LETO Ji&VJJ, 3i3'/$ssi 23, 13. üäumiibnf 1923 Oarm 199,00 317 mi Ljub j win 'Jv Ji nji mm nrrinniki PvjUvvju vtnliv Jv J ti p vm PRAZNIČNA PONUDBA! ZA VSAKOGAR NEKAJ V ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH! - VELIKA IZBIRA NOVOLETNIH OKRASKOV - UMETNIH SMREK - ZUNANJIH, NOTRANJIH LUČK - BUTELJKE ORMOŽ (JERUZALEMČAN, LAŠKI RIZLING) 339 SIT - WHISKY TEN HIGHT 0,75 2.589 SIT - OREHI SAMO 799 SIT/KG - 12-DELNA POSODA IZ NERJAVEČEGA .JEKLA 19.900 SIT ZA TAKOJŠNJE PLAČILO UdiMiMiWfll 16.900 SIT Zadruga mozirje 42.900 SIT, 38.610 SIT - 17-DELNA POSODA ZA KUHANJE BREZ VODE IN MAŠČOB S TERMOSTATOM ZA TAKOJŠNJE PLAČILO DEE3G523SSI V VSEH TEHNIČNIH TRGOVINAH - BTV VOJAGER TTX, RADIOKASETOFONI VSEH VRST - ORODJE MULLNER - 100 delni komplet kovček (GEDORE, KLJUČI, KLEŠČE, IZVIJAČI) SAMO 5.900 SIT - PIŠTOLA ZA SILIKONSKI KIT 529 SIT - ČOPIČI 9-DELNI 499 SIT - ČOPIČI 3-DELNI 179 SIT PRI NAKUPU NAD 5.000 SIT BOSTE SODELOVALI ŠE V NOVOLETNEM ŽREBANJU. SE PRIPOROČA VAŠA ZADRUGA MOZIRJE! - uoriui i# /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. PRILOŽNOSTNI KOVRNCI -TUDI L€PO DARILO Želite podariti nekaj posebnega, pa nimate ideje. Vam lahko pomagamo? Banka Slovenije izdaja ob dogodkih, pomembnih za našo državo priložnostne kovance - zlatnike in srebrnike. Oglasite se v LB SB Velenje, poslovni enoti Rudarska 3 in si jih oglejte. Izbirate lahko med: - kovanci, izdanimi ob 1. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije - kovanci, izdanimi ob 300-letnici ustanovitve Academie operosorum labacensium - kovanci, izdanimi ob 50-letnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije - kovanci, izdanimi ob 1000-letnici smrti škofa Abrahama, pisca Brižinskih spomenikov - kovanci, izdanimi ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom - kovanci, izdanimi ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa Morda je med njimi kakšen, primeren tudi za Vas! d I !( ? 1 2 I N®fk>Vni@i> Labodi pozimi Foto: Ante Blaževič Intervju z direktorjem Javnega podjetja Komunala Mozirje, mag. JoZetom Kumrom , Pestrejša ponudba zimske rekreacije v Zgornji Savinjski dolini Mejnega prehoda Pavličevo sedlo še nekaj časa ne bo Pogovor z zobozdravnikom zasebnikom iz Nazarij, v dr. Željkom Bejatom S U' Petinsedemdeset let našega sodelavca Aleksandra Videčnika iz Mozirja Mfl Kronika: Smrt v gozdu in v razbitinah tovornjaka tjrednikov Id\a, t>l a. Predzadnjič letos se vam, spoštovane bralke in bralci, oglašam v svojem kotičku, v katerem vam skušam napovedali vsebino aktualne številke in hkrati izraziti kakšno misel o tekočem doganjanju v naši okolici. Pri tem pa kar ne morem verjeti, da je za nami že 25 številk letnika XVII in da se naslednji letnik nezadržno približuje. Vse preveč hitro se odvijajo stvari okoli nas, zato nam marsikatera izmed njih tudi "uide", pa smo nanjo pozorni ali ne. Našim občinam bo, kot kaže, v letošnjem letu ’ušla’ delitvena bilanca, na osnovi katere naj bi se delilo premoženje (in dolgovi) bivše občine. Tematika postaja vse bolj vroča, saj je govora o povsem konkretnih zadevah, ki naj bi pripadle temu ali onemu oziroma bi se (raz)delile tako ali drugače. Že ob nastanku novih občin je bilo pričakovati, da bo to poglavje v zgodovini Zgornje Savinjske doline težko. Nenazadnje je delitev občinskega premoženja tudi velika odgovornost. Optimisti pa kljub temu niso pričakovali tako, kako bi rekel, različnih mnenj in pristopov. Kot nepoučenemu o teh zadevah se mi zdi nelogično, da bi nekateri želeli obdržati vse, kar je na njihovem ozemlju, in deliti vse, kar je na sosedovem. To bi bilo približno enako reku, ki se glasi: ’Kar je tvoje, je tudi moje. Kar pa je moje, tebe nič ne briga’ Na ta način seveda dogovora ne more biti in že vnaprej bi se bilo treba sprijazniti z dejstvom, da je lahko samo kompromis, sprejemljiv za vse, končna rešitev. Ali pa volja in politična moč ne bosta šli tako daleč in bomo za delitev zapuščine klicali arbitražo iz Ljubljane. Dejstvo vsekakor ostaja, da se je ob naštetih vprašanjih stopnja nezaupanja še povečala, medtem ko bo za razne solistične poteze čas prinesel odgovor o tem, ali so bile prave ali ne. Vsakdanje decembrsko življenje pa se odvija predvsem v pričakovanju praznikov. Delovni dnevi se iztekajo, prihaja čas za obisk poslovnih partnerjev in pošiljanje voščilnic. Veliko dobrih in lepih želja se vsakodnevno "preliva" skozi'pošto, a gre najbrž mnogokrat le za oguljene fraze, ki so zgolj formalnega značaja. Tiste prave topline pa že nekaj časa ni čutiti. Morda ravno zaradi dirjajočega tempa življenja, ki povzroča, da čas enostavno izgineva. Predpraznični utrip boste zaznali tudi v pričujoči številki Savinjskih novic. Ne zamerite, če je v tej in bo tudi v naslednji številki nekoliko več ekonomsko propagandnih sporočil. Je pač takšen čas. Časopisu, ki je odvisen le iz lastnega financiranja, vsak tolar prav pride. Takšna je bila odločitev in tako tudi je. Pa kaj bi vam pravil, saj to vsakodnevno na podoben način občutite pri svojih družinskih proračunih. Poleg ostalih prispevkov vas na naslednjih straneh čakajo intervju z direktorjem Komunale, razgovor z zasebnim zobozdravnikom, pogled na začeto smučarsko sezono v dolini, poročila o delu občinskih svetov, v rubriki "kronika" pa žal tudi novici o dveh novih smrtnih žrtvah - ena v gozdu in druga na cesti. Krutost življenja ljudem ne prizanaša niti v času, kot je ta. Zato velja biti previden in paziti nase ter na svoje bližnje. To velja tudi za vožnjo po zasneženih cestah, kakršne so danes, ko pišem tale bla, bla... In ne pozabite: naslednja številka izide že čez en teden.1 u IMPREST« Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje I£S št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Pogovor z direktorjem Javnega podjetja Komunala Mozirje, magistrom Jožetom Kumrom "Naša dejavnost je nenadomestljivo potrebna..." O komunalni dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini je v zadnjem času veliko govora. Nenazadnje tudi zato, ker gre pri delitveni bilanci bivše občine Mozirje (med drugim) tudi za vprašanje obstoja ali ukinitve Javnega podjetja Komunala Mozirje. Najbolj odločni so v zvezi s komunalno dejavnostjo v Gornjem Gradu, kjer je tamkajšnji občinski svet pred nedavnim že sprejel odločitev, da občina s koncesijo zaupa odvoz odpadkov drugemu komunalnemu podjetju. O tem in o ostalih odprtih vprašanjih je tekla beseda v pogovoru z direktorjem Komunale iz Mozirja, mag. Jožetom Kumrom. SN: Kako bi komentirali zadnjo odločitev gornjegrajskih svetnikov glede komunalne organiziranosti? KUMER: V vašem časopisu je bilo moč prebrati, da naj bi bil revolt na naše podjetje v Gornjem Gradu očiten. To naj bi se odražalo tudi v odločitvi te občine, da cene odvoza smeti zniža za 30 odstotkov. O tem bi morali biti mi, ki smo v lasti petih občin, lepo tiho. Civilizirano, pa tudi človeško normalno pa bi bilo, da bi obtoženi pred takšnim solastniškim forumom imel vsaj možnost objektivnega odgovora. O cenah storitev odločajo torej (ob)lastniki sami, kot vedno, brez strokovnega mnenja vodstva podjetja, ki pa mora, kakor ve in zna, zagotavljati dobičkonosno poslovanje zanje, pri čemer je delokrog javnega podjetja omejen na čiste komunalne dejavnosti, brez možnosti širitve ali delne preusmeritve na profitabilnejše. SN: V Gornjem Gradu naj bi imeli po sklenitvi koncesijske pogodbe s kamniškim podjetjem 30 odstotkov cenejši odvoz smeti. Kako bi to primerjali s ceno vašega odvoza? KUMER: Po računih smo občanom v Gornjem Gradu letos zaračunavali povprečno mesečno 171,22 tolarjev na prebivalca. Naveden izračun izhaja iz povprečja dejansko izstavljenih individualnih obračunov do septembra po kvadratnem metru prijavljene stanovanjske površine, od tedaj dalje pa po številu članov gospodinjstva. Navedeni znesek je med višjimi v dolini, vendar če me vprašate, ali je bil dejansko plačan, vam bom odgovoril negativno. Če torej prej omenjeno ceno 171,22 tolarjev znižamo za 30 odstotkov, ostane nekaj manj kot 120 tolarjev. To pomeni 1,35 DEM na družinskega člana oziroma 5 DEM na družino mesečno. Ta izračun si velja Zapomniti za javno kontrolo vehementno izraženih in zapisanih obljub (ob)lastnikov in javno grajo našega dela, če bo to držalo nekaj let. Če se bo predviden koncesionar napajal samo iz tekočega zaračunavanja uslug po omenjeni ceni in če bo naredil v članku v vašem časopisu navedene stvari zamenjava kantnega sistema in avto-parka, ločeno zbiranje odpadkov in prevzem vseh delavcev, vključno z in- validi in potrebno režijo iz te dejavnosti - in bo brez skritega proračunskega tolarja posloval pozitivno ter s tem zagotavljal trajnost v izvajanju dejavnosti, tedaj bo lahko zelo hitro prerasel v slovenski gospodarski čudež, najmanj pa v komunalno multinacionalko. V urejeni Bavarski namreč odvoz in ravnanje z gospodinjskimi odpadki za 120-litrsko posodo in 2-kratni odvoz mesečno bremeni družinski proračun v znesku 50 DEM. Ob takih obljubah je storitev odločajo (ob)lastniki sami..." (foto: Ciril Sem) rast NN podjetja zagotovljena, odskočna deska "katapultiranja" pa bo naša dolina. Avtorji bodo nagrajeni še z Nobelovo nagrado za ekonomijo iz varstva okolja, ker bodo pač delali kvaliteten produkt za desetino evropske cene, medtem ko naši izračuni kažejo na najmanj četrtino le-te! SN: Dejstvu, da je Komunala zaradi svojih mesečnih računov ne priljubljena, pa se kljub vsemu ni mogoče izogniti... KUMER: Zavedam se, da smo zaradi tega nepriljubljeni, saj skozi preko 3000 vrat neposredno bremenimo nizka, včasih tudi socialno ogrožena družinska sredstva. Toda naša dejavnost je nenadomestljivo potrebna za urbanizirano, kulturno življenje. Tako mi sami kot tudi naši obiskovalci lahko uživamo lepote naše neokrnjene narave, ni se nam treba dušiti v lastnih smeteh v okolici naših domov, torej biti individualno pred dejstvom: kam z njimi. Mi, govorim o komunalnem podjetju, smo torej prisiljeni naše usluge direktno zaračunavati koristnikom, saj proračunskih sredstev za nas ni več, resda zaenkrat še po povprečni ceni za vse enako po osebah in ne na enoto volumna ali teže smeti. Nikakor pa nismo mi krivi, če se družinski proračun tesno izide. SN: Kako pa je s sanacijo podjetja? Spomnimo se, da je določene ukrepe zahteval že izvršni svet bivše občine. KUMER: Nekaterih napak iz preteklosti, za katere sedanje vodstvo ni soodgovorno, se ne da rešiti drugače kot s konsenzom. Večino sanacijskih ukrepov, ki jih je sprejel izvršni svet bivše občine, smo že realizirali. Število zaposlenih smo zmanjšali za 35 odstotkov in sedaj je za vse dejavnosti -vodooskrba, kanalizacija, čistilne naprave, odvoz in ravnanje z odpadki, cestno vzdrževanje, kataster - zaposlenih le še 50 delavcev. Poravnali smo vse pretekle obveznosti iz poslovanja, s tekočim poslovanjem smo kljub problemu zamrznjenih cen in nerazčiščenega oblikovanja amortizacije za komunalno infrastrukturo, ki naj bi jo poslej zagotavljali lastniki, na meji pozitivne ničle. Končno tudi z dotrajanim avtoparkom letos ni bilo omembe vrednih zastojev za koristnike uslug. Dovolj je torej razlogov, da se ob razumevanju občin odpravijo še zadnje slabosti in razrešijo zastale investi cije iz sredstev IBRD-ja, če se korektno poravnajo iz sredstev nekaterih občin predčasno opravljeni evidentni vložki v infrastrukturo v njihovih krajevnih skupnostih in vrnejo posojena sredstva iz Glina. SN: Po neuradnih informacijah zadeve kažejo drugače. Menda so vašemu podjetju šteti dnevi... KUMER: Na to sem se spomnil ob gledanju pravkar predvajane dokumentarne serije BBC o ideji velike nacion- alne države, lahko bi jo primerjali z lokalno skupnostjo, ki je zaslužna za razpad države, ki bi jo lahko primerjali z bivšo občino Mozirje. Po balkanskem in ne po češkem principu se da v imenu ideje zapeljati množice ljudi in njihov srd preusmeriti daleč od resnice. Gre skratka za miselni vzorec iz enoumja o revolucionarni nujnosti politične ali celo fizične likvidacije neodvisnih, svobodomiselnih posameznikov, kar se vleče skozi zgodovino. Velikokrat je zmagovala neresnica in čudovito gojišče nizkotnih nagonov je bilo vedno samo v nepreglednih situacijah. Slednje navajam zato, ker smo vsemu žive priče, nekateri pa še posebej temu izpostavljeni danes. V luči scenarijev so se že likvidirala nekatera dobra podjetja, druga pa se še morajo. Razen tega je v tej luči gledano “potrebno nagnati" lasten strokovni kader in plačevati drage "strokovne usluge", na vodstvena mesta mini podjetij pa postaviti ljudi, ki so si vedno, tudi v prejšnjem sistemu, na zaradi znanja ali doseženih rezultatov, pač pa s “pridobljenimi11 izkušnjami iz dela zagotovili pomembnost. SN: Pa vendarle - lastnik Javnega podjetja Komunala Mozirje so zgomjesavin-jske občine. Mar ni torej predvsem stvar njihove odločitve in seveda tudi odgovornosti, kaj bo s Komunalo in kakšne bodo posledice za uporabnike njenih storitev? KUMER: Seveda. Toda očitno ločnica med poslovodno in upravljalsko funkcijo nekaterim še ni jasna. Vpliv solastnikov na slednjo je danes povsem zagotovljen preko upravnega odbora podjetja in koordinacije županov, trajno učinkovit pa bo le po kapitalskem deležu in s tem povezano soodgovornostjo. Če se o deležu občine med sabo ne morejo sporazumeti, je vodenje razumljivo oteženo. Kdo je ob tem najšibkejši člen, ki najbolj trpi, je povsem jasno - tisti, ki izvaja odločitve. Zanj se pa tudi ve, kdo je. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. Prejeli smo disketo s podatki o projektih, ki so predvideni pri obnovi Bosne in Hercegovine, kakor tudi nekaj kontaktnih oseb v zvezi s temi projekti. Disketa je na razpolago na Območni gospodarski zbornici Velenje. 2. Na Območni zbornici Velenje je na vpogled knjiga PREGLED IZHODIŠČNIH PLAČ PO KOLEKTIVNIH POGODBAH V GOSPODARSTVU za obdobje od januarja 1993 do decembra 1995. 3. Gospodarska zbornica Slovenije organizira preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti v skladu s pravilnikom o minimalni stopnji izobrazbe (Uradni list RS št. 34/95). Gradivo, prijavnice in informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. 4. Na Območni gospodarski zbornici Velenje je na voljo gradivo za: SKLENITEV POGODBE O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIM DELAVCEM IN DELAVCEM S POSEBNIM POOBLASTILOM V GOSPODARSTVU. 5. Prejeli smo nov izpisek iz BORZE ponudb in povpraševanj. 6. Vabimo vsa podjetja na brezplačni seminar - posvet o GOSPODARSKIH POGODBAH IN ZAVAROVANJU PLAČIL, ki bo v torek, 9. januarja 1996 ob 11.00 uri v dvorani skupščine Mestne občine Velenje. Zaradi priprave gradiva prosimo za predhodno prijavo na naslov: Območna gospodarska zbornica Velenje, Trg Mladosti 2, j Velenje, telefon: 063/856-920 telefax: 063/855-645. 7. Opozarjamo vse prevoznike v mednarodnem javnem cestnem prevozu, da do 15. decembra 1995 predložijo vlogo za pridobitev CEMT dovolilnic za leto 1996. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2. (ZGRADBA ZAVODA ZA URBANIZEM). TELEFON: 063/856-920, FAX: 063/855-645. Podjetniški kotiček Še se nismo prav zavedeli, že je pred nami novo leto. Novo vsemi pred in po - novoletnimi skrbmi vred. Tudi veseljem, vendar je za zdaj o tem za nas, podjetnike, še preuranjeno razmišljati. Že v mesecu decembru je potrebno poskrbeti za vse potrebne aktivnosti za izdelavo letnega poročila za leto, ki se izteka. Le malo je torej še časa in možnosti za oblikovanje poslovnega rezultata, zato morajo biti odločitve hitre in preudarne. Marsikaterega samostojnega podjetnika bo še ta mesec morda presenetilo obvestilo o zahtevi po vodenju knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva, o čemer bo po zagotovilu direktorja Republiške uprave za javne prihodke, gospoda Rojca, samostojne podjetnike letos izjemoma obveščala RUJP. Še vedno je morda čas, da si pridobite osnovna znanja o dvostavnem knjigovodstvu in se udeležite tečaja dvostavnega knjigovodstva, ki se bo pričel predvidoma še letos. Prijavite se na tel. 832-543. Prav gotovo je največja skrb vseh podjetnikov ob koncu leta inventura. Največ dela imajo z njo trgovci. Trgovine na drobno, ki vodijo zaloge blaga vrednostno, lahko opravijo inventuro v času od 15.12.1995 do 15.1.1996, trgovine, ki vodijo evidence količinsko in vrednostno, tudi že prej. Pri popisih prihaja do odstopanj od knjižnega stanja tudi zaradi primanjkljajev na račun kala, loma, razsipa in okvar. Primanjkljaji na račun kala, loma, razsipa in okvar nad normalnimi vrednostmi so podvrženi obračunu prometnega davka. Osnova je prodajna vrednost blaga. Zato je pomembno vedeti, kakšen je "normalni kalo". Normalni kalo podjetja določijo v svojih splošnih aktih. Samostojni podjetniki le-teh nimajo, zato jih služijo za osnovo stopnje, ki jih je določilo Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije. Povzemamo le nekatere stopnje, ki so sicer v celoti objavljene v re- viji IKS 12/94 in v reviji Obrtnik 7-8 94. Trgovina na debelo s sadjem in zelenjavo: % ■ Obstojne vrste sadja in zelenjave 2,0 - 4,0 - Občutljive in pokvarljive vrste sadja in zelenjave 4,0 - 6,0 - Pokvarljive vrste (jagodičevje, češnje) 8,0 Trgovina na debelo z živili in gosp. potrebščinami: - Mesni in mlečni izdelki, jajca 2,0 - Živilski izdelki v stekleni embalaži 0,5 - Ostali živilski izdelki (tudi v konzervah) 0,3 - Embalaža 0,25 - Gospodinjske in galanterijske potrebščine 0,30 - Papir in papirna konfekcija 0,10 Enake stopnje veljajo pri diskontni prodaji v disk. prod. Trgovina na drobno z živili in gosp. potrebščinami - Sadje, zelenjava 2,00 - Meso, mesni in mlečni izdelki 0,50 - Gospodinjske potrebščine 0,10 - Kraja v samopostrežnih trgovinah 0,30 Trgovina na drobno in debelo z gradbenimi in keramičnimi izdelki: - Lomljivi gradbeni, sanitarni in instalacijski mat. 2,50 - Proizvodi v prahu 1,00 - Ostali gradbeni izdelki 0,50 - Barve, laki, lepila, plastika, porcelan, ker. izd. za gosp. 1,00 Normalni kalo se ugotavlja v % glede na vrednost, po kateri se vodijo zaloge v trgovini. Pa veliko potrpežljivosti pri opravljanju tega pomembnega posla! V zvezi z inventurami samostojnih podjetnikov naj omenimo še eno letošnjo posebnost in sicer v zvezi s popisom terjatev. Terjatve do kupcev, ki jim je že zapadel rok dospelosti, morajo biti potrjene s strani kupcev, sicer ne smejo biti zajete v bilanci stanja. Poskrbite torej za potrditev terjatev z ustreznimi dopisi! Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Republiški zavod za zaposlovanje in občine Zgornje Savinjske doline vabijo na tridnevno BREZPLAČNO prednovoletno podjetniško delavnico, ki se bo odvijala v Mozirju, v dneh od 20. do 22. decembra. Vabljeni vsi, ki ste že podjetniki ali o tem šele razmišljate. Poleg osnovnega znanja o podjetništvu vas čaka kopica aktualnih informacij. Dobrodošli! Vida Skok Zgornja Savinjska dolina Pestrejša ponudba zimske rekreacije V Zgornji Savinjski dolini smo še do nedavnega premogli sorazmerno omejeno ponudbo zimske rekreacije. Edina prava izbira je bil rekreacijsko turistični center na Colteh, ki pa se je vse do lani otepal s težavami zelenih zim. Letos zimskim rekreativcem kaže bolje, saj se ponudbi RTC-ja drugo leto zapored pridružuje tudi Logarska dolina, katere ponudbo pa sedaj dopolnjuje še Matkov kot. RTC GOLTE V rekreacijsko turističnem centru so pred nedavnim dokončno sklenili vse preglede naprav, zaključena pa je tudi obnova okolice hotela s teraso in njegove notranjosti. V njem je poleg prenovljene samopostrežne restavracije sedaj tudi spodnja manjša restavracija, ki bo s svojo ponudbo in glasbo ves dan namenjena zlasti mlajšim. Na Golteh so posebej zadovoljni z zasedenostjo nočitvenih zmogljivosti, saj imajo že v celoti zapolnjene od 20. decembra do 13. marca. Poleg domačih bodo na Golte prišli tudi gosti iz Hrvaške, Madžarske, Litve in Italije, proste zmogljivosti v ostalih terminih pa so že zapolnili s šolami v naravi, po katerih je RTC Golte znan in uveljavljen. Center dobro sodeluje s hotelom Terme v Topolšici, ki svojo zimsko ponudbo dopolnjuje s smučanjem na Golteh, podobno pa velja tudi za Dobrno, Žalec in Logarsko dolino. Zaradi dokaj uspešnih priprav in uspešne predprodaje smučarskih vozovnic na Golteh ob primernih vremenskih pogojih pričakujejo dobro zimsko sezono 95/96. LOGARSKA DOLINA V Logarski dolini nadvse uspešno sledijo zastavljenim razvojnim ciljem. Eden med njimi je tudi ta, da dolina turistično živi ne samo v letni temveč tudi v zimski sezoni. Smučišče v kampu Ivanija je že lani lepo zaživelo, enako bi lahko ugotovili tudi za 14-kilometrsko tekaško progo, na kateri si je mogoče seveda izbrati tudi krajše relacije. Ob primernem vremenu bodo v Logarski dolini pripravili dve naravni drsališči in dve sankaški progi. Ob tem je najbolj drznim na voljo tudi plezanje po številnih ledenih slapovih, pri čemer si lahko plezalci potrebno opremo izposodijo in po želji najamejo inštruktorja. Za začetnike bodo organizirali tečaje alpskega smučanja in teka na smučeh, lokacija pa je primerna tudi za različna “sindikalna" tekmovanja. Logarska dolina bo v zimi 95/96 gostitelj dveh velikih tekmovanj. Januarja bo najprej evropsko tekmovanje pasjih vpreg, pričakujejo jih preko 50, mesec kasneje pa bo znova na vrsti tradicionalni smučarski tek po dolini. Ob podatku, da je Logarsko dolino letos obiskalo že preko 80.000 gostov, so razumljiva prizadevanja domačinov, da bi lahko obiskovalcem ponudili tudi ustrezne nočitvene kapacitete. Še pred nekaj leti jih praktično ni bilo, danes pa je na voljo že 130 postelj na lepo urejenih turističnih kmetijah, v penzionu Palenk in v hotelu Plesnik. MATKOV KOT V Matkovem kotu so pridni, vztrajni in podjetni člani družine Klemenšek, po domače je tam "pri Ložekarju", preuredili domačo hišo, postavili smučarsko vlečnico s 300 in 400 metrov dolgimi progami, zgradili 20 in 60-metrski smučarski skakalnici, na voljo so dolge in lepe proge za tek na smučeh, tudi za sankanje je dovolj prostora, poskrbeli pa bodo tudi za razvedrilo na snegu v obliki različnih iger. Domačija leži na 1125 metrih nadmorske višine in ima tako najvišje ležečo smučarsko skakalnico v državi, kar so zaradi ugodnih pogojev skakalci letos že izkoristili. Poleg klasične zimsko rekreativne ponudbe so Ložekarji svojim gostom pripravili tudi pester izbor prave domače hrane in pijač, zaradi svojstvenih značilnosti pa je ta smučarski center še posebej primeren za družinske počitnice in oddih. Nenazadnje je za izklop vsakdanjih skrbi dovolj že sprehod v okrilju čudovite narave v Ložekarjevi okolici. Ob "normalnih" vremenskih prilikah Kle-menškovi iz Matkovega kota pričakujejo uspešno sezono. Franci Kotnik RSL d.o.o. Levec Otvoritev novih prodajno-servisnih prostorov v Mozirju 6. decembra je v 'Pepelovi' hiši na Savinjski cesti 30 v Mozirju odprlo nove poslovne prostore podjetje RSL iz Levca, ki je pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault. Otvoritev v Mozirju, na Miklavževo, se je zgodila natanko pet let po otvoritvi poslovnih prostorov RSL v Levcu, v tem času pa je omenjeno podjetje prodalo že pet tisoč Renaultovih vozil in ima že 40 redno zaposlenih delavcev. Kot je v svojem govoru dejal mozirski župan Jakob Presečnik, pomeni otvoritev novih poslovnih prostorov nov prispevek pri razvoju podjetništva v občini Mozirje. Otvoritve v Mozirju so se udeležili številni poslovni partnerji Revoza in RSL-a, podjetniki, predstavniki zgornje-savinjskih občin in domačini. Franci Kotnik Zgorajesavinjska obrtno podjetniška zbornica Ugodni krediti za malo gospodarstvo Zgornjesavinjska obrtno podjetniška zbornica je v sodelovanju s Skladom Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva za obrtnike in samostojne podjetnike ter mala podjetja iz naše doline uspela omogočiti ugodne kratkoročne kredite. Kreditiranje poteka na osnovi namenskega depozita Sklada preko celjske poslovne enote SKB banke, letna obrestna mera pa znaša 8,4 odstotka. Roki, za katere se odobravajo krediti, so do enega leta. KF Koliko bomo plačali za smučarske vozovnice? DNEVNA DOPOLDANSKA POPOLDANSKA 7-DNEVNA S SLIKO SEZONSKA S SLIKO LETNA odrasli otroci odrasli otroci odrasli otroci odrasli otroci odrasli otroci prenosne RTC GOLTE 2.200 1.600 1.500 1.000 1.600 1.000 12.400 9.000 44.000 32.000 96.000 LOŽEKAR 1.000 700 700 500 700 500 5.000 3.000 18.000 14.000 - ROGLA 2.300 1.600 1.400 1.000 1.600 1.100 11.500 8.000 33.000 23.000 100.000 KRVAVEC 2.800 1.700 2.200 1.400 2.000 1.300 17.100 10.200 56.000 31.000 - KOPE 1.900 1.400 1.400 1.100 1.400 1.100 9.500 7.000 28.000 20.000 - IZ OBČIN Podaljšanja odplačila kredita ne bo Osem svetnikov gornjegrajske občine se je zbralo minuli petek na svoji 13. redni seji. Po proceduralnih točkah dnevnega reda je prišel na vrsto predlog odloka o spremembi odloka občinskega proračuna. Gre za rebalans proračuna, ki je s sprejetimi spremembami 'težak' 113 milijonov. Združenje podjetnikov savitijsko-šaleške regije Podjetniki za hitrejši razvoj podjetništva Upravni odbor Združenja podjetnikov savinjsko-šaieške regije se je zadnjič v letošnjem letu sestal v četrtek, 7. decembra. Seje upravnega odbora se je tokrat udeležil tudi predsednik Združenja podjetnikov Slovenije Franc Zavodnik, zasedba odbora pa je bila kljub temu okrnjena, kar gre pripisati predvsem slabim vremenskim pogojem tega dne. Po besedah Franca Zavodnika je združenje v času od ustanovitve do sedaj naredilo velik korak naprej. Združenje se je namreč v okviru Gospodarske zbornice Slovenije formalno uveljavilo, svoje aktivnosti pa je zastavilo predvsem na področjih zakonodaje, izobraževanja in promocije. Prav na teh treh področjih je Združenje podjetnikov podpisalo tudi sporazum o sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije. Na osnovi predloga združenja podjetnikov je državni svet zavrnil predlog proračuna za leto 1996 in če ga vlada ne bo spremenila v smislu večje naklonjenosti podjet-ništvil oziroma malemu gospodarstvu, bo državni svet sprožil ustavni spor. Gre namreč tudi za to, da bi se proračun moral sprejemati kot zakon. Združenje podjetnikov je tudi uspelo doseči, da se strategija razvoja malega gospodarstva ni pripravljala brez njegovega sodelovanja. Prav s to strategijo je v neposredni povezavi tudi mreža za drobno gospodarstvo, ki jo vzpostavlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Ministrstvo je na osnovi številnih pripomb odstopilo od prvotne zamisli, da bi mreža v obliki državne službe segala vse do lokalnega nivoja. V tem primeru bi šlo za neracionalno podvajanje organiziranosti upoštevajoč obstoječo mrežo gospodarske zbornice. Po zadnjem predlogu naj bi mreža za pospeševanje malega gospodarstva delovala do regijskega nivoja. Na regionalnem nivoju naj bi združenje podjetnikov širilo organiziranost tudi na lokalne (občinske) nivoje v obliki podjetniških klubov. Pripadnost združenju bo v prihodnosti povezana z določenimi bonitetami, vendar samo za tiste, ki bodo izpolnjevali obveznosti do poslovnih partnerjev in države. Tudi na ta način naj bi se v javnosti končno ustvarila ločnica med dobrimi in “kvazi" podjetniki. Slednji namreč s svojimi, včasih tudi kriminalnimi dejanji mečejo slabo luč na celotno slovensko podjetništvo. Franci Kotnik Občinski svet Gornji Grad Sama razprava je pokazala, kako svetniki malo poznajo vsebino proračunskih postavk. Tako se je zopet izpostavilo vprašanje plačila krajevnim skupnostim, očitno je prisoten tudi problem otroškega varstva. Gre za to, da WZ Mozirje zahteva več denaija, kot ga je občina planirala. Na predlog Danija Terbovška iz Bočne so svetniki sredstva, namenjena kulturnim društvom, znižali procentualno, kar v praksi pomeni, da je Gornji Grad na tej postavki del denarja izgubil, pridobili pa sta društvi iz Bočne in Nove Stifte. Več kot očitno je, da svetniki, torej ljudje, ki proračun sprejemajo, ne vedo, da se višina proračunskih postavk izoblikuje na osnovi opravljene dejavnosti in izkazanih programov, katerih verodostojnost kontrolira občinska uprava. Ob tem bi kazalo razmišljati tudi o strategiji delovanja občinskega sveta, ki bo slej ko prej moral določiti prioritete dejavnosti in skupin. Kot rečeno - na temelju razpoznavnosti, ki se kaže tudi v celovitost slovenskega prostora. Slogan "vsi enaki, vsi enakopravni" je namreč neizbežna pot v skupno životarjenje. V naslednji točki so obravnavali pismo o nadaljnjih usmeritvah organiziranja in izvajanja občinske politike, s katerim želijo predstaviti razvojne vizije občine tudi ostalim občinam v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi aktualnosti ga povzemamo v posebnem zapisu, kot kaže, pa so v Gornjem Gradu prevzeli reševanje zadev v svoje roke, očitno nezadovoljni z obstoječim stanjem. V nadaljevanju so se svetniki seznanili še z eno nedorečenostjo, bolje rečeno dediščino bivše občine. Obravnavali so prošnjo podjetja Glin Pohištvo d.o.o. Nazarje; gre za podaljšanje odplačila kredita, dodeljen pa je bil iz solidarnostnih sredstev. Po razpravi, v kateri je bilo obrazloženo tudi stališče Koržetovega IHE21 sklada, lastnika nazarskega podjetja, po katerem naj bi le-to bilo do novega leta prodano, vendar se to ni zgodilo, so se svetniki odločili. Ne samo Glinu Pohištvo, tudi ostalim dolžnikom se plačilo kredita ne odloži, čeprav se zavedajo, da bo pot do teh sredstev dolga. Še posebej, če se ne bodo uspeti dogovoriti na nivoju občin. Kot je slišati, je za trenutni zastoj v dogovaijanju odgovorna občina Luče. Kakorkoli že, dejstvo je, da bo po Novem letu, v kolikor se sedanje občine ne uspejo dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, le-tega prevzela država. Potem bo pot dokazovanja in uspešnost pogovarjanja še trša in bolj negotova. Z sprejetjem sklepa o izločitvi DE vrtca Gornji Grad in Bočna iz WZ Mozirje in priključitvi k Osnovni "šoli Gornji Grad, ta naj bi se začel uresničevati s 1.1.96, so v Gornjem Gradu dokazali, da resno razmišljajo o politiki nadaljnjega povezovanja, smotrnosti, predvsem pa finančni potrebi reševanja zadev skozi bivše zavode. Soglasna odločitev svetnikov se je razblinila že pri naslednji točki. Odprto je ostalo vprašanje sofinanciranja plemenskih žrebcev, merjascev in ovnov. Po izračunu Kmetijske svetovalne službe je tega denarja iz Gornjega Gradu premalo, prav tako je aktualno vprašanje sofinanciranja veterinarske službe. Po izračunu veterinarjev jim občina Gornji Grad "dolguje" za leto 1995 okroglih 800 tisočakov, planiranih in seveda tudi nakazanih pa je bilo vsega 200 tisoč tolarjev. Finančno zagato bi delno sicer lahko rešili s sredstvi proračunske rezerve, nazadnje pa je prevladalo mnenje, da se je potrebno tako z veterinarji kot s Kmetijsko svetovalno službo pogovoriti in dogovoriti. Edi Mavrič KRESNIČKE Ob sklenitvi mojega časa bom umrl brez ljubezni, zakaj smrt ljubi velike in pomembne ustvarjalne in človeške potenciale. Edi Mavrič - Savinjčan IZ OBČIN Občinski svet Nazarje Sprejet rebalans proračuna in predlagani sklepi o elementih delitvene bilance Nazarski svetniki so se na deseti redni seji zbrali v sredo, 29. novembra. Med drugim so potrdili rebalans občinskega proračuna, razprava pa je tekla tudi o predlaganih sklepih skupine za pripravo elemen- tov delitvene bilance. Najprej so člani občinskega sveta poslušali obrazložitev osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za občino Nazaije, ki jo je podal Albert Toff, odgovorni urbanist oddelka za okolje in prostor občine Mozirje. Kot je dejal, so spremembe potrebne zaradi delitve bivše občine Mozirje na pet novih občin. Na vprašanje o poteku izdelave ureditvenega načrta za Nazarje je Toff odgovoril, da v najkrajšem času pričakujejo mnenje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je pogoj za nadaljevanje dela. V Nazarjah bi bilo pametno še enkrat obravnavati predlog zazidalnega načrta, ki je bil pred leti že tik pred sprejemom. Odlok o PUP gre v javno razgrnitev, svetniki pa so sprejeli tudi sklep, da bo lokacijske dokumentacije za naročnike iz občine Nazarje izdeloval oddelek za okolje in prostor mozirske občine. Anton Boršnak je nato kot predsednik delovne skupine za pripravo elementov delitvene bilance pojasnil predlagane sklepe, proti katerim svetniki niso imeli resnejših pripomb. Po besedah župana Ivana Purnata je lahko delitvena bilanca hitro zaključena, lahko pa se tudi zaplete. Po predlaganem in sprejetem rebalansu "tehta" nazarski proračun sedaj dobrih 120 milijonov tolarjev, kar po- meni porast za 13 milijonov. Kar 10 milijonov od omenjenega zneska je dodatno namenjenih za otroško varstvo, ker je prvotni proračun za to postavko namenil premalo denarja. V zvezi s proračunom je občinski svet sklenil, da je potrebno od mozirske in gornjegrajske šole zahtevati natančne podatke o opravljenem investicijskem vzdrževanju v osnovnih šolah v Nazarjah in v Šmartnem ob Dreti v letošnjem letu, za katerega so namenjena sredstva v nazar-skem proračunu. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli sklep, da se višina taks za obremenjevanje okolja izenači s tistimi, ki jih ima občina Moz- irje. V Nazarjah naj bi v prihodnjih letih znova nadaljevali gradnjo kanalizacijskega omrežja, za kar naj bi del sredstev iskali tudi preko javnih razpisov države za ekološke projekte. Najprej pa je seveda potrebno pristopiti k izdelavi potrebne dokumentacije. Svet je podprl predlog, da občina Nazarje skupaj z ostalimi zgornjesavinjskimi občinami ustanovi skupen sklad za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Ob zaključku seje pa je bilo govora še o iniciativi krajanov Kokarij, da oblikujejo samostojno krajevno skupnost. Franci Kotnik OBČINA GORNJI GRAD GFIAD RAD ŽUPAN, OBČINSKI SVET Z ODBORI IN KOMISIJAMI, OBČINSKA UPRAVA IZ OBČIN IN UPRAVNE ENOTE Upravna enota Mozirje Mejnega prehoda Pavličevo sedlo še nekaj časa ne bo Takšna je bila ugotovitev udeležencev razgovora z državnim sekretarjem v Ministrstvu za notranje zadeve Slavkom Debelakom, generalnim konzulom Republike Slovenije v Celovcu Jožetom Jerajem in državnim sekretarjem v Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Petrom Vencljem, ki ga je mozirska upravna enota pripravila v četrtek, 30. novembra. Na razgovoru (od leve): dr. Peter Vencelj, Darko Repenšek, Slavko Debelak, Jože Jeraj (foto: F. Kotnik) Kljub temu, da so se iz Zgornje Savinjske doline v minulih dvajsetih letih, včasih bolj včasih manj pogosto, vrstile pobude za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo, je zadeva danes navkljub temu še zelo na začetku.. Na avstrijski strani so se stvari začele premikati s prihodom našega rojaka Jožeta Jeraja v Celovec in z njegovim posredovanjem sta avstrijska in slovenska stran vsaj uskladili traso mejnega prehoda. Nato pa so se začele stvari na avstrijski strani zatikati pri denarju, pri nas pa pri trasi ceste do mejnega prehoda. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je zavzel stališče, da bi bila najbolj primerna pot do mejnega prehoda po Panoramski cesti, medtem ko ekonomika govori drugače - do mejnega prehoda naj bi cesta vodila po najkrajši poti - od križišča pri vstopu v Logarsko dolino. Ne gre pa zgolj za ekonomiko (šlo bi v bistvu za asfaltiranje obstoječe ceste širine 3 metre z izogiba lišči), gre tudi za čas, poleg tega pa cesta v omenjeni izvedbi naj ne bi predstavljala (pre)hude obremenitve okolja, saj je govora o odprtju meddržavnega mejnega prehoda, kjer bi bil tovorni promet izključen. Po mnenju mozirskega in lučkega župana Jakoba Presečnika in Mirka Zamernika varianta dostopa po Panoramski cesti ni primerna tudi zaradi Macesnikovega plazu, ki seka omenjeno komunikacijo. Predstavnika domačinov Gusti Lenar in Aleš Klemenšek sta izrazila njihovo pozitivno mnenje v zvezi z mejnim prehodom. Lastniki bi bili zemljišča pripravljeni od- stopiti celo brezplačno, samo da bi do odprtja mejnega prehoda prišlo čimprej. Mirko Zamernik je ob tem dodal, da je treba zaupati domačinom, ki so uspeli očuvati neokrnjeno dolino do sedaj. Ni razlogov, zakaj bi bilo poslej drugače. Državni sekretar Slavko Debelak je izjavil, da je mnenje Ministrstva za notranje zadeve glede odprtja Pavličevega sedla pozitivno, potrebno pa je dobiti še verifikacijo s strani Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za finance in Vlade RS. Predstavnik celjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Franc Re-bevšek je ponovil mnenje, da naj bi bila do mejnega prehoda bolj primerna pot po Panoramski cesti, ker bo v prihodnosti, ko bo Logarska dolina zaprta za motorni promet, le-tega potrebno zaustavljati že v Solčavi. Na podlagi razgovora v Mozirju je mogoče sklepati, da mejnega prehoda še nekaj časa ne bo. Aktivnosti bodo sicer tekle dalje, še posebej naj bi jih pospešili na slovenski strani, toda - realno gledano -odprtja meddržavnega prehoda ni pričakovati v tem tisočletju. Vsaj tako kaže dosedanja praksa. Franci Kotnik Kokarje Želijo svojo krajevno skupnost V Kokarjah je bil pred nedavnim na pobudo nekaterih krajanov ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti. O tem predlogu je na zadnji seji razpravljal tudi nazarski občinski svet. Večina izraženih mnenj na seji sveta se je nagibala v to smer, da naj bi v Kokarjah najprej poskusili z oblikovanjem vaškega odbora in če bi le-ta uspešno zaživel, bi čez leto dni ustanovili krajevno skupnost. Nenazadnje bi nova krajevna skupnost, tretja v občini, kot samostojna pravna oseba za sabo potegnila tudi določena finančna sredstva. Predstavniki iniciativnega odbora so se nekaj dni po seji sveta oglasili pri županu Ivanu Purnatu in pojasnili razloge za svojo odločitev. Kokarčani menijo, da bi preko samostojne krajevne skupnosti lažje uresničevali lokalne pobude in interese ter da bi bila zainteresiranost krajanov za skupne akcije v tem primeru večja. Predvideno je, da naj bi se vodstvo občine s predstavniki iniciativnega odbora znova sestalo po Novem letu. KF Rečica ob Savinji Otvoritev novega oddelka vrtca Pred štirinajstimi dnevi so na Rečici ob Savinji v tamkajšnjem prosvetnem domu otvorili nov oddelek vzgojno varstvenega zavoda. Seveda so se novih prostorov med vsemi najbolj razveselili tisti malčki z Rečice in bližnje okolice, katerim sedaj ni treba več v varstvo v bolj oddaljene kraje. Gornji Grad Pismo o nameri V občini Gornji Grad so vseskozi od nastanka novih občin prepričani, da je oziroma bo potrebno vse skupne stvari, tu gre prvenstveno za podedovane oblike organiziranja javnih zavodov in Javnega podjetja Komunala, na novo dogovoriti in opredeliti. V Gornjem Gradu so očitno prepričani, da so bili vsi dosedanji poskusi preseči obstoječe stanje Sizifovo opravilo; očitki letijo predvsem v smeri Mozirja, kjer naj bi si prizadevali v maniri bivše Jugoslavije ohraniti in podedovati vse oblike družbene dejavnosti. V Gornjem Gradu so mnenja, da bi bilo potrebno, v kolikor se 'želi ohraniti sožitje med novimi občinami, bodoče skupne oblike organiziranosti na podlagi programskih izhodišč in ostalih danosti razdeliti med občine. Ker očitno temu ni tako, so se v Gornjem Gradu odločili ubrati lastno, samostojno pot. Najbolj pereče vprašanje je gotovo deponija za odpadke - odlagališče Podhom, katerega nameravajo urejati v okviru občinskih javnih služb v obliki direkcije, znotraj te pa naj bi formirali režijski obrat. V pismo o nameri so zapisali, da imajo vse občine pravico do odlaganja odpadkov iz svojih občin, vendar pod pogoji, predvsem tehnološkimi, katere bo določila gornjegrajska občina. Gre predv sem za ločevanje odpadkov. V kolikor ne bodo dosegli konsenza glede poenotenega ravnanja z odpadki, bodo vse naslednice bivše občine Mozirje dolžne zagotavljati sorazmerni del stroškov urejanja in rekultiviranja odlagališča. Gre za prepotrebno sanacijo odlagališča. Na področju družbenih dejavnosti v Gornjem Gradu ugotavljajo, da so njihove razmere z ostalimi precej različne. Po njihovem so potrebne korekcije predvsem na področju določil pravic razpolaganja z nepremičninami in premičninami. Zavodi, tu so mišljeni zdravstveni, zobozdravstveni in lekarniški, naj bi bili koristniki v brezplačnem najemu, nikakor pa naj ne bi imeli pravice razpolaganja. Po gornjegrajskem predlogu naj bi bila lastnica premičnin oziroma nepremičnin občina, na katerem ozemlju dobrina gravitira. Za Zavod za kulturo so v Gornjem Gradu mnenja, da je v takšni obliki in organiziranosti nepotreben, zato v eventuelnem tozadevnem zavodu v bodoče ne nameravajo sodelovati in predlagajo delitveno bilanco. Predvsem je po gornjegrajskem mnenju potrebno opredeliti premoženje Matične knjižnice v Mozirju in krajevnih izpostav. Več kot očitno je, da gre za vprašanje knjižnega fonda. Občina Gornji Grad je s pismom o nameri odločena prispevati svoj delež k skorajšnjemu za vse sprejemljivemu razreševanju skupnih zadev. V kolikor to ne bo mogoče, so, tako pravijo odgovorni v Gornjem Gradu, odločeni nadaljevati pot samostojno. Zavedajo se posledic, vidijo pa tudi prednosti, katere lastna pot na osnovi lastne pameti prinaša. Edi Mavrič V novem oddelku je našlo svoj prostor za vsakodnevno dopoldansko bivanje 21 rečiških otrok, kljub temu pa je še vedno 30 takih, ki gostujejo v oddelkih v drugih krajih. Vsekakor pomeni nov oddelek za otroško varstvo velik korak naprej, kar je v svojem govoru na otvoritvi omenil tudi predsednik mozirskega občinskega sveta dr. Anton Jezernik. Dejal je, da je to sedaj najlepše in najsodobnejše opremljen oddelek v celotnem zavodu in da z njim Rečica znova oživlja. Dobrodošlico "prebivalcem” oddelka na Rečici je izrekla tudi ravnateljica WZ Mozirje Ana Kladnik. Zahvalila se je občinskemu svetu, županu Jakobu Presečniku in vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali pri adaptaciji prostorov. Malčki iz vrtca so pod vodstvom vzgojiteljic za otvoritev pripravili prisrčen program, za katerega so poželi bučen aplavz. Otvoritve so se poleg predstavnikov občine Mozirje udeležili tudi predstavniki tamkajšnje krajevne skupnosti in WZ-ja ter krajani Rečice. Franci Kotnik Nove prostore vrtca so si z navdušenjem ogledali tako odrasli kot otroci (foto: F. Kotnik) Ljubno ob Saviqji Pošta v novih prostorih Ljubencem se je uresničila dolgoletna želja: minuli petek so predali namenu novo in sodobno poštno poslovalnico. Prostore zanjo je v zadružnem domu odstopila Zadruga Mozirje, krajanom pa so neposredno po otvoritvi nudili poštne usluge delavci pošte iz Celja. Tudi sicer gre velika zasluga celjski poslovalnici Pošte in njenemu direktorju Štefanu Zidanšku za vložen trud in denar, s katerim so Ljubencem omogočili hiter in sodoben servis poštnih uslug. Nove poštne prostore je predala namenu županja Anka Rakun, -katera se je v imenu občine in občanov zahvalila vsem izvajalcem, najemodajalcem, skratka vsem, ki so omogočili, da se lahko danes Ljubno ponaša z najsodobnejšo pošto v dolini. Prostori nove pošte so v ljubenskem zadružnem domu (foto: C. Sem) Ljubno ob Savinji Nemške izkušnje tudi za naše razmere Anka Rakun: "Razmišljam o ustanovitvi režijskega obrata" (foto: Ciril Sem) glavni tajnik, računovodkinja in štiri uslužbenke s polovičnim delovnim časom. Komunalno ureditev občine zagotavljajo preko režijskega obrata, v katerem so zaposleni štirje ljudje, za odvoz in deponijo smeti pa je pri njih odgovorna deželna vlada. Koncesij se Nemci ne poslužujejo prav radi, zaradi problemov, ki se s takšno organiziranostjo javnih služb menda vse prevečkrat pojavijo,” nam je svoja opažanja in nemške izkušnje prenesla ljubenska županja. Med drugim lahko nemški občani, za razliko od naših, opravijo precej stvari državne pristojnosti na matični občini. Država je namreč na lokalno raven prenesla izdajanje osebnih skem svetu, katerega vodijo, imajo svoj glas in sploh se pristojnosti nemških županov precej razlikujejo od nalog slovenskih županov. Ljubenska županja je prepričana," da sem se določene stvari naučila in jih bom s pridom uporabila pri svojem delu. Razmišljam o ustanovitvi režijskega obrata, preko katerega bomo reševali vodovod in kanalizacijo." Slovenska delegacija se je z nemškimi sogovorniki pogovarjala še o delovanju in organiziranosti regij ter o finančnih izravnavah med državo in občinami. Med drugim jih je sprejel tudi Boris Frlec, veleposlanik Republike Slovenije v Bonnu. Pogovor z zobozdravnikom zasebnikom dr. Željkom Bejatom Da bi bili pacienti zadovoljni Poleg dr. Petra Deleja v Mozirju se je za zasebno zobozdravstveno prakso odločil tudi dr. Željko Bejat iz Nazarij. Ob priliki uradne otvoritve prenovljene ambulante v nazarskem zdravstvenem domu, ki je bila v petek, 1. decembra, smo se z njim pogovarjali o aktualnem trenutku v zobozdravstvu. Dr. Bejat, kaj se za vaše paciente z zasebno prakso spreminja? Gledano na splošno lahko pacienti v zasebnem zobozdravstvu pričakujejo kar veliko: predvsem več reda, bolj natančno organizacijo dela, poskušali pa bomo nekaj storiti tudi glede vprašanja čakalnih dob. Te so za paciente neprijetne in se lahko skrajšajo predvsem zaradi možnosti samoplačniških sto-. ritev. Ob tem je potrebno opozoriti na sistem, ki ga je določila zdravstvena zavarovalnica, po katerem slednja v roku enega leta dogovarja z izvajalci samo določeno število točk. Zobozdravstvene storitve so namreč ovrednotene v točkah. Ko zobozdravnik doseže dogovorjeno število točk, mu zavarovalnica v tistem letu ne plača preseženega programa. Druga možnost, kot rečeno, pa je v tem, da se pacient odloči za samoplačniško storitev. To se sicer sliši grdo in ljudje se zaradi tega jezijo, vendar je pač tako, da mora obstajati plačnik zobozdravstvene storitve, naj si bo to zavaroval- nica ali pa pacient. Za samoplačnike seveda ne velja enak delovni čas ambulante kot za zavarovance, zato ga za vsak primer posebej skupaj dogovorimo. Pa se vaši pacienti že poslužujejo možnosti samoplačniških storitev? Zanimanja za samoplačništvo zaenkrat ni veliko, čeprav je kvaliteta storitev v obeh primerih enaka, le da imajo samoplačniki možnost izbire boljših, nadstandardnih materialov. Do vseh pacientov imamo enako pozoren in vljuden odnos, s prenovo ambulante pa se, upam, v njej tudi bolje počutijo. Kako se počutite sedaj, ko ste zobozdravnik zasebnik? Počutim se zelo dobro, saj sem prvič po 14 letih delovne dobe svoboden v strokovnem in organizacijskem smislu. Lahko grem v katerokoli prodajalno z dentalnim materialom in kupim, kar potrebujem za svoje delo in za svoje paciente. Prvič se sam odločam o tem, kdaj in katerih strokovnih seminarjev se bom udeležil, prvič tudi natančno vem, zakaj delam dve uri več, Zupan Ivan Pur nat čestita dr. Žieljku Bejatu (foto: F. Kotnik) Od 26. novembra do 3. decembra se je na obisku v Nemčiji mudila državna delegacija pod vodstvom direktorja vladne službe za lokalno samoupravo Staneta Vlaja. Namen obiska je bil predvsem študijske narave; pri Nemcih naj bi se seznanjali z organiziranostjo in delovanjem državnih, deželnih in občinskih inštitucij s poudarkom na organiziranosti in nalogah županov, občinskih svetov in občinskih uprav. V delegaciji županov in po- dokumentov. Prva izkušnja, ki so slancev DZ je bila tudi županja občine Ljubno Anka Rakun. "Med drugim smo obiskali tudi občino Buch am Erlbach na Bavarskem, ki je po številu prebivalcev nekako primerljiva z občino Ljubno. V občinski upravi so zaposleni neprofesionalni župan jo po nemškem vzorcu prenesli in uvedli na občini Ljubno, je brezplačna pomoč občanom pri izpolnjevanju raznih obrazcev, pisanju vlog in dopisov. Nemški župani so za razliko od naših pristojni tudi za urejanje dolo-čenih državnih nalog, v občin- če pač delam. Kot je na otvoritvi dejal dr. Žunter, se prvič počutim zdravnik in ne zdravstveni delavec in sam odgovarjam za svoje delo. Ali z zavodom Zobozdravstvo Zgornje Savinjske doline, kjer ste bili zaposleni prej, še sodelujete? Z zavodom sodelujem na področju zobne tehnike in rentgena. Lahko rečem, da je sodelovanje dobro, morda celo boljše kot prej. Vemo, kdo je za kaj odgovoren, računi so čisti in posel lepo teče. Kakšno pa je sicer vaše mnenje o stanju zob vaših pacientov? Ko sem leta 1985 prišel v Zgornjo Savinjsko dolino, je bilo stanje v zobozdravstvu zaradi fluktuacije zdravnikov neurejeno, še posebej sporne so bile čakalne dobe, ki so bile tudi dve leti. Takrat smo z razumevanjem zdravstvene skupnosti uspeli te čakalne dobe rešiti, saj je šlo v določenem odstotku za nerealni vrstni red po vloženih dopisnicah. Danes čakalne dobe praktično ni, je le tako imenovana naročilna doba, ki traja 4 do 5 tednov. Nujne primere seveda vzamemo takoj. No, če sedaj skušam odgovoriti na vaše direktno vprašanje, potem moram reči, da je pristop in odnos Zgorn-jesavinjčanov do zobozdravnika zelo dober. Ustna higiena se je v tem obdobju bistveno popravila, morda tudi zato, ker se s pacienti o tem redno pogovarjam. Moje odrasle paciente bi lahko ocenil z oceno 5, žal pa tega ne bi mogel reči za otroke, saj otroško zobozdravstvo po mojem mnenju pri nas ni ustrezno organizirano. Česa si v nadaljnji zasebni praksi najbolj želite? S prvimi meseci dela sem tako zadovoljen, da si želim samo to, da bi v bodoče tako tudi ostalo. Moj cilj in želja je, da odhajajo pacienti iz ambulante zadovoljni. Potem bom tudi sam zadovoljen. In dovolite mi, prosim, da se ob tej priložnosti zahvalim vsem, vključno z občino Nazarje, ki so mi v času priprav na zasebno prakso pomagali tako ali drugače. Pred nedavnim sem dobil tudi svojo telefonsko številko, na katero me pacienti lahko pokličejo: 832-928. Franci Kotnik Obisk v domovih za varstvo odraslih Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri naročnini, zahvalah in malih oglasih. Preteklo soboto je Društvo upokojencev občine Mozirje, kot že vrsto let, tudi letos pred božično novoletnimi prazniki organiziralo obisk domov za varstvo odraslih na Polzeli in v Velenju. Za prisrčen in s strani poslušalcev ganljivo lepo sprejet kulturni program je tudi tokrat poskrbel mešani upokojenski pevski zbor iz Mozirja pod vodstvom Antona Acmana starejšega. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občine Mozirje Jakob Presečnik, Zdravka Hriberšek-Ladinek in Anton Venek, kar je v obeh domovih bivajočim Zgornje-savinjčanom še posebej veliko pomenilo. Pevci so z lepo slovensko slutiti, da si človek kljub dobri oskrbi in prijateljstvu v domu vendarle želi srečanja z nečem, kar je vse življenje nosil s sabo. so z pesmijo in spremno besedo vnesli v srca teh ljudi še en sončni žarek z željo, naj jim osvetli jesenski dan življenja. Celotno druženje se je lepo skladalo z geslom - Vedrina in dobra volja krepi zdravje in lepša življenje. S toplo besedo, pozdravom iz domačih krajev, človekom, ki ga vsaj po videzu pozna... Marko Slapnik Anton Venek je v svojih govorih povzel, da živijo kljub vsemu v lepem okolju in da je njihova morebitna osamljenost podobna osamljenosti ljudi tudi izven takih domov. Vsepovsod je potrebno poiskati prijatelje in lepo živeti dan, ki nam je naklonjen. Govornik se je zahvalil vsem delavcem, ki skrbijo za dostojno življenje v teh domovih in vsem skupaj voščil lepe praznike. Skupinski posnetek nekaterih varovancev doma m obiskovalcev iz Mozirja (foto: Ciril Sem) V domu na Polzeli živi in dela župnik, ki je prej služboval na Rečici ob Savinji. Po svoji želji je prišel v ta dom, kjer skrbi za duhovno življenje tu živečih ljudi, s svojim delom pa tudi povezuje dom z ostalo župnijo. Pravi, da mu je všeč delo upravnega in strežnega osebja in da se po letu in pol prav dobro počuti v svojem novem domu. Solze sreče v očeh ljudi, ki so ostali v domu nam dajo Starejši so pozorno prisluhnili kulturnemu programu (foto: Ciril Sem) 75 let Aleksandra Videčnika "Domača beseda in pesem sta zapostavljeni" Aleksandra Videčnika iz Mozirja, moža, ki se ukvarja z narodopisjem in zgodovino, dolgoletnega urednika Savinjskih novic in še vedno nadvse aktivnega zunanjega sodelavca našega časopisa gotovo dobro poznate. Dobro poznate tudi njegova dela, ki so izšla v različnih oblikah, torej mi ga res ni potrebno posebej predstavljati. Sam ga poznam kakšnih deset let, po novinarski plati pa z njim sodelujem okrogla štiri leta. Zelo uspešno, moram takoj poudariti, ob tem pa seveda ne smem pozabiti njegovih toplih in koristnih nasvetov, ki smo si jih vsi skupaj v uredništvu dobro zapomnili. Poleg izjemnega znanja je za Aleksandra Videčnika najbolj značilna neuničljiva energija ustvarjanja. Vsako jutro pomeni zanj začetek novega delovnika. Takšnega, kot ga pozna le on. Kajti prav v jutranjih urah so misli na-jbistrejše, beseda najbolj gladka. Prispevke mi kot po pravilu izroča zjutraj. Pri njem ne poznamo besede zamuda. Vedno vse pravočasno, celo še kakšen dan prej, natančno tako, kot smo se dogovorili. Seveda, le kako bi mogel človek v življenju toliko ustvariti, če se ne bi držal svojega reda? Tudi tega bi se lahko marsikdo učil od njega. Tista prava zakladnica pa se skriva v njegovem poznavanju slovenske zgodovine in narodopisja, pri čemer se je še posebej osredotočil na Zgornjo Savinjsko dolino. Ali ste se že kdaj zamislili nad vprašanjem, kdo bi nam odkril toliko zanimivih podrobnosti iz življenja naših prednikov, če. ne bi imeli Aleksandra Vidččnika? Vprašanje brez odgovora. Poleg tega je treba pri tem opozoriti tudi na vlogo Savinjskih novic, ki so že za časa njegovega urednikovanja začele objavljati omenjene prispevke in z njimi seznanjale naše doma- Aleksander Videčnik (foto: Jože Miklavc) čine. Iz Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani so Savinjske novice celo že kradli - zaradi njegovih člankov! Gotovo se lahko ob tej priložnosti Aleksandru Videčniku v imenu vseh bralcev in vseh ostalih vljudno zahvalim za dosedanje delo. Med posebneže v kraju jd nedvomno sodil publicist in pesnik Žiga Laykauf. Bil je posvojenec mozirskega kirurga Laykaufa. V Celju je obiskoval gimnazijo, pozneje je gimnazijo zaključil v Beljaku in se vpisal na Dunaju na veterino. Toda bil je pač po naravi neurejen in mu študij ni šel. Vrnil se je v Beljak in tam nastopil službo pri nekem odvetniku. Potem se je vrnil v domače Mozirje, kjer je urejal trški arhiv in bil nekaj časa pisar na občini. Pozneje se je poročil in v zakonu se mu je rodila hčerka, ki pa je že v mladosti umrla. Že od leta A čas teče dalje. Nova in nova jutra se rojevajo, novi in novi dnevi minevajo. Z vsakim uspešnim dnem je Aleksander Videčnik zadovoljen. Današnje življenje pa opisuje takole: “Človek v moji starosti pač razmišlja in razmišlja. Če naj rečem, kaj me skrbi, potem bi poudaril, da je za nas, ki smo živeli in verjeli v slovenstvo, težko razumeti sedanje udinjanje tujim omikam in običajem. Pri tem pa zanikamo lastno izvirno izročilo, ki je bogato in plemenito. S tem zanikamo svoje kulturno poreklo. Kaj mislim. Vse preveč je “evropskega", preveč je euforije okoli tega in s tem dajemo videz, kot da se nam zdaj odpirajo vrata v raj. 1886 dalje je vneto pisal pesmi in razne članke in jih objavljal v tedanjih revijah in časopisih. Bil je odločen Slovenec, pa hkrati socialnih pogledov. Oboje je zadoščalo, da so ga ob pričetku prve svetovne vojne zaprli in v trdnjavskem zaporu se je nalezel revmatičnih težav za vse življenje. Ko se je vrnil domov, je bil privatni uradnik, publicist in spet je veliko pesnil. Ljudem je bil zanimiv, izbranim tržanom pa kamen spotike. Res je živel svojevrstno življenje, toda ostal je pošten. Ko mu je posmeh nekaterih že presedal, je v celjski Novi dobi Mladina domala nima vzorov, saj na vsakem koraku sliši le tujo glasbo, tujo besedo, tuja sporočila... Domača beseda in pesem sta zapostavljeni. To pa kaže na slabosti v naši zavesti in ponižanje lastne omike. Vse tuje je dobro, domače pa zaostalo in smrdi po naftalinu. Ta zmota nas lahko drago stane. Zgodovina nas uči, da so naši predniki stoletja kljubovali tujim hotenjem in potujčevanju, danes pa vsemu temu zlu odpiramo vrata na široko. Slovenstvo politikom ne pomeni nič, pa bi moralo vsaj ostalim, ki imajo v sebi le kanček srčne kulture." Gospod Videčnik, iskrene čestitke in, kakopak, še na mnoga leta! Franci Kotnik priobčil pesem, ki jo objavljamo. Vam. Zmeraj prvo je zijalo, le prodajalo budalo! Pesnika pa Bog je ustvaril, da v modrosti bi preudaril, da ne pel bi le domovju, kakor ščinkavec v grmovju, ampak da pokrtači, tam kjer neumnost se prvači. Žiga Laykauf je živel v času od 1868 do 1938. Na hiši, kjer je bival, je danes spominska plošča. A. Videčnik Mozirski posebnež Mozirje je še pred drugo svetovno vojno živelo "staro trško’ življenje. Nekateri deli tržanov so se šteli za bolj imenitne od drugih. Seveda je tu bilo odločilnega pomena, iz katere družine kdo izhaja in kako je kdo premožen. Vse to je pač izviralo iz časov, ko so trške pravice ločevale ljudi po slojih. Prihodnost je v sožitju z naravo Nekaj Kantorjevega v žlahtnem pogledu je v Francu Drofelniku iz Florjana pri Gornjem Gradu. Kmet in gospodar, lovec, ki je bolj kot to naravovarnostnik, človek, katerega pogled in misel sta zazrta v prihodnost. Zase, družino in kmetijo. Na samem a nikakor v samoti je njegova domačija med Gornjim Gradom in Radmirjem, nekakšen občinski mejaš kateremu korenine segajo v obe dolini, Zadrečko in Savinjsko. Dve leti bo februarja, kar mu je oče prepustil kmetijo in z njo skrb za obstoj rodu, ki bo znal tako kot predniki ljubiti in s spoštovanjem vrednotiti sadove zemlje. Nemiren duh in potreba po "naprej" sta gnali in ga še, mladega gospodarja Franca, da je skupaj z ženo Rebeko, ki ni kmečkega stanu a se je vživela, kot da je vse življenje tlačila grude prsti po njivah, očetom in materjo, oba sta še vedno v veliko pomoč, temeljito obnovil gospodarsko poslopje, restavriral kaščo iz 1833. leta ter v njej uredil lovsko sobo. Za dušo, Drofelnikovi (foto: Edi Mavrič) kot sam pravi. Resnično je na Lipički kmetiji, tako se domačijo kliče po domače, vse kot v škatlici. Nobenega dvoma ne more biti, da je letošnji lipov list za vzorno urejene kmetije prišel v prave roke. Akcija Kmečkega glasu "Živimo s podeželjem" je izmed 57 prijavljenih kmetij, preko republiške ocenjevalne komisije, podelila štiri lipove liste enakovrednega ranga. V Dovju pri Mojstrani, Jurka vasi pri Novem Mestu in Vnanjih Goricah krasijo preostali trije lipovi listi kmečke domačije. "Precej truda smo vložili v kmetijo, zadovoljstvo je seveda prisotno, vendar perspektive ne vidim v živinoreji. Na žalost smo premajhni. Kmetijo bomo poskušali razvijati v turistični smeri. Razmišljam o reji konj, prostorske možnosti so, bomo videli, kako nam bo uspelo." Tako razmišlja Franc Drofel- nik. Ob tem nam zaupa, da je naredil tudi poklicno lovsko šolo. V sebi čuti povezavo med naravo in človekom, obema je potrebno prisluhniti. V gozdu mora človek uživati in ga varovati kot del sebe. Zato pravi, da sploh ni pravi lovec zaradi lova in te stvari, ampak je bolj naravovarnostnik. Velike zamisli se rojevajo v glavi mladega Lipičnika. Razmišlja o bio hrani, brez umetnih gnojil in podobnih kemičnih navlak. Vse naravno, kot je narava sama. Z razvojem turizma bo naredil tudi ta korak, to mu že moramo verjeti. Precej je stvari, ki jih je težko uresničiti. Prenekateri je zaradi najrazličnejših težav opustil delo na kmetiji. Sam o Prišel je Miklavž Dober teden dni je minilo, odkar je otroke znova, kot vsako leto, obiskal njihov prijatelj in zavetnik - sv. Miklavž. V nekaterih krajih v dolini so mu pripravili slovesen javni sprejem, kjer je potem delil svoja darila, drugod pa je prišel potiho, ponoči, ko ga otroci niso niti videli niti slišali, in pustil darila na bolj ali manj vidnem mestu. Veselje je bilo v vsakem primeru veliko, seveda pa je čisto nekaj drugega, če ti Miklavž darilo izroči osebno. Za takšno javno obdarovanje so se letos odločili v Mozirju, v Nazarjah, na Rečici ob Savinji in v Lučah. Medtem ko je bil v Mozirju organizator prireditve občinski odbor SKD, Miklavž v Mozirju (foto: Ciril Sem) so se v ostalih treh krajih tega lotila turistična društva. Ob pokroviteljstvu občinskih mož in podjetnikov so otroci prejeli lepa darila za svojo pridnost v minulem letu. Franci Kotnik tem ne razmišlja. Videl in skusil je svet, veselje do kmetije ga je pripeljalo nazaj domov. Ljubezen do dela in zemlje ostajata. Potrebno je zaupati vase, pove Franc Drofelnik, zamisli uresničevati in kar je najpomembnejše, verjeti moraš v svoje delo. Lipičniki so v svoje delo zagotovo verjeli in še verjamejo. Ne zaradi takšnih in podobnih priznanj, ki laskajo in jih prekrije čas. Verjamejo zaradi rodu, ki stopica za njimi. Triletni Matic in leto in pol mlajši Anže bosta, ko odrasteta, zagotovo znala prisluhniti klicu narave in zemlje, na katero je Lipički rod tako magično vraščen. Edi Mavrič Miklavž obiskal vrtec December je čas praznikov in pričakovanj, je čas prihoda Miklavža in z njim povezane obdaritve. Letos se je na svoji poti ustavil tudi v gornjegrajskem vrtcu in s svojimi darovi presenetil malčke. Nekateri so se njegovega prihoda pošteno razveselili, tistim bolj boječim pa je dobrodušni obiskovalec, tokrat so ga poleg obveznega hudička spremljali gornjegrajski lovci, izvabil iz oči tudi kakšno solzo. Miklavž je po svoji stari navadi vse otroke lepo obdaril in jih pohvalil za njihovo pridnost ter odhitel dalje. Gornjegrajski lovci pa so ob tej priložnosti malčkom na njim razumljiv način razložili pomen in poslanstvo lovcev. Še posebej se njihova skrb za Prišli so Miklavž, parkelj in lovec (foto: EM) gozdne živali odraža sedaj, v zimskem času, ko si živali ne morejo same priskrbeti hrane za preživetje. Lovci torej niso samo ljudje, ki divje živali lovijo in pobijajo, ampak v prvi vrsti skrbijo za zdravo in naravno selekcijo življenja v gozdu in planini. Podaj mi roko Letos mineva deveta obletnica molitve za mir, ki jo je sklical papež Janez Pavel II. v Assisiju. Uspelo mu je zbrati, na enem mestu, skoraj vse religije in sekte s celega sveta in skupaj moliti za mir. In tako je bila letos organizirana prireditev z naslovom Podaj mi roko. Prireditev je bila postavljena na oder zloglasnega Prešernovega trga in so jo sestavljale razne skupine, ki s svojo pesmijo bogatijo bogoslužje (Vasovalci, Hozana, MPP, Stopinje). Kot zadnji nastopajoči smo bili mi -Sinaj iz Mozirja. In to, da smo bili tam, je bilo veliko, je bil dokaz, da smo mladi, polni veselja in odprti za prijateljstvo. Že na začetku smo bili zelo toplo sprejeti in kar čutil se je Frančiškov duh veselja in preprostosti. Pred nastopom nas je grabila trema, ko pa smo bili na odru, je naša pesem izzvenela lepo in umirjeno in pogled na stotine ljudi je bil še dodatno zadovoljstvo. Po sv. maši smo bili vsi nastopajoči pogoščeni in kot se za Savinjčane spodobi, smo to kar dobro opravili. Sledil je še veseli del, katerega je povezovala mladost, pesem in prijateljstvo. Iz Ljubljane smo odhajali z najlepšimi vtisi. Navdušil nas je topel sprejem, pozornost in odprtost ljudi, ki so sprejeli naše pesmi in se nam pridružili v veselju. Nam pa je bil to dokaz, da smo kljub amaterstvu skupina,' ki kot celota zažari in se lahko primerja z marsikatero drugo- In vse te pesmi so lahko molitev. Besedila so odraz duhovnosti, ki jo živimo, živimo v sedanjosti. Še nekaj nas je navdajalo. Bili smo enotni, bili smo povezani in bili smo mi, tudi drugje, ne le v Mozirju. Naj končam z mislijo, da je mladost lepa in če jo lahko povežeš s pesmijo, je to še toliko lepše. Naše pesmi bodo še naprej vsako drugo nedeljo zvenele pri deseti maši. Z njimi povemo, kar imamo, in to je naše, in če je to res naše, je iz srca in to je všeč Bogu. Skupina Sinaj Mozirje Skupina Sinaj - dobra volja je najbolja 90 let Marije Gregorc Na Rožniku, prijaznem griču nad Mozirjem, se je v mali leseni hišici, imenovani tudi Vinski hram*, rodila pred devetdesetimi leti Marija Gregorc in tu je preživela kar 80 let svojega življenja, o katerem bi nam lahko povedala marsikaj zanimivega, pa tudi žalostnega. Slišali bi, kako sta se njena starša, oče Gregor, po poklicu zidar, in mati Marija, borila za preživetje svojih treh otrok, od katerih je bratec kmalu umrl, družina pa je zgodaj izgubila tudi svojo mater. Marija je rada hodila v šolo, poučeval jo je znani učitelj Franc Praprotnik. Žal pa je manj, največkrat seveda kar peš. Ker je preživela kar dve svetovni vojni, bi nam lahko iz tistih časov obudila mnogo grenkih spominov. Sedaj živi Marija Gregorc že deset let pri družini Zupan, ki ji je v novem domu uredila lepo sončno sobo z balkonom in s prelepim razgledom na Mozirje in okolico. Tako so Marija Gregorc še vedno rada plete in bere (foto: Tanja Zupan) morala po 4. razredu zaradi bolezni šolanje prekiniti. Pozneje je skrbela za bolnega očeta in sestro, kruh si je začela služiti z delom na kmetijah. Po smrti očeta in odhodu sestre v Makedonijo je Marija v svoji hišici ostala sama. Poslej se je vsa leta, dokler je zmogla, preživljala z dnino, saj*je bila zaradi svoje marljivosti, poštenosti in skromnosti od kmetov iskana delavka. Tako si je z leti prislužila tudi skromno pokojnino. Vedno pa je rada priskočila na pomoč tudi vsem sosedom. Doma je rada pletla, šivala in brala. Kot globoko verni ženski ji je vedno mnogo pomenil verski tisk in obiskovanje verskih obredov. Udeležila se je mnogih ro- se pogodili leta 1979, ko jim je prodala svoje zemljišče, in od takrat Zupanovi pošteno izpolnjujejo svojo obvezo in prizadevno skrbijo za Marijo. Ne samo starša Franc in Anica, tudi hčerki Tanja, predvsem pa požrtvovalna Nuša, imata do "tete Micke" spoštljiv, skrben in topel človeški odnos, kar žal ni vedno odlika današnje mladine. Marija je vesela, da živi med njimi. Še vedno rada plete in bere, vesela pa je tudi obiskov znank in znancev, da z njimi malo pokramlja. Ljudje so jo vedno spoštovali, saj je ženska, ki je živela in delala predvsem za druge. Ob visokem jubileju ji želimo, dä bi kot najstarejša prebivalka Rožnika ob čim boljšem zdravju preživela še čimveč prijetnih dni! Ludvik Es OGLASI BSÜ d .0.0. Levec Vsako tretje vozilo v Zgornji Savinjski dolini naj bo Renault Mozirje in Zgornja Savinjska dolina sta od letošnjega Miklavža dalje bogatejša za nove, najmodernejše opremljene prodajno servisne prostore za vozila Renault, ki jih je v "Pepe lovi’ hiši uredilo podjetje RSL iz Levca. Vsi kupci novih vozil Renault bodo poslej lahko jeklene konjičke kupovati kar v Mozirju, enako pa velja tudi za kupce rabljenih vozit. In kar je še posebej pomembno - v Mozirje bodo lahko svoja vozila pripeljali tudi na servisne preglede. Servis v Mozirju je računalniško povezan s servisom v Levcu. Renault sicer dosega v letošnjem letu v slovenskem prostoru rekordno prodajo skoraj 17 tisoč osebnih in gospodarskih vozil. V Sloveniji pridejo v povprečju na en avto trije prebivalci, kar je več kot na Japonskem, več kot na Portugalskem in približno toliko kot v Španiji. Podatek govori o tem, da imamo Slovenci radi avtomobile, pri tem pa je treba dodati, da jih bodo v Novem Mestu letos izdelali 85 tisoč in jih prodati po vsej Evropi. V Zgornji Savinjski dolini naj bi bil sčasoma vsak tretji avto iz Renaultove proizvodnje. Renault je s Slovenci tesno povezan, saj živi od njega v Novem Mestu direktno 3 tisoč ljudi, tisoč v trgovski mreži in več tisoč pri dobaviteljih. Slogan "RENAULT - AVTO ŽIVLJENJA" ima torej v vsakdanjem življenju trdno oporo. Zlatka Podmiljšak, direktorica RSL d.o.o. Levec: "Za investicijo v Mozirju nas je navdušila naklonjenost Zgornjesavinjčanov in ^jsčine, zainteresiranost lastnikov objekta za sovlaganje in moralni dolg do strank, ki so že več kot 25 let vozile svoje avtomobile v servis v Levec." Otvoritev poslovnih prostorov v Mozirju je v skladu z načrtom Revoza in Renaulta o širitvi mreže prodajnih salonov in servisov Jože Podmiljšak, lastnik RSL d.o.o. Levec: "Za nas je otvoritev novih prostorov velik korak naprej, ki pa prinaša s sabo tudi zahtevno poslovanje z dislocirano enoto. Kljub temu trdno verjamem v uspešno poslovanje." Jakob Presečnik, župan občine Mozirje: "Podjetje RSL iz Levca si je izbralo objekte, ki že od nekdaj služijo temu namenu, zato je izbira Pepelove hiše zelo dobra poteza. Podmiljšakovim želim še veliko delovnih uspehov." Trogar - prvi kupec Renaultovega vozila v Mozirju. Odločila se je za "petko". Otvoritev novih poslovnih prostorov RSL Levec ni minila brez Miklavževe obdaritve OGLASI I V\ . Benda Marjan ' ■ • i.OKE 33, Mozjhje . Tkjulfex: (063) 832 - 163 VOŠČI VSEM SVOJIM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM LEPE PRAZNIKE IN USPEŠNO LETO 1996. Se priporočamo tudi v prihodnjem letu! Vom vošči prijetne božične praznike in želi | veliko zdrovjo in sreče v novem letu 1996 Grabnerjeva hiša Na trgu 7, Mozirje NUDIMO VAM DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI, IGRAČE, ŠOLSKE POTREBŠČINE, GALANTERIJO... OBIŠČITE MAS IM SE PUSTITE PRESENETITI! OBVESTILO KANDIDATOM, KI OPRAVLJAJO VOZNIŠKI IZPIT Kandidati za voznike motornih vozil se morajo obvezno sami priglasiti k vozniškemu izpitu. Izpolnjeno priglasnico potrdijo na Upravni enoti Mozirje - referat za promet. Poleg pravilno izpolnjene priglasnice morajo priložiti naslednje dokumente: veljavno osebno izkaznico, zdravniško spričevalo, potrdilo o opravljenem tečaju prve pomoči in karton AVTO ŠOLE ter plačati stroške izpita in upravno takso. Kandidatom, ki opravljajo vozniški izpit v Izpitnem centru Velenje, bosta hkrati s potrditvijo priglasnice določena tudi datum in ura opravljanja teoretičnega dela izpita. URADNE URE: PONEDELJEK: od 7.00 do 15.00 ure SREDA: od 7.00 do 17.00 ure PETEK: od 7.00 do 14.00 ure UPRAVNA ENOTA MOZIRJE ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE TRGOVINA IN PEKARNA "Pri Štefki" Čretnik Štefka, s.p. 63330 Mozirje, Aškerčeva 53 telefon: 063/832-375 V letu '96 vam želimo obilo zdravja in uspeha, ter da bi se še vedno zadovoljni vračali v našo trgovino [Naslednja številka I Savinjskih novic, zadnja v letu 1995, izide v petek, 22. decembra. NA TRGU 28 MOZIRJE worSÄ ne veste, Sä pri häs BARVNO TISKAMO NA NOVOLETNE KOLEDARJE, IZREZUJEMO NAPISE, FOTOKOPIRAMO, VEŽEMO S SPIRALO, RAZVIJAMO IN POVEČUJEMO SLIKE, TISKAMO BARKÖDE IN DEKLARACIJE, GRAVIRAMO TABLICE ZA VHODNA VRATA, IZDELUJEMO INVENTARNE ŠTEVILKE, TER TABLE ZA E1RME, NAREDIMO ŠTAMP1LKE, TISKAMO RAČUNE, DOBAVNICE, PROSPEKTE, DEKORACIJE ZA TRGOVINE, PLAKATE, DIPLOME, (tubi po eno v Wvi), IN ŠE KAJ. OGLASITE SE! \_________________________________J n OGLASI iSlifiSi®!! i O Išče te sreča, um ti je dan, /V> boš, a k' nisi zaspan V. I bdnik Ob 5. obletu iei uspešnega poslovanja se zahvaljujemo vsem poslovnim partnerjem za izkazano zaupanje in «lobro sodelovanje. Tudi vnaprej si želimo dobrega medsebojnega razumevanja! Ob božičnih in novoletnih praznikih želimo Vam in Vašim '■ ' -?■ '• ‘"v'C' ' £ 'Z'- - družinam prijetno praznovanje, mnogo osebne sreče in poslovnih uspehov v letu 1H%! / / n Cenjenim strankam sporočamo, da nas lahko za rezervacije vseh naših izdelkov pokličete na el. 8; ' ä;;®5:Sw Slaščičarna pri Tatjani X - tel. 881-143 ’ C; mobitel 0609/615-426 Pekarna v Mozirju ZA PRAZNIKE PA ŽELIMO OBILNO OBLOŽENE MIZE IN VSO SREČO V PRIHAJAJOČEM LETU! s GOSTINSTVO, d.o.o. NAZARJE, Lesarska 10 tel., fax 832-462 Za vas pripravljamo po ugodnih cenah: malice, kosila, jedi po naročilu, poročna in druga slavja. A \ Priporočamo se za obisk. o Želimo Vam VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, \ SREČNO, ZDRAVO IN USPESNO NOVO LETO 1996. • __ _____ OGLASI Sp. I ienda j REČICA ob SAVINJI 63332JEL:063/831 -855, FAX:063/832-434 | 9(p(e^tiv (Benda iz Spodnje (Rečice žeti vsem postovnim partnerjem, kooperantom in občanom Zgornje Savinjske dotine prijetne božične praznike in postovno uspesno teto 19961 ZGORNJESAVINJSKA OBRTNO I PODJETNIŠKA ZBORNICA MOZIRJE * Fax: 063 831 311; 63330 MOZIRJE, p.p. 1, tel.: (063) 831 912 vsem svojim članom, njihovim delavcem, upokojenim obrtnikom, kot tudi vsem občanom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TEU SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO m MPP Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. 63331 NAZARJE, Lesarska 10 tel.: 063/831 321, 832 613, 831 431, fax: 063/832-333 gY/em bralcem favinj/kih noric in na/im po/lovnim partnerjem želimo lepe božične in novoletne praznike V na/em podjetju dobite po 1 najugodnej/ih pogojih izdelke iz na/ega proizvodnega programa - /tre/na okna - vhodna vrata garažna vrata I - palete. 'W Za nakup in /odelovanje /e priporočamo! Sport center PRODNIK Juvanje 1 Ljubno - AhtAfnUt MPP*/ - vti/ezhe >e?€>iA*e«fe V Šport center PRODNIK vas vabimo tudi na * NEDELJSKA KOSILA * ZAKLJUČKE * FITNESS Od 1. decembra dalje v našem fitness studiu začenjamo s programom 'TA ZDRAVJE IN LEPOTO" Nudimo vam: anticelulitni program, nego obraza in telesa po "DECLEORJU", klasično ročno masažo celega telesa, protibolečinsko masažo hrbtenice, masažo refleksnih con stopal, ročno in mehansko limfno drenažo ter masažo “AJURVENICO". Informacije: 063/841-317. 841-511 ZGODOVINA IN NARODOPISJE I v rvcisi cj>\s i l^v i K Piše: Aleksander Videčnik (nadaljevanje iz prejšnje številke) Na kodi je bil vodja skupine, ponekod imenovan "ferbajter". (Beseda pride iz nemške Vorarbeiter = preddelavec). Vzdolž riže so bili nameščeni "poštarji". Razporejeni so bili tako, da so se dobro slišali in nadzirali rižo. Poštarji so imeli malo skorjevko za streho. Sneg so talili za polivanje riže, če je to bilo ukazano. Vloga poštarjev je bila zelo odgovorna. Natančno so morali slediti poteku dela na riži in ukazom od zgoraj in ' od spodaj. Vsak ukaz se je moral ponoviti. Lahko je prišel od placarjev ali od kodarjev. Naj omenimo povelja, ki so veljala v naših gozdovih pri spuščanju lesa po rižah. Kargo = spust posameznih platanic Varde = les v riži, pazi Ubau = prekini spust, ustavi Mene, mene = spust platanic poteka nepretrgoma Banja = rižo poškropi Morta = poškodovana riža Kere = les prehitro drči, posipaj rižo Johi = nehaj spuščati, riža je prosta Šihtaus = delo končano Polenta = kosilo Gutesnamen = srečen zaključek dela (dobra želja) Nismo še omenili. Če je riža preveč zledenela, tedaj so poštarji na njo metali zemljo, ali pa so zabili "mačka". To je bila železna, zgoraj zobata plošča, da je nekoliko zadrževala drsenje. Sicer pa je bil ponos rižmo-jstrov, da v celotni riži ni bilo železnega komada, niti žebljev. Če še enkrat poudarimo pomen poštarjev, je treba reči, da so se delavci vedno bali, da bi se kdo "v Šprahi" zmotil, to pa bi pomenilo zmedo na riži in veliko nevarnost za delavce. Vendar, kot povedo tako v Lučah kot na Ljubnem, pri delu na rižah ni prihajalo do hujših nesreč. V Lučah je to delo samo enkrat zahtevalo smrtni žrtvi in to zaradi napačno posredovanega povelja. Delo v gozdu nasploh je zahtevalo resne delavce. Zato je vodja skupine izbiral ljudi, ki jih je že poznal in so "skup pasali". Seveda je bilo zelo pomembno delo pri sami pripravi lesa za riže. Tu so se izkazali tesarji, saj so morali trame različno obtesati, pač primerno rabi. Povsem ločeno pa so pripravljali cveke (leseni žeblji) iz macesnovega lesa. Cvekov je bilo okoli 30 vrst, vsak je bil drugače poimenovan. Tako še danes vedo povedati delavci na Ljubnem, da je v en štos na riži "šlo" 32 cvekov. Ti so morali biti zelo močni, saj so dejansko vezali celotno rižo. Omenimo imena najpomembnejših cvekov: jopovc, štosove, zotler, zotlerpovž, povž, križeve, navadni štosove, prednji štosove, zadnji štosove itd. Priprava cvekov je zahtevala določeno poznavanje namena cvekov. Pri izdelavi pa so uporabljali "bognerco" (tesarsko sekiro). Gradnja riž je poleg rokodelskega znanja zahtevala še razumevanje raznih zakonitosti nosilnosti, pa tudi "navizi-ranje" so rižmojstri dobro obvladali. Seveda, na zelo preprost način, saj niso pri tem uporabljali inštrumentov. Le oko jim je služilo za določanje padca, nagib v zavojih in podobno. Ob tem so poznali le domače mere. Te pa so bile: cola, palec (pokoncu ali debelina), kvarta (raztegnjen palec in kazalec), delam (razširjeni prsti od palca do mezinca), komolec (komune). Pri delu so uporabljali poleg več vrst sekir in žag še velike svedre. Teh je bilo pet vrst. Vrtali so vseh velikosti lukenj za cveke. Če je šlo za večje gradnje, sta sodelovala dva rižmojstra, eden je usmerjal delo kot glavni v spodnjem delu, drugi pa kot pomožni v zgornjem delu gradnje riž. Zanimivo je, da so rižmojstri smatrali dobro rižo kot nekaj osebnega ponosa. Če pa se je kdaj slabo izteklo, so to smatrali kot oseben neuspeh. Tako je že po drugi vojni v Podveži delal neki “kranjski" rižmojster. V Podvolovljeku pravijo ljudem onkraj Volovljeka "Kranjci". Ime tega rižmojstra niso vedeli, pač pa so mu rekli “Bemtisveca". Pa se riža ni pravilno iztekla. Izginil je neznano kam in se ni več vrnil, tako je bila prizadeta njegova čast! Pomembno je bilo, kot so nekoč rekli, da je po riži "dobro hodlo" (drčalo). V predelu Luč so imenovali mesto, kjer se je riža delila v dve smeri, "hlače". Tudi to, da so po potrebi lahko platanice med spustom usmerjali v dve smeri, je tehnični dosežek. Ko danes govorimo o rižah, se ne zavedamo, da gre za tehnično izročilo naših prednikov. Zal se o tem premalo piše in veliko dogodkov je že utonilo v pozabo. Sečnja lesa Če so les spravljali v dolino pozimi, so sečnjo opravili v poletnem času. Vsa dela v gozdu so bila tako razporejena, da so ponavadi isti delavci plavili, sekali, spravljali les po rižah in splavarili. Ko je skupinovodja izbral delavce za posek, so morali v ponedeljek kreniti na delovišča. Ker so ta bila pogosto visoko v planini, so morali od doma zarana. Nosili so koše, v katerih so imeli najnujnejše za življenje. Predvsem je to bila hrana. Od doma so nesli prežganje za razne juhe, mast ali slanino, redko sir, koruzni zdrob, ajdovo moko, krompir, kruh, malo sladkorja (ker je bil zelo drag), pa seveda tobak. Pogosto je ta bil v "štangah", saj so olearji radi čikali. Kajenje v gozdu je bilo nevarno. Zanimivo, da je pri tem opaziti med Lučami in Ljubnim razliko. Opisali smo zalogo hrane, ki so jo nosili Lučani. Ljubenci pa so si privoščili kljub vsemu močnejšo hrano. Zato Drvarji v okolici Luč pripravljajo les za gradnjo riž. Slika je posneta okoli leta 1933 in je iz arhiva Bogomirja Supina. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Ljudske vraže in verovanja najdemo med zalogami, ki so jih prinesli v planino, ajdovo moko, ijia-sovnik, obrnjenik, prežganje, pšenični zdrob in zabel. Seveda je kakovost hrane bila odvisna od tega ali je delavec bil "s kmetov" ali pa iz "bajte". Slednji je moral vse kupiti, denarja pa ni bilo, zato je tudi bolj skromno živel. Zajtrkovali so največkrat "knajpovo" kavo (ječmenova) in polento ali kruh. V glavnem so bile olcarske jedi: pre- žganka, krompirjeva juha, žgancova juha, malo okisana, ajdovi žganci in druge jedi iz ajde. Bolj redko so jedli staro jed "friko". Naredili so jo tako, da so prepražili domač sir in potem toplo pojedli. Kot vse kaže, so friko prinesli naši olcerji s Tolminskega, kjer je to ljudska jed, le da jo tam pripravljajo še z dodatkom krompirja, jedli so skupno, toda kuhal je vsak za sebe. Vsaka skupina je imela "koha" (kuhar). Ta je predčasno odšel z delovišča in pripravil ogenj in vodo, da so potem ostali hitro skuhali, kar so pač imeli. Življenje v planinah je bila trdo in naporno. Tako je bilo tudi olcarsko delo. Zato je med skupino vladalo dobro sožitje, saj so skupaj preživljali ves teden. Spali so v skorjevkah. Te so blizu delovišča postavili sami. Smrekovo skorjo so lepo olupili in iz nje naredili streho, ki je segala na obeh straneh do tal. Sredi skorjevke so imeli kamnito ognjišče in ob stenah pograde. Bile so lahko za manjšo skupino, 3 - 5 mož, ali za večjo, do 20 delavcev. Skorjevke so predstavljale "pošte" ob riži, o tem smo že pisali. Tam, kjer je delo trajalo več časa, so postavljali "bajte". To so bile že dokaj solidne gradnje. Ob strani so imele stene do 2 višine iz debel, strehe pa ali iz skorje ali pa so bile krite s skodlami. Pri bajtah je bilo dosti tesarskega dela. Debla so rezali kat na "martre". Že sama beseda "martra" pove, da gre za naporno delo. Hlod so dvignili, da sta lahko zgoraj in spodaj po dva delavca vlekla žago, ki je imela prečno položen ročaj. V opisanem primeru so prežagovali debla v polkro-glice, tako je na zunanji plati bilo videti okroglino, znotraj pa so bila gladko obtesana. (SE NADALJUJE) V 22. številki Savinjskih novic smo objavili sliko radmirskega tamburaškega orkestra. Gospa Tončka Brglez nam je sporočila priimek, ki je v podpisu manjkal. Drugi z leve sedi Jože Razbornik iz Radmirja. Hvala za pojasnilo! V okolici Gornjega Grada so vedeli povedati, da je Franc Završnik opazil pri Gornjem Kosu coprnico, ki je imela na vsaki rami storž. Možakar je spoznal hudo ženo in ko je ta to opazila, mu je zagrozila: "Če me boš izdal, si zapomni, da po lučnem zvonenju (angelsko) ne smeš več iz hiše, ker te bom ugonobila." Če se je Završnik tega držal, ni znano. Coprnice pri sv. Primožu V Spodnjih Kaleh ima posestvo Spodnji Košak. Nekega dne sta njegova sinova pasla vole in se na večer vračala z živino proti domu. Tedaj sta v cerkvi sv. Primoža (Florjan) opazila luči coprnic. Iz prešernosti sta velela coprnicam, da naj gredo v r... Že ko sta bila blizu doma, sta opazila krdelo coprnic za seboj. Komaj sta jim ušla v hišo. Coprnice na Doršakili Bil je običaj, da so tržani Gornjega Grada hodili na praznik sv. Florjana v to hribovsko cerkvico dan zvoniti. Ko so bili nekoč na poti, so na Doršakih opazili šviganje luči. Takoj so vedeli, da gre za coprnice, ki so se tod rade zadrževale in sploh zbirale. Enemu izmed njih so naročili, naj običajno zvoni, če bi k cerkvi priletela katera od coprnic. Sicer so ob takih prilikah klenkali. Res, kmalu je ena od njih priletela k cerkvi, pa jo je fant tako "ozvonil", da se je hitro pobrala in izginila neznano kam. Coprnica v Št. Lenartu Izpod Rodoškega vrha se je nekdo podal v Št. Lenart k cerkvi. Okoli cerkve pa je prav tedaj letala coprnica. Opazil je, da ima obleko raztrgano, na glavi pa ogromen klobuk. Ker je bila sicer sovaščanka, jo je ogovoril. Coprnica je zagrozila, če jo izda kdo je, bo doživel presenečenje, ki si ga bo zapomnil vse življenje. Kako je žena učila moža coprati Mož je ugotovil, da je njegova žena coprnica, pa ji je rekel naj tudi njega nauči coprati. Velela mu je iti v klet, kjer je na sredo prostora postavila lonec in dejala: "Verjamem v ta pisker, ne pa v Boga." Takoj je sfrčala. Mož pa je rekel: "Verjamem v Boga in se podelam na ta lonec." Seveda s co-prnijo ni bilo nič. Baje je to bilo v okolici Št. Florjana. aštemo tftare fotografi) Nemci so kmalu po prihodu v Mozirje ustanovili nemški otroški vrtec. Na sliki so otroci, ki so ta vrtec obiskovali leta 1942. Med njimi so: Marija Kaker, Vida Stvarnik, Ana Skornšek, Cilka Zupan, Vrlova Vida, Slavko Lekše, Pekov Johan, Mirko Es, Ivan Puncer, Rudi Mutec, Kovačev Tonče. Sliko je poslala Ana Petek iz Mozirja. Vzgojiteljica je bila Nemka in ni znala besede slovensko - tudi to je spadalo v načrt potujčevanja! Zdravniški nasveti Vprašanje: Stara sem 14 let. Leva noga me tako boli, kot da bi imela trn v podplatu. Ker se mi skoraj nič ne vidi, mi nihče ne verjame, da zares komaj hodim. Samo stara mama me razume in pravi, da imam notranje kurje oko. Zelo me skrbi, saj se mi zdi, da se mi še na dveh mestih dela enako na peti. Tina Odgovor: Draga Tina, mislim, da imaš bradavice na podplatih, ki se bolj kunštno imenujejo verrucae plantares. Tvoja stara mama je bila kar blizu resnici in to je še en dokaz, da je treba vsaj kdaj prisluhniti tudi starim mamam. Bradavice na podplatih so posledica okužbe z virusom, zato so tudi nalezljive. Zaradi stalnega pritiska (hoje, telesne teže) so ugreznjene. Nad njimi se naredi roževinasta, bolj trda plast. Ker je stopalo vedno obremenjeno, rastejo bradavice v globino in pritiskajo na pokostnico. To pa boli. Podplatne bradavice so najpogostejše na petah in pod sklepi med stopalnicami in prstnicami. Včasih smo jih luščili s posebno žličko (Moram priznati, da to ni ravno prijetno, predvsem boli injekcija proti bolečinam v podplat.), danes pa se bolj pogosto odločamo za kri-oterapijo, to je odstranjevanje (zmrzovanje) s pomočjo tekočega dušika. Pogosto je potrebno ta postopek večkrat ponoviti. Večinoma zdravijo bradavice na podplatih zdravniki za kožne bolezni, dermatologi, jaz bolnike pošiljam najpogosteje v dermatološko ambulanto v Velenje. Svetujem ti, da se čimprej začneš zdraviti, saj se bradavice po podplatih rade širijo. Lep pozdrav tebi in stari mami! dr. Maja Natek, spec. spl. med. PREDSTAVITEV REZULTATOV SORTNEGA POSKUSA KORUZE V GORNJEM GRADU KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE V letošnjem letu smo v občini Gornji Grad na kmetiji Pečnik, Florjan 40, preizkušali 7 sort hibridov koruze, v oceno pridelka zelene mase/ha pa smo vključili še sorto EVA, ki je bila posejana na ostali površini poleg poskusa. Koruza je bila posejana 5. maja v dobro pripravljeno zemljo. Površina je bila pognojena s 35 m3 gnojevke/ha, 500 kg NPK 15:15:15/ha in dognojena z 400 kg KAN/ha. Pleveli so se zatirali po vzniku in sicer s Primextra 5 1/lia in Herbo-cidom 1,5 1/ha. Nekaj malega zapleveljenosti je bilo le ob robovih, sicer je bila njiva čista. Pridelek smo vrednotili dan pred siliranjem 3. oktobra po pojavu prve močnejše slane. Rezultati poskusa: Hibrid Dejanski sklop v rasti Tha FAO % vlage zrnju prid.zr. s 14% v kg/ha Pridel. v. zelene m. t/ha % storža v skupni masi FANION 7,8 260 37,6 7.347 / / ETA 7,1 270 37,8 7.361 / / OSSK 247 6,7 270 42,8 7.004 47 30 BC 278 6,1 280 41,6 6.955 30 45 GALICE 6,2 290 38,6 7.699 37 37 OSSK 332 6,7 330 45,3 8.190 35 45 BC 318 6,0 350 43,7 6.923 39 37 EVA 8,2 390 ./ / 52 39 'Sklop rastlin/m2 je bil prenizek celo za 20 do 30%, kar se je odrazilo tudi na pridelku. Kljub nižjim gostotam in glede na klimatske razmere lahko rečemo, da so pridelki zadovoljivi. Koruza je bila pospravljena v voščeni zrelosti. Nekoliko prepozno so se silirali hibridi: Fanion, Eta in Galice, saj so bili že na začetku polne zrelosti. Hibrid Eva je bil ob spravilu v sredini mlečne zrelosti in ga ne priporočamo za setev v našem klimatu. Po izkušnjah nekaterih naših pridelovalcev koruze je bila tudi Eva v ugodnejših letih v času siliranja v primerni voščeni zrelosti. Pri pridelku suhega zrnja je bil najboljši hibrid OSSK 332, sledili so mu Galice, Fanion, Eta in OSSK 247. Nekoliko slabša sta bila BC 278 in BC 318. Največji pridelek zelene mase silaže je dal hibrid Eva, ki pa je bil še v mlečni zrelosti in je pri nas nekoliko pozen. Dobre pridelke silaže so dali hibridi OSSK 247, BC 318 in GALICE, vsi z dokaj dobrim deležem storžev v skupni zeleni masi, te pa za setev prihodnje leto tudi najbolj priporočamo. EMA PAVLIC BERNARDA PRODNIK DELAVSKA GODBA HA PIHALA in MEŠAM PEVSKI ZBOR PD MOZIRJE vabita na SKUPNI NOVOLETNI KONCERT v soboto, 23. decembra 1995 ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma v MOZIRJU Ljubitelji lepega petja in koncertne glasbe, ne zamudite prazničnega voščila vaših prizadevnih pevcev in godbenikovi NASVETI IN OGLASI Sneg je pobelil našo deželico. Pošteno smo ga veseli, saj so zadnja leta zime vedno bolj zelene. Dnevi se še kar krajšajo, noči so dolge. Bližajo se prazniki, ki naj iz naših src preženejo strah, da bo noč prevladala nad svetom. Vas mogoče zanima, kako se letos pripravljam na praznike? Že v začetku decembra sem naredil adventni venček. Če ga še nimate, si ga naredite zdaj. Ogrodje je iz slame ali vrbovih šib, ki jih dobro povežemo z mehko žico. Nato z žico trdno pritrjujemo zelene vejice (jelove, smrekove, cipresine, brinove, pušpanove). Venček še okrasimo s trakovi, pentljami, okraski, ki so na voljo v cvetličarnah in trgovinah z darili. Za štiri svečke izdelamo kratke podstavke iz žice. Na plamenu jih segrejemo in zapičimo v svečo. Ko se ohladi, svečo pritrdimo na venček. Za Božič in Novo leto si večina ljudi želi imeti drevesce, ki je simbol večnega življenja in nam obljublja, da bo zima kmalu minila in se bo spomladi življenje spet prebudilo. Drevesce lahko kupite pri lastniku gozda ali na trgu. Vsako drevesce naj bo označeno z nalepko Zavoda za gozdove (ZGS), ki pomeni, da so bila drevesca posekana brez škode za razvoj gozda. Do deset nalepk prejmejo lastniki gozda na krajevnih enotah ZGS brezplačno. Najprimernejša mesta za posek novoletnih drevesc so na zaraščajočih se travnikih in pašnikih, pod daljnovodi in Pripravimo se na praznike \l!/\ povsod, kjer se iglavci množično pomlajujejo. Poznam pa kar nekaj družin, ki si namesto drevesca obesijo na steno večjo iglasto vejo ali imajo ikebano iz vejic iglavcev. Lahko si jo naredimo sami ali jo kupimo pri vrtnarju. Veje in vejice si naberemo v gozdu, kjer so pred kratkim sekali drevesa in so na tleh ostale odrezane veje. Ne režite jih z živih dreves. V prodaji so tudi majhni iglavci v lončkih, ki jih imamo par let v posodi ali pa jih pomladi posadimo na vrtu. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je vedno več ljudi, ki okrasijo z lučkami živo zimzeleno drevo na svojem vrtu. Prepričajte se sami, ko se boste v prazničnih dneh vozili po dolini. Če primernega drevesca še nimate, si ga posadite. Izberete lahko omoriko, srebrno smreko, duglazijo ali kar navadno smreko. Želim vam lepe praznike s prijetnim občutkom, da ste prispevali tudi k ohranitvi narave! Zeleni Franček Zimsko krmljenje ptic Nizke temperature in od mraza rdeči uhlji nas opominjajo, da je zima že tukaj. Prve snežne padavine so nam že naredile nekaj skomin. Za naše drobcene pernate prijatelje je zima najtežji čas. Hrane je malo in kar potruditi se je treba, da si napolniš želodček. Lahko jim malo olajšamo to težko obdobje: pripravimo jim kaj primernega za v kljun. Skoraj pri vsaki hiši imate kakšno krmilnico za ptice. Malo jo je treba popraviti ali na novo postaviti, pa bo. Za krmljenje je primemo zrnje (že pripravljene mešanice) ali kar sončnice. Ptice zelo rade pridejo kljuvat goveji loj, ki ga ob kolinah shranimo. Kasneje ga obesimo na drevo, najbolj se obnese, da ga trdno zavijemo v mrežasto vrečo in jo dobro pritrdimo na drevo. Pri tem pazimo, da ne poškodujemo debla. Kdor ima več časa in veselja, bo za ptice pripravil prave pogače iz stopljenega loja in zrnja. Mešanico vlijemo v primerne lončke in shranimo na mrzlem. Krmilnico si postavimo na primerno mesto (zavarovano pred mačkami), da bomo ptice lahko opazovali iz tople sobe skozi okno. Največje veselje bodo naredile otrokom, starejšim ljudem in bolnikom, ki si vzamejo čas tudi za majhne stvari. Tako bo okoli vaše hiše celo zimo vladal pravi živžav. S krmljenjem privabite ptice, da živijo v bližini vašega doma. Poleti bodo na vašem vrtu in v sadovnjaku pohrustale mar-skikakšno požrešno gosenico in listno uš. Priporočljivo je dajati manjše količine hrane že jeseni, da se ptice navadijo. Če začnete kasneje, tudi ni nič hudega, saj ptice vir hrane hitro odkrijejo. Najbolj pa zaleže krmljenje, kadar je debela snežna odeja, hud mraz in slabo vreme z močnim vetrom. Na krmilnici ptice v miru opazujemo in tako spoznamo različne vrste. Zato krmljenje ptic toplo priporočam šolam in vrtcem. Zeleni Franček SlflŠČIČRRNR (mm JOŽICA MAROLT Savinjska c. 2 Mozirje c%/aščiČarna. Po/onaa (pri cer&o-i u- Mozirju.J u-a/i na s/ac/Oo inprjetno, t&r u-a/n že/i /epe praznih in srečo o-četa 1996/// gorenjesems TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE celovita ponudba - visoka kakovost - sprejemljive cene Nudimo vam: - kakovostne sisteme tehničnega varovanja - strokovno montažo in vzdrževanje - sisteme "naredi sam" - brezplačno svetovanje pri izbiri alarmnega sistema - brezplačno izdelavo ponudbe na objektu Dodatno nudimo storitve intervencijskega centra gl. mo. Guardall Na področju Savinjske in Šaleške doline nudimo stalna dežurstva, obhode objektov in intervencije varnostnikov ob sproženem alarmu. Vaše premoženje varujemo štiriindvajset ur po sprejemljivih cenah. Naj bo vaš spanec miren in premoženje varno! SMO ČLAN ZBORNICE RS ZA ZASEBNO VAROVANJE PRIDOBILI SMO LICENCO ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE Naslov, kjer lahko dobite več informacij o naši ponudbi: gorenje servis. 0.0.0 TEHNIČNO IN FIZIČNO VAROVANJE Slovenija, SLO-63320 Velenje, Partizanska 12 tel.: 063 852 864, 063 853 504 fax.: 063 852 804, 063 853 504 \ /Zadnji dnevi leta entisočdevetstopetindevetdesetega Pa sm° tam. Le še dobra dva tedna nam ostajata in že se bomo morali naučiti nove letnice v pisanju datuma. Pravzaprav pa, naj te opomnim, da nam na uredništvo lahko pošlješ tudi kako voščilnico za boljše delo v naslednjem letu. Se priporočamo in v tem primeru lahko letnico 1996 že začneš uporabljati malo prej kot čez 14 dni. Kaj ti je pa Miklavž prinesel? Ja, če nisi čisto zadovoljen z darili, se pa kar zamisli, kako je bilo s tvojo pridnostjo. Se bo pač treba poboljšati. V tolažbo: imaš celo leto časa, da postaneš bolj priden. A ni to fajn?! Čas, ki prihaja, skupaj z vsem prazničnem ozračjem, me spominja na pravljico. Zato lahko danes poglobiš svoje misli v bajke in bajeslovna bitja. Mogoče ti bo katero od njih prišlo prav pri reševanju križanke! Tjašin Hugolinski prispevek pa pove vse o umetnikih s področja računalniških igric, ki so še vedno TV-izziv. Čestitamo zmagovalcem. In na koncu te vprašam: si že namazal-a smuči? Ja, bo treba. Vse kaže, da nas letos sneg ne bo pustil na cedilu. Pa saj je tudi že čas, sicer bo naš nacionalni šport začel izumirati. O.K. Bodi fajn. so bile Valkire? Po nordijskih legendah so bile Valkire Odinove hčerke .Te lepe in bojevite device so odločale, kateri junaki bodo morali umreti v bitki in so jih nato pospremile k bogu Odinu. Valkire so živele z Odinom v Valhali in so bile njegove služabnice in varuhinje. Ko so bojevniki sedeli v raju za banketno mizo, so jim morale Valkire polniti kupe s pivom in krožnike z mesom. Odin jih je pošiljal tudi v bitke, kjer so se Valkire potikale po bojnem polju in izbirale junake ki so morali umreti; odločale so tudi, katera stran bo zmagala. Samo tisti bojevniki, ki jim je bila namenjena smrt, so lahko videli ta čudovita dekleta z lesketajočimi se ščiti in meči: dejansko so se jim Valkire prikazovale, da so jih opozorile na njihovo usodo, nato pa so stekle v Valkiro po vedat Odinu, da prihaja nov gost, in mu pripravile prostor za mizo bojevnikov. Kdo je bil Odin? Pred več kot tisoč leti so ljudstva v severni Evropi častila lastne bogove. Med njimi je bil najpomembnejši Odin, bog vojne. Odin je nosil zlato čelado in držal v pesti kopje, ki so mu ga skovali gnomi. Dirjal je po nebu na konju z osmimi nogami, ki se je imenoval Sleipnir, in dolgi plašč mu je vihral v vetru. Poveljeval je vojski prikazni in v vihrarnih nočeh je bilo z neba slišati zamolkel topot kopit. Njegovi sveti živali sta bili volk in krokar. Poleg tega, da je bil Odin bog vojne, je tudi odločal o Kdo so bile muze? Stari Grki so tako zelo cenili umetnost in znanost, da so jima namenili posebne boginje, muze. Muz je bilo devet in so bile hčerke Zevsa in boginje spomina Mnemozine. živele so na gori Helikon, katere sveži vrelci so vdihnili pesniški dar vsakomur, kdor je pil iz njih. Tukaj so muze plesale in pele. Muze so bile neprekosljive mojstrice v glasbi in pesništvu; kdorkoli si jih je drznil izzivati,je zato drago plačal. Ko je devet Pierovih hčera izzvalo muze v pesniškem tekmovanju za lovorov venec, jih je bog glasbe Apolon spremenil v srake. Muze so lahko prerokovale prihodnost in so kasneje predstavljale še druge vrste umetnosti. Klio, najpomembnejša muza, je boginja zgodovine, Kaliopa epskega pesništva in Erato ljubezenske poezije; Terpsihora je zavetnica plesa, Talija komedije, Melpomena tragedije in Evterpa instrumentalne glasbe. Polihimnija je boginja resne glasbe, Uranija pa zvezdoslovja. Kdo je bila Afrodita? Afrodita je bila najlepša boginja v st Grčiji. Njeno rimsko ime je Venera. Kot boginja ljubezni je imela moč nad srci moških in žensk, bogov in smrtnikov. Nekatere stare bajke pripovedujejo, da je bila Afrodita Zeuvsova (Jupitrova) hči; druge pravijo da se je rodila iz morskih pe v Cipru. Možno je da so jo na tem otoku častili še preden je postala znana v Grčiji. Vse legende pa se strinjajo o njeni lepoti. usodi ljudi, posebej vojakov, ki so se mu priporočili v bitkah. Po Boginji Hera (Juno) in Atena (Minerva) sta jo izzvali v njegovem ukazu so junake ob njihovi smrti sežigali na grmadi, da bi se mu lahko pridružili v Valhali, kraju junakov. Odin je žrtvoval oko, da je lahko pil iz izvira modrosti Mimira. Zato je bil tudi bog modrosti in izurjen v čarovništvu. Kdo je šel iskat zlato runo? tekmovanje za najlepše. Zevs je ukazal, naj razsodi smrtnik. Zato je bil izbran Paris, sin Trojanskega kralja Priama, in vse tri boginje so ga hotele podkupiti. Afrodita mu je ponudila najlepšo žensko med smrtnicami, Helena ženo špartanskega kralja Menelaja, in tako zmagala. Drugi dve sta se maščevali tako, da so Grki v Trojanski vojni razdejali Trojo in poslali v smrt Parisa in njegovo ljudstvo. Zgodbe pripovedujejo, da je v Kolhidi ob širnem morju viselo na veji zlato runo ovna, ki je prenesel čez morje dva otroka. Runo je varoval zmaj. Jazon se ga je hotel polastiti, zato je s tovariši na ladji Argo odplul iz Grčije. Po mnogih dogodivščinah, ki so jih menda pripeljale tudi do naših krajev je prispel v Kolhido. Kolhidski kralj mu je obljubil zlato runo, če mu bo uspelo opraviti vrsto težkih nalog. Jazonu je z pomočjo kraljeve hčerke Medeje, ki je bila čarovnica uspelo premagati zmaja, in polastil se je zlatega runa ter se vrnil v svojo oddaljeno domovino. MLADI BOBENČEK Ljubenci smo noj boljši! Bil je ponedeljek, ko nos je nošo razredničarko seznanila s full cool novico. Iz TV so jo namreč poklicali, do smo bili izžrebani za nastop v TV igrici Hugo. Ne morem vam opisati našega veselja in vriskanja od sreče, obenem pa željenega pričakovanja petka, ko naj bi se nam nasmehnila sreča. Ves teden smo bili v mislih pri Hugu in učiteljice so nas morale večkrat opozoriti, da smo v resničnem svetu šole. V sedemdesetih so kot predskupina povozili zvezdnike, s katerimi so igrali. Nikoli se niso ustrašili igrati pred nekom. Vedeli so, da se bodo morali veliki bandi malo bolj preznojiti, če bodo hoteli uspeti z igranjem za njimi. Avstralska skupina AC/DC je danes ena največjih rock skupin na tej zemeljski obli. Pred časom so izdali šokantni Ballbreaker. Na njem lahko slišite topli feeling zgodnjih AC/DC. In če si želite njihovega koncerta: na bližajoči se svetovni turneji se bodo ustavili tudi na Dunaju (19. maj) in v Miinchnu (28. maj). Zasavsko-ljuhljanska skupina The Drinkers je izdala svoj prvenec Lepi in trezni. Na kaseti in kompaktni plošči je devet pesmi. S prvenca izhajata hita Simona, ki je posvečena Simoni Weiss in so za njo posneli tudi video, ter pesem Slovenec, ki so jo priredili po komadu skupine Bijelo Dugme. Izšel je nov album Skupine The Rolling Stones z naslovom Stripped. Na albumu je štirinajst pesmi, ki predstavljajo korenine njihove glasbe. Album so izdali med svojo turnejo Voodoo Lounge. Skupina Buldožer pridno snema prvi video spot za skladbo Vojno lice s svoje prve l^pšče Noč, ki je oktobra izšla pri založbi Helidon. Video snemajo v opuščenih in na pol porušenih prostorih nekdanje tovarne Pletenina v Ljubljani. Pivi večji nastop bo skupina Buldožer imela 22. decembra v HALI SPORTOVA v Zagrebu, kjer organizatorji pričakujejo okoli 5.000 obiskovalcev. Posnetek si boste lahko ogledali med novoletnimi prazniki na 2. programu hrvaške televizije. NAGRADNO VPRAŠANJE: Katerega leta AC/DC posnela svoj prvi pravi album TNT? a) leta 1975 b) leta 1979 c) leta 1985 je skupina Še sedaj ne vem kako, ampak dočakali smo tako težko pričakovani petek, ko smo se z avtobusom, polnim plakatov in vrečo polno sreče ter znanja, odpeljali proti Ljubljani. Vso pot smo razigrano peli in se smejali, ko pa smotri speli do TV Slovenije, je vse utihnilo. Malo smo še postali pred vhodom, a so nas že poklicali do garderobe, kjer smo se zmenili še vse potrebno; potem pa naravnost v studio. Izvedeli smo, da bomo najprej posneli sobotno oddajo, kjer bomo punce igrale Hugo železničarja, fantje pa Huga planinca. Tako smo pred kamere stopile Tjaša, Danijela in Janja in po vaji zaslužile celih 16.000 SIT. Ostali so bučno navijali in kričali od veselja, ler je prvih 16.000 naših. Kmalu so bili na vrsti naši hrabri fantje, in sicer Franci, Matej in Simon. Pri vaji je bilo res malo smole, a ko je šlo zares, jim nobeden ni bil kos. Tako je še drugih 16.000 šlo nam na Ljubno. Ne pozabite, zraven smo dobili tudi pizze za ves razred. Tu pa je bila še petkova oddaja, v kateri Janja res ni imela možnosti za tretjih 16.000. To nas tudi ni motilo, saj smo bili z 32.000 SIT kar zadovoljni. Gregor in Špela sta bila super in kar žal nam je bilo, ko smo ju morali zapustiti, saj sta veliki "faci". Z velikim nasmeškom na licu in olajšanjem v srcu, smo se poslovili od velike zgradbe, kjer je na nas čakala sreča. Kdor se je peljal v petek zvečer proti Ljubljani, je gotovo opazil naš avtobus, ki je kar poskakoval od petja, čeprav je bilo pozno zvečer in so bile zvezde že visoko na nebu. Ob tej priložnosti pa se bi zahvalili OŠ Ljubno za plačan prevoz v Ljubljano. Tjaša Sovinšek, 8. b OŠ Ljubno ob Savinji v ca m? m pnik PISMA BRALCEV IN KRONIKA Po vojni je lahko biti general Gospod iz Lok, spet ste izbruhali vso jezo na partizane. Le komu to koristi? Vsi si želimo mir in zopet mir. Gotovo tudi vi. Vsaka vojna je kruta. Samo malo se ozrimo na jug. Vsaka vojna je nesmiselna, kajti meje se delajo za mizo in ne na bojni črti. Toda vojne so. Gre se za oblast. Slovenci vedno izgubimo. Zgubili smo v prvi svetovni vojni, izgubili smo v drugi in tudi v zadnji nam slabo kaže. Morali se bomo še boriti za slovenske meje in tudi za slovenski jezik. Torej stopimo skupaj in ne razpihujmo sovraštva. Že tako je vse razkopano in razdejano. Prodajamo se tujcem. Kje je naša slovenska zavest in poštenost? Angelčke imamo in jih nimamo. Živimo v naši lepi dolinici, dokler nam je še dano! Lep pozdrav! Marija Ročnik, Podhom 6 Hvala za takšno darilo Nerad pišem po časopisih, vendar me je dogajanje v Mozirju na Miklavžev večer tako prizadelo, da ne morem biti tiho -pravzaprav nisem bil prizadet jaz, toda solze, žalostne oči in neskončno razočaranje moje predšolske hčerke mi dolgo v noč niso pustile zaspati. Preveč staršev nas je bilo v Mozirju, ki smo tolažili razočarane otroke, saj je Miklavžu zanje zmanjkalo daril. Organizatorjem zastavljam naslednja vprašanja: 1. Zakaj je za več mozirskih otrok zmanjkalo daril? 2. Zakaj ste dovolili, da so s po dvema dariloma hodili učenci višjih razredov, ki so bili v gneči najmočnejši? 3. Zakaj se niste odločili za bone kot drugod (Rečica, Nazarje...)? 4. Zakaj je Miklavž nenehno obljubljal, da daril ne bo zmanjkalo? 5. So vas vsaj malo prizadele dvignjene ročice malčkov, ki so se stegovale v prazno? Za konec: prihodnje leto Miklavžu ni treba toliko daril - moj otrok in verjetno še nekaj drugih se v Mozirju ne bo več stegovalo v prazno. Bogdan Zvir Aškerčeva 2, Mozirje Pogrešajo Solčavanko 27. novembra je odšla neznano kam 47-letna Ljudmila Golob iz Solčave. Visoka je od 163 do 165 cm, srednje postave, verjetno oblečena v siv ali črn zimski plašč in obuta v črne škornje. Kdor bi karkoli vedel o omenjeni osebi, naj to sporoči policistom ali njenim sorodnikom. Smrt v gozdu 27. novembra se je okoli 15. ure med delom v svojem gozdu nad Žekovcem smrtno ponesrečil Janez H. (68) iz Radegunde. V gozd je odšel dopoldne, da bi razrezal smrekova debla, ki jih je podrl veter. Pri delu ga je eno od debel pokopalo pod seboj. Ker ga zvečer ni bilo domov, so ga domači odšli iskat in ga našli mrtvega. Za smrečice je potrebno dovoljenje 28. novembra so policisti obravnavali moža, ki je prevažal okoli 100 mladih smrečic. Ob tem znova opozarjajo vse, ki se nameravajo ukvarjati s takšno dejavnostjo, da morajo imeti ustrezno dovoljenje za nadaljnjo prodajo. Pryeti roparji menjalnice 29. novembra so bili v križišču regionalne in iokalne ceste v Ljubiji (odcep za Šoštanj) prijeti trije roparji pošte v Stahovici. Najprej so bili odpeljani na mozirsko policijsko postajo in nato v Ljubljano. Pretrgan telefonski kabel 30. novembra je v Solčavi v bližini Lovskega doma voznik tovornjaka, ki je vozil hlodovino, med vožnjo zapel in pretrga! telefonski kabel ter izpulil dva droga. 30 telefonskih naročnikov je bilo tako en dan brez zveze, nastala pa je tudi materialna škoda. . . . . ... Razbijal je kozarce 2. decembra je v gostilni Raduha v Lučah razbijal kozarce in vznemirjal goste 26-ietni Franc P. iz Podveze. Kljub temu, da ga policisti niso našli na kraju kršitve javnega reda in miru. bodo zoper njega napisali ustrezno prijavo. Čelno trčenje v Spodnji Rečici 2. decembra je ob 19.15 uri iz Radmirja proti Mozirju vozil osebni avto Branko E. (48) iz Ijubljane. V Spodnji Rečici mu je z osebnim avtomobilom pripeljal nasproti Forti E. (21) iz Florjana pri Gornjem Gradu, ki je pred srečanjem zapeljal levo in čelno trčit v Branka. Forti se je pri tem hudo telesno poškodoval, pri njem pa so ugotovili tudi prisotnost alkohola. Zapeljal je s ceste 2. decembra je ob 23.30 uri v Solčavi 20-letni voznik osebnega avtomobila Bojan O. iz Solčave zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča, pri čemer se je vozilo prevrnilo. Voznik se je v nezgodi hudo telesno poškodoval. Delovni stroj poškodoval tri avtomobile Nekoliko nenavadna nezgoda se je zgodila 5. decembra v Radmirju pred tamkajšnjo gostilno. Ob 13 30 uri se je delovni stroj za vleko lesa (Timberjack) zaradi napake na zaganjaču samodejno spravil v pogon in se zaletel v tri pred njim parkirane avtomobile. Pri tem je prišlo tudi do požara na zaganjaču in akumuiatoiju omenjenega stroja, nastala pa je seveda tudi materialna škoda. Udaril je domačina 8. decembra sta se v Bistroju Pepel v Moziiju med 18. in 19. uro sprla Valentin Š. (61) iz Mozirja in Ivan G.. Pri tem naj slednji Valentina tudi udaril, tako da je leta padel po tleh in se pri tem še dodatno poškodoval. Ivana G., ki ni iz naše doline, bodo poiskali in zoper njega ustrezno ukrepali. Gostje uničili apartma V noči z 8. na 9. december so gostje, bilo jih je deset, namesto da bi prenočili, skoraj popolnoma uničili opremo apartmaja na Ranču Veniše v Lačji vasi. Policisti bodo poskrbeli, da bodo storilci za povzročeno materialno škodo odgovarjali pred pristojnim organom. Smrt voznika tovornjaka 10. decembra je voznik tovornega avtomobila (cisterne za mleko) Danijel M. (32) iz Gornjega Grada vozil iz Solčave proti Lučam. Ko je pripeljal do Igle, je najprej zapeljal na pločnik, nato podrl zaščitno ograjo in se prevrnil v Savinjo. Kaže, da je voznik pri nezgodi padel iz vozila, ki ga je nato pokopalo pod seboj. Pri tem je se je tako hudo telesno poškodoval, da je na kraju nezgode umrl. Če bi kdo vedel za kakršnekoli podrobnosti v zvezi z nezgodo, naj jih sporoči na policijsko postajo. OBVESTILA POLICIJE Ker se je zimska turistična sezona že pričela, policisti opozarjajo smučarje na upoštevanje odredb redarjev, signalizacije na smučiščih in navodila policije. Smučaiji naj pazijo na ostale smučarje na smučišču in naj ne uživajo prekomernih količin alkohola. Svöjo opremo naj ustrezno zavarujejo, da ne bi prišlo do kraj. Policisti opozarjajo tudi glede uporabe pirotehničnih sredstev, kot so razne petarde. Za njihovo prodajo je potrebno ustrezno dovoljenje in ne smejo jih kupovati mladoletne osebe. Zoper uporabnike omenjenih sredstev, ki bodo kršili javni red in mir, bodo ustrezno ukrepali. TRGOVINE ŠKRAT TRGOVINA NADLUČNIK Radmirje 106 a TRGOVINA ŠKRAT Tlaka 32, Gornji Grad AKCIJSKA PRODAJA OD 15.12. DO 22.12.05 BRAVO 2 1 MILKA JAGODA 300 g ČOKOLEŠNIK 200 g KEKSI SAVOIARDI 200 g MOZAIK 250 g CORNFLAKES 375 g TUNA JOHN WEST 185 g FINO KOKOS, KAKAO BARCAFFE 1 kg BRONHI 100 g 219.90 SPRITE LIGHT 2 I 179,90 329.90 ŠAMPON 3 VONJI 1 1 249,90 129.90 LAK ZA LASE PROFES 500 ml 449,90 99.90 GAIA SUBRINA 500 ml 199,90 175,00 WC ČISTILO 1 1 149,90 169.90 WC FRESCO 4/1 199,90 119.90 METLA - OMELO 599,90 199.90 LENOR 1 I KONCENTRAT 499,90 1.299,90 NUVENIA HIG. VLOŽKI 199,90 79.90 ARIEL 4 kg TAED 999,90 VEUKff 3ZB3M BfHULRJI} PHKET0V 3R 3QItHČ SODELUJTE V VELJKE® RMRfiDRE® ŽREBRRJU G0ST35ČE m PJZZERJim, Spodnja Rečica, tel.: 832-593 DNEVI DALMATINSKE KUHINJE w|gi»K. DO 23. DECEMBRA ŽIVA GLASBA! Odprto vsak dan od 10. do 23. ure, torek zaprto. Vsem našim ßoslom želimo prijetne praznike in sr eins novo Celo! •Priporočamo se tudi v letu 1996! j» urarstvo foadoa fj*eh aene^acn I Na trgu 25. 63330 MOZIRJ€. tal.: 063/ 831 215 " CENJENI KUPCI! DOVOLITE, DA VAS OPOZORIMO NA INAŠO BOGATO PONUDBO VSEH VRST UR, ZA KATERE VAM V MESECU DECEMBRU NUDIMO 10% NOVOLETNI POPUST! ZA NAKUP VEČJEGA ŠTEVILA UR VAM NUDIMO ŠE DODATNE POPUSTE! NOVOST V NAŠI PONUDBI PA JE GRAVIRANJE! ZA VSE, KI KUPIJO URO PRI NAS, JE GRAVIRANJE Pri nas dobite ure za vsak žep in okus! I BREZPLAČNO! I JTTl iižu» uuuuc uic Aa vaaiv acj/ mi llEDOOS TRGOVINA Z REZERVNIMI »ELI ZA KMETIJSKE STROJE - MOZIRJE Želi vsem kupcem in krajanom vesele praznike in srečno v letu 1996 SE PRIPOROČAMO, HVALA! REDOOS, NOVE LOKE 11 063/1131-738 LJcj&do «J®* JSatftooJi 63333, Foršt 32, tel/fax.(063) 841-084 .giiKifV« HOBMGIRAČE Marija Šerbela-Rupnik s.p. Človek potuje po svetu, da bi našel kar potrebuje in se vrača domov, da to najde. Vesele praznike in srečno novo leto 1996! LEASINGI ZA VSA VOZILA Obrestna mera od 6% dalje LEASING ZA STROJE- bagerje, rovokopače ter ostalo opremo - medicinsko, gostinsko HIPOTEKARNI KREDITI 8% letna obrestna mera 5 - 7 let - za podjetja - obrtnike, s.p.-je - za fizične osebe IHMi Posredniške informacije na Aza <1.0.0. Mozirje tel. 832-024 MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 730-393 PE Velenje, Tel. 854-391 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL: SUZUKI SUBARU FIAT FIAT SCIUNERI ROVER SUBARU - MOJSTRI ŠTIRIKOLESNEGA POGONA krediti 1-4 let, R+9,5% JUSTY J 12 4WD 22.020 DEM [MPREZA COMPACT LX 1,6 4WD 29.800 DEM LEGACY SEDAN GL/JM 2,0 4WD 44.000 DEM SUZUKI - SPECIALNI POPUSTI krediti 1-4 let, e od R+7,5% POPUSTI SAMURAI 60.000,00 SIT 24.390 DEM KITARA 3V 80.000,00 SIT 34.700 DEM KITARA 5V 100.000,00 SIT 39.700 DEM VITARA 5V V6 46.990 DEM FIAT - omejena količina vozil kredit 1-4 let, R + 9,5% IPANDA 4WD 17.990 DEM „OBIŠČITE NAS!_ peugeot VSEM, KI SKRBIJO ZA SVOJO VARNOST, UDOBJE IN UGLED NUDIMO AVTOMOBILE PRESTIŽNEGA EVROPSKEGA PROIZVAJALCA P-106, P-306, P-406, P-806-P-BOXER URADNI PRODAJALEC: TOREJ d.o.o. VELENJE, PAKA 40 a TELEFON 063/851-226 ALI 857-927 5#. ^tBUZA SE NOVO LETO, CAS ffli DARIL IN DROBNIH PRESENEČENJ. ivV ZLATARSTVO ROŽIC SMO VAM PRIPRAVILI VELIKO IZBIRO , _,fII ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA äHlPO IZREDNO UGODNIH CENAH. PRESENEČAMO VAS Z 10% NOVOLETNIM POPUSTOM. V MESECU DECEMBRU VAS PRESENEČAMO Z BREZPLAČNIM GRAVIRANJEM PRI NAS KUPLJENEGA NAKITA IN ŠE Pričakujemo vas vsak dan 8h - 12h, 15h - 18h, sobota 8h - 12h Telefon: 832-200 Kimali mm HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. LAK: 063-720-138 8-12 IN 14-18 TEL. 063-720-406________SOBOTA 8-12 tmi$ Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 UGODNO! NOVOLETNA PONUDBA: - KOPALNE KADI - KOMPLETI SANITARNA KERAMIKA - PARKET BUKEV LAMELNI - POSODE ZA VINO IZ NERJAVEČE PLOČEVINE OD 50 I DALJE - ENOROČNE BATERIJE - ITALIJA PREDNOVOLETNI POPUSTI! Izoies Mozirje 832-011 10.990 29.990 1.450/m2 Heiko Izoies Ljubno 841-267 SPIX-TIPLES TRGOVINA IN PREDELAVA LESA, d.o.o. Zgornje Pobrežje V obdobju od 1. septembra do 15. maja odkupujemo: bukovo, češnjevo in javorjevo hlodovino vseh klas. Plačilo po prevzemu. umstšTvomnUit Razrez, obdelava in vgraditev marmorja in granita UGODNA PONUDBA: • nagrobnih spomenikov, tudi obnovo starih • okenskih potic, tudi po naročilu ■ Stopnic Valentin Podpečan, Šalek 2D - tlakov Velenje, Tel. 063/857-558 - Šankov in Uradne ure za stranke: kuhinjskih pultov vsako sredo od 7.00 00 17.00 Vsem cbčancm želimo priletne praznike in obilo sreče ter zdravja v letu 1996 A II11 Ul te Informacije: tel./fax: 0609-624-771 831-371 ■i i * — 00 fA(asvidenji AVTOSERVIS AVTOSALON REZERVNI DELI f§ aana Ä temperamentna tehnologija OKONINA 18. TEL: 063/841 173 Autosalon in Avtomehanika ŽUNTER OKONINA 18 ws**V> NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI fSlAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 107,8 Mhz ZASTAVE OB DRŽAVNIH PRAZNIKIH Na pobudo Občine Mozirje bo TDO SAVINJA Mozirje v svojih prodajalnah - SAMO - Na trgu v Mozirju - Blagovnici na Rečici ob Savinji in - Blagovnici v Nazarjah prodajala državne zastave velikosti 100 X 200 cm po ceni cca 1250 tolarjev. Prosimo občane in lastnike poslovnih prostorov, da zastave nabavijo, jih ob vseh državnih praznikih tudi razobesijo ter tako dajo praznikom tudi primerno obeležje. Prva prilika so že bližajoči se prazniki. Župan Jakob Presečnik KONCEPT OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Občina Mozirje in organizator, Prosvetno društvo Mozirje, vabita na KONCEPT PEVSKIH ZBOPOV v počastitev Dneva samostojnosti - 26. decembra. Koncert bo v dvorani Kulturnega doma v Mozirju v torek, 26. 12. 1995 ob 18. uri. Vstopnine ne bo. Vabljeni! ZAHVALE IN OGLASI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dadija Martina BRICA iz Šmartnega ob Dreti se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se medicinskim sestram in zdravnikom bolnice Topolšica, ki so v času njegove bolezni skrbeli zanj. Posebej se zahvaljujemo gasilcem, čebelarjem in govornikoma. Iskrena hvala tudi duhovnikoma za opravljen obred. Vsi njegovi Mar prav zares odšel si tja v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, da ne zmotimo miru! (S. Makarovič) ZAHVALA Za vedno smo se poslovili od Ivana HERLAHA iz Radegunde Naša najiskrenejša hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam ob tragični in nenadni izgubi kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, darovali za cvetje, sv. maše in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Suhoveršniku za opravljen obred. Hvala tudi pevcem, govorniku in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči vsi njegovi Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti. A prazen prostor med nami ni mogoče nadomestiti. V življenju le delo in skrb si poznal, sedaj od vsega si truden zaspal, odšel si tja, kjer ni več boleän, a nate večno ostal bo spomin. ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče Alojz POLIČNIK iz Luč 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njegove bolezni in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti. Še posebna zahvala gasilcem, govornikoma, pevcem in g. župniku. Žalujoča žena Marija, hči Bernarda in Katarina, sin Boštjan, vnuk Nani in ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. ParižUe 11/c. Braslovče 'el. 063 720-003. 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/talih cvetličnih aranžmajev ter do/tava na dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra Marija URBANC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi dr. Ivu Butu za dolgotrajno zdravljenje ter pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsi njeni V SPOMIN Izteka se leto dni odkar Vas več med nami ni, Hmetov ata Franc MATJAŽ iz Sp. Rečice Po duhu bogato Vam je bilo življenje. V letih pa, ko so pohajale moči, obiskovali ste bolnike in starejše ljudi, jih hrabrili, tolažili in jim vlivali novih moči. Skrbeli ste za kapelice, jih obnavljali, gradili in krasili. Sedaj v grobu mimo spite, a v naših srcih še naprej živite! Vsi. ki Vas imamo radi! OBVESTILA VETERINARSKO DEŽURSTVO 11.12. do 17.12., DRAGO ZAGOŽEN, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 18.12. do 26.12., CIRIL KRALJ, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL.: 831-017, 831-418. IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. c------------------------- -----------------------— DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO OD 11.12. DO 17.12. FRANC TRATNIK, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 OD 18.12. DO 24.12. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 V primeru, da se dežurni ne javi doma, pokličite tel. 441- 242 ali 25-841, kjer dobite vse potrebne informacije. +\ C------------------------- --------------------------- SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jerome!.______________________________________________^ NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: Alasalmi P.: Srečni ljudje * Le Guin U.K.: Začetni kraj * Peters J.: Tornado kliče * Kesovija T.: Libertas * Ripley A.: Scarlett * Benzoni J.: Mandžurska princesa * Karlovšek L: Polnočna loža * Christie A.: Za žep rži * Rendell R.: * Nečimrnost noče umreti * Šeligo R.: * Zunaj sije februar * Marsh N. : Plemičeva smrt * MacEwan L: Tujca v Benetkah * Smith W.: Kot morje lahkotno * Žagar C.: Barbara * Teršek S.: Iskanja * Benjelloun T.: Otrok peska * Kundera M.: Počas-not * II. STROKOVNA LITERARTURA: Vidmar j.: Kulturni problem slovenstva * Heidegger M.: Uvod v metafiziko * Heidegger M.: Na poti do govorice * Ferfila B.: Svet na dlani 2. del * Srak V.: Leksikon politike * Dolar J: Spomini * Wallace J.: Zagon * Parkinson C.N.: Parkinsonov zakon ali Na lovu za napredkom * Ilustrirana enciklopedija starin * Purg A.: Obveščevalne službe * Pirjevec J.: Jugoslavija 1918 - 1992 * Rebula A.: Pogovori v vinogradu * Hrovat-Kuhar E.: Izziv poroda * Peck M.S.: Ljubezen in duhovna rast 2. del III. MLADINSKA LITERATURA: Eržen F.: Brinine pesmi * Makarovič S.: Svetlanin Show strahov * Makarovič S.: Taca muca * Michelini C. A.: Spoznavajmo morje, Za grajskimi zidovi, Tvoji možgani, Pričakujemo dojenčka * Pfister: Božična zvezda * Price M.: Čarobne sani * IV. VIDEOKASETE: Rapa Nui = Rapa Nui * Carlitov zakon = Carlito’s Way * Devet tednov in pol = 9 1/2 Weeks * Zatišje pred neurjem = Pacific Heights * Resnične laži = True Lies * Lassie = Lassie * n «tmnug i KINO MtilHJE':' Sl 16. in i7.12.1995 RANGUN - ameriški film - akcijska drama Režija: lohn Boorman Vloga: Patricia Aiquctte, 1J Aung Ko, Frances McDormand Mlada, depresivna zdravnica ima za sabo družinsko tragedijo, izgubila je moža m sina. Odide v Burmo, da bi ponovno našla sebe/:. 23 Predstave - sobota: ob 20. uri; nedelja: ob 17. uri. Vstopnina 400 SIT: KINO NAŽARJf 16. in 17.12.1995 WILLY 2 - ameriški film - družinska melodrama Režija: Dwight Little Vloge: Jason James Richter, August Schellenberg Štirinajstletni fant feste m tri tue i Wiily se po dveh kdb ponovno srečata. Willy in njegova družina so v težavah zaradi razlitja nafte. Potrebno jim je pomagali... Predstave - sobota: ob 20. uri; nedelja ob 17. uri. Vstopnina KINO LIUBNO OB SAUIN.il 16. in 17.12.1995 PRI GON - ameriški film - akcijska drama Režija: Dennis Hopper Vloge: Tom Berenger, William McNamara, Erica F.leniak, Dennis Dva vojaka (Berenger in McNamara) dobita nalogo, da iz vojaškega zapora v vojaško opoušče prepeljeta arestanta. Ta pa je ženska..... Predstave - sobota: ob 20. uri; ncdeija ob 17.30 uri. Vstopnina - 40Ö SIT. ■■ s KINO GOBNJI GRAD 16.12.1995 PREGON - ameriški film - akcijska drama Predstave - sobota ob 17.45 uri. Vstopnina 400 SIT. miLCDQM Martin DUŠIC s.p. Zlabor 21 63331 Nazarje tel.: 063/ 331 225 MOBITEL:0609 61T 656 SVETOVANJE. PRODAJA. MONTAŽE. SERVIS - telefonske centrale garniture - hišne centrale - telefonski aparati - fax naprave - zaščite se svojim strankam zahvaljuje za iskreno zaupanje in jim vošči vesele božične praznike ter srečne in uspešne nove lete 1996! Za lepo novoletno darilo vam nudimo telefonske aparate po praznični ceni ETA 855/10 z 20% p.d. 6.432,00 sit ETA 155 Comet z 20% p.d. 6.912,00 sit RUMENILO ovđtiz in iNazarski svetniki so se na deseti redni seji! ■ sestali natančno na tisti dan, ki ga je poko-j jjjna država slavila kot svoj rojstni dan. Niči ■ takšnega, boste rekli, pač naključje. Toda kajl j pa porečete na to, da so svetniki po seji (nazdravili s kozarčkom prvovrstnega bu-l j teljčnega vina? Tudi naključje? O, ne, to pa 8 (ne! Ko je govora o nazdravljanju, pač ni šlol j za nikakršno naključje, ampak je bilo vse! (skrbno načrtovano. No, ampak da ne bol i pomote: zdravica ni šla na račun pokojne! (države temveč na račun svetnika Bojana, kil Ije pred kratkim zaključil višješolsko “ma-l Jtranje" v Ljubljani. Bojan, na zdravjell J (PRAZNIKOV JE VEDNO PREMALO) IV Zgornji Savinjski dolini v zadnjem času! I prevladuje mnenje, da je dovolj k po-[ Isameznemu imenu pripeti zloglasno končnico! Is.p. in vsi problemi v hipu izginejo. Til (“espeji" so namreč zelo iznajdljivi in vedno! j najdejo izhod iz nastale situacije. Denar jimi I ni problem, zato ne potrebujejo subvenciji j za varstvo otrok, saj tako ali tako ne pri-L Skazujejo dejanskih rezultatov poslovanja.! (Pravzaprav so "espeji" družbeno škodljiva! i bitja, ker ne delijo usode ostalih dr-1 Ižavljanov, jamrajo pa tako, da jih ni za pos-| llušat. Vsi so bogataši, le da eni to priznajo! (drugi pa ne. (KJE SO ZLATI ČASI VELIKIH( J DRŽAVNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ...) (Kot kaže, šefi občin, katere pokriva povsod! j prisotno zijalo iz redakcije cvetk in kopriv, | (nimajo (ne vidijo?) resnejšega opravila, koti Ida tako ali drugače komentirajo, se zgražajo! (in po potrebi naslajajo ob naših gostih! I meseca. Nekaterim se dopadejo - drugim ne.[j (Gosti namreč. Tako kot vsakemu izmed nas.l g Jim pa iz te žgečkljivo neresnične rubrike 1 (priporočamo, da bo najbrž za vse bolje, čel j se posvečajo stvarem, za katere so bili iz-j (voljeni. (ŠERB1 JE BILA IN ODŠLA, OSTAJAJO( j PA DAVKOPLAČEVALCI) (So se pa zato gornjegrajski svetniki izkazalil j za tenkočutne poznavalce "posteljnih ak-| (tivnosti" plemenskih žrebcev. Slišati je bilol I (iz čigavih izkušenj?), da je žrebic vedno! (manj, zato žrebci opravljajo svoje poslanstvo! 1 samo s polovično zmogljivostjo. Res ne-| (rodno, saj zaradi premajhnega števila skokovi J prihaja do izpada dohodka. Če je temu res-1 (nično tako, potem so gornjegrajski svetniki! Iv nezavidljivem položaju. (V SVETU JEg (RAZMERJE OSEM PROTI DVE) Poleg tega so se omenjeni predstavniki ljud-i Istva tudi odločili, da brez pardona izterjajo! j denar od "glinovcev". Novice so se najbolj! I razveselile odbojkarice našega elitnega kluba,| I ki so še nedavno tega ponosno nosile širom! po domovini ime kraja in (sedanje) občine! (pod Menino. Pričakujejo namreč, da bo deli zajetnega prihodka namenjen za poplačilo! (zaostalih obveznosti iz tega naslova, ki sol I ostale nerealizirane. Naivnosti jim seveda nel (gre zameriti, bo pa zato razočaranje toliko! i večje. (POGODBE SPOŠTUJEMO SAMO TAK-" RAT, KO NAM PAŠE) ßvdkz itt kajinive m pMv&vfeHb tmuttičtte HOROSKOP * , Piše: astrdloginja Milena Zakrajšek J3. do 20.4. da se naučite ločevati med tem, kar je treba spremeniti, in med tem, kar je treba preprosto že počutje bo v tem obdobju dobro in veseli boste, ker ste k temu pripomogli sami. Če ste roku meseca, boste precej vzkipljivi in neučakani, ker ne bo potekalo vse tako, kot si želite. V od-«tja-boste n^jcoliko površni, prav bi bilo, da ste do njega bolj tolerantni. Uspelo vam bo znižati toki^y&Jköt potrebno, drugače ne boste prišli na zeleno vejo. Vaša vsestranskost vas bo mar-sfala in k# vasjbo zanimalo veliko stvari, vas bo to odvrnilo od težav, ki jih trenutno še ne morete rešiti. " *3' JT J L | \ BIK od 21.4. do 20.5. Ne bo šlo vse po vaših načrtih in tudi s svojim grlom^v tem času morate biti bolj pozorni. Ne lote)p{£vsij* več stvari hkrati, da vam ne bo začelo zmanjkovati moa. Ne zanemarite gibanja, čeprav^ bo to zadrgfc£r£^sär si boste v tem obdobju želeli. Če ste rojeni v tretji dekadi, se vam denar nasmiha. Iznajdljivi^ boste, vendar ne vedno tudi pošteni. Ker vam nihče ne bo stopil na prste, boste na svoj uspeh tudi z^pVDejs%o je, da boste v tem obdobju izredno zahtevni in živeli boste v prepričanju, da vam je svH: nekaj^ dolžan! Pomembno iftzglo preprosto pravilo. Ne sodite, da ne boste sojeni. S škorpijonom boste prečuli odru»* 1 ^ DVOJČKA Od 21.5. do 21.6. V teh mrzlih dngh bodo nastopile težave z zdravjem, upoštevajte zdravnikova navodila in jih ne krojite po svojem, j^p^ppzprhosti morate posvetiti pravilni prehrani, da se ne boste preveč zredili in postali slabokrvni. V nasle^pni tednu boste imeli občutek, kot da nekaj zamujate in zato boste živeli bolj intenzivno. Partneiju pa le ne Skrivajte stvari, saj jih bo tako ali tako izvedel. Ne spuščajte se v denarne zadeve, ker ni primeren čas za frajBne* Manipulacije. Prepustite odločitve drugim. Vaša nepredvidljivost bo marsikoga je^i|a, zato bodite pripralljeni, dä/boste tarča obsodb. Najbolje se boste razumeli z ovni, ker boste'^mej* v ’hmari^einjpodobne pogledi- ''RÄ«r'o#22r:6i:^ 22.7. Zgodilo se bo, da se vam bodo izmaknile stvari, za katere si boste najbolj prizadevali, to pa je opozorilo, da vaša usmeritev ni bila pravilna. Obveznosti do partneija vam bodo zoprne,. Rötel^öste svobodo zasg; prfl^m pa boste pohabili na osnovne dolžnosti. Ne tvegajte... lahko partnerja izgii|)ite^Va^pbtrebe in^^^yjätasipo, zato se boste\Igrali omejiti. Povrnil se vam bo izostren občutek za to, ram tpristj,x zato v^s bo težko spreobrniti. Uspeli vam ^- tfetej, kar vam bodo mnogi zavidali. Dobro se bdite razumeli'^! levi in vpdnaiji, ker vam bodo radi|pri^qjpli na pomoč, ne da bi pri tem računali na povračilo. LEV Spoz|aIi JJbste,. da ^VkA|^Mpnje preteklih napak in vračanje nazaj ne more daleč pripeljati. Jemlje vam le energijo, in povzroča, da'se>.stare napake ponavljajo. Imeli boste dovolj energije, ki vam je zlepa ne bo zmanjkalo. Spoznah? boste' nekogfeki vas bo hotel navdušiti za nov način prehrane, vendar premislite, če je to za vaš želpdec iobrp. Težavell^partneijem se bodo omilile, čeprav ne bo ravno vaša zasluga. V povezavi s starejšim đo&ekom še bo oglašl^staba vest z vso močjo. Poskušajte popraviti napako iz prejšnjega obđobjal Čas je primeren za to. Denar, ki ste ga dobili, bo hitro skopnel. DEVICA od 24*«; do 23.9. Črnogledi boste in vsako partnerjevo dejanje si boste negativno razlagali. Zelo boste občutljivi m. zaju^i Jcar bo še bolj pripomoglo k slabemu fizičnemu počutju. Ni dobro, da se zadržujete v zaprtih prostorih, ^^|1li|öris-tite vsako prosto minuto za sprehod. Do denarja boste prišli na zelo nenavaden način, pri tem* pa Vam böäo pomagali sorodniki. Kljub temu se izogibajte večjih nakupov, saj je vaš finančni položaj precej negptqvi Naslednji teden boste brez razloga napeti in razdražljivi, ker vas bodo preganjale temne slutnje. RazmiŠjžhfboste o svojih starši^, ker jih boste videli v povsem drugačni luči, kot ste jih navajeni. Tehtnicam boste zaupali. TEHTNICA^pd 24.9. do 23.10. Ker niste jf^ohilVni do svojega zdravja, tudi večjih težav v tem obdobju ne bo. Le na dihala boste malce bolj občutijiyj>l#ito Jff£luhnite potrebam svojega telesa. Čaka vas obdobje, ko boste dobre volje, in trenutki videnja, ko holte ste SosP°dar svojih čustev. Pogosto boste premišljevali o ne preveč veselih stvareh, kar pa n|\bo imcro^rliva na vaše razpoloženje. Vabili vas bodo prijatelji, vendar boste pogosto radi tudi sami, zat|!||b4ste vabila odklanjali. Delo v tem času ne bo v središču vaše pozornosti, zato tudi večjih nagrad ne bo. Prešeri^ceni boste, ker se boste najbolje razumeli z devicami. ŠKORPIJON od,£44:0. do 2.2%. j\/ tem obdobju se boste bolj kot navadno zavedali, da duševnost in telo tvorita celoto in da ,:^^^öe^smanjka volje, boste imeli težave z zbranostjo. Nadaljevati morate tam, kjer ste ostali, ker druge izbire ne^^Älmeli. Najbolj pri srcu vam bodo raki, ker si bodo želeli^|e bližin^^flseMigJbr0 delo vašemu ponosu. Na zdravje boste morali malo bolj popaziti, kajti vaša odpornost je precej padla in sedanje stanje. Obstaja nevarnost nalezljive bolezni. Uživajte več vitamina C^^se' ne"'5 mrazu. V ljubezni bodo vaša pričakovanja skromnejša, saj ste se naučili, da piy^eljje razočaranje. Bodite potrpežljivi in vedri in marsikaj se bo obrnilo na bolje. fOfosnf^^S^na' zaslužek/ kar boste pripisovali svoji iznajdljivosti, zato se ne spuščajte v tveganje, da si ne boste whaija sposojali. Presenečeni boste nad biki, ki bodo neprenehoma iskali vašo bližino. TRGOVINA EN KRAJCAR LOKE 5 LJUBNO OB SAVINJI TEL.: 841-512 UMETNE JELKE 1,10 METRA 1,50 METRA UMETNI SNEG PRSKALICE LUČKE PAPIRNATI OKRASKI KOVINSKI OKRASKI FIGURE ZA JASLICE OVČICE (25 KOM) PASTIRJI (3 KOM) TRIJE KRALJI JEZUŠČEK MARIJA IN JOŽEF PRAZNE JASLICE POLNE JASLICE VINA: BUTELJKE: HALOZE LAŠKI RIZLING ŠIPON PENEČA VINA SPUMANTE SREBRNA PENINA ZLATA PENINA IN OKRASKI: = 2.700,00 = 2.990,00 = 230,00 = 80,00 = 1.990,00 ORMOŽ LAŠKI RIZLING ŠIPON IN JASLICE = 1.200,00 = 730,00 = 730,00 = 220,00 = 560,00 = 1.990,00 m .. SAUVIGNON RENSKI RIZLING CHARDONNAY TRAMINEC SIVI PINOT OREHI MII KA MLEČNA too gr OLJE ZVEZDA DET. ZA POSODO 3 L MEHČALEC SCHMAIHL 4 L ŽGANE PIJAČE = 349,00 = 349,00 = 349,00 = 549,00 = 580,00 = 580,00 = 610,00 = 860,00 = 699,00 = 99,00 = 159,00 = 299,00 = 299,Op S, 2.300,00 BELLE DE JOURE = 990,00 WHISKY GLEN D ON AN = 1.600,00 MINISTER GREGOR 1.250,00 NA ZALOGI TUDI WHISKY = 249,00 JACK DANIEL’S, = 249,00 BALLANTINES, JIM BEAM. KOMPOT ANANAS = 109,00 = 299,00 KOMPOT BRESKEV = 129,00 = 950,00 ROZINE 1/2 KG = 125,00 1.250,00 MANDARINE = 149,00 POMARANČE = 99,00 V NEDELJO 24. 12. IN 31. 12. BO TRGOVINA ODPRTA OD 8. DO 14. URE! MOŽNOST PLAČILA NA TRI CERE! NAD 1.000,00 SIT VAM PODARIMO VREČKO! NAD 6.000,00 SIT VAS OBDARIMO S 100 GR KAVE! NAD 10.000,00 SIT PA Z BUTELJKO! STRANKE, KI SO NAS OBISKOVALE CELO LETO, PA BODO OBDARJENE Z BUTELJKO IN KOLEDARJEM! VELIKO USPEHA V POSLU IN SREČE V DRUŽINI, VAM ZELI EN KRAJCAR! Štefka Petek Mucek gre služit Naša muca je dobila naraščaj. Tri majhne puhaste stvarce, ki so se okorno premetavale v stari, s slamo obloženi košari. Eden je bil rumeno tigrast, drugi sivo, tretji pa bel s črno liso na čelu. Naglo so rasli. Sesali so materino mleko, pozneje so pili tudi kravjega. Tega jim je v veliki plitvi skodeli h košari prinašala moja mlajša sestrica. Tačka, tako je bilo ime mami muci, je samo njej dovolila stopiti v bližino košare, pri vseh drugih domačih je vedno jezno zapihala in ukrivila hrbet, hkrati pa so njene mehke tačke dobile ostre krempelce. Tačka je bila silno skrbna in pozorna mati ter vzgojiteljica. Takoj, ko so bili mucki dovolj veliki, je drugega za drugim pospremila po stopnicah navzdol, iz gnezda v kotu zaprtega ganka nad hlevom in jih povedla v kozolec. Nobeden ni smel izpod strehe kozolca. Kako jim je to dopovedala je uganka, gotovo je med njimi obstajalo neko sporazumevanje, ki ga ljudje ne razumemo. Mucki so se prekopicevali, se lovili za repke in mežikali v sončno svetlobo. Tačka jih je pustila za kratek čas same. No, samo za nekaj minut, dokler nekje ni ujela miške. Miška je brcala, a muca jo je držala med zobmi čvrsto, zanesljivo. Uboga miška! Mama muca jo je živo prinesla zato, da bi se ob njej "šolali" njeni mladiči. To naj bi bil praktični pouk. - Pouk za vse življenje. V kozolcu je bilo nešteto večjih in manjših predmetov, za katere ali pod katere bi miška lahko utekla, se skrila, pobegnila. Ampak mama muca je pazila na vsak njen gib. Mladi mucki so se morali uriti v hitrosti, spretnosti, iznajdljivosti; niso pa smeli miške pohabiti, ubiti, pojesti. Tačka je bila strog učitelj. Za vsako napako je mladič dobil kazen. Muca ga je krepko krenila po smrčku. Vsi trije so dobivali zaušnice in z njimi napotke za samostojno življenje. Pouk je najprej potekal v kozolcu, potem na njivi, v hlevu, drvarnici in še kje; gotovo tudi ponoči, da se je mladim vid kakor sluh dovolj izostril. Tačka je gotovo vedela, kdaj so bili dovolj poučeni, izurjeni ter pripravljeni za samostojno življenje. Začela jih je voditi "služit". Nekajkrat je kar vse tri izvlekla k sosedu na kozolec. Gotovo je po svoji mačji "pameti" presodila, da bo enemu od mladičev všeč novi dom in bo ostal, za druga dva pa bo še poskrbela. Da bi sama odšla od naše hiše gotovo ni pomislila. Kdo pa rad na starost menja gospodarja in kraj, ki ga ima že dolgo za svojega. Na njeno razočaranje so istega mnenja bili tudi njeni potomci, kajti ni se še znočilo, ko so že bili zbrani okoli nje in skodele z mlekom. In kako ponosno so gledali! Ja, niso se naučili samo mišk loviti, tudi domov so znali priti sami in celo s prve poti. Tačka pa ni bila navdušena. Mladiči so ji povzročali skrbi, nevšečnosti, sramoto. Tu ni bilo prostora za štiri. Lovski "revir" je bil samo njen; premajhno področje, da bi ga s kom delila. Mladi so morali v svet, v svet s trebuhom za kruhom. Ker ni šlo zlepa, je Tačka postala huda, razdražena. Odločila se je za drzno - za mater že kar okrutno ter obsojanja vredno - dejanje. Mladičem ni dovolila piti mleka, čeprav ga je sestrica v skodelo nalila toliko, da bi ga bilo dovolj za vse štiri. Tačka je tako dolgo puhala, renčala, se poganjala v tega in onega, da jih je ustrahovala in so se prestrašeni umaknili. Mačja vojna je trajala nekaj dni, potem pa... Nekega dne sta izginila rumeno in sivo tigrasta mladiča. Poleg matere Tačke je ostal le še Pikee, sestrin ljubljenček. Tačka se je nekoliko unesla, ampak Pikee se je skodeli z mlekom približal šele, ko matere ni bilo blizu. Naposled je kljub sestrinemu nasprotovanju še Pikee moral od hiše. Slučajno je k nam na obisk prišla neka ženska in ko je videla mucka je bila takoj pri volji, da ga vzame. Po zračni poti bi bilo do njene domačije manj kot kilometer daleč, pot bi si lahko skrajšala tudi, če bi lahko šla po gmajni ter prebredla Savinjo. A Savinja je bila globoka, mrzla. Morala je iti čez po brvi, ki pa je bila šele v naslednji vasi. To je njeno pot zelo podaljšalo. Ljudje niso radi gradili brvi, ker je Savinja često narasla. Ob povodnji so se brvi zrušile v vodo in odnesla jih je voda. Betonskih mostov je bilo v tistem času zelo zelo malo. Ko je prišel ugoden trenutek je brat pripravil košarico, jo pokril z vrečevino in trdno privezal takoj, ko je Pikca ugrabil in ga dal v košaro. Pikee je bil v temi in čutil je, da je ujet. Mijavkal je in praskal, a zaman; čakala ga je pot v neznano. Kmetica je odnesla mucka, doma pa ga je spravila v kumik. Dala mu je mleko in še kos klobase a se ni ničesar dotaknil. Povešal je glavico in se čisto zgrbil vase. “Dva, tri dni bo takole čemel, potem se bo pa navadil,' je večkrat ponovila svojim domačim, “potem pa si bo poiskal svoj prostor. Velik je že in sam si bo znal poiskati hrano. Mačke so vedno miši lovile, mar ne?" “Seveda!" so ji zatrjevali in nič niso dvomili, da bo mucek ostal pri hiši. Sestrica je zelo pogrešala Pikca, opazili pa smo, da tudi Tačka ni čisto brez srca. Pikee je bil pač njen. Morda je v svoji mačji glavi sklenila, da ga ne bo več odganjala od sebe in mleka, če bi se vrnil. Kakor bi Pikee to vedel, je prišel nazaj. Minili so samo štirje dnevi od njegovega prisilnega odhoda. Prišel je ves moker, z umazanim kožuščkom, ranjenimi tačkami, opraskanim smrčkom. Čudili smo se, ugibali, a le Pikee je vedel, kako je ubiral svojo pot do "rojstne hiše". "Ta nas je pa ukanil", je dejal brat. "Kdo bi si mislil! Pes že; on bi iskal in našel sled, mucka pa je ženska nesla in v popolni temi je bil. Sedemletni otrok bi od tam ne našel domov, mlado mače pa je uganilo najkrajšo pot. Njegov moker kožušček, opraskane tačke in smrček kažejo, da je Pikee preplaval Savinjo, pretekel kamenje in grušč in gosto zaraščeno gmajno. - Saj je skoraj neverjetno!" Pikee je ta čas ležal na travi pri kozolcu ter si sušil kožušček. Ležal je iztegnjeno kot ubit. Ni se premaknil niti tedaj, ko ga je Tačka ovohavala, potem pa se zleknila poleg njega, kakor bi ga stražila ter mu hotela dokazati, da je še vedno njen. Potrpežljivo je čakala kdaj bo prišla k sebi. Sestrica je poskakovala od veselja in vsem jasno in glasno dela vedeti, da bo Pikee ostal pri hiši, če ne bo z njim od hiše šla tudi ona. Kaj smo hoteli? Njeno grožnjo smo vzeli zelo zelo resno. Sicer pa: kam naj bi dali Pikca, ko pa bi se gotovo vedno vračal tja, kjer je bil rojen. vici po gorn/esitvinj ZADRECKA GOSTILNA Gost pokliče birta, da poravna račun. Plača, kar je spil, zraven I pa še vpraša: “Zakaj pa se pri vas gostilna imenuje Pri čarovnici?” Birt se obrne proti šanku in zakliče: “Draga, pridi sem. Tu je gost, ki te še ne pozna.” PRIJATELJICI IZ NIZKE... ...se pogovarjata: “Moj mož me spravlja ob živce. Si ti že kdaj j pomislila, da bi se ločila?” vpraša prva. “To ne,” ji odgovori druga, “da bi ga pa ubila, pa že I velikokrat!” ŠTROMARSKO DELO Brane in Jaka - oba električarja, honorarno napeljujeta inštalacijo po hišah. Prideta lepega dne delat tudi h Gašperju. I Ta ju zvedavo opazuje pri delu. Brane pripravlja kable. Jaka j pa snema izolacijo - in to kar z zobmi. “Uh, ti pa moraš imeti dobre zobe, ko kar tako grizeš v žice!” ugotavlja Gašper. “Ja, to imam po očetu,” nlu pove Jaka. “Pa jih ne pogreša?” SINOV IZLET Brihtov Lojze je nabil svojega sina po tazadnji, da je bil ves plav. Sosedovi so slišali jok in vprašali Lojza, kaj je njegov sin ušpilal. “Bili so na izletu v Grčiji,” je pričel razlagati. “Ampak, to je bilo pred mesecem dni!” se čudijo sosedi. “Že, toda takrat še niso bile fotografije razvite. Ko bi vi videli, kakšne razvaline so pustili za sabo v Atenah!..” LJUBEZEN ČEZ VSE OVIRE Bojan je dobil tako hudo angino, da je moral v bolnišnico. Anja, njegova punca, ga je šla obiskat, a je zamudila uradni del obiskov. “Kam pa? Obiski so končani!” jo ustavi glavna sestra. “K Bojanu, veste, jaz sem njegova sestra.” poskuša Anja I pretentati gospo v beli halji. “Me veseli, da sem vas spoznala. Jaz sem njegova mama!” I CIRKUS NA OBISKU PO Sloveniji ima češki cirkus že kar redno turnejo. Obisk je lep, predstave pa do nedavnega izpopolnjene do perfekcije. Žal pa je zadnje čase prihajalo do zapletov pri najnevarnejši točki: trojnem saltu. Artisti so se vse prepogosto poškodovali. Zaradi tega se napoti direktOr cirkusa do vodje artistov. “Kaj je zdaj to? Niti enkrat v zadnjih treh tednih se vam trojni salto ni posrečil izvesti brez padca!!” “Lovilec je bolan, kaj morem,” odvrne šef artistov. “Ne bom menda odpovedal točke zaradi enega človeka!" J£~r ja! 3rr TtfSeBej ZPAT. *CO Air m AM Set / M/CßfA, A'/ TOL£ f MALO A/£Vj4Re*f V Jpo/zrf v o g.am/m- mo SVZIVßMG Nedolgo tega sem se s svojo najdražjo čudovito razumel, rada sva se imela in ljubezni ni bilo videti konca. Sedaj pa me je zapustila. Ves sem obupan, mislil sem že na najhujše. Kaj naj storim? Vrnite se k svoji ženi! Zame trdijo, da sem pijanec in neozdravljiv alkoholik. To me prizadane. Kako naj se po tem še kdaj sproščeno nalijem, bruham čez plot ali se zleknem pod mizo? Pijte le toliko, da se vam umirijo roke. Torej samo, kolikor je nujno potrebno za zdravje. Verjamem v reinkarnacijo. Toda moji bližnji se norčujejo iz mene. Recite jim kakšno besedo. Tudi v redakciji naš šef verjame v reinkarnacijo, saj nekateri sodelavci včasih dobijo telefonske klice od sorodnikov, za katere pogrebe so si že zdavnaj vzeli dopust. S svojim novim psom ptičarjem si na lovu ne morem kaj bistveno pomagati. Doslej nisva ulovila še nič. Mi lahko svetujete? Mogoče ste ga metali prenizko? Sem kmet, ki ima veliko živine, predvsem krav. Zadnje čase me ravno zaradi njih boli glava. Veste, moje rjave krave pojedo več kot bele. Imate morda vi kakšno pametno razlago zato? Načelno se z živino ne ubadamo, iz razbranega pa bi se dalo sklepati, da imate več rjavih krav kot belih. -V želji, da bi hitreje dobil dekle, sem kupil bicikel, nato motor, sedaj imam avto, dekleta pa še vedno ne morem dobiti. Kaj naj storim? Kupite avtobus! Sosedovi čez cesto imajo čudovito osemnajstletno hčerko, ki se vedno slači in oblači pri nezagmjenem oknu. Ali naj jih opozorim na to? Načelno ne. Mimogrede - ali bi zamenjali stanovanje? čm caw Izdelovanje in prodaja otroške konfekcije ČEŠNOVAR MARTA Na trgu 32, Mozirje telefon: 832-141 Uz sxacL (jam zzHimo, da (jl (jLHo [zto 'g 6 tel c7als. Czto ^ ima ZA RAZVEDRILO MINI '..SLOVARČEK : EVO : Dodatek jedem iz tovarne Kolinska LAVATORIJ : Kopalnica, umivalnica VAKUOLA : Votlinica v celični protoplazmi ZABALETA : Španski harfist (Nicanor) REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: Pagoda, Erevan, darilo, arara, MGA, Adi, Roth, Ir, Stribog, Umek, pejsaž, Enare, Araks, ptič, DO, Akbar, koc, orel, enuraza, litosfera, NJ, Iza, talisman, napman, Jurka, Imatra, alkar OPEKE Besede začnite vpisovati v polja s številkami in nadaljujte v smeri urinega kazalca. 1. Pomrznjenost 2. Najmočnejša človeška opica 3. Država v Pirenejih 4. Veletok v Mezopotamiji 5. Pravila lepega vedenja 6. Sivo ijav ptič pevec Na označenih poljih dobite ime dveh vrhov v Savinjskih alpah. MR OGLASI MALI OGLASI ijHoriia ate tafealt prab to... [preročišče DELFI TEL. 090 4130 J Astrologinja Stella in znana jasnovidka Jožica iz Poljanske ■doline vam razlagata in svetujeta... Strošek 78 sit/po. min. ANTENE IN RTV SERVIS i Nudimo antenske meritve, instalacije in montaže sistemov. ‘Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgrad-Inja teletekstov, Prašnikar s.p. 845-194. [servis - ELEKTROINSTALACIJE J Hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji, oljni Jgorilci... Se priporoča Elektromehanika Černjavič Janko, s.p., I Bočna 81, tel. 843-611. j RTV SERVIS PURNAT ■Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio Itudi na vašem domu. RTV servis Purnat, tel. 843-424. [trgovina IN SERVIS ZAGOŽEN [Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, ■gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. j NOVO! GRAVIRANJE V MOZIRJU! jv Urarstvu AUBREHT v Mozirju vam nudimo graviranje ■napisnih ploščic, novoletnih daril, ur itd. Tel. 831-215. "NATAŠA" d.o.o. KEMIČNA ČISTILNICA Šoštanj ■ imamo sprejemno in oddajno mesto vseh vrst artiklov v [Nazarju v hiši bistro "ERBO". Se priporočamo! TRAGAL NAZARJE i Sprejemamo filme za razvijanje slik. L_____________________________________•_________ - Zavarovalniško posredovanje pri avtomobilskih škodah - Vleka vozil - Odkup poškodovanih vozil Tel. 832-132, 832-822, 832-474 n n ul POGREBNE STORITVE □ b boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - PREVOZ Z AUTO FURGONOM (VKLJUČNO NA UPEPELITEV) - DEKORACIJA SOBE, POSTAVITEV ODRA NA DOMU - IZKOP GROBNIH JAM - POSTAVITEV ŽARNIH NIŠ - UREDITEV KOMPLETNE DOKUMENTACIJE - ODŠTEJEMO ZAKONSKO POGREBNINO štigllC Jožica Radmirje 10, 63333 Ljubno ob Savinji Tel. 063/841-029 Prodam plemenske telice po izbiri. Tei. 832-207. *** Zelo poceni prodam dobro ohranjen pletilni stroj. Tel. 832-004. *** Prodam puhalnik Tajfun s cevmi ter sušilno napravo za seno z ventilatorjem. Tel. 841-094. *** Prodam telico simentalko, 7 mesecev brejo. Tel. 832-524 *** V Mozirju prodamo stanovanje 64 m2. Tel. 831-728. *** Prodam Opel kadett, letnik 90, bele barve, 1.4i, prevoženih 84.000 km. Tel. 832-523. #** Poslovni prostor v centru Ljubnega oddam. Tel. 841-414. *** Prodam rotacijski plug za gorenje muto, novi tip. Tel. 832-249. *** Dobro ohranjeno električno kitaro SHOT ugodno prodam. Tel. 841-118. *** Zatekel se je mlad volčjak -psička, ki išče dobrega gospodarja. Tel. 831-694. Prodam motokultivator s priključki. Gostilna Majerhold Šentjanž. Tel. 841-315, zvečer. Prodam 4 kolesa - platišča za Audi 80 ali Golfa po ugodni ceni. Mozirje, Nove trate 2. Tel. 831-978. «* Klubsko mizico z okroglo stekleno ploščo premera 110 cm prodam. Tel. 841-005. *** Telico simentalko brejo prodam. Tel. 841-194. *** Prodam žensko zajčjo jakno, sive barve, št. 40. Tel. 845-163. *** Kupim otroški smučarski kombinezon št. 12. Tel. 832-084. «* Prodam rabljene traktorske gume št. 149/13-28 R, cena po dogovoru. Tel. 843-387. «* Prodam ohranjen kompresor, rezervoar 320 litrov ter izpraven štarter za Audi. Tel. 846-014. *** Prodam kravo s teličko. Tel. 831-404. «* ''Tomo Vinkovič" s priključki, malo rabljen, prodam. Tel. 831-527. *** Zelo ugodno prodam satelitsko anteno. Tel. 39-234. *** Prodam PC 386 DX/40 Mhz, 4Mb RAM, barvni monitor, miško. Cena po dogovoru. Tel. 831-888. *** Prodam brejo telico simentalko. Tel. 832-372. (Poličnik). *** Prodam 5-litrsko polnilko za salame in klobase iz nerjavečega materjala. Tel. 832-190. [ KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 26. številki SN IME IN PRIIMEK Prihova 36, NAZARJE, tel. 832-498 Na trgu 1, MOZIRJE Steletova 25, K/AMNIK V PREDPRAZNIČNEM ČASU VAM NUDIMO: - TATARSKI BIFTEK - NAREZKE - MREŽNA PEČENKA (PRATA) - PEČENE KRAČE, REBRA,... - PIŠČANCE,... VSE PO UGODNIH CENAH! Za nakup se vam najlepše zahvaljujemo. Na trgu 36, Mozirje Ob drugi obletnici naše trgovine smo pripravili posebno ugodnost za naše stalne stranke - v Ce ne veste, kakšno darilo bi podarili svojim najdražjim, lahko pri nas kupite y#%V«7/BOIIUtJR Obenem pa vas obveščamo, da imamo nove pulije samo po 1.900 sit. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi kolektiv podjetja Rivon Niman. Savinjski Gaj v Želimo veliko sreče in miru v letu 1996 vsem, kis parkom poslovno sodelujejo, in obiskovalcem, ki ga med letom obiščejol : • / °) ^Vo n o. ulitek nedotaknjene narave ---- INFORMACIJA - INFORMACIJA - INFORMACIJA UGODNA SMUKA NA ROGLI Spoštovani, obveščamo vas, da smučarski center na Rogli obratuje že dva tedna. Imamo 70 cm novega snega, od sobote 09.12.1995 dalje obratujejo naslednji sistemi: - Uniorček I,II - Košuta - Ostruščica I, II - Mašinžaga I, II - Planja - Jasa - Jurgovo I,II. Na smučiščih Uniorček, Košuta in Planja je 20 cm podlage iz umetnega snega. RODENSTOCK OPTIKA OPTIKUS V GRABNERJEVI HIŠI V MOZIRJU, TEL.: 832-966 (/asst že,A/Aož/csre frazsr/Ae /sr &re,Čs(0 A/o is-o A&to, SAMO NAJBOUŠE ZA VASE OČI A ZEISS SPECIALISTIČNI OKULISTIČNI PREGLEDI Celje - skladišče D-Per tui 7 /1995 St 5000002527,25 Grad Vrl tel.: 831-316 doma: 832-237 COBISS e * BOŽIČNI VIKEND» JNApOGLI22.12. - 26.12. - BGW NAJEM 1/4+1 319 DEM m - DP BRINJK PP 139 DEM |0 ° * SILVESTROVANJE! j BLIZU GARDgKE^A JEZERA 4 DNI ITALIJA - GRČIJA - LADJA 5 DNI I8TAMBUL 4 DNI POLJSKA 4 DNI 'v SICILIJA f MALTA - TUNIZIJA (KRIŽARJENJE) 6 DNI RIM 4 DNI L AŽURNA OBALA 4 DNI I . PARIZ - LONDON 12 DNI i o/ MIAMI \ JUŽNA AFRIKA/RAJSKI SEJŠELI * SMUČANJE DOMA IN V TUJINI L.:\ * ZDRAVILIŠČA * ZA PRVOMAJSKO SMUČANJE V VAJ. THORENSU JE ODZIV IZREDNO VELIK, ZATO VAM POSREDUJEMO DODATNE INFORMACIJE: AVTOBUŠBO PELJAL IZ SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE. ' S Savinjskimi novicami na letovanje! Med prispelimi pravilnimi odgovori 6. kola (832-237) smo izžrebali kupon, ki ga je poslala Jana Kosmač, Cesta v Rastke 54, Ljubno ob Savinji. Čestitamo! Odgovor na tokratno vprašanje napišite na kupon in ga v kuverti pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4,63331 Nazarje s pripisom "NAGRADNA IGRA". Rok za oddajo tokratnega kupona je ponedeljek, 18. decembra 1995. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali lepo nagrado, to pa je BON V VREDNOSTI 10.000,00 SIT iz programa Turistične agencije SONJA Nazarje. Torej kar pohitite in obilo sreče! §c- KUPON ŠT. 7 ' * * V -v' —*/ '/f- Vprašanje: Ali bo organiziran avtobusni prevoz na smučanje v Francijo? Odgovor: Ime in priimek: Naslov: , /V# 1 m OSREDNJO KNJ. CELJE