je bilo predavanje dr. Karla Gržana. Gr-žan je domačinom dobro poznan, saj je že nekaj časa kaplan v Solčavi in Lučah, živi v Konjskem Vrhu. Kot predavatelja ga vabijo po vsej Sloveniji, še posebej je bil vesel tako velikega odziva ljudi v domačem okolju. Gržan je spregovoril o tem, kako vzgajati Miklavža in o ozvezdju Orion. Omenil je, da se je vzgoja nekoč in danes zelo spremenila. Stara vzgoja je bila strožja in je izkazovala manj ljubezni, medtem ko je dandanašnja vzgoja prežeta z ljubeznijo in manj stroga. Ravno strogost in postavljanje meja je po njegovem mnenju zelo pomembno pri vzgoji za življenje. Omenil je lepe spomine na skro- mna Miklavževa darila v otroštvu, na katera je bilo potrebno čakati in čakati. To čakanje je bila dobra šola, saj je po Gržanovem potrpežljivost pomembna vrednota. Zelo pomembno se mu tudi zdi, da se v družini ali med sodelavci med sabo spodbujamo, da zmoremo, smo sposobni, znamo. Zakoncem je omenil zlato pravilo, ki naj bi se ga držali. Vsak dan naj si povedo pet stvari v spodbudo. Poleg tega je Gržan spregovoril še o izobraževalnem sistemu, v katerega bi morali vnesti vsebine, ki bodo mladim pomagale jemati sebe ne kot problem, ampak kot priložnost. Na kratko je spregovoril še o Orionu, ozvezdju, ki kaže formulo harmonije. Orionu je posvetil eno izmed svojih knjig, napisal jih je preko dvajset. Lepe misli Karla Gržana so dopolnili pevci okte- ta Zven s prepevanjem slovenskih in cerkvenih pesmi. Marko Slapnik in Judita Klemenšek sta se v imenu organizatorja Centra Rinka z do- « mačimi darili za nastop zahvalila pevcem in Gržanu za prijetno predavanje. Štefka Sem Karel Gržan veliko predava, piše knjige, poleg maševanja pa je najraje v »štali«. V Centru Rinka je po predavanju požel glasen aplavz. (Foto: Štefka Sem) PREDAVANJA V CENTRU ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE O sadju in zelenjavi za hrano in zaslužek Center za samostojno učenje (CSU) Nazarje v okviru točke vse-življenskega učenja (VŽU) skozi vso jesen in zimo pripravlja poučna brezplačna predavanja za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Konec novembra so interesenti prisluhnili predavanju Primoža Kroflji-ča »Predelava sadja in zelenjave«, 8. decembra pa predavanju o avtohtonih sortah rastlin in ohranjanju travniških sadovnjakov. Predavanje o možnostih predelave sadja in zelenjave je bilo izvedeno v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje. Predavatelj Krofljič, ki ima tudi sam izkušnje s tovrstno dejavnostjo, je zbranim predstavil številne načine predelave zelenjave in sadja, podrobneje je spregovoril tudi o napravah, ki so lahko predelovalcem v veliko pomoč pri delu. Največ zanimanja so zbrani pokazali za žganjekuho in predpise s področja doma registrirane dopolnilne dejavnosti. Ker se številni slušatelji že leta ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, se je med njimi in predavateljem razvila zanimiva in obojestransko koristna razprava o koristih in problematiki omenjenega področja. Krofljič Janez Marovt (levo) in Mitja Zupančič sta podala številne koristne informacije. Vesna Velam je v imenu organizatorjev predstavila predavatelja. (Foto: Štefka Sem) je ob koncu srečanja zbranim svetoval, da naj se preizkusijo v stvareh, ki jih zanimajo, kajti le tako bodo lahko presodili, ali jim lahko prinesejo želeni zaslužek. V četrtek, 8. decembra, pa sta CSU Nazarje in mozirska izpostava Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) v Nazarjah pripravila predavanje o avtohtonih sortah rastlin in ohranjanju travniških sadovnjakov. Uvodne besede je spregovoril svetovalec za ekolo- ško kmetovanje na celjskem zavodu KGZS Mitja Zupančič. Poslušalcem je predstavil pomen biotske raznovrstnosti, ki je zelo pomembna za ohranjanje življenja in razvoj človeštva. Ohranjanje raznovrstnosti med vrstami in znotraj vrst je pomembno tudi z vidika prehrane, se pa biotska raznolikost zelo zmanjšuje in ogroža številne vrste. V drugem delu predavanja je Zupančič omenjal travniške sadovnjake, ki imajo veliko in pomembno vlo- go na kmetijskem področju, spregovoril je o razlikah med udomačenimi tradicionalnimi sortami rastlin, domačimi sortami in domačimi avtohtonimi sortami rastlin. O jabolkah, nabranih v domačem sadovnjaku, predvsem o starih in zanimivih sadnih vrstah je spregovoril član Sadjarskega društva Franca Praprotnika iz Mozirja Janez Marovt. Zanimivo pripoved o nastanku jabolčnih drevoredov v času cesarice Marije Terezije in o tem, kako je njegov ded Franc Praprotnik prodajal jabolka v Egipt, je nadgradil s predavanjem in prikazom fotografij sort jabolk, njihovim opisom in časom, ko so najboljšega okusa. Med drugim je izbral vrste jabolk, s katerimi bi si lahko doma zagotovili domače sadje za vso zimo, od zgodnjih do poznih vrst. Poslušalcem je spregovoril še o cepljenju drevesnih vrst ter jim razdelil seznam, pri katerih lastnikih in v katerih sadovnjakih se še najdejo stare sorte. Kot zanimivost je dodal, da je na ljubenski kmetiji gospodinja naštela preko 30 vrst jabolk, ki rastejo v domačem travniškem sadovnjaku. Štefka Sem, Tatiana Golob 20 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Šport Božični kaktus - Schlumbergera Nasveti za gojenje: Rastlina je lahka za gojenje, če upoštevamo njene zahteve glede obdobja rasti in mirovanja. Za cvetenje je najpo- biti na svetlem. Ce je svetlobe premalo, izgubi popke, kar pomeni, da bomo v decembru imeli bolj malo cvetov. Spomladi se aklimatizira- DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Veliko bogatih cvetov božičnega kaktusa nas lahko vsako leto razveseljujejo ravno v času božiča. Da bo zacvetel, je potrebna pravilna vzgoja in nega te priljubljene rastline. Pozimi cvetoči božični kaktus prihaja iz tropskih deževnih gozdov Brazilije, kjer raste kot priraslika. Priraslike (epifiti) so rastline, ki rastejo na drevesih, včasih tudi na skalah. Božični kaktus rastlinam ne jemlje hranilnih snovi. Za rast mu zadošča le majhna količina prhlice, ki nastaja iz ostankov rastlin, živali in delčkov zemlje. Gojitelji so jih že zdavnaj prilagodili tudi za gojenje v sobnih razmerah. Je zelo razvejan in ima viseče poganjke; dvostransko simetrični cvetovi se svetijo v številnih čudovitih barvnih odtenkih (rdeči, rožnati, vijoličasti in beli). ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE membnejša temperatura. Kaktus ima obdobje rasti in obdobje popolnega počitka. Večina kaktusov raste čez poletje in zahteva precej visoko temperaturo. V poletnem času jih bolj obilno zalivamo. Radi imajo tudi svež zrak, zato prostor večkrat prezračimo. V zimskem času kaktus počiva. V času mirovanja ga postavimo na hladen prostor, idealna temperatura znaša okoli 10 °C. Ko počiva, ga ne smemo zalivati, dovolj je že rahlo škropljenje. Tudi škropiti ga ne smemo preveč pogosto. V tem času mora Pridobivanje okrasnih drevesc Zakon o gozdovih ureja pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov z namenom preprečevanja škod lastnikom gozdov in varovanja gozda. Okrasna drevesca v gozdovih lahko sekajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določeni usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves. Zavod usmerja pridobivanje okrasnih drevesc na z gozdom zaraščajoče se površine, na območja pod daljnovodi in na gozdne površine, kjer posek drevesc ne škoduje nadaljnjemu razvoju gozda. Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s plombami v obliki nalepk, ki jih lastnikom izda zavod. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revirnih gozdarjih. Plombe so vsako leto drugačne barve, letos so rožnate. V prodaji so tudi okrasna drevesca, vzgojena v nasadih izven gozda. V kolikor gre za domače vrste, navadno smreko, jelko ali bor, morajo biti tudi ta opremljena z nalepkami, razen če se prodajajo rastoča v loncih. Prodajo prazničnih drevesc nadzirata Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano ter Tržni inšpektorat RS. Prepovedano je sekanje tise in bodike, ki sta naši zavarovani vrsti. Za pripravo jaslic se iz gozda iznosi tudi veliko mahu. Na enem mestu je dovoljeno odvzeti mah le z ene petine površine, ki jo mahovi preraščajo. MK jo na sončne žarke in višje temperature. Torej je čas, da svoj božični kaktus prinesete iz prostora, v katerem je počival, na svetlo in toplo mesto (zelo dobro je, če ste to že napravili, da bo za božič cvetel). Obilno ga zalijemo in nahranimo ROKOMETNI KLUB NAZARJE z gnojilom za kaktuse. Ce je dovolj dolgo miroval na svetlem mestu in ima veliko cvetnih popkov, bo čez kak mesec pričel s cvetenjem (zato pravim, da bi bilo dobro, da bi imeli kaktus že prestavljen na toplo in svetlo mesto v stanovanju). Če želite, da bo cvetel tudi prihodnje leto: Rastlino po cvetenju pustimo počivati tri mesece. Zalivamo jo bolj malo - substrat naj bo vlažen, najbolje je, da ga škropimo, kot smo omenili že prej. Konec aprila kaktus začnemo obilno zalivati. Ne sme biti na direktnem soncu. Rastlina ne prenese stoječe vode. Nasvet: Božični kaktus je rastlina kratkega dne. Ko decembra dobi popke, moramo paziti, da v prostoru luči ne svetijo predolgo. Preden prižgemo luči, rastlino pokrijemo s črno folijo ali škatlo, saj drugače cvetni popki odpadejo. Prva letošnja zmaga Nazarske rokometašice so v soboto dosegle prvo zmago v letošnji sezoni. Nasproti so jim stale igralke RK Rače, ki so v prejšnjem krogu odščipnile točko vodilni ekipi prvenstva RK Žalec na njihovem igrišču. V Nazarje so prišle kot izrazite favoritinje. Nazarčanke so v obrambi po besedah trenerja Branka Dobnika igrale fenomenalno. Dokaz za to trditev je samo pet golov v domači mreži v prvem polčasu (10:5). STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Tudi v nadaljevanju je njihova obramba ustavljala nalete gostij, zadnji steber obrambe pa sta bili vratarki, ki sta uspešno predstavo kronali z dvajsetimi obrambami. V napadu so igrale disciplinirano in zadevale iz uigranih napadov. Ob taki igri ni bilo dvoma o zmagovalkah. Končni rezultat je bil 24:16. Na krilih te zmage Nazarčanke v nedeljo potujejo v Ljubljano k B ekipi Krima. Roman Mežnar Nadaljevanje lige ni prineslo sprememb Prejšnji petek se je odvil četrti krog strelske lige z zračno puško, ki pa ni prinesel bistvenih sprememb na lestvici. Med posamezniki še vedno vodi Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, sledi mu Jure Žohar iz mozirskega kluba. Trenutna razmerja moči kažejo, da se bo boj za drugo mesto bil med kar tremi strelci. Vendar je pred strelci še pet krogov lige, štelo pa bo pet najboljših rezultatov vsakega posameznika, kar pomeni, da se v boj lahko vmeša še kateri izmed strelcev. Med ekipami prva tri mesta zasedajo mozirske trojice. Tudi v tej konkurenci je še dovolj časa za spremembe, saj se bo za končno razvrstitev upoštevalo šest najboljših dosežkov vsake ekipe. Liga se nadaljuje danes ob 17. uri na mo-zirskem strelišču. Roman Mežnar Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 I2D Šport, Črna kronika, Pisma bralcev KOSARKARSKI KLUB NAZARJE V zadnji četrtini zlomili nasprotnika Nazarski košarkarji so v 9. krogu 3. SKL - vzhod 30. novembra igrali v gosteh pri ekipi Komenda Hram Gorjan in zabeležili četrti letošnji poraz. Priložnost za popravni izpit je bila prejšnjo soboto na domačem parketu proti Posavju iz Krškega. Opravili so ga z odliko, vendar težje, kot kaže končni rezultat. Po oceni nazarskega stratega Francija Ruprehta so tekmo odigrali v intervalih toplo hladno. Škripalo je predvsem v obrambi, saj v prvih treh četrtinah niso znali zaustaviti dobrega meta nasprotnika iz razdalje. V zadnji četrtini so domačini v obrambi zaigrali na meji fanatizma. Svoj delež na igrišču so prispevali prav vsi igralci. S tem so uspeli onemogočiti nasprotnika. Posledično je steklo tudi v napadu. Nazarčani so prihajali do odprtih metov, ki so jih s pridom izkoriščali. Trener je fantom za zmago in za borbo v zadnjem delu igre čestital in si hkrati zaželel in jih opo- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.0.0. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje zoril, da morajo s takim pristopom nadaljevati tudi na ostalih tekmah od prve do zadnje minute in rezultat zagotovo ne bo izostal. To je bila tudi zadnja tekma pred Popravek in Ko je novica o občinskem prostorskem načrtu, da namerava občina Mozirje v vasi Preseka določiti prostor za gradnjo stanovanjskih hiš za priseljence; je med prebivalci Preseke završalo tako, da smo dvignili toliko prahu in glasu, da se je to slišalo do Savinjskih Novic. Zato se je z glasila pri meni novinarka SN, Štefka Sem, da bi zvedela, če temu res tako nasprotujemo, kot se sliši. Med razgovorom sva se dotaknila tudi tega, da so kmetije tu bolj majhne, da je le težko živeti samo od kmetije. Zato so od 6. kmetij, ki so tu, trije »kmetovanje začasno opustili«./Eden baje za vedno./ Le ta naj bi bil tudi pobudnik za pozidavo Presečkih polj za naselitev tujcev. (Če je sploh res?) /Tu je pa v članku, ki ga je objavila Štefka Sem dopolnilo v SN v št. 45, 11. Novembra 2011 na strani 7/ »tiskarski škrat« vtaknil svoje »žlehne« prste vmes, da se je zapisalo, da so vsi ti trije za pozidavo Preseke. Kar bi nekje pomenilo, da kar polovica vasi. »Pa to ni res«. Samo eden je »za«. Druga 2 sta pa ravno tako, kot vseh drugih 44 podpisala, da sta »proti pozidavi«. Zemljo so pa vsi trije dali v najem nam drugim, da smo si lahko povečali obdelovalne površine. S tem pa omogočili, da bomo zemljiško dediščino, ki smo jo nasledili od prednikov lažje neokrnjeno ohranili naslednjim rodovom. In tako lepoto kraja ohranili tako, kot smo prejeli. Janez Gregorc Ljubija 2 Mozirje POJASNILO Ko sem pred časom obiskala Janeza Gregorca s Preseke, mi je povedal, da se kmetje tam ne strinjajo z gradnjo hiš, kot je bilo predlagano v občinskem prostorskem načrtu. Pokazal mi je njive, katerih lastniki so trije kmetje in kjer naj bi bila zazidalna zemljišča. Glede na videno in slišano ob obisku Gre-gorca sem v članku »Janez Gre-gorc bo vztrajal, da bo zemlja osta- la kmetijska in ne zazidalna«, v 45. številki Savinjskih novic zapisala, da so pozidavo predlagali prav nekateri kmetje, koliko je bilo teh kmetov, pa nisem navedla. Po objavi članka mi je Gregorc povedal, da moja navedba ni točna in da gre v tem primeru le za enega kmeta, ki je naklonjen prodaji in zazidavi zemljišča. Štefka Sem domačimi navijači v letošnjem koledarskem letu, zato se je tudi njim zahvalil za podporo in izrazil željo, da bi se še v večjemu številu vide- vali in skupaj zmagovali tudi v prihodnjem letu. Nazarčani jutri igrajo v Lenartu proti Noni. Roman Mežnar Nazarje : Posavje Krško 100:83 (22:25, 20:19, 21:19, 37:20) Strelci (Nazarje): Rednak 12 (2-2), Flere 2, Bitenc 6 (4-4), Zadravec 6 (2-2), Ermenc, Vodončnik 12 (2T), Čmer 21 (4-4, 3T), Hostnikar 4 (22), Blatnik L. 15 (7-5), Rituper 14 (7-6), Valenčak 8 (1-0). Rezultati 3. SKL vzhod: 10. krog: Nazarje : Posavje Krško 100:83, Kolpa Črnomelj : Komenda Hram Gorjan 77:65, Vrani Vransko : Nona Lenart 84:83, Lastovka Domžale : Bistrica 74:62, Union Olimpija mladi : Calcit Basketball Kamnik 61:76. Lestvica po 10. krogu: 1. Krka mladi 17, 2. Lastovka Domžale 15 , 3. Kolpa Črnomelj 15, 4. Calcit Basketball Kamnik 15, 5. Bistrica 14, 6. Nazarje 14, 7. Vrani Vransko 14, 8. Nona Lenart 12, 9. Union Olimpija mladi 12 (+1), 10. Posavje Krško 11, 11. Komenda Hram Gorjan 11. C R N A K R O N I K A • NASILJE MED PARTNERJEMA Mozirje: 7. decembra je občan obvestil policiste, da nad njim njegova izvenzakonska partnerica izvaja nasilje. Med zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da gre v tem primeru za obojestransko nasilje v družini, ki traja že kar nekaj časa. Zaradi tega sledi zoper oba kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • TRČILI ZARADI NEPRAVILNEGA PREHITEVANJA Gornji Grad: 12. decembra so bili mozirski policisti obveščeni, da je v Gornjem Gradu prišlo do prometne nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami med dvema voznicama osebnih avtomobilov. Z opravljenim ogledom kraja prometne nesreče je bilo ugotovljeno, da je vzrok prometne nesreče nepravilno prehitevanje ene izmed udeleženk prometne nesreče. • PRIDRŽALI VINJENEGA VOZNIKA Mozirski policisti so v preteklem tednu pridržali vinjenega voznika avtomobila zaradi kršitev cestno prometnih predpisov. cvetlicarna Tel.: 839-46-75 UiUjjJtn Veliko sonca brez konca v novem letu Vam želita Katja in Urška ° • i • «O «m \ i * \ i » 22 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Zahvale, Črna kronika, Oglasi M. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre Frančiške BRINOVŠEK roj. Remic 25.2.1931 - 1.12.2011 se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše in sveče. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Gornji Grad, gospodu župniku, cerkvenim pevcem in govorniku, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki jih nismo posebej imenovali in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki sijih ljubila nekoč. T. Pavček MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si Veš, daje vse, kot je bilo, v vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši. V SPOMIN 19. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata Anton VENEK iz Sp. Rečice 26.4.1949 - 19.12.2010 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate sveče. Njegovi Č R N A K R O N I K A • OBVESTILO OBČANOM Ker se v času božično-novoletnih praznikov poveča uporaba pirotehničnih izdelkov, policisti opozarjajo, da je prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, fizičnim osebam dovoljena samo za pirotehnične izdelke 1. kategorije, to so samo tako imenovane »pasje bombice« in njihove izpeljanke. Uporaba teh izdelkov je dovoljena samo od 26. decembra do 2. januarja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2. in 3., katerih glavni učinek je pok (razne petarde), je prepovedana. Z globo od 400 do 1.000 evrov se kaznuje posameznik, če: - uporablja ognjemetne izdelke kategorije 1, katerih glavni učinek je pok na krajih, na katerih je njihova uporaba prepovedana (v strjenih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve) ali jih uporablja izven dovoljenega časa (dovoljeno samo v času med 26. decembrom in 2. januarjem), - uporablja pirotehnične izdelke v nasprotju z navodili proizvajalca ali jih predeluje zaradi povečanje učinka, jih uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi, ali če pirotehnične izdelke preprodaja. Policisti bomo v prihajajočem času poostreno nadzirali prodajo, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob izgubi drage tete Marije POVŠNAR Iz Luč 25.5.1928 - 4.12.2011 Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali in jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Zahvala pevcem, govornikoma gospe Valeriji Robnik in gospodu Alojzu Selišniku, župniku Viki-ju Košcu za opravljen obred, osebju Centra starejših v Gornjem Gradu in pogrebni službi Morana. Še posebej se zahvaljujem Mariji Breznik, Marjani Šiljar in Lilijani Selišnik za njihovo skrb in pomoč. Polona Rihter z družino www.fotoknjiga.net Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Za razvedrilo DECENTRALIZACIJA SLOVENIJE V TEKU Ilija Pezic, nogometni trener (desno): »Dragi Zoran, kako to, že drugič v dveh tednih v Mozirju?« Zoran Jankovič, župan mesta Ljubljana: »Veš Ilija, moji svetovalci pravijo, da je Slovenija tudi izven Ljubljane in sem prišel preverit, če to drži. Me pa zanima, zakaj si danes oblečen v kavbojke, če si pa vedno v trenirki?« Pezic: »To je samo za posebne priložnosti, trenirko šparam za nedelje.« PRIJAZNO OPOZORILO Miklavž: »Zborovodja, upam, da tvoji pevci ne bodo preveč pivci, sicer bom drugič s sabo pripeljal tudi parklja!« Mitja Venišnik, umetniški vodja MPZ Ljubno ob Savinji: »Ha, ha, smo pridni, parkelj pa tudi ni najbolj hudoben med hudobci.« KLOBASE IN ZELJE V KOKARSKEM KLOBUKU Vid Celinšek, levo: »Veš, Matic, morava biti ponosna na to, da sva doma iz Kokarij. Že 550 let je minilo od takrat, ko so našo vas prvič omenili. To je pa že res dolgo nazaj in verjetno to pomeni, da smo bili že takrat pomembni.« Matic Tevž: »Bo že držalo, če tako pravijo. Jaz se sicer Kokarij spomnim šele par let, pa še tu sem očitno nekaj pomešal. Sem bil prepričan, da imam na glavi pravi »kokarski klobuk«, ker sem ga našel na domačem podstrešju. Pa menda ni pravi, ker notri ni zelja in klobas ... Čudni so bili ti stari Kokarčani, da so zelje in klobase kuhali v klobuku. Sigurno so jih zato že pred toliko stoletji omenjali.« 24 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Križanka, Oglasi Ali si ti tisti, kije ... K REŽISER GODINA ENOTA ZA MERJENJE OBSEGA AVTOR. DELA RALPH LAUREN DEKLE (NAR.) AMERIŠKI TEDNIK avtor P. L. ANGLEŠKI IGRALEC (JEREMY) RIMSKI SLOVNIČAR SODRŽAVLJAN NEIMENOVANA OSEBA ITALIJANSKI SPOLNIK ODBOJ SVETLOBE POLICA (POG.) TRD, DEBEL PAPIR PREBIVALKA ANTIČNE AVLIDE KONEC POLOTOKA DEL POZAVNE TALISOVA PIJAČA GLOBOKA NEZAVEST ZNAMKA ŠPORTNE OPREME TEKOČA PADAVINA PRAVOSLAVNA PODOBA ATLETSKA DISCIPLINA POČELO TAOIZMA EISEN-HOWERJEV VZDEVEK JANEZ ČANDEK PREBIVALKA AJDOVŠČINE PAS PRI KIMONU K TINKARA KOVAČ KOTNA MERA AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST OBČAN ISTE OBČINE MAJHEN TRAK BROM AM. IGRAL. (J.CLAUDE VAN) BRAZILSKI PLES NEUMNEŽ (EKSPR.) BIKOBOREC GOSPOD (ČEŠ.) PRIPR. IZ KABLOV ZA PRENOS EL. ENERG. POLDRAG KAMEN RAZLIČNIH BARV PRISTANIŠČE ZAJAHTE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE KRAJ PRI KRŠKEM NIZEK Ž. GLAS ZNAN ANGLEŠKI KOLIDŽ JAPONSKA NABIRALKA BISEROV !t -SS- JO. H "S" V O D jj A "'L ■y s -, „ O D L O K m- JS. L L N R V O Z A Č Tudi .«.orani* «dno ns IP O M A G A _ = - 5 V A S E G O N O P R A S K ^ K O L K BUK B A N K E T A Z D A S Č S IX I M gf V I D "S" =>' •S U T O R -¡-RT P A P I G A S T O B A K A R Jr T O M E R A HH O D I S E J A S N A D U R A SF C V E N JE O L "Mm M I L jJ E V-OM V Č = S K L A D O V N I C A H T A J G A C A Z I N LJUBLJANSKA TOVARNA FRANCOSKO MESTO OB ORNI VODJA GOSPODARSKEGA OBRATA SOSEDA ZDA (ORIG.) MALIK VZDEVEK MEDMET Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 25 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi Prodam bikca čb, 10 dni starega; tel. 58417-85. MORDA STE ISKALI PRAV TO VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE: rakete, ognjemeti, fontane, rimske svečke, bakle, ... TRGOVINA DIANA NAZARJE tel.: 03/58 33 626. PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. SKI BOARD SERVIS TEVČ Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KERAMIČARSKA DELA 15 do 20% nižje cene ploščic določenih proizvajalcev, kvalitetno in estetsko opravljeno delo v dogovorjenem roku. Pokličite za dodatne informacije! 041 483 692, 03 838 81 33, artus.ker@gmail.com. A.ARTUS, Alojz Fužir,s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. Kravo simentalko, brejo 5 mesecev, dobro molznico, pašno, prodam; gsm 041/440297. Prodam prašiče 150 - 250 kg, lastne reje -možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam 2 prašiča, težka okoli 200 kg, več domačih petelinov ter kravo, brejo 7 mesecev; gsm 051/806-053. Prodam prašiča za zakol (domača krma); tel. 583-12-13. Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619372. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, dobro molznico; gsm 041/293-017. Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje ter bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim hlodovino smreke, jelke. Lahko tudi na panju; tel. 03/838-85-16. Kupim: traktor zetor, IMT ali ursus; gsm 041/678-130. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam orehova jedrca; gsm 041/600-647. Prodam deske za palete, debeline 20 mm (naštucane); gsm 041/942-169. Prodam rezan javor, cca 1,5 m3, mizarski; gsm 031/427-811. Prodam suha bukova, klaftrska drva, možna dostava in razrez; gsm 031/515112. Prodam suha bukova drva; gsm 040/866011. Prodam solarne sveče, zdržijo leto in pol, polnijo se s pomočjo svetlobe, cena 10 eur; gsm 051/366-133. Prodam komplet: računalnik, lcd monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. VOZILA IN OPREMA- PRODAM Prodam suzuki baleno karavan, 4 x 4, letnik 2001, dobro ohranjen; gsm 051/366-156. NEPREMIČNINE Na lepi razgledni točki prodam starejšo hišo z nekaj zemlje; gsm 041/596-584. Prodam ali oddam starejšo hišo v Nizki. Informacije na tel. 051/296-893. Na Ljubnem prodam hišo ter traktor zetor 47/18, letnik 1976; gsm 051/731265. (261 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 Matična kronika za mesec november 2011 ROJSTVA: Rodilo se je osem deklic in štirje dečki. POROKE: Jordan Jelaš in Saša Dešman, oba iz Nazarij. SMRTI: Valerija Mihelič iz Lok pri Mozirju, Elizabeta Božič iz Nove Štifte, Franc Komar iz Grušovelj, Frančišek Kosmač iz Konjskega Vrha, Franc Juvan z Ljubnega ob Savinji. •_- d.o.o. Nazarje POSLOVNE 5TOR.ITVE Z ac rtii.ka ČL hl.t s 33-31 Nazarje ThI 0 J 839 25 25 www.irpul.sl \~aj bo U> tiSjltpfc iffy Z ößßcQ S0t!i\1. z tirjHiyo jreifc, Hjwii fo prežeta, i/jji'iiJi i M WHITE RABBIT OUTFOX. imcmw šou) m t zajec IjIWllkTi m JUUlflB i, do Lfl J J ■ 30 ii»!ii/i Ij . decen IJ i § J ttbt '". ."¡vati™ SmwU a 2011 * ** ( Želimo vam iniivc božične prazntKF, vpriiwjafocem fei it pa ZilTaija, sreče in do.it i po.ilbvtiiit uspcficv- Računovodstvo, knjigovodstvo K INPUT d,oNazar[e POS.OVkE STOR TVE 55€-i0tro^ odrasli po ceniku Iniormacije In prijave: wmv. b etizajec@gmaH. com belizajec,center@gmafLcony tet: 05 925 1146, 041 865 598 Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 27