ND L E Prosi, da se plačuje asesment za njega. Se plačuje ases-^ za dobo enega leta. I Clan Marko Zivkovic, dr. št. 26, prošnja se ne opošteva. °1’ se strinja z sklepom gl. porotnega odbora. Clan Matija Bahor, dr. št. 30, prosi podpore. Radi ozeblo mu odrezali kazalec na desni roki, prstanec in mazinec 6vi roki. Za delo še ni sposoben. Odbor mu je pripoznal •0.00. plan John Žitnik, dr. št. 114, po pravilih ni. upravičen do "ške pdopore. Imel pa je veliko zdravniških stroškov, v pomanjkanju, zato nui odbor daruje $25.00 pod pogo-da se odpove vsaki nadaljni podpori za to bolezen. Clan Steve Banovetz, dr. št. 1, je že dolgo časa nesposo-Jh kakšno delo. Odbor mu pripozna $25.00. Stavljen je ‘°g, ter tudi od delegacije sprejet, da se mu da $50.00. Clan Nick Matetic, dr. št. 1 prosi, da bi se mu dalo denar, .''šel v staro domovino. Odbor za prošnje priporoča, da odbor izplača postavno odpravnino, katero določi izve-: državnega zavarovalnega departmenta. Clan John Godina, dr. št. 152, je star že čez 70 let, polegla še ženo v postelji, odbor pripozna, da se plačuje ^nt za njega in njegovo ženo za dobo enega leta. Članica Frančiška Antončič, dr. št. 120, udova z dvema °ma in polegtega še bolehna, odbor ji pripozna $40.00. Kalan, zahteva, da se izplača bolniško podporo za tovo ženo, ki je bila članica dr. št. 150, za dobo 21 dni. 0r mu pripozna polovico zahtevane podpore, padeva Kate Škerjanec, št. 166. Iz podanih dokazov je S, da ljena bolezen izvira iz bolezni, ki jo je imela kot je stopila v Jednoto. Vsled tega ni deležna nobene We za to bolezen. Ako hoče še biti nadalje članica, se odpovedati vsaki podpori za bolezen, katera bi izhajala bolezni. ^ošnji bivšega člana in uštanovnika Jednote George :,ch-a se ugodi. Pošilja se mu list Nova Doba, dokler bo ^lan Joseph Blatnik, dr. št. 126, prosi, da naj se plačuje ,lent za njega in njegovo družino. Odbor ni dobi! v zadostnih podatkov, zato je prišel do zaključka, da naj °sl.ie bolj natančne podatke na glavni urad in gl. urad mu 'Poznal nekaj podpore, če bo sprevidel da je v resnici I ^en. P v ^rosn j a Mary Markun, članica dr. št. 120, udova z 6 ' v starosti od 2 do 15 let. Odbor ji pripozna $50.00. , adevo Anton Pust-a odbor za prošnje ne vpošteva, ker .jja Še polovično podporo. Konvencija dobi boljša pojasni-strani delegatov št. 6, nakar konvencija pripozna $25.00, , košnja članice Uršule Nagode, dr. št. 57, se zavrže, ker , °vih zdravniških dokazov. lijeva članice Helena Evatz, dr. št. 139, se zavrže, ker po L ni opravičena do operacijske in bolniške podpore. %. . ze bolna pred vstopom v Jednoto. Matt Vogrič, dr. št. 124, na podlagi pravil ni opravi-, ttikake podpore. 1 'an Frank Tomšič, dr. št. 149, na podlagi pravil ni upra-jj0 podpore. j, a*ui Frank Pohe in Mary Pohe, dr. št. 122, iz predlože-J(i°lpiških spričeval nista deležna bolniške podpore. Ako Pošlje bolniško nakaznico, da je bila v bolnišnici, se ji i(; a bolniška podpora za tisti čas, ko je bila v bolnišnici. vrhovni zdravnik potrdi. H /deva člana Joseph Samordia, dr. št. 122. Njegovo ij^Ško spričevalo ima preveč popravkov in zaradi tega ^ vrhovni zdravnik odklonil podporo. Pošlje naj novo v,^0, pravilno izpolnjeno in potem se mu izplača nadalj-^iška podpora v svoti $4.00. ^aPica Dorothy Tauchar, dr. št. 134, ona je bila pobita pobila. Njena poškodba je bila teška. Odbor ji pri- $40.00. »It/^nja člana Frank Retel, dr. št. 70, se odobri. Opera- la ,^°dporo mu je zdravnik odrekel, toda delegata omenje-*juštva sta se izjavila, da je v resnici potreben. Priporu $25.00. 9,11 Charles Šuštaršič, dr. št. 25, star nad 70 let, nesposo-C ^elo, pj-Qg^ (ja se zanj plačuje asesment. Prošnji se ugo-j! e Plačuje zanj asesment za dobo enega leta. \ vaflja članice Julia Jernejčič, dr. št. 136, Delegat dru-8(, ,.tCa> da je ona v resnici vredna podpore in priporoča, Pomaga. Odbor je pripoznal $25.00. Sij. Marko čavrak, dr. št. 26, star 72 let, član C'sko>-° slep, prosi da se zanj plačuje asesment. h a> da se mu plača asesment za dobo enega leta. u °snja društva št. 116, da se pomaga članu Frank šuštar-ki se nahaJa v bolnišnici. Prosijo, da bi se mu kupilo ^v0ileke. Se pošlje društvu svoto $25.00. S to svoto naj K lCuPi potrebno obleko. °^nJa Antona Zidanšek, dr. št. 174 se odobri. Odbor C] °Zlia $40.00. Hldca Anna Mesnar, dr. št. 12, je imela bolezen pred od leta Odbor ustopom v Jednoto. Odbor ji odkloni bolniško podporo. Član Frank Filipič, dr. št. 11 je imel operacijo] ki ni navedena v pravilih. Odbor mu pripozna izredno podporo v svoti $25.00. Član Joseph Matičich, dr. št. 26, je bil operiran, toda operacija ni navedena v pravilih. Odbor mu pripozna $25.00. član Joseph Krstalich, dr. št. 49, je bil operi rain na roki. Odbor je pripoznal temu članu $25.00. Prošnja Franka Žagarja, član dr. št. 81. Odboj pripozna temu članu svoto $40.00 ker je popolnoma nezmožen za delo in zraven tega ima še ženo bolno. član Andrej Primožič, dr. št. 32, prosi da se |anj plača asesment za šest mesecev. Odbor prošnjo odobri. | Delegat John Lamuth prosi, da se plačuje aspsment za člana Frank Škrabec, dr. št. 30. Odbor priporoča, ila se plačuje asesment za dobo enega leta. Zadeva društva št. 106, ki se tiče člana Andreja Kernel, kateri je v umobolnici. Odbor je sklenil, da se njegova bolniška podpora pošlje pa njegovo ženo. Prošnja člana Mike Sejatovich, dr. št. 86, izgubil je vid. Odbor mu pripozna $50.00. Prošnja John Ružiča, dr. št. 128 se zavrne, kerldobiva še polovično podporo. Prošnja članice Angela Juhant, dr. št. 20. Ona je bila operirana in ni dobila nobene odškodnine. Odbor j| pripozna $25.00. Prošnja člana John Celarc, dr. št. 116. On nesposoben za nobeno delo. Odbor mu pripozna $25.00. Prošnja Ignac Petrovčič, član dr. št. 37. DobiLje že vso podporo, sedaj je pohabljen in v bednem stanju. Odbor mu priporoča $50.00. Prošnja Antona Zidanšek, član Dr. št. 174.| Prosi za tintno pero. Prošnji se ne more ustreči, ker ni nobenega peresa več v zalogi. i Zadeva člana John štukel, dr. št. 101. Po našem prepričanju in predloženih dokazih smo prišli do zaključka! da se mu izplača zahtevana odškodnina v svoti $800.00 za Izlomljeno hrbtenico. To izplačilo je priporočal tudi vrhovni zdravnik. Pritožba članic Anna Pierce in Johana Pust, dr. št. 103 zoper urednika glasila “Nove Dobe.” Tiče se dopisa, ki je bil priobčen v številki 30. na dan 25. julija 1928. Odbdr je prišel do prepričanja, da je beseda “mockery” res užaljive vsebine in kršenje pravil člen 20, točka 4, kakor navedeno v tej pritožbi. • Enaka pritožba je predložena od člana Mihael Ortarja, od društva 82. Konvencija pozove urednika, da odda svoj zagovor. On je mnenja in prepričan, da je bila beseda pravilno rabljena, in da ni žalila nobenega člana in ne Jednoto. On to razlaga na svoj način, zato je priobčil dotični dopis. Odboi za pritožbe je bil v obeh slučajih prepričan, da je bila beseda užaljive vsebine, toda konvencija pride do svojega zaključka in sodbe. Velika večina delegacije se izrazi proti zaključku in sodbi odbora za pritožbe ter odglasuje z veliko večino glasov, da se da uredniku zaupnica za njegovo delo, ter da ni kršil pravil kot je to določil odbor za prošnje in pravila. Prošnja društva št. 135 je ostala nerešena od strani odbora za prošnje. Odbor pojasni situacijo delegaciji, katera se ne strinja z nasveti in prošnjo omenjenega društva, ter prošnjo zavrže. Zadevo glede dopisa, katerega je pisal član Ivan Varoga, dr. št. 26 je odbor za pritožbe zavrnil. Urednik se je ravnal po pravilih, ker ni hotel priobčiti vsebino dopisa, ki je napadal glavnega predsednika in glavnega odbornika radi neresničnih vesti in podatkov. Pritožba dr. št. 101 zoper glavnega porotnika Antona Kochevarja vsebuje dosti osebnosti, zakar jo odbor za pritožbe ne opošteva in zavrže. Zadeva društva št. 133. Odbor je prišel do prepričanja, da se mora ohraniti mir pri društvu, zato prizna volitve na decemberski seji in sklep redne mesečne seje v januarju je veljaven. Zadeva članice Mary Rutkey, društva št. 111. V smislu pravil in na podlagi zdravniške preiskave ne more biti sprejeta nazaj v Jednoto, izvzemši, ako se odpove vsaki zahtevi za njene do sedanje bolezni in vse nadaljne bolezni, ki bi izvirale iz te bolezni. Potem lahko pristopi kot nova članica. Zadeva Louis Perushek, bivši član društva Slovenec št. 114 JSKJ. Ely, Minnesota. Kakor smo mi sprevideli iz pisem da je on opravičen do plače, kakor mu je bilo obljubljeno, svoto šest dolarjev. Kar se tiče žalitve dr. št. 114 po bivšemu L. Perušek, smo prišli do zaključka, da se mora ta zadeva naj-prvo rešiti na prvi inštanci med društvom in članom, in če ni ne ena in ne druga stran zadovoljna, potem naj se pošlje na porotni odbor. Pritožba Joe Meteš-a proti članu Joe Grahek. Odbor je prišel do zaključka, da svetuje Joe Metešu, da naj najprvo člana Joe Graheka obtoži pri društvu. Priziv Vinko Peternela, člana dr. št. 75. Odbor potrjuje sklep glavnega porotnega odbora. Pritožba John Poushe, dr. št. 54, zoper razsodbo glavnega porotnega odbora v zadevi Mike Kokot-a. Odbor potrjuje sklep glavnega porotnega odbora. Pritožba dr. št. 42. Odbor nima zadostnih podatkov, zato zavrže pritožbo. Pritožba Katie Spreitzer, št. 120. Pritožba se ne more upoštevati ker v pritožbi ni zadostnih dokazov. Zadeva društva št. 182. Pritožba društva je, da št. 26 sprejema ženske članice, kar škoduje ženskemu društvu. Prišla bodo kmalu v poštev nova pravila, katetra bodo pripuščala in dovoljevala pristop moškemu ali ženskemu društvu. Sklep odbora je, da se ne ukrene nič pozitivnega. (Dalje na peti strani) SLOVENSKE IN DRUGE VESTI KONVENCIJA S. D. ZVEZE Konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze, bratske podporne organizacije, ki ima sedež v Clevelandu, delokrog pa omejen na državo Ohio, se je končala 14. septembra pozno zvečer. Vršila se je konvencija v Slovenskem Narodnem Domu v Lorainu, Ohio, ter je trajala dobrih pet dni, dasi se je pričakovalo, da bo končana v treh ali štirih dneh. Velikih izprememb konvencija ni napravila niti glede pravil, niti glede sestave glavnega odbora. Novi glavni odbor je sledeči: John Gornik, predsednik; Frank Černe, prvi podpredsednik; Julija Brezovar, druga podpredsednica; Primož Kogoj, glavni tajnik; Jernej Knaus, glavni blagajnik; James Debevec, zapisnikar; Janko N. Rogelj, predsednik nadzornega odbora; Louis J. Pirc in Ignac Smuk, nadzornika; Frank M. Jakšič, Leopold Kushlan in Joseph Lekan tvorijo finančni odbor; Albina Novak, L. Jerkič in Louis Balant (Lorain) porotniki; dr. F. J. Kern, vrhovni zdravnik. Glasilo organizacije ostane Ameriška Domovina in prihodnja konvencija se bo vršila čez tri leta v Slovenskem Delavskem Domu v Collinwoodu. SLOVENSKA MLADINSKA ŠOLA V soboto 15. septembra je zopet pričela s poukom Slovenska mladinska šola S. N. Doma v Clevelandu. Upati je, da bodo uspehi te šole tudi v bodoče tako zadovoljivi, kakor so bili dosedanji in da bo njen obisk vsako leto številnejši. Pouk je brezplačen. NA OBISKU V CLEVELANDU V nedeljo 16. septembra sta so mudila v Clevelandu sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote in sobrat John Balkovec, novoizvoljeni glavni nadzornik, oba iz Pittsburgha. Prvi je prišel po uradnih opravkih, drugi pa obiskat prijatelje. PRVA IGRA V SEZONI Dramatično društvo Ivan Cankar priredi v nedeljo 23. septembra prvo igro te sezone v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., Cleveland, O. Igra se imenuje “Zdravnik proti svoji volji,” in se bo vpri-zorila dvakrat, to je popoldne in zvečer. BANČNI ROP V četrtek 13. septembra popoldne je bila oropana podružnica slovenske banke The North American Banking & Savings Co. v Collinwoodu, O. Roparji so odnesli okoli $6000 gotovine, katera svota je pa krita z zavarovalnino in banka ne trpi nikake škode. VIHARJI IN TORNADI Konci preteklega in začetkom tega tedna so v različnih krajih divjali silni viharji. Najprej je bil prizadet otok Porto Rico, kjer je v katastrofi izgubilo življenje nad sto oseb in kjer se ceni materijal-na škoda nad 50 milijonov do larjev. Tropični hurikan je potem drvil proti Floridi, kjer je zopet povzročil veliko škodo. Skoro istočasno je silen vihar uničil ali močno poškodoval 12 mestec v South Dakoti in Nebraski. Življenje je pri tem izgubilo 13 oseb. Tornado je nato divjal proti vzhodu in razdejal več poslopij v me- (Dalje na 2. strani) GLASOVI Z RODNE Konci avgusta je umrl v Poljanah g. Jurij Tavčar, po domače imenovan Vrbanač. Dosegel je starost 75 let. Bil je poslednji gospodar tega imena v Vrbanačevi hiši na griču za cerkvijo, odkoder je izviral rod poljanskih Tavčarjev. Po vsej Poljanski dolini je bil spoštovan kot soliden zidarski mojster in posestnik. Imel je mnogobrojno družino, ki ji je bil ljubeč in skrben oče. Izmed živečih otrok jih je pet v Ameriki, štirje sinovi in starejša hči. Naj mlajša hči. ki jo na domu, pa mu je za vedno zatisnila trudne oči. Gospodična Cila Plauc, rodom iz Doboja v Bosni, se mudi že več let v Parizu, a njeno Življenje je bilo pravi križev pot ženske, prepuščene svoji usodi. Sreča je hotela, da se je pri neki ruski prijateljici seznanila s slušateljem tehnike Don Van Dangom, sinom žol-tega plemena, ki se je do ušes vanjo zaljubil. Letos je Don Van Dang postal inženjer in dobil lepo službeno mesto v Saigonu v vzhodnoazijski kraljevini Anam. Novo imenovani inženjer je svojo izvoljenko, s katero se je poročil, že odpotoval v daljnji Siagon. Jugoslovenska šolska ladja “Vila Velebita,” na kateri se absolventi trgovskih pomorskih akademij podajajo na na-učno potovanje, je te dni prispela v Marseille, kjer si akademiki ogledujejo mesto in razna trgovinska in industrijska podjetja tega velikega francoskega emporija. Od tam odplove “Vila Velebita” v Barcelono. Iz Sarajeva poročajo, da je vratar v tamkajšnjem hotelu “Central” Ivan Vrhovec prejem potom mestnega magistrata obvestilo, da mu je v Ameriki umrl brat ter mu zapustil osem milijonov dinarjev. Od brata v Ameriki je prejel zadnje pismo leta 1913. Pozneje se je vlačil od fronte do fronte in izgubil kontakt z bratom. Sedaj je bil obveščen, da je brat že pred leti umrl in mu zapustil ogromno dedščino. VSAK PO SVOJE V Jasenici je seljak Ante Ljuština podžagal te dni star hrast blizu svoje hiše. Začudil se je, da je žaga krvava; ko pa je hrast padel, je odskočil od strahu.' Napadli sta ga dve strupeni kači, ki sta se nahajali v hrastovi duplini in kateri je bil prežagal. Na srečo je ime! pri roki kolec, s katerim je kači ubil. 12 Gorice prihaja vest, da se namerava ta mesec izseliti v Ameriko 6000 mladih, krepkih slovenskih delovnih ljudi. To pomeni pač, da je gospodarstvo v deželi na robu propada. Prisiljeni so na odhod, beda in lakota jih podita z njihove rodne grude. Slovenci prosijo pomoči pri vladi, da bi se zajezilo izseljevanje. Vlada naj poskrbi, da se prično razna že obljubljena javna dela, pri katerih bi morali biti zaposleni v prvi vrsti goriški domačini. Vlada bi morala vpoštevati strašno škodo, ki jo je napravila poljedelcu letošnja suša, in odrediti pri davkih in drugih dajatvah, da ljudstvo ne bo (Dalje na 2. strani) V volilno kampanjo je pomešano toliko prohibicije in protiprohibicije, da se kar cedi od nje. Pri tem pa je na trgu vsak dan več kalifornijskega grozdja, kateremu se bo v kratkem pridružilo še ohijsko, michigansko in newyorško. Vsi skrbni gospodarji bodo imeli sok iz te robe do 6. novembra že varno spravljen v kleteh, in potem je z gotovega stališča vseeno, kako izpadejo volitve. Pet dni po volitvah se “ga” bo slovesno krščevalo, prohibicija gori ali doli. * Neverjetno hitro mine počitniški čas. Nedavno se je bil kolega iz pritličja podal na šestdnevne počitnice v daljne divjine Madisona, Ohio, nekako 40 milj od Clevelanda. Meni se je zdelo, da spoštovana njegova pleša še ni ugasnila \ uradu, pa je bil že nazaj, in je povedal, da je opravil s počitnicami za eno leto. * Pred par dnevi mi je pisal prijatelj iz Minnesote, da je bila sezona za divje race odprta 16. septembra, in da imajo nekaj rezerviranih zame, če sem kaj lovca. Jaz se nisem hotel izdati, da se bojim minnesotske zime, zato sem se izgovoril, da je tudi tu dovolj rac in gosk. in da so nekatere zelo divje. * Nas ameriški vse znal ec, dobričina Matija, ki v svojem prostem času specializira s poročili o rojstvih, birmah, zarokah, porokah (navadnih srebrnih in zlatih) in pogrebih, torej od zibeli do groba, je nedavno slovenski svet presenetil z novico, da je prišlo v Ely ju do dveh zarok, baš v času, ko se je tam vršila konvencija J.S.K.J. Seveda, naša pravila so nepristranska in nikomur ne branijo, niti ga ne silijo pod zaročno marelo. Sploh si vsi jednotini činovniki glede tega roke umijejo. Vsekakor, če bo kaj kruha iz teh otrobov, bi se morala Jednota legalno zavarovati, da je ne bi žrtve kdaj tožile za kakšno odškodnino. In da ne bodo jezikov stegovale, da je Jednota kaj kriva. Pa v pravila bi morali “suniti” (sobrat Spolar naj oprosti, ker rabim izraz njegovega patenta), da Jednota ne plačuje dote nikomur; imamo že tako izredne asesmente. če je legalno treba, naj se v to svrho spiše resolucija ali pa vzdigne iniciativa. ♦ Tako daleč smo prišli z našo slavno prohibicijo, da se v državi Ohio celo navadni pudelj-ni polajajo na Volsteadovo postavo. V Pike countyju so imeli psi nekako lokalno konvencijo, in Fido, ki je v službi nekega butlegarja, jih je peljal v grmovje, kamor je njegov gospodar stresal ostanke iz kotličkov. Posledica je bila, da so pudeljni potem vse popoldne z urnebesnim lajanjem preganjali namišljene zajce po prerijah. * Računi spadajo v naši slavni civilizaciji med potrebna zla. kot na primer smrad po gaso-linu. In navadno vnesejo človeka vsak mesec. Ko prej-meš mesečno plačo, računaš: toliko za stanovanje, toliko za hrano, toliko za to, toliko za ono; obleke ne bom potreboval (Dalje na 2. strani). “No-Oa Doha” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 7 Sc letno; za nečlane $1.60, za inozemstvo $S. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non^members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar i« tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 8.-! NO. 38 Na pragu jeseni. še par dni in jesen bo tu, ne samo v koledarjih, ampak tudi v resnici. Vsi znaki so tukaj: dolge večerne sence, hladne noči, obilne jutranje rose in dnevi polni neke tihe melanholije. Res je pomlad lepša in mikavnejša od jeseni, toda tudi jesen ni brez vseh čarov in miline. Nesmiselno bi bilo torej sanjati o pomladi, a pri tem prezreti lepote in dobrine jeseni. Lepota kateresibodi vrste vpliva blagodejno na nas in nas napravlja boljše člane človeške družbe. In baš v tem času najdemo v naravi neštevilno krasot, samo če se hočemo ozreti za njimi. Gozd, katerega barva sc preliva iz temnozelene v oranžno, rožnato in rdečo, sočno bogastvo polj, zlato sadje po vrtovih, vse to nam nudi prizore, nad katerimi se morajo veseliti lepote iskajoče oči. Marsikatero skrb vsakdanjega življenja je mogoče pozabiti ali vsaj ublažiti v naravnih lepotah, ki jih pričara v deželo jesen. Potem pa ti božajoči solnčni žarki! Mehki so kot žamet, gorki in božajoči kot roka deteta. Napijmo se zdravja, ki plava v teh gorkih solnčnih žarkih, dokler je čas. Nasrkajmo se jih kot se jih nasrka sad vinske trte in jih pretvori v sladko tekočino, da si morejo z njo v puščobnih zimskih dneh vedriti srca zemljani, ki poznajo njeno skrivnost in jo znajo prav uživati. Naše telo bi si moralo zdaj nabrati kar največ rezervne energije, da bo moglo uspešno kljubovati nezdravim, mrzlim in mračnim zimskim dnem. Pojdimo torej v naravo, kadarkoli nam prilike dopuščajo, naj se oči napasejo na njenih krasotah, naj se telo napije solnčnih žarkov, kajti to je najboljši protistrup proti zimskim betežnostim. Nobenega dne, nobene ure, katero moremo preživeti v vse oživljajočem solnčnem siju, ne bi smeli zamuditi. Morda pred nastopom zime ne bo več dosti v resnici lepih solnčnih dni. Poleg tega se dnevi krajšajo in moč solnčnih žarkov pojema z vsakim dnem. Ne pozabimo, da bo zima dolga in neprijazna, kakor po navadi, ali pa še bolj. Utrdimo si torej telo, da ne bo dostopno za običajne zimske bolehnosti, kajti zdravje je največje bogastvo, največji kapital za nas, za naše drage, za podporne organizacije, katerim pripadamo, in za človeštvo v splošnem. V dolgih jesenskih večerih se bodo zopet začele sestajati družbe prijateljev, ki so se tekom poletja morda le malokdaj videli. Pri takih sestankih bo včasi prilika, da rečemo kakšno dobro besedo za našo J. S. K. Jednoto. Potom take podrobne, prijateljske agitacije bomo morda mogli za J. S. K. Jednoto pridobiti več in boljših članov, kot s hrupnimi kampanjami. BANKET, KUHARICE IN DRUGO (A. J. T.) GROZDEK GRE K MASI Ob jutranjih vetrov dehtenju, žgolenju gnezdec in topolov mokrih šumenju, ko mak in škrjanček se kopal je v rosi, je grozdek vstal izpod listov zelenih, izbrisal oči si zaspane in k sveti je maši odšel po slemenih. Sin.jeli so javori v snežni meglici, in plavala zora jc z rožnimi krili nad holmi in logi, in radostni klici med belimi hrami in brajdami so se lovili — a grozdek skakljal je čez jarke in trato, čez deteljo rdečo in klasje visoko v vasico, kjer sije nad strehami jabolko zlato. In grozdek ponavlja molitvice svete, smehlja se kot dete, in orgije buče in dekleta z Vinskega Vrha v rožastih robcih in z lici kot breskvica prepevajo pesmi z najslajšimi glasi. Že grozdje okusilo vino je zrelo in bliskoma s sapo na trs je zletelo, vsega napolnilo, pod srčke se skrilo — in gostoljubno pozdravlja ga mlada gorica s kipečimi nedri. na solncu žareča, in gorniku jasen smehljaj gre čez lica. (Cvetko Golar). Slava kuharic sega v davno zgodovino, prav do tja, kjer še niso imeli našega modernega časošteva, ampak so šteli leta nazaj, človek je bil v tistih časih vedno manj star pred Kristusom. No, slava dobrih kuharic je ostala do današnjega dne, in jaz jim jo privoščim; pa tudi glede štetja let bi si želel stari način nazaj. Pravzaprav pa to ne spada takoj v prvo poglavje, zato naj čitatelji, s kuharicami vred, dovolijo, da ometem še par drugih voglov. Ono sredo je bilo. Nova Doba je bila pravkar pečena, in s tem je bila zaključena na j večja skrb enega tedna. Zadovoljno sem se oddahnil, naslonil se v stolu nazaj prav pod nagačenega fazana, in premišljeval, kaj bi bilo umestno zdaj dati v mlin, da bo kaj moke in otrobov za prihodnjo peko. Pa nastane včasi v uredništvu huda suša in konsekvent-no slaba letina za ideje, posebno če gleda skozi okno nenavadno vroč septemberski dan. Niti dobre, niti slabe ideje ni hotelo biti od nikoder, še muhe; niso brenčale, zdelo se je kot bi dremalo vse vesoljstvo. V to tišino nenadoma zazvoni telefon, in prijatelj Buk, tisti, ki v S. N. Domu jemlje ljudi na kontrofe, me povabi, da naj grem popoldne z njim v Lorain, kamor pojde snemat konvencijo S. D. Zveze. Ponudbo sem seveda sprejel 55 odkritim veseljem in odličnim spoštovanjem in kmalu sem se vozil v družbi fotografske bakse in njenih bergelj proti zapadu. Iz vrtov so nas pozdravljale gosposke dalije in vedno se smejoče solnčne rože, po pašnikih so se nam klanjale višnjeve divje rože, od nekod je duhtel polaj, v.tihih gozdnih sencah so nerodno in leno poskakovali škorci in robini, izmed zelenega listja dolgih trsnih vrst se nam je sramežljivo nasmihalo grozdj-e, za farmer-skimi hišami so zarudevale breskve. Država Ohio v jeseni res zasluži svoj pridevek “Beautiful,” posebno tu na obali Erie jezera. Pa smo se vozili in vozili v nenavadno gorak dan poznega poletja in ugibali, če tudi za Lorain velja, kar se tolikokrat ponavlja v tistih lepih dopisih, da za lačne in žejne bo vsestransko poskrbljeno. Seveda nisva šla na piknik. Buk je še! na lov za ksihte, jaz pa za ideje in ideale, če jih bo kaj. Slovenski Narodni Dom smo našli še prav n;; istem vogalu, kjer je stal lansko leto, to seveda šele, ko smo ga prej na treh drugih prostorih iskali. Tam sem šel najprej gledat fundament, oziroma kake globoko klet ima narodni hi a m, pa seveda lovit ideje in ideale Vršilo se je vsestransko, toda neoficijelno zborovanje po odsekih in splošen odmev je bi) lak. kot je pri tistih koncertih, kjer vsak svojo poje. se prodno sem se mogel prav orientirati, me dobi v roke prija telj Janko, in me najprej pred lavi dami z makom, nato pa še pol ducatu kuharic. Če kaj vem, on me že ne bo več kuha ricam predstavljal. Nobene prave besede ni postavil, dasi zna če hoče, samo pustil je, da urno se gledali. Ali veste, kak sna je piskrova žalost? Približno tako sem se jaz držal, ko sem se izmazal iz kuhinje. Dobro, da meni ni bilo treba na kontrofe. Podkupil sem pa hišnika, da mi je odstopil stojišče pri lini, odkoder sem častiti glavni odbor in vso slavno delegacijo gledal “od zgoraj dol.” če bo kateri delegatov imel dva obraza in ne bo vedel, katerega na,j vzame za svojega, in če bo obličje kakšne de-legatinje »trmelo t višine za solncem kot cvet solnčne rože. ne bo kriv fotograf, ampak smeh, ki je “donel z visokih lin.” Tako vsaj je dejal Mr. Kumse in on kot tamkajšni domačin je gotovo v takih ozirih avtoriteta. Ena delegatinja je vsekakor pozneje izustila krilatico, da sem tako visel skozi okno kot rdeči nagelj z okna slovenske devojke. Primera je zelo lepa, le škoda, da ji ne morem verjeti. Potem sem naletel na skupino, ki me je povabila na ogledovanje mesta. Prisedel sam in vozili smo se dobre tri bloke; tam pa se je ekspedicija končala v zadnji sobi. Razgled je bil idealen in na račun naše pesmi bo odpuščen marsikateri greh proti svetemu Vol-steadu. Bil sem kajpak tudi na banketu. Jaz pravzaprav banketi sovražim, toda kdor je človek, se more nekam djati, če je časniški poročevalec, mora ne kaj pisati, in če druzega gra-diva ni, se pa o banketu piše. če bi na banketih ne bilo kokoši, kislih kumare, neke pretirane oficijelnosti in — govornikov, bi se človek še sprijaznil z njimi. Tako je pa treba včasi igrati narodnega mučenika, sedeti v miru tri ali štiri ure in ploskati govornikom Če nam bo trpljenje tega sveta zapisano v zasluženje, bodo nam tudi banketi. Vsekakor je bil oni večer v Lorainu eden tistih banketov, ki je ugajal celo takim izbir-čnežem kot smo ljudje časnikarske vere, vesti in profesije Prvič ni bila tiste pretirane napetosti, ki se tako rada vgne-zdi na banketih. Vse je bilo nekako prožno in domače, dasi dostojno. Dekoracija miz, odra in dvorane v splošnem je bila zelo okusna in posrečena. Orkester je' bil izboren, istota-ko tudi slovenski mladinski kvartet. Kakšne so bile pa kokoši, to naj govore eksperti. Jaz si roke, .umijem. Vem le to, da jih je bilo ogromne jate. Kokošji rod v Lorainu bo pomnil kdaj je bila tam konvencija S. D. Z. Meni se je tisti večer kar vse tako nekako zdelo, da je Pust, zato sem se zelo vztrajno držal krofov, ki so bili res princi svojega rodu. Taki ne rastejo na vsaki kuhalnici. Tista kuhalnica, ki jih je rodila, naj bi se razcve-la v belo lilijo, kot Jožefova palica. Meni se je zdel pustni večer radi krofov in radi “črne kave” ohijskega pridelka katero so nam belo oblečene točajke iz belih majolk pridno nalivale v bele skodelice. V ogledalo se pa nisem nič gledal, torej nisem videl nobene maškare. Tudi se je izpolnilo kot je zapisano, da pustnemu večeru sledi pepelnična pokora — ampak, to je že druga povest. Govorov je bilo seveda dovolj, dolgih in kratkih, slovenskih in angleških, resnih in šaljivih, dobrih in takih, katere smo za dobro vzeli. Najbolj originalni govor je bil oni vrhovnega lječnika ali padarja, ki je na koncu izzvenel v lepn pesem. Saj ne trdim, da bi ne bili nekateri drugi govori tudi dobri, toda ta je bil originalen kot meteor na večernem nebu. zato je bil pa tudi aplavz zanj najbolj pristen. Zdaj pa pridem do točke, katero je nepočakljivi typewriter hotel izklepetati že v prvem poglavju, pa mu niserr' dal. Na nobenem banketov kolikor sem jih še dozdaj srečno prestal, 111S0 govorniki na-žingali kuharicam toliko hvale in slave, kot na tem. Skoro vsak govornik je položil palmovo vejo na mizo kuharic, skoro vsak je ovil z lovorjevin* vencem pisker in kuhalnico Kot se mi zdi. se javno mnenji vedno boli obrača na stran dobrih kuharic- prav je lo Dobra kuharica je najmanj toliko, če ne več, vredna kot dober dohtar. <^e bi bil° P° mo- jem, dal bi dobrim kuharicam k navadnim imenom še posebne častne titelne. Slabe kuharice pa bi uvrstil v litanije med šibe božje: kugo, lakoto in vojsko. Dobre kuharice podaljšajo zemljanom življenje več kot vsi dohtarji, slabe kuharice pa uničijo več življenj kol jih je pobrala svetovna vojna Zato tudi od moje strani: ur-nebesna slava dobrim kuharicam! Malokdaj sem odobraval govore na banketih, ker sem se navadno dolgočasil pri njih, a oni večer ko so orglah slavo dobrih kuharic, sem aplavdiral brez rezervacij. In polagoma bom morda še začel verovati, da so tudi govorniki na banketih sekta ali profesi-ja,,s katero se da izhajati, in jih ne bom več v duhu stavil v galerijo ošpic, griže, naduhe in revmatizma. Banket je bil, lahko rečemo razkošen, pri tem pa domač, miren in dostojen, kljub temu. da je bila udeležba velika in družba zelo pisana. Mesto Lorain je bilo zastopano po svojem županu, po mestnem sodniku, mestnem pravdniku. šerifu, vedno se smejočem re-oorterju enega tamkajšnih listov, in seveda z veliko množicc tamkajšnih Slovencev. V pisani družbi si videl zdravnike, odvetnike, trgovce, obrtnike, časnikarje, sploh vse, prav dc pogrebnikov, kjer se vse neha. Dekoracije dvorane, vzpored banketa, postrežba in udeleženci, vse je v človeku zbujalo misel na sliko, na kateri Slovenija podaja roko Ameriki, kjer 5c belo-modro-rdeča barva skoro nevidno preliva v rdeče-belo-modro. Nisem prijatelj banketov, a lorainskega bom kljub temu zapisal med take spomine kot studenček pod ikalo. Kako se je kaj konvencija vršila, ne vem povedati, ker ob mojem prihodu v Lorainu nisem več našel konvencije v sborovalnem gnezdišču. Slavna delegacija je zborovala po vogalih in čakala fotografa, Konvencija brez fotografije je kot društvo brez pečata in oredsednik brez kladiva. Če jih Buk ne napravi lepih, bo upravičena jeza; jaz za svojo osebo mu ne zamerim, če pred par tedni ni mogel kaj boljšega producirati kot je. V Lorainu je imel pa drugačen materijal, posebno ej, boljše, da o tem končam, sicer bi se lahke kaj zagovoril. Vsekakor, konvencija ni bila “cheap.” Osem-dolarske dnevnice in sedemurno zborovanje, zapisnikarja pa dvakratne dnevnice. Obrazi jasni in okrogli (izvzemši pri Primožu, ki si pa ne more pomagati.) Videl sem konvencije, ko so slavni delegati nosili po pol čevlja daljše obraze kot lorainski. Samo tega ne morem razumeti, kako so se nekateri delegati mogli smatrati za delegate, ko so vsak večer letali v Cleveland domov. Res jc samo kakšnih 30 milj poti, toda če bi bil jaz delegat in bi se konvencija vršila samo en blok od mojega stanovanja, že ne bi hodil zvečer domov. Kako neki more človek obdržati dostojanstvo delegata v domačem wigwamu! Sicer pa: vsak po svoje. Edini slovenski koncilman v Clevelandu jc imel tisti večer po završenem banketu “čast” voziti mene in Buka domov. (Z vsakim se midva ne voziva!) Mislim, da tisti moj glas je zdaj plačan. Sicer pa zakaj bi imeli koncilmane, če bi nikoli nobenih uslug ne zahtevali od njih. če bo tako dobro vozil v mestnem odboru in pri prihodnjih volitvah, kot je oni večer med Lorainom in Cleve-I landom, bo all right zanj. Ti-• sli večer .je bilo pa zame in \ Buka, ker sva se skoro oba hkrati domislila, da se september v domorodni slovenščini imenuje kimovec, pa potem vso pot nisva mogla tega pozabiti. Sploh sva bila zelo do- Jugoslovanska Uatanorljena 1. 1808 Katol. Jednota Inkorpcrirana 1. 1001 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St.. Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412— 12th Ave., Duluth, Minnesota. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo- 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pred' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnišk* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpf#' membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St Clair Av*» Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovane® za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj sc zg11*3' tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P® obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani 8)1 članicami. k Or >rti -Jod (e s ? f Ulil Id ^ £ 'ftie id, id j 'Dri In ®tu; *lce Is Wi 'tle; Ule |Vai !ctoi 'Oty] Hi . morodna in redkih besedi. Samo enkrat, ko je naš šofer nekoliko počasneje vozil mimo obširnega vinograda, odkoder nam je gorak zrak prirfašal vonjave zorečega grozdja in živahno vriskanje čričkov, se jc Buk razjezil, in sicer nad rajajočimi in vriskajočimi črički. “Mrhe,” je dejal, “že tri ura je zjutraj pa še vedno pojo in vriskajo! In grozdje komaj zori! Kaj šele bo!” Jaz mu nisem ugovarjal, zato sva bila oba kmalu enakih misli in trditev, da je kljub bližajoči se zarji druzega dne, še vedno kimovec. S konvencijami in banketi smo za ta mesec opravili. Skrbi me zdaj le to, kaj se lahko zgodi, če se bo drugi mesec, ki se v domorodni slovenščini imenuje kozoprsk, treba udeleževati kakšnih banketov. In če se človek zapozni do zgodnjih jutranjih ur in postane navdušen za staroslovenščino! --------o-------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. atranl) nove, torej bo lepo ostalo par desetakov za deževne in snežene dni. Komaj si račun zaključil in si ves zadovoljen nažgal cigaro ali cigareto, začne v procesiji prihajati sitna žlahta takozvanih malih izdatkov. Treba je nesti uro k urarju, zob k zobozdravniku, čevlje k čevljarju, ovratnike h Kitajcu, obleko h krojaču, asesment k društvenemu tajniku, lase k brivcu, kurje oko k čiropodistu, razbita očala k op-tikarju, treba je kupiti rezila za britev par tiketov za veselice itd. Mesto, da bi postal solastnik banke, moraš potem varčevati pri tobaku, vineri-cah, črni kavi, sendvičih in nedeljskih časopisih. * Znanstveniki so našteli dozdaj 25,000 vrst živali, ki imajo hrbtenice, in 250,000 vrst živali, ki nimajo hrbtenic. Tudi za ljudi bo menda veljalo tisto pravilo, namreč, da so ljudje brez hrbtenice v desetkratni večini. * Časopisi poročajo, da je Hindenburg, predsednik nemške republike ustrelil dva divja kozla. Njegov prednik Viljem jih je pred desetimi leti ustrelil mnogo več. A. J. T. -o— ------------ SLOVENSKE IN DRUGE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) slu Rockford v severnem delu države Illinois. V tem mestu je vihar zahteval 11 človeških žrtev. Po zadnjih poročilih jo vihar zahteval v Floridi 27 človeških in žrtev in jo povzročil nad 50 ** lijonov dolarjev škode. M110*' ranjencev leži v bolnišnicah Hurikan, ki je divjal P1 1 otokov v Karibejskem morju nato v Florido, je na svoji čevalni poti najhuje opust® otočje Guadeloupe, ki pr*!’8 Franciji. Število mrtvih omenjenem otočju se ceni 500. Na otoku Porto R'c° _ hurikan uničil nad 200 čl°v Ških življenj. Sodi se, da Jc ui'1' n' Je ii# tem zadnjem viharju na J vzhodu izgubilo življenje s no okoli 800 oseb. —O------ ^or thc th( % 'ter th 'P o: 'Dili: %, ,fe t a 'lot Out led he »ere 'eXp, fc to GLASOVI Z RODNE GB^ \ (Nadaljevanje iz 1. strani) Qfich stradalo in da kmet, ki bo P^ ^ moran prodati živino vsi e d ”, manjkanja krme, ne brezsrčnim špekulantom celi deželi so ljudje pob^1 žalostni, povsodi se s sU'^’0 f a vprašujejo: kaj bo? . ■ • bi hoteli rimski gospodje “(l mejni pokrajini pomagati že lahko storili! Ne stoi‘c . ker fašistična politika y-'^e Il( je iztrebljenje “drugo* ga” življa. Par Tap*!! t; Hi tii( »e; l/ e b. 0 16 si, oj bijta. A «n k 14,;529 Italijanov je v ’Kj,,. slaviji, kakor je ugotovil0 ^ sko zunanje ministrstvo- ^ kričijo da je vsa Dal^^ italijanska in da zatira!11 mat inski Italijani proseč1’j-ji gajo roke proti materi 1^! da bi jih že vendar odi'1’^;-Pri predvojnem ljudske11’^ ju so avstrijski funkcij0.vl našteli v Dalmaciji P1'0 gj stva G34.855 in sicer 6^' j_ torej 00.19% J ugoslovefl0'^! pram neznatni manjšini 1 ^ torej 2.48% italijanske 11 . «v nosti; 0.97% je Med temi 18.028 bilo Italij®1/- tur n1', več nego polovica potUJL jjjl1 in par tisoč Hrvatov, ki ’ j|>' vsled odvisnosti vpisani lijane. Predlanskim 'e jo* Dalmaciji sedanji šef-urednik Nordio, ki ie čal, da je v Dalmaciji ko/jV šest ali sedem tisoč it#*1-* lgw Fašistični tisk pa se dcre mer s trditvijo, da živijo.' j j:' maci.ji skoro sami Itab-1*1. / zahteva, da naj Mussol^pff mudoma ukaže pohod lV‘](,iJ macijo. Resnica pa da je Dalmacija jugosl°v j/ in da Italija nima ničes8 | ti v njej. JESENSKO SOLN^ Mlada njiva je požeta, o jesenskem solncu saflJ • in ljubezen tiha, sveta iz prsti nov cvet poganJ*4’ iei-e dc lest I’ut !^ie S, k >vh »ii S, % s hi K N i *0 en Se % Hi 1 ‘% H % ■ s, K h \!( ti (Cvetko G° H 0>it N S* MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m illlllllllllllilllllllllllilllllllllMIIEIIItlllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllltltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllBlllllltllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllilBlllllil l|||IBIllllllll}SllllieillIHIH12IIIIIIllIlillllSS BOB-WHITE ,d «“■ JllOf0 ib. pr^0 rjo i jsl toši' j* rip* b : ii ico člo':f a Je' sk# d) -j )0 v edPff ;apa< Qfie who has never seen a bridge, could form a very ^ idea of what kind of a bird from its clear-cut, manly lstle. One would know, that |e sound came from no whisp feathers, but from some ^P, full-breasted chap, who d his head up, looked you in eye, and was not afraid to llile right out and say what he A to say, in a voice as clear ^ insistent as a bugle call at "'rise. ^ the spring when he mounts stl>mp ia the wheat field, or a ^e post in the meadow, and J out “Bob-White! Bohote!” you may be sure the of the voice has done **le hard fighting among the cocks, and has come off having won the little Vn mate, who is listening to as he whistles, from her in some nearby briar patch. °ng none of our bird friends ^e family tie stronger than partridge clan. , hen a pair have mated, r much ridiculous courting the part of the male, their °f happiness seems full and ^'ing over. The honeymoon is and it is hardly over bell6 the loving pair are looking a place for the nest, which ^thing more than a scratch-0|Jt depression on the ground. 5* with grass and leaves. ne nest may be almost any-lere, and usually in some le*Pected place, a hole among foots of a tree, against a ^P. in a fence corner, in the Rubles beside a path, between rows in a cotton field, in a ;Jch of broom-straw, or in a ■Di kind of insects and seeds that are good for them, and the kind that is best to let alone. The most important thing she teaches them is obedience, and they never have to be told to do or not to do a certain thing but once. When danger threatens, the mother gives a signal that means freeze into position wherever they happen to be, and don’t bat an eye or move a muscle, until she gives them permission. And like trained soldiers they instantly obey and never ask why? When the danger has passed she gives a reassuring little twitter, and they come to life, and once more fall in behind, and run here and there looking for shattered wheat, grass seeds or the tiny little green grasshoppers that they like for dessert. W log. They were not overparticular about the location, they knew that the nest 4, ^ ll*ld only be used for a short bit*11 when the eggs hatched, rahpJT * babies kicked the shells to . A*j 6 side, walked off with their Ije^ V and left the home for i, b>‘ ^ No partridge has ever jrc P j " known to build a nest above isl^1 — it is always some- ,ro0j ^ on the ground. In fact, doubtful if they could make : est that would hold together d and when she gets ,6d, it looks as if she does *tnow how to stop, as thii’ty ^ have been found in a nest. e parents take turn and ‘ about keeping the eggs and when the young they trot along behind r Mother, for all the world ^aby chicks. The mother ?s them all the things baby ^ges should know, the "A e >" |U< n* t> ,t 9»*j ovy !8* i d j * jy-G°l If a dog or a man suddenly comes upon them, the mother does a very smart thing —she will flutter along right in front of the intruder, evidently for the purpose of drawing attention from the brood to herself, in the meantime the youg have a chance of hiding, and they can come about as near hiding where thčre is nothing to hide under, as anything living. When the little brown mother starts in to raise a family, she loses no time about it, and when the brood is only a few weeks old, she turns them over to the father, while she makes another nest, and proceeds to pack it with eggs. Sometimes three sets of young are raised PRIDNA SLOVENSKA UČENKA Vplivni in zelo razširjeni clevelandski dnevnik The Cleveland Press, priobčil je pretečeni teden na uredniški strani sledeči zanimivi članek: FRANCES MARKIČ TELLS US • The letter was neatly written, and tightly folded into a small envelop. It had been mailed on Saturday, the last day of a summer’s vacation. Dear Editor: (it read) I saw an article in The Press saying 142,000 school children are sad that school is beginning. After I read that I got ready to let you know that I can hardly wait until it begins again. My school supplies have been ready a whole week. The only time I was sad was on the last day of school, when I had to part with the pupils and teachers. I am 12 years old and a pupil in the 7-A grade. FRANCES MARKIC, 14201 Westropp avenue. We are glad you wrote that letter, Frances, because it reminded us that these 142,000 pupils may not all be sad when the time comes to return to school. We are pi-obably too likely to fall into the error of visioning a sorry parade of tearful younsters when the season’s first classroom bells are heard. There may have been a time when classes were so dull and discipline so irksome that boys and girls frankly disliked to face their teachers. But we are glad to hear that you are not one of these, Frances, and, as we have said before, we believe there were thousands like you when the youth of Cleveland Monday took another step in its sducational career. Tf/C ./unm C°°« TOMATO STUFFED WITH EGG Boil two eggs for 20 minutes. Peel and chill. Remove the peeling from four tomatoes (one for each person to be served.) This can be done by thrusting a fork into the tomato and hold the tomato over the gas flame for a few seconds. Then skin. The peeling thus exposed to heat will tear off very easily. Chill the tomatoes, some lettuce and mayonnaise. Cut out the inside the tomatoes and dice five. Dice the eggs and also enough celery or cucumbers to equal the amount of egg. Mix the egg, cucumber and diced tomato. Use enough of the dressing to well cover the vegetables. Fill the tomato shells. Set on lettuce leaves and serve very cold. THE RUN-AWAY nagrade *i f^0?nse Priobčene v avgu- ! Mladinski prilogi Nove Do-Prejeli kot nagrade vsak iztis Ivan Zormanove “Slovene (Jugoslav) ’ sledeči člani mladinske- en 'Se % [ ^nija Dolinar, društvo št. 1^addock, Pa.; Jeanette Se-\r^tvo št. 70, Chicago, III.; J- Kumse, društvo št. 6, n> O.; Rudolph Cvelbar, št. 88, Roundup, Mont., I Gombach, društvo št. ’ xPort, Pa. JESEN jltj 1 Jesen polje kropi, K strmi brez cvetja — V !°*nca Je škrjanČkov raj, 6srni, brez poletja. ,\t 1 VSe’.Radost in jasni žar, ^ko za gore — Sreča mimo gre, 1116 ne more. (Cvetko Golar), in a summer. All the children stay with their parents through the winter, and the family circle remains unbroken until mating time in the spring. A family of partridges is called a “covey”. Knowing all this, it seems strange that a man or a boy can make up his mind to break up this family, for what he calls sport, or for the little mouthful of meat their breasts afford! OD MUH Cula muha vedno suha, da na Dunaju se kuha lačnim muham mastna juha, da dobijo zraven juhe še mesovja polne rjuhe, na meso pa kup prikuhe in na vrh še hlebec kruha. Šla je muha brez trebuha, šla na Dunaj, da bi juhe se napila, polne rjuhe v dar dobila, se najedla, suhi trebuh si zredila. Pa prišla je naša muha z Dunaja še vedno suha, poprosila skorje kruha in jezila se, da niti kuhar nima tamkaj nič trebuha . . . jezna pihala je: puh, Dunaj, ta je res od muh! (Slavko Savinšek). SUMMER’S GOING Guess it’s nearly time to say Summer hasn’t long to stay. Tho’ it’s hot as hot can be, Lots of things you hear and see Tell you autmn’s on the way With its fields and forests gay: Soon red apples, nuts so brown, Will be coming into town. Ants are bringing up the sand, Piling it on every hand; Making houses deep and warm For the busy little swarm. Bees are storing up their honey Daddy’s saving up his money For the coal we’ve got to burn, And he says it’s hard to earn. Kids are laying by the mitts, Bats and balls and fishing kits Schools don’t leave you time to play Much except on Saturday. If you try to start a game, Gee, it always ends the same— Quit before the half-way mark Just because it’s getting dark. Guess it’s nearly time to say Summer hasn’t long to stay. Guess I’m glad it’s going, too— Always wanting something new Gee, but you can’t lose a kid; Soon he’ll be out on the grid, Thinking football best of all In the nice cool days of fall. My sister’s doggy ran away, And coasted down the hill. So Gertrude scampered after him And chas’d him fast until— Alas, upon his leading string A-trailing along after, She tripp’d her toe and tumbled down. It was no cause for laughter! But when I ran to help her up, And stop that naughty doggy— Instead of crying, Gertie laugh’d, And for more play was rfcady! RINGA RINGA RAJA Ringa ringa raja, muca nam nagaja, putka kokodajka, ker je znesla jajka, kokot kikiriče, čipke — čopke kliče, kužek pa zapleše, da se vse potrese: muha je igrala, ki mu v uho pala. (France Bevk). USPAVANKA Kaj bo sinčku sen prineslo? Ptičje krilo, tenko veslo, ali kita rožmorina? A ja tuta, nami nina! Krilo se je utrudilo, veslo se je polomilo, suha kita rožmarina — aja tuta, nana nina. Kaj bo sinku sen prineslo? Niti krilo, niti veslo, niti kita rožmarina, le popevka materina: aja tuta, nana nina! (Oton Župančič). SOLNCEK Zlati solnček, zlati solnček, cvetoličen kot bonbonček in trebušat kot balonček nad gorami se reži: ‘ Hi, hi. hi — Dorica še spi!” (Zorislav) POLŽEK GRE! Hitro, hitro is poti. Voz hiti nasproti! Polž ga s sabo vleče, kakor vihra teče, z vozom teče skozi les, voz pa nima nič koles, nič na vozu ni blaga, nič voziček ne drdra. — Hitro, hitro s poti. polž hiti nasproti! (Karel Širok). SUMMER HOLIDAYS IN JUGOSLAVIA By Fanny S. Copeland A holiday in Jugoslavia — and why not? Jugoslavia has not been “done” to death yet, at least not by any but a purely local tourist public, and it has as much variety of scenery or climate to offer as any country in Europe. So far, there are in the main twro regions of Jugoslavia which come into consideration for the holiday-maker — Slovenia and the Adriatic Littoral. Dalmatia proper has an ideal climate in spring and autumn, and South Dalmatia in particular would be impossible to beat in Europe as a winter resort. Of the Northern Adriatic just a few words in passing on this occasion. It is not too torrid for the summer visitor who likes to bask and is satisfied to pass his time in, on. or beside a sea of gentian blue sky. Cirkvenica (Hotel Terapia) Kastel-Lukšid (with the new Hotel “Kaštila”), the Island of Krk, Novi, and even the harbor town of Sušak, are attractive to lovers of the sea and sun from April to October. Every year the accommodation for tourists is improved and enlarged ; prices are moderate and 1 have yet to meet the Adriatic holidaymaker who did not return from the Azure Sea as wellpleased as he was sun-tanned. But jf there are many summer tourists who want to bask, there are even more who want bracing, and these would enjoy Slovenia, a land of mountain, forest, and in the south — vineyards, with a climate whose bracing qualities vary only in degree according to altitude. Never shall I forget my first impression of Slovenia —after a tropical summer journey across a parched and dusty Central Europe. A maze of hills swathed in the boundless forests of dreams; a world of luscious green from the patch of grassland around the wayside station to the velvety waveline of hills against the horizon; the wind blew fresh and sweet; there was babble and murmur of stream's, the clear waters that rise among limestone or granite mountains This was Lower Carniola. Lower Styria has much the same character. Besides the health-giving air or hill and forest, both possess mineral springs of great medical value. Toplice on the Savinja in Styria, known to the Romans for its curative powers, and\ Toplice near Novo Mesto in Carniola are the Buxton and Harrogate of Jugoslavia. Rogaška Slatina, sheltered between wooded hills, is famous for its alkaline and saline springs. If you ask for mineral water to drink anywhere throughout the country, you will be given Rogaška Slatina as a matter of course, unless you specify some other. All these places have old established repu-tions as watering places and are equipped accordingly. The season is from May to the end of September. Upper Carniola, that piece oi' Jugoslavia which projects like a wedge between Venezia Giulia (ethnologically Slovene, but politically Italian since the Treaty of Rapallo) and Austrian Carinthia — also largerly Slovene as regards population— is an Alpine country with as much beauty to the square mile as any part of Europe or the world. One obvious advantage I about it is its accessibility. The I. natural starting point for visitors from the west is Ljubljana the chief town of Slovenia, and Ljubljana is a main station on the Orient and Vienna-Trieste lines. It lies a thousand feet above the sea; the summer heat is moderated by cool breezes from the hills and the hills and the nights are always fresh. An hour or two by slow ti’ain — less by car — and you are in the heart of the eastern Alps. First in favor among Slovene Alpine resorts stands Bled — “the bit of heaven,” about 1500 feet above sea level. A deep emerald lake framed in forest-clad hills overtopped in their turn by the greatest of the Julian Alps. From the still waters rises an Island with an oldworld church. The lake shores are gay with villas, hotels and gardens. Little barges, propelled by a boatman who stands with his paddle, gondolier-fasliion, in the stern of his craft, glide smoothly over the water. An ancient stronghold frowns dowm from a perpendicular cliff. — An idea) picture, beautifully and carefully composed. Only it is a picture which we can step into and form part of, just as Alice passed through the lookingglass And it will not melt away in a dream. On the contrary, you will find first-class accommodation, plenty of bathing facilities, a Kurhaus band, tennis, trout fishing, and beautiful walks and excursions. In spite of the altitude, the lake water is warm, owing to tepid springs. An hour by car beyond Bled and a little higher up, lies Bohinj — God’s lake. A sheet of water some three miles long and so clear as to show' jet black in the shadow of the mighty bluffs that shut it in on three sides. Up that seemingly un~ scaleable cliff at the far end winds one of the most romantic paths into the Triglav Range. The snow-capped massif towering above all other peaks ir. view is Father Triglav himself (2863 m). The nearest railway station to the lake is Bohinjska Bistrica, a good four miles off, the last station on the line this side the Italian frontier. Throughout the summer, motor buses meet every train and convey visitors to any one of the three comfortable hotels discretely tucked away among the trees that descend to the very edge of the lake on the southern bank. He must be a fastidious mortal indeed who would ncit be satisfied at Sveti Janez (St. John)! Especially if lie appreciates lake trout fresh caught for meals! Hotel Sveti Duh (Holy Spirit) is also an old favorite. Hotel Zlatorog (Goldenhorn), at the upper end of the lake, is more or less an Alpine hotel and the starting point for tours into the Triglav Range. The original Zlatorog (Goldenhorn) was a fairy chamois of the good days of long ago, a white buck with golden horns who led the herd, white as himself, which be longed to the White Ladies of the Triglav, good fairies who instructed and helped the mor tals dwelling near the great mountain. But a foolish young hunter from Trenta stalked Zlatorog and wounded him, all for the sake of the fabled Triglav rose which would spring from his blood and which the young men’s sweetheart—self ish girl—needs must have in prbof of her lover’s devotion. No sooner had the magic flower appeared than the buck stooped to nibble its leaves. Straightway he was whole again and bounded away among the rocks. The headstrong lover gave chase up to the edge of the great north precipice. There Zlatorog turned to bay and hurled the presumptuous mortal down the abyss. Up to that time the western slopes of Triglav had been clothed in pasture and forest, like those around Bohinj to-day, only much fairer; for there was the abode of the White Ladies and the pasture of their herd. But now Zlatorog in his wrath ploughed up the turf-clad soil with his giant horns, uprooted the trees, and turned the moun-tain-side into a stony waste such as you see it to this day. For any one in search ol ptace, Bohinj is a very Eldorado. Brighter and more bracing than the lake resorts are the villages of the Upper Save Valley, — Mojstrana, its twin Dovje, Kranjska Gora, Rateče, — each close beside its own station. Kranjska Gora has most experience as a tourist resort, whether in summer or in winter. It lies at the mouth of a wide and shallow valley that cuts like a bay into the most rugged of the Julian Alps. Before the village, the strath o' he Save widens so as to receive >very ray of health-giving Alpi-le sunlight. Towards the north the valley is protected by the Karavanke. Kranjska Gora is an excellent holiday home and at the same time an excellent base for excursions into the Julian Alps. Prisojnik (pron. Pri-soynk, — but unless you hear a native, you will scarcely catch the right intonation); Razor; Vršič Pass; Križka Stena (Mount Cross Crag); Martu-'jek; Škrlatica, — now a list ol outlandish names, they will come to stand for woll-beloved units in a glorious mountain panorama, associated, perhaps with joyous mountaineering, feats. To come to more prosaic details, Kranjska Gora has two lotels, Hotel Razor and Hotel Slavec, which provide table d’hote meals for a large proportion of the guests of the place Both are comfortable; the Sla vec has been lately done up and enlarged, and is now thoroughly up-to-date in its appointments. Prospective visitors would do v/ell to apply to one or the other of these hotels beforehand for rooms, either at thc hotel or at a private house. Mojstrana commands the entrance to the three valleys whence Triglav is ascended from the north and east, —Kot, Krma, Vrata. Each has its own beauty, but Vrata (The Gates) would be hard to match, with the serrated Škrlatice (2738 m.) on one side, the castellated Triglav massif on the other, and torrent of the Bistrica between. There is the Peričnik Fall, a cascade gushing out of the rocks below the Škrlatica in a sheer fall of 230 feet. Up the Vrata Valley go the brave cragsmen who are not satisfied with the ordinary routes up the tutelary mountain of the land, but desire to offer him the worship of an ascent of his North Wall, — the greatest sheer cliff face in the eastern Alps, perhaps in Europe. In Dovje churchyard lie the over-bold mountaineers who “paid with their lives for their love of the mountain,” and there, too, was lately laid to rest the good Father Aljaž, who blessed their graves for them.— At Mojstrana you must apply to Mr. Rabič, the King’s huntsman, of the Hotel Triglav, for guart ers. If there is no room at his hotel, he will see that you are nevertheless comfortably bestowed. Or you can try Dovje, over the way. and put -up at the villa of the brothers Janša. They (Continued on page 4.) 'xxxxxxxTrrxxxnxxrzxxrrrrxrrrixirxxixrrxxTTTXTTTTTTT; GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JUR&C English Version By John Movern 1ZXXXX3 xrrxxxixYTxxxxirxxxxxxxxxxxxxxirxxxrxTTTxxxxTxi (Continued) Upon reaching that agreement, Vitovec pretended to be a warm friend of our Emperor and so long as he was standing before His Majesty, our Emperor, and thinking of the pecuniary interest that he was to share out of the province, that cunning snake promised his ruler everything. But as soon as the Hungarian king, Ladislav, had promised him more than our Emperor, and had begun threatening him with the loss of his estate in Hungary, he betrayed his friendship with our Emperor and he is now directing armed forces to capture the Emperor. There were many men and 1 myself who had warned the Emperor not to place any confidence in Vitovec, but all our warning seemed to be in vain. Our Emperor is too good and he mistook a hypocrite for an honest man! “Not very long thereafter we learned that Vitovec was marching with armed forces on the city. As soon as we heard this news, we in a hurry took our Emperor up to the castle and thus saved him from being captured, and there he is now prisoner of Vitovec, being besieged by his army. This is the reason why I am so fortunate to have the opportunity of coming here to call upon you Carniolian knights to arm yourself for the defense of our Emperor. This is about all, my dear friend; so that you may know why 1 have come to visit my old friend in his lofty dwelling. I think you will put on your coat of mail even though it may be for the last time in your life.” “If that’s the case, I will not hesitate in going to the front,” replied Marcus. “Will you kindly tell me when should 1 start from my home and who else is going?” asked. “Representatives have been sent to all the Austrian provinces to look for help, but I cannot tell you definitely who else is going,” replied the knight. “I know that the city of Ljubljana will furnish forty warriors, and many knights in this province have promised their assistance. So that you men from this province will undoubtedly start from your home tomorrow and 1 am positive that Lord Kozjak, who is prominent among his old family, shall not be the last one among those knights from Carniola (now Slovenia) who shall respond to the Emperor’s call,” said the knight. , -. , “So will you kindly tell me how did you escape from tKfr Vitovec’s foxy eyes and how did you get out of the city of Celje without being captured?” asked Marcus. “I had great difficulty in getting away. Had it not beer) night time, I think I could not have escaped being captured On the other hand, had it not been for the liberty of our beloved Emperor, God only knows whether or not 1 should ever have tried to sneak through the gate of the city of Celje. 1 was not far from being captured by the guards. It was only my sword and the night that saved me, and I hope that they also saved his Majesty, the Emperor Frederick, who was with me,” said the knight. “Well, w-e will soon tell Lord Vitovec, that hughty serf, what he owes to his Emperor,” said Marcus. “Do you think the Emperor could successfully defend himself until we come to hi? rescue,” asked Marcus. “I think he can, provided you men do not hesitate in going to his assistance. He has an army of two hundred men and at present is behind the walls, so that he could repulse any attack that might be directed against him by Lord Vitovec’s forces However, Vitovec can very easily starve him out if you men dc not hurry to his rescue,” said the knight. “There was no one among my forefathers who would ever ignore his country’s call, whether it be in time of war or in some other peril, nor will I do it at this moment, even though I can hardly leave my home.” Thus spoke Marcus. Not very long thereafter, just as the sun was getting behind the mountains in the west, the knight left the castle and went away upon his swift horse, galloping upon the road leading down the steep hill and soon disappearing among the trees. The news that the servants were to go to war spread like a flash of ligtning among the people in the castle. Some servants were greatly delighted when they heard that they would go to war, but there were others who took the unexpected news very seriously. The head servant now received an order from the lord to bring some horses from the pasture, to examine the saddles and to sharpen the the weapons, and to get ready with the rest of the equipment to be used in the war. The whole evening the servants were rushing about the castle looking for various kinds of utensils. They were shouting with joy and wondering whom the Lord would tomorrow appoint to go to war and whom he would select to stay at home. Some of the servants were exceedingly happy to have again the opportunity of going about the world, where a great deal could be looted and where many a man had already became rich. And there were others whose hearts were full of joy to have the opportunity of displaying their bravery publicly. However, there was a man here and there among the youngest servants whose heart was touched with a deep sorrow and grief as he thought of his dear mother who lived in the valley, whom he might have to leave behind, and how he might find his grave upon the battlefield in some foreign country where his final resting place would be unknown to the world. But the latter did not display their sorrow publicly because they were ashamed of it. Among those who were to leave for the war the following morning it was the Lord Marcus who had the most to reflect upon. The times were very critical and he had no one to place in charge of his business and his home and to take care of his beloved child, who was his only happiness in this world. He had a brother, Peter, his nearest relative, who lived in the castle, but Peter was not fit to go to war Who else could take better care of Marcus’s sen than the uncle? But what sort of man was this Peter Kozjak? What kind of guardian would this Peter be? He, who does not care for any worldly affairs, but. day after day is keeping himself in seclusion in the castle and constantly,thinking about his own private affairs? How would this brother alone defend the caslle should the savage Turks invade the province during Marcus’ absence? Marcus Kozjak had a cousin, Baron Ludevik Kozjak, living in the neighborhood. He was a man capable of being placed in any dangerous position, but he also had to go to help the Emperor, so that Marcus Kozjak could do nothing else but leave his little son and the castle in his brother Peter’s care. “A brother is a brother,” thought Marcus to himself “When he learns that I have confidence in him he will reform. I shall give him an order to be sober, to treat the child kindly, and I shall also invite Father Bernard from the Zatichna”s Cloister to come to stay in the castle and to teach and rear my son. Yet I shall also give a severe order to my servants and laborers to do the work as they have been doing heretofore. S.\ why should I then fear? Within a month or two, I shall, no doubt, be home again. In the past I have survived many fierce battles, as Good has always been at my side, and I sincerely trust that He will not forsake me now and throw me into mortal peril when my son is in need of me.” Thus thought Marcus that evening before he left for the, war. (To be continued) MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members THE FLOWER BEST LOVED My mother had a flower which she loved the best of all other flowers. She was waiting anxiously for the flowers to open. Each morning she looked at it to see if it had opened. On morning there opened a beautiful red flower. My mother admired it. I was fussing around the flower when all of a sudden the petals fell to the ground. What would mother say? How could I put it so she couldn’t find out? Such were the thoughts that flashed through my mind. Soon my thoughts were controlled by a bottle of glue that I spied on the table. I hurriedly picked up the petals and glued them back to the plant. There was a beautiful red flower blooming {igain. Ah, but this was not for a long time. For in the afternoon my mother found it all brown and dry. She ques tioned each of us who had made such wonderful work with her flower. I was shivering behind my bister when my mother asked if- it..was me. I knew I had a guilty look on my face so I told her the story. I expected a scolding, but instead she told me never to do it again. Rose Muhvich, Lodge No. 129 J. S. K. J. Ely, Minn. INDIJANSKO POLETJE Skoro vsako leto se nam ponovi nekaj vročih dni v septembru, dasi se je že pričela doba jeseni. Svet jih imenuje: “Indian Summer.” Noči so sicer že hladne, istotako jutra, čez dan pa pripeka solnce prav pošteno. Vsa narava se izpreminja polagoma, solnce sveti, greje, a človeku se vidi, da nima več istega bleska kot se pojavi v “rajski pomladi.” Zastarela trava ob cestah postaja suha in rujava, cvetke, druga za drugo ugašajo, le vi-sokorastle solnčnice se obračajo od jutra do večera za svojim ljubljencem “solncem,” a tudi tem usoda narave ne bo prizanesla. Skoro bodo ocvetele, z njih cvetja bodo postala zrna, semena, katera bo ptičja drobil j ad odnesla drugo za drugim. Štirje letni časi so najbližja podoba človeškega obstoja. Pomlad — otročja doba; poletje — vihrajoča mladost posameznega; jesen — srednja, tako imenovana moška doba; zima — prehod v častitljivo starost, kdor jo doseže. Ako človek v pomladi ne obdela svojega vrta, ne more se v poletju in jeseni veseliti užitka, ki bi mu ga vrt hvlaženo ponujal. Čitala sem že pred leti v slovenski knjigi: “Jabolka, hruške in druge čepe, cepi v mladosti za stare zobe.” Takrat še nisem znala njih pomena, danes pač slutim, kaj to po meni. Skušnja pa še pride. Ne zamujajmo zlatega časa naše otroške dobe, prizadevajmo si, vsak po svoji moči, uporabiti sredstva, ki so nam na razpola- go ter se pripravimo na vihar življenja, ki čaka vsakega posameznega, čeravno različno. Vsakovrstne šole, knjige, vse nam je na razpolago brezplačno, le "rdne volje je treba, in roke iztegniti po njih in naše bodo. Mnogi, že sposobni za delo, so pričeli s trdim delom, a so se vrnili v šolo ter se s podvojeno vztrajnostjo uče, ker si žele lepšo bodočnost. Moj iskreni pozdrftv malim in odraslim sobratom in sose-stram po širnih Združenih državah ! Jeannette Sega (15 let), društvo Zvon, št. 70 J. S. K. J, A NIGHT AWAY FROM HOME I have never written to the Nova Doba before. Many times 1 wanted to, but I never gel around to do so, nevertheless ( hardly ever fail to read it Today, since I have not any-hing to do, 1 have decided to write. I now must start so 1 won’t get to far away from the starting point. This summer, while away on my vacation, this happened: Mother was away to this latest convention, held by the J. S. K. J. I went visiting to an uncle of mine. I did not know anyone, or at least children to play with at first. I got there that afternoon. I was busy doing things until bed time. Finally I said “good tiite” to everyone and went to bed. I was rather scared at first and imagined many awful things. * Of course, I was away a lot before, but always with mother. I finally fell asleep quite tired of imagining, but of course I didn’t think so until morning come. The next night I felt better, but I'll never forget the first night. I hope my letter won’t be thrown away. But anyway, I won’t borrow trouble until it comes. — With best wishes Priscilla Lopp (Age 12), Lodge No. 20 J. S. K. J, links, I found one and she found one. There were some other girls that found about eight. A brother and sister together found nineteen golf balls. About eight o’clock we got ready to go home. We came home tired but happy. Mary Rezek (Age 13), Lodge No. 70 J. S. K. J. Sparta, Minn. This is my first letter to the Nova Doba, and I hope it will not go in the wastepaper basket. I will begin my story now. I will never forget the windy night when I heard something knocking at the door. I woke up and told my mother about it. She said nothing but was angry at me. Then I went to bed. A few minutes later 1 heard the sound again. I told my mother again. She was angry at me because I woke her up. She then went to open the ioor, and there stood the dog, trying to get in. We then let the dog in and went to bed. Fannie Germ (Age 11), Lodge No. 20 J. S. K. J. SAFETY COUNCIL Every Thursday at noon a safety council meeting is held it Memorial School in Collin-wood. Miss Drummey, our assistant principal is in charge )f it. Every member must be present. The safety member’s duty is ’;o see that every order is obey-id. At the meeting the members talk of what we can do to nake Claveland a safer city. Later on the offenders come in he room and report what they lid. The safety council mem-iers talk to them and try to -,ure them of their careless ways. Let us all help Cleveland ';o be a safer city. Alice Baškovič (Age 10), Lodge No. 37 J. S. K. J. CEMU? Cemu je obljubljeno mrtvim nebo, '.(o rože na zemlji le živim cveto? Čemu nam spoznanje zoreče iz let — če nismo ne seme ne zrno ne cvet ? (Griša). DEKLE MED ROŽAMI Bela rdeča je gredica, solnce z zlatom jo rosi — in kot jasen dih čez lica tiha radost plameni. Oj ti dekle, roža moja, Svoje mi srce odpri — ni brez tebe mi pokoja, daj mi svojih lesk oči! (Cvetko Golar) A PICNIC Some girl friends and I went to a picnic one Sunday on a truck. We had a nice time going there and coming back. There was a ball game there. The married men against the single men, but they were mixed, because it would be too much one-sided. The married men that did not play for about five to ten years were all tired out before the game ended, but they stuck it out. We girls played bat and ball among ourselves. Every girl had a chance to pitch, to catch, to bat, and to field. We also played follow the leader. We had to jump stumps of trees, buy a glass of beer, try to climb a tree, walk on the ta bles and benches they had there, and other things. I herp were many games that we played, such as, “The farmer in -he dell,” “Here comes the Bluebird,” “All around the oth-21’ Gate,” etc-My girl friend and I went to look" for golf balls by the golf DOBROVOLJCEK Na glavi čepico, na licu nasmeh — kaj hočem še več v teh pasjih dneh? Kaj hočem še več? E, da bi imel jaz glasne orglice — po svetu bi šel. In z orglicami bi okrogle drobil, a v čepico bi denarce lovil. (E. Gangl). ZA SLOVO Zate, zame najbolje bo, Devojka ljubeznjiva, Da se pozabi, kar je b’lo; Za vselej se pustiva. Kar mora bit’, naj se zgodi, Vsak svojo pot hodiva, Na levo jaz, na desno ti, Kar b’lo je, pozabiva! (Simon Jenko). --------o-------- Vsi otroci članov J. S. K. Jeilnotc bi morali biti v mludin-ukani- oddelku te organizacije. Starini, ne pozabite te dolžnosti nasproti svojini, otrokovi. SUMMER HOLIDAYS IN JUGOSLAVIA (Continued from page 3) will tell you about the winter beauties of Carniola, for they are the best of our skirunners, Rateče (8000 feet above sea level), one station or four miles by road beyond Kranjska Gora, is better known as yet to winter sportsman than to summer tourists. To one in search of quiet, bracing air, sunshine, and Alpine walks and climbs,I would recommend the discovery of the pastel-blue village at the foot of the sheltering Karavanke, on the sunny side of the valley. Facing it is the opening of the lovely Planica Valley, guarded by all but unscaleable crags, walled up at the head by the mighty obelisk of the Jalovec (2643 m.). There, at the foot of virgin cliffs, is born the Save, Jugoslav river from source to mouth, in form of a spring that wells up, invisibly clear, into a basin of limestone rock and then overflows and tumbles down the slope of shale and boulders into the green valley below. In every village up and down the Save Valley there is at least one inn where lodgings are obtainable, and everywhere around there are cottages and farms where people are getting used to letting rooms to holidaymakers and providing wTih the essentials of simple comfort — a clean room, a comfortable bed, and a fire in a good old-fashioned tiled stove should the weather suddenly turn cold, which it may do even in the height of summer at that altitude. Prices are everywhere reasonable, but it is well to know the l'opes. Off the railway line, but accessible by car or horse conveyance is the Alpine resort of Jezersko (1300 meters), or roughly speaking 4300 ft) above Kranj. Jezersko lies in the domain of the Savinje Alps. The high road which zig-zags up the Kokra Valley between the masiff of the Grintavec (2558 m.) and Kočna on the one side and that of the Storžič (2132 m.) on the other is an encroachment upon the fastness of the Alps, and w'hen the spring thaws set in and the mountain streams are in spate, it is apt to revert to its original state as a watercourse. There are several good country hotels at Jezersko, and they are crowded every year during the short, but beautiful Alpine summer. A post bus goes once a day from Kranj to Jezersko and back. Kamnik, the Bad Stein of prewar days, when it was fairly well-known as a holiday resort, is now important to the mere visitor to Slovenia chiefly as the railway terminus on the way from Ljubljana to the Kamnik Alps (a total distance of about eighteen miles). These are mountaineers’ territory, rich in wild beauty of crag and forest, of mountain pasture and secluded glens. The most obvious summer pastime in Slovenia is mountaineering. Its parallel is motoring; for the roads are good and there arc plenty of pretty places to put up at. Of course there are the necessary facilities for obtain ing oil and petrol. Good roads extend to Dalmatia, a country usually visited by sea and only along the coast. There is the ubiquitous tennis (hard courts) and there is excellent swimming in the lakes and the lower reaches of the Save. Good fish ing can be rented. Mountain lovers will find the Alpine region threaded and traversed by well marked paths and the Slovene Alpine Huts well appointed and sufficient in number. There is little permanent snow in the Jugoslav Alps, but there is some splendid rock climbing to be had. Alpine climbers desirious of a guide are advised to apply to G. Jože čop, T. K. S., Jesenice Fužine, Slovenia, or to the Turist Klub Skala, Frančiškanska ulica M Ljubljana. But, indeed, moun-tainneering in this region ie-quires a chapter to itself. So much for the ordinal) holiday maker. For the har bitten traveller in search of the uncommon, he will find throug1' out the length and breadth 0 Jugoslavia beautiful and varie scenery, and kindly and hones people who still cherish t e picturesque customs and cus-tums of their forbears. IZ URADA GL. TAJNIM NOVOPRISTOPLI ČLANI MLADINSKEGA ODDELKA za mesec julij 1928. Društvo št. 1. John M. Sta richa, 10518. Društvo št. 4. Alvin Gruden-10394. Društvo št. 6. William Matičič, 10395. Društvo št. 12. Margaret Frcop, 10396; Rose M. Frcop-10397; Peter Frcop, 10398-Društvo št. 16. Helen FinK 10399; John Solic, 10460; Michael Solic, 10461; Mary Solic, 10462; Emily Solic, 1046*-■ Julia Solic, 10464. Društvo št. 26. Magdalen3 Zbasnik, 10519. Društvo št. 27. Ivan J-lic, 10465; Rose Jenko, K>46b Društvo št. 30. Mary rich, 10479; Frederick R. stel' le, 10480. T • Društvo št. 31. Joseph Stefanski, 10400. . Društvo št. 35. Josephih' Arhar, 10401; Edward Cibe>' 10402; William Drobnič* 10403; Stanley Drobnič* 10404; Ludwig Drobnič*’ 10405; Sophia Drobnič*; 10406; Louis Drobnick, 1^4 ’ Ella Perchin, 10408; Ann' Perchin, 10409. Društvo št. 36. Julia KaP‘e* 10481; Thomas E. Tul£ 10482; Robert S. Kopit*1!* 10520; Betty J. Kopit«1' 10521. Društvo št. 37. May K««®1 ' 10522, Anton F. Logar. I«52 Stanley Kaucic, 10524; Fr^n Mirtich, 10543. g. Društvo št. 40. Anna , nik, 10410; Henry Yeri”. 10411; Victor Yerina, 1°41 Helen Rednok, 10413. Društvo št. 53. Joseph 10414. -p. Društvo št. 55. Johan tich, 10483; Joseph Sin^L! 10484 ; Anna Sintich, Annie Prach, 10486; Shuster, 10487. pvj. Društvo št. 58. Stanley . mozicli, 10467; Mary A-mozich, 10468. ^ -j. Društvo št. 60. Anna ^ preht, 10188 ; Frank LamP1^ 10489; Charles La»Pr. 10490; Ludvik LamP1" reh1 10491; Stefania 10492; John Lampreht, -Helen Lampreht, 10494, .Q. Udovich, 10495; Mary ^ vich, 10496; Agnes 10497; Joseph Cvar, cjj3 Marjorie Samec, 10499, Grevol, 10500. Društvo št. 66. Clara niewski, 10415; Walter ^ niewski, 10416; Leo Fl®1 0g: 10501; Edith Flander,^ p. Frances Flander, 10503> ^ len Flander, 10504; Flander, 10505; Flander, 10506; Juha *** 10507. go#' Društvo št. 70. Frank lica, 10525. - A* Društvo št. 75. J man, 10526; Mary A 10527. 0c Društvo št. 77. 'F h o n1, go-margia, 10417; Cathet11 go-margia, 10418; Eliza. c go-margia, 10419; 1' ranq0lri#r' margia, 10420; C gia, 10421; John ^ 10422; George b0‘ tricl' 10423; Anthony 10424; Joseph Petri««’ Edward Cerk, 10426, (Dalje na 5. strani 9v0|)iislopli člani mladinskega oddelka. (Nadaljevanje iz 4. strani) '(fk, 10427; Teresa Cerk, '428; Steve Stefanec, 10429. Društvo št. 84. Mary Bozich, ^08; John Bozich, 10509; ^ina Bozich, 10510. Društvo št. 85. Mary E. Pie-*- 10528. Društvo št. 86. William Ro-'-10469; Frederik R. Mla-10470; Helen Mlakar. >471. Društvo št. 87. Matilda Zim-črttian, 10529; Margaret f«nut, 10530. Društvo št. 89. Walter Bda, 10430. Društvo št. 92. John R. Gerlj, i53l; Ludvik Gerlj, 10532. Društvo št. 99. Alma Jarac, )533; Rudolph Semič, 10534; rles Jarac, 10535; Joseph fcker, 10536; Frank Uran-!f> 10537. Društvo št. 105. — Joseph *«sha, 10381; Karl Petritz, 1882; John Petritz, 10383; tank Klobčar, 10384; Olga 6ish, 10385; Anna Plesh. <*86; Florence Bencich. '5li št. 110. Christina Društvo JSer, 10512 ; Peter Egger, Društvo št. 114. Sylvia Bau-!k. 10431. Društvo št. 116. Domenika 5ko, 10432; Tillie Jenko tež}. Društvo št. 117. Mary Rotar, '^4; Angeline Rotar, 10435' *tilda A. Zakrajšek, 10436. Društvo št. 120. Mary Stari-'■ 10437. Društvo št. 126. John Vadas. ^8; Paul Jakše, 10439; Jo-M. Britvich, 10440; Gre-Vadas, 10441; Katie Jako- “vich, 10442 10443. Društvo št. 10514; 515. Društvo št. 10472; ; George Jakopo- 129. Louis Kova-Dorothy Rom |C' [8. 2; iti in- ,ry ri-rinili'-lit lit lit' i3; li^ JO' "hi >8; ija »» till’ V p jiiii f' [«>' )b‘- & »ii' S°' S°’ S°' p gi* i eh-535; 011.' 135. Helen Mil-Alojzija Miller, ^3; Milka Ležaj ec,. 1051$; Lezajec, 10517. jDruštvo št. 137. Frances Leslie, 10538; Edward A. Stru-if 10539. jDruštvo št. 143. Rose M. fjas, 10444. [Društvo št. 148. Rose Bob- ^46. D rUštvo št. I^incic, 10447 10448. l'uštvo št. 150. Frances 10474; Mary A. Zurga, 4?5; Alice M. Trdan, 10476: °thy A. Trdan, 10477; Mar-i^tS. Trdan, 10478. ^tvo št. 156. George Mine- Mary Vidmar. 149. Dorothy Jacob Martin- r«h % Dr % ^UStvo 10449; John Perushek,. Uštvo št. 159. John J. ak, 10540; Joseph Vrane-10541; Rose M. Yaklich, 2. št. 174. Anna Peri- l.ru»tvo št. 182. Mary Starete, DOPISI 10452; Frances Staresi-jj. 10453; Frances Jaketic, Ij 4; Anna Jaketic, 10455; !h6 M. Jaketic, 10456; Peter Gtic, 10457; Amalia Jake-,l ■*■0458 ; Frances Balkovec. ^tvo št. 189. Mary Shally. ill rUŠtvo št.. 190. Steffie Wer-Iji 10388; Mary Cudich, U Annie Cudich, 10390; Cudich, 10391; Louise i(i:i^h, 10392; Emma Wertin, Joseph Fishier W --------------- J]t ” PRISTOPU CLANI ^INSKEGA ODDELKA jj ZA AVGUST 1.928 \ — Victorioe A. S pota. V Shipman bolnišnici na Ely, Minn., je bila operirana za žolčne kamne Mrs. Frank Sever. Operacijo je srečno prestala in upati je, da bo kmalu zopet v krogu svoje družine. Naj omenim, da z rojakom in sobratom Frankom Severjem sva bila pred 25 leti kolega pri delu v železnem rudniku v Ely. On je bil takrat 19 letni mladenič, jaz pa nekaj starejši. Spoznala sva se, ko sva začela skupaj delati v globokem železnem rudniku. Pozneje sva skupaj obhajala 10 in 20-letnico najinega bivanja v Ameriki. Videl sem rojaka Severja zatopljenega v tugo ob grobu njegovih otrok; posebno hud udarec je bil, ko mu je influenca pobrala že odraslega sina. In ko sem videl tega rojaka v bolnišnici o priliki operacije njegove soproge, stopilo mi je pred oči vse trpljenje, s katerim ga je usoda vse preveč radodarno obsipala. Trpljenje mu sicer črta gube na obraz, toda mož je še kljub temu čvrst. Kajpak, mladost nas je pustila že precej daleč za seboj, toda to je nekaj naravnega. Moramo pač polagoma napraviti prostor mlajšim. Mnogo te mladine spada v naše slovenske podporne organizacije in zastopana je bila tudi že na 13. konvenciji JSKJ. Zborovalo se je v slovenskem jeziku, mladi delegati so razumeli, toda sami so govorili angleško, ker jim je pač izražanje lažje. Seveda je tudi to nekaj neizogibnega. Te dni sem se mudil po železnem okrožju Minnesote, kjer gre z delom precej slabo Ponekod se- ne dela že par let, kjer se pa dela, se pa delo težko dobi. Poleg tega pa še marsikateri rojak izgubi delo, ne da bi vedel za vzrok. Kar nekega dne ga “boss” pokliče in mu da listek z navodilom naj gre na urad, ker ni več dela zanj. V Chisholmu, Minn. je bil v bolnišnici operiran rojak Lovrenc Paškovan za neko notranjo bolezen. Bil je operiran že v Chicagu, ker boleha že nad leto dni, in zdaj se je moral ponovno podvreči operaciji. Njegovo stanje je opasno. — S padcem z avtomobila je ponesrečila v Chisholmu rojakinja Smole, in se nahaja vsled tega že pet tednov na bolniški postelji. Obrača se ji na boljše. — Te dni se je podal iz Chis-holma v Duluth zdravja iskat rojak Frank First. Mož je že 70 let star, torej v dobi, ko utegne že lahka bolezen biti usodna. Na Chisholmu se vrši tako-zvani “Marathon Dance.” Pričelo je plesati 14 parov in zdaj ko to pišem, jih pleše še šest parov, drugi so onemogli. Plešejo že od 5. septembra naprej, z;a nagrado $1000. Ljudje iz železnega okrožja hodijo te plesalce gledat v tisočih in vsak plača vstopnino 50 centov To stvar ima v rokah neka židovska skupina in si bo napravila z njo lepe tisočake. Je res čudilo za kakšne bedarije ljudje denar proč mečejo. \ toloiT Florence V. 10569; 0 “*yn, J 0570. ■51, Ufitvo Št. 26.—Louis Tron-^564; Charles Ipavec, lk‘ št. 29. — John Roz-1o567; Frank Rozman, h, k u^tvo št. 66. — John Kod-’ l0544. Snežene zime tu v Minnesoti še ni, pač pa precej dežuje, kar povzroča gnitje poljskih pridelkov. Matija Pogorelc, Društvo št. 78. — Johana Blankis, 10545; Joe Blankis, 10546; Frank Blankis, 10547; Carl Blankis, 10548; Anne Blankis, 10549; Eddie Blankis, 10550; Louis Blankis, 10551. Društvo št. 89. — Anna Pine, 10552; Agnes Vončina, 10553. Društvo št. 136. — Robert Ucman, 10554. Društvo št. 139. — Poldi Novak, 10555. Društvo št. 145. — Mary Cerka, 10556; Albin Kus, 10557 John Miller, 10558; Mary Miller, 10559; William Kus, 10560. Društvo št. 158. — Josephine Pink, 10566. Društvo št. 180. — John Zorich, 10561; Frances Zorich, 10562; Julia Zorich, 10563. Joseph Pishlar, glav. tajnik. Sharon, Pa. Naj se mi zopet dovoli nekoliko prostora v Novi Dobi, katere vsako številko komaj pričakam. V njej se ne debatira o veri ali politiki, kakor tudi jaz nisem nikoli vpraševal novih kanddiatov glede njih nazorov o takih rečeh, ampak sem jih vpisal, samo če so bili zdravi. Zdaj se nahajam pa na bolniški listi in ne morem več okoli za novimi člani. Prosim torej ostale brate in sestre da vzamejo zdaj to delo na svoje rame in agitirajo med svojimi prijatelji za nove člane. Povejo naj jim, da je JSKJ na trdni podlagi in ne strankarska, in da med nami vlada mir in sloga. Delo organizatorja sicer ni lahko, toda če ima človek veselje in dobro voljo, se da marsikaj doseči, V naši naselbini je še precej rojakov, ki bi lahko postali člani JSKJ. Organizatorji naj povedo svojim prijateljem, da je pretečena konvencija JSKJ napravila dosti koristnega za članstvo v splošnem, ker je postavila organizacijo na bolj trdno in zdravo podlago. Kar se pa tiče izrednih asesmentov. ki so razpisani, dokazujejo isti, da smo imeli dozdaj prenizke redne asesmente. Podpore je treba plačati in če ni kje vzeti, je treba razpisati izredni asesment. Naj nihče ne misli, da glavni tajnik za zabavo ali veselja do dela razpisuje izredne asesmente. Njemu to napravi kupe izrednega dela, poleg tega da mora povišani asesment prav tako plačati kot vsi drugi. Isto velja za društvene tajnike, ki imajo z izrednimi asesmenti mnogo izrednega dela in pregovarjanja, kakor, da bi bili oni krivi naklad. Skrben kmetovalec vsake leto obseje svoje njive, požanje žito in spravi v žitnico, če no bi sejal, ne bi imel kaj žeti, in če ne bi spravil žita v žitnico; ne bi imel pozimi kaj jesti Tako je pri naši organizaciji Ako ne bomo skrbeli, da se članstvo množi, ne bo imel kdo plačevati prispevkov in naše žitnice se bodo praznile. Vzemimo si za vzgled naše pijonir-je, ki so toliko žrtvovali, da sc vzdržali organizacijo v najtežjih časih. Vsa čast delegaciji 13. konvencije, ki je postavila JSKJ še na trdnejšo podlage kot jo je imela dozdaj. Sprejela je dobre sklepe in izvolila dober glavni odbor. Strinjam se tudi s priporoči lom sosestre Bernick iz Detroita, da urednik prizadetega lista objavi s polnim imenom poročevalca, ki mu je bil poslal tista zlagana poročila glede našega gl. predsednika Antona Zbašnika. Jaz poznam našega sedanjega glavnega predsednika že približno 2C let, in vem, da ni zmožen takih netaktnosti, kot so se mu laž njivo očitale. Kdor pošilja taka poročila listom, ni vreden da bi ga ščitila kakšna tajnost Konvencija pa je vedela, kakšnega zmožnega predsednika je imela zadnja štiri leta, videla je, kako dobro in nepristransko je znal voditi konvencijo, zato pa mu je z veliko večino poverila predsedništvo JSKJ še za nadlajna štiri leta. In jaz upam ,da bo njegov drugi termin še bolj plodonosen za JSKJ, kakor je bil prvi. — 7. bratskim pozdravom Anton Zidanšek, tajnik dr. št. 174 JSKJ. so vstopnine proste, člani in članice, ki se zabave ne udeležijo, plačajo po en dolar v društveno blagajno. Za okusen prigrizek, mehko pijačo in dobro godbo bo preskrbljeno. Vabljeni so člani in članice, kakor tudi ostalo občinstvo od blizu in daleč je vabljeno, da nas poseti v soboto 29. septembra. Zabave bo dovolj za mlade in stare. Torej, na svidenje! Joe Dovijak, tajnik dr. Rožmarin, št. 143 JSKJ, Cleveland, O. Tem potom uradno obveščam članice društva Marija Vnebovzetje, št. 103 JSKJ, da je razpisan sledeči izredni asesment: člani (članice), ki so zavarovani za en dolar dnevne bolniške podpore, plačajo v mesecu septembru 50 centov izrednega asesmenta; oni, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, pa plačajo en dolar izrednega asesmenta v septembru in en dolar v oktobru. Neenakopravni člani so izvzeti od izrednega asesmenta. Prosim, da tiste članice, ki pošiljajo svoje asesmente po otrocih ali na kakšen drug način, to naznanilo vpoštevajo in pošiljejo dovoljno svoto. Kdor ne plača izrednega asesmenta, ne more plačati rednega. Kdor pošlje premajhno svoto. bom jo primorana odkloniti Naznanjam tudi, da je so-sestra Antonia Prelc, stanujoča na 15929 Saranac Rd. bila tako srečna, da je dobila krasno namizno posodo, katero je dalo naše društvo. — Sestrski pozdrav! Anna Kovach, tajnica Brooklyn, N. Y, Namenil sem se malo poročati, kako obstojimo v naši metropoli. Letna sezona je pri koncu, izleti in pikniki so minili. Zdaj pridejo na vrsto veselice. Že dolgo sem pričakoval, katero društvo nam bo prvo naznanilo kakšno veselico. Danes mi je prišlo na uho, da nas bodo brooklynske Maričke prve iznenadile. Je že tako. da ženske hočejo povsod prve biti. Da boste na jasnem. Maričke imenujemo žensko podporno društvo št. 184 K. S, K. J. Priredile bodo veselico zadnjo soboto v septembru, to je 29. (. m., in sicer v spodnih prostorih American-Slovenian avditorija. — Drugo soboto v oktobru priredi veselico s pre-šanjem grozdja A. S. A. C, Takrat bo zabave dosti za vsakega. Mladini bo na razpolago zgornja dvorana, mi starejši se bomo pa v spodnjem “štu-ku” držali. Katerega bo veselilo, se bo lahko zabaval na kegljišču ali na biljardnici, na razpolago bo tudi klavir in mošt se bo dobil prav izpod preše. Dolgčas ne bo nobenemu, ki se bo udeležil te veselice. Vsi Slovenci iz Greater New Yorka so vabljeni, da nas posetijo omenjeni večer. Za dobro postrežbo jamči odbor A. S. A. C. Joseph Staudohar. Pittsburghu in okolici, da ne pozabite tega koncerta, in da se v polnem številu vdeležite ob 8. uri zvečer, dne 29. sept. v Slov. Domu. S tem bo dokazano, da ljubimo svojo narodno pesem. S pevskim pozdravom Ivan Varoga. Claridge, Pa. Slavnost petindvajsetletnice društva sv. Mihaela, št. 40 J. S. K. Jednote, ki se je vršila dne 1. septembra v Slovenskem Domu v Claridge, Pa., je prav dobro izpadla. Na tem mestu se torej v imenu članstva našega društva najlepše zahvaljujem vsem, ki so pripomogli do tako velikega uspeha. Najprej se moram zahvaliti glavnemu predsedniku J. S. K. Jednote sobratu Antonu Zbašniku za njegov pomenljiv govor, zahvala pa tudi njegovemu bratu in soprogama za udeležbo. Odlična hvala gre tudi članicam društva za izborno postrežbo in za prispevane darove, bodisi v okusnih jestvinah, cvetlicah itd. Vse priznanje zaslužijo tudi društva, ki so se udeležila naše slavnosti korporativno in z zastavami. Prišla so sledeča društva: Sv. Barbare, št. 33 J. S K. Jednote iz Center, Pa.; društvo S. S. P. Zveze, št. 142 iz White Valley, Pa.; društvo sv. Alojzija, št. 57 J. S. K. Jednote iz Exporta, Pa.; društvo Bra-toljub, št. 7 S. N. P. Jednote iz Claridge, Pa.; društvo Matere Božje, odsjek 378 H. B. Zajed-nice iz Claridge, Pa.; veterani American Legion; društvo sv. Barbare, Poljski Spolek; društvo št. 144 S. N. P. Jednote v Claridge, Pa.; Cempo Bell Foire No. 1, Claridge, Pa.; Galiro Fe-lory No. 4, Claridge, Pa.; German Benefit Union, Claridge, Pa. in New York Sick and Death Benefit No. 9, Claridge, Pa. Lepa hvala društvu sv. Alojzija, št. 31 J. S. K. Jednote v Braddocku, Pa., za poslani ček. Dalje hvala vsem govornikom odraslega in mladinskega oddelka in istotako lepa hvala odboru, ki se je potrudil, da se je slavnost v tako lepem redu vršila. Seveda gre hvala vsej claridski naselbini in vsem udeležencem za naklonjenost o priliki naše slavnosti. Bratje in prijatelji, ne bomo vam tega pozabili! Anton Kosoglav, tajnik društva št. 40 J. S. K. J Slickvillc, Pa, Društvo Rožmarin, št. 143 JSKJ je sklenilo na svoji mesečni seji dne 9. septembra, da na 29. septembra priredi veselico v F. Kurentovih prostorih. Začetek veselice točno ob peti uri popoldne. Člani in članica našega društva plačajo vstop nino po 75 centov; druge dume Pittsburgh, Pa. Kakor je že znano, potuje po Ameriki naš rojak Anton šubelj, bariton državne opere v Ljubljani, in prireja koncerte po vseh večjih slovenskih in hrvatskih naselbinah. Tukajšnja slov. pev. društva so čutila dolžnost, da ga povabimo tudi v Pittsburgh. Dan koncerta smo določili v soboto zvečer 29. sept., v Slov. Domu na 57. cesti. Nepotrebno je omenjati, da bo to naj lepši koncert, kar smo jih še imeli v Slov. Domu, kei slišali, ste že dovolj o tem našem umetniku, ki je prišel iz domovine, da pokaže našo narodno pesem* v najlepši luči. Treba je le, da poskrbimo, da bo ta koncert dobro obiskan. Zatoraj dragi slovenski in hrvatski rojaki in rojakinje, v Chicago, III. Člane in članice društva Zvon, št. 70 J. S. K. Jednote opozarjam na sledeče: Na va- bilo in poziv, kateri je bil priobčen v zadnji številki našega glasila, je prišel le slab odmev. Bratje in sestre, asesment mora biti plačan, kakor mora biti plačana razpisana naklada. Nobenega druzega izhoda ni, če hočemo ostati člani društva in Jednote. Čudno je to, ker se vsi zavedamo, da je treba poravnati naše asesmente, pa kot nalašč še ena tretina članov ni plačala članarine. Poživljam vse te, da to store do 25. v mesecu. Lahko plačajo pri tajniku vsaki večer od šeste ure naprej. To velja do 25. septembra. Po zaključku mesečnega poročila ue bom sprejemal asesmenta. Najnerodnejše za društvenega tajnika je, če potrebuje v mesečnem poročilu kolono pod naslovom “Suspendirani.” Bratje in sestre, izognite se tega s tem, da pravočasno poravnate svoje obveznosti pri društvu. Vas bratsko pozdravljam John ZVezieh, tajnik. KJE JE Anton Suštarsich, ki je bival svoječasno na Ely. Minn., zdaj pa se baje nahaja nekje v državi Michigan. Ako kdo ve za njegov naslov, je prošen ga naznaniti, ako pa sam to čita, naj se radi važnih zadev oglasi na tajnika društva sv. Cirila in Metoda, št. 3 J. S. K. Jednote, to je na spodaj podpisanega. Joseph A. Mertel, Box 1107, ®y, Mimi. ZAPISNIK XIII. KONVENCIJE J. S. K. J. (Nadaljevanje s 1. strani) Zadeva Louis šain, dr. št. 78 se ni rešila. Glavni tajnik bo skušal dobiti potrebne informacije in pojasnila od zavaro-valninskega oddelka. Zadeva Paul Luter, št. dr. 107 po izjavi večih zdravnikov ni opravičen do nikake nadaljne podpore, od novembra 20, 1926. Skupne podpore je prejel $262.00. Pritožba Joseph Spreitzerja, člana dr. št. 1 zoper glavnega tajnika. On zahteva, da se mu da zagovor. Odbor ni mogel pritožbi ugoditi vsled vzroka ker v pritožbi niso navedeni zadostni podatki. Poročilo odbora sprejeto. Sledi 15 minutni odmor. Delegat Taužell apelira na delegacijo, naj se še dan pomudijo na Ely, ko se bo v nedeljo proslavilo 30-letnico JSKJ. Delegat Mantel prosi, da se da zagovor delegatu Spreit-zerju. Predsednik vpraša delegacijo, ako je pripravljena poslušati zagovor. Delegacija je proti zagovoru. Uredniku se povrne svota $48.00 ki jo je plačal za pomoč v uredništvu za časa izdaje slavnostne številke. Obenem je sprejet predlog, da se plača uredniku $150.00 za izredno delo, ki ga je imel pri ureditvi slavnostne številke. Sprejet je predlog, da se daruje prvemu predsedniku JSKJ svoto $25.00. Sprejetje predlog, da se plača vsem delegatom, ki so bili člani konvenčnih odborov po $1.00 za nadurno delo. Odbor za rezolucije poroča, da je imel dve ure nadurnega dela, zakar vsak član tega odbora dobi po dva dolarja. Odbor za prošnje in pritožbe poroča, da je imel 14 ur nadurnega dela. Se plača. Opozori se konvencijo, da imata zapisnikarja premajhno plačo. Stavljen je predlog, da se poruši sprejeti predlog, ki je določeval plačo zapisnikarjem. Predlog gre na glasovanje, toda ne dobi dve tretinske večine. Nato je stavljen predlog, da se plača zapisnikarjem po en dolar na uro za ureditev zapisnika. Predlog sprejet. Poverilni odbor naznani, da je imel štiri ure dela. Se plača, kot določeno. Sprejetje predlog, da se plača konvenčnemu predsedniku $35.00, a podpredsednikom po $10.00. Slednji darujejo te plače v sklad za štrajkarjoče člane-premogarje. Sprejet je predlog, da se plača vratarju $5.00. Sprejet je predlog, da JSKJ kupi slike od umetnikov Pe-ruška in Bubash. Določena maksimalna svota $300.00. Sprejeta je ponovno rezolucija lorainske konvencije, ki se glasi: Ker je večina navzočih delegatov in delegatinj izjavila glasovati proti združenju s S. N. P. J. in ker je mnenje te konvencije, da je članstvo naše Jednote pripravljeno sprejeti pod svoje okrilje vsako slovensko organizacijo, ki se hoče združiti z nami. Radi tega ta konvencija izjavlja, da je pripravljena sprejeti v okvir JSKJ vsako slovensko ali slovansko podporno organizacijo, ki je voljna sprejeti v principu naše ustave in pravila ter se po njih ravnati. 1 Sprejet je predlog, da se da počitnice pomočnicama v glavnem uradu po en teden v letu. Istotako je sprejet predlog, da se plača pomočnicam v uradu za nadurno delo, ker bo prišlo veliko dela po konvenciji. Sprejet predlog, da dovoli glavnemu tajniku dva tedna počitnic na leto. čita j o se častitke: Pozdrav od društva št. 49 iz Kansas City, Kansas. Častitke od društva št. 84, iz Trinidad, Colorado. Pozdrav od društva št. 184, Ely, Minnesota. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. ANTON ZBAŠNIK, JANKO N. ROGELJ, konvenčni predsednik. konvenčni zapisnikar. Dvanajsta seja dne 4. avgusta, 1928. popoldne. Brat glavni predsednik otvori sejo. čitajo se imena gl. odbornikov, in delegatov. Navzoči so vsi. čita se zapisnik zadnje seje ter se na par pripomb sprejme. Predlagano je bilo, da si naša Jednota nabavi stenske koledarje. Priporočalo se je, da bi bilo zelo koristno v agitacijske svrhe, ter je bil ta predlog sprejet z veliko včino, z dodatkom, da se pooblasti gl. odbor da koledarje preskrbi, ter da ne sme svota presegati 10 centov komad. Brat glavni tajnik poroča zbornici, da bode treba razpisati asesment v stroškovni sklad. Predlagano je bilo da se raz piše asesment na vse člane, ter da plačajo, neenakopravni člani 50c v tak sklad, enakopravni člani pa en dolar. Ta asesment mora plačati vsak član Jednote v dveh vplačilih, kadar ga azpiše gl. tajnik. Sprejeto. Nato se je dala gl. odboru polna moč, da preskrbi prevod zapisnika v angleščini ter da preskrbi tekst v slovenščini v pravilih ter prevod pravil na hrvaščino. Preide se na nominiranje mest za bodočo konvencijo. Nominirana so bila sledeča mesta: Indianapolis, Waukegan in Pittsburgh. Na pojasnilo, da bi se sedanja konvencija imela vršiti v Indianapolis, in ker se je radi 30 letnice Jednote prestavila na Jednote rojstni kraj, v mesto Ely, Minnesota, je zbornica odglasovala za mesto Indianapolis, katero je skoro opravičeno do konvencije. Nato se preide na volitev gl. odbora za prihodnja štiri leta toda predno gremo z volitvami naprej je izrekla cela zbornica, glavnemu odboru vstevsi urednika glasila, zaupnico za njih točno poslovanje pri Jednoti. V odbor gl. predsednika sta bila nominirana Anton Zbašnik in Rudolf Perdan. Nakar odbor razdeli listke in se preide na tajno volitev. Na tajni volitvi je dobil Anton Zbašnik 117 glasov in Rudolf Perdan je dobil 47 glasov. Torej je izvoljen za gl. predsednika Anton Zbašnik. za prihodnja štiri leta. V odbor za gl. podpredsednika so bili nominirani sledeči: Balant, Bartel, Germ in Anzelc. Na tajni volitvi je dobil Balant 51 glasov, Bartel 58 glasov, Germ 26 glasov in Anzelc 28 glasov. Ker ni nobeden delegatov dobil absolutne večine glasov, gresta na ožjo volitev, Balant in Bartel. Na ožji volitvi jc dobil Balant 71 glasov, Bartel pa 92 glasov, kar se smatra, da je Bartel izvoljen v uVad glavnega podpredsednika. Preide se na volitev glavnega tajnika. Predlagano je bilo, da se gl. tajnika, Joseph Pishlerja izvoli enoglasno. Ta predlog je bil z navdušenjem sprejet in tako je bil brat Joseph Pishler enoglasno izvoljen v urad gl. tajnika za prihodnja štiri leta. Ravno tako .je zbornica z navdušenjem enoglasno izvolila brata Louis Champa v urad glavnega blagajnika. (Dalje na šesti straui) ZAPISNIK XIII. KONVENCIJE J. S. K. J. (Nadaljevanje iz 5. strani) J Zatem sledi 15 minut odmora. Po odmoru se čita sledeče pismo: Ely, Minn., Auk. 4, 1928. Slavna konvencija JSKJ:— j ° V dvorani Community Center so razstavljena umetniška dela enega izmed največjih naših živečih slikarjev, umetnika Peruška. To je kulturen dogodek prve vrste, kakoršnega ne bo nikdar več v naših naselbinah daljnega severa. Vi bratje delegatje ste člani velike organizacije, ki se je yaeela in ki živi z delom tistih ljudi, ki smo prišli v to deželo. Vi veste kdo je delal in kdo še danes dela za brate naše v Okvirju nove domovine. Vi veste tudi, da narod, kateri ne spoštuje in ne ceni svojih duševnih delavcev, nima mesta med kulturnimi narodi na svetu. Umetniška razstava se zaključi v nedeljo, torej jutri. Da pokažemo umetniku svoje spoštovanje in mu pokažemo, da ga cenimo, da priznavamo njegove velike žrtve, pridimo vsi skupaj danes zvečer ob 8 uri v konvenčno dvorano, Washington Auditorium. Nastopil bo umetnik Perušek sam in nekaj drugih govornikov, da tako skupno proslavimo dva velika dogodka: umetniško razstavo in tridesetletnico JSKJ. Bratje delegatje, pridite vsi in sporočite tudi drugim po naselbini da pridejo. Ampak brez ozira na to, v koliko se odzove naselbina sama, je vaša in naša dolžnost, da se zberemo v zadnjem trenutku in vsaj deloma popravimo, kar je zamujenega. FRANK KERŽE, urednik Casa. Pismo se vzame na znanje. Preide se na volitev glav. vrhovnega zdravnika, in se na priporočilo vse delegacije z navdušenjem izvoli brat dr. Josii V. Grahek enoglasno v ta urad za prihodnja štiri leta. \ urad predsednika nadzornega odbora sta bila nominirana brat Laurich in brat Perdan. Rezultat tajne volitve je bil da je dobil brat Laurich 65 glasov, brat Perdan pa 9£ glasov, kar se smatra da je bil brat Perdan izvoljen za predsednika nadzornega odbora. V urad prvega nadzornika so bili nominirani Skrabec, Movern, Rovanšek, Virant, Slabodnik ter sestra Svetič. V urad prvega nadzornika je dobil: Skrabec 19 glasov, Movern 6G glasov, Rovanšek 36 glasov, Virant 5 glasov, Slabodnik 12 glasov, Svetich 25. Ker ni nobeden delegatov dobil absolutne večine glasov sta šla na ožjo volitev Movern in Rovanšek. Pri ožji volitvi je prejel Movern 116 glasov, Rovanšek 4£ glasov. S tem je bil brat Movern izvoljen v urad prvega nadzornika. V urad drugega nadzornika. Nominirani so sledeči: Slabodnik. Kumše, Kapelj, Perjon, Skrabec. Na tajni volitvi je prejel Slabodnik 44 glasov, Kumše 49 glasov, Kapelj 14 glasov, Perjon 17 glasov, Skrabec 39 glasov. Ker ni dobil nobeden kandidatov zadostno število glasov, gresta na ožjo volitev Slabodnik in Kumše. Na ožji volitvi v urad drugega nadzornika je prejel Slabodnik 76 glasov, Kumše pa 86 glasov. Torej je izvoljen v urad drugega nadzornika Brat Kumše. V urad tretjega nadzornika so bili nominirani Balkovec, Mertel, Slabodnik, Skrabec in Virant. Balkovec je prejel 63 glasov, Mertel 21, Slabodnik 43, Skrabec 23, Virant 14. Torej ker ni bilo absolutne večine', gresta na ožjo volitev Balkovec in Slabodnik. Na ožji volitvi je prejel Balkovec 106 glasov in Slabodnik 56 glasov. Brat Balkovec je izvoljen v urad tretjega nadzornika. V urad četrtega nadzornika so nominirani, Jerina, Laurich, Lamut, sestra Svetich in br. Slabodnik. Prejeli so Jerina 23 glasov, Laurich 77, Lamut 15, Svetich 27 in Slabodnik 18. Ker ni bilo absolutne večine gresta na ožjo volitev brat Laurich in sestra Svetich. Na ožji volitvi je dobil brat Laurich 108 glasov in sestra Svetich 52 glasov. Izvoljen v urad četrtega nadzornika je brat Laurich. Pride se na nominacijo predsednika porotnega odbora. Nominirani so bili sledeči, Plautz, Oberžan, Mantel in Okolish. Plautz je prejel 38 glasov, Oberžan 37, Mantel 50 in Okolish 38. Ker ni bilo absolutne večine gredo na ožjo volitev, Plautz, Okolish in Mantel. Na ožji volitvi je prejel Mantel 62 glasov, Okolish 48 glasov in Plautz 52 glasov. Ker zopet ni bilo absolutne večine gresta na ponovno ožjo volitev Plautz in Mantel. Na ponovni volitvi je prejel Plautz 81 glasov in Mantel 79 glasov. Torej se smatra brat Plautz izvoljen predsednikom porotnega odbora. Predlagano je bilo da se ostala dva porotnika voli ob enem, namreč da voli vsak delegat za dva kandidata. Nominirani so bili sledeči, ter so prejeli, Svetich 61 glasov, Mantel 72, Anzelc 11, Zivetz 19, Verbich 6, Kramar 19, Tolar 19, Okolish GO, Skrabec 25, Krefel 6. Ker ni bilo absolutne večine gredo na ožje volitve sestra Svetich, Mantel in Okol;sh. Ker tudi zdaj ni bilo absolutne večine proglaša brat gl. predsednik z dovoljenjem vse zbornice brat Mantel-na za prvega porotnika. Na ožjo volitev pa gresta sestra Svetich in brat Okolish. Nato je prejel Okolish 85 glasov in sestra Svetich 75 glasov, Kot drugi porotnik je bil torej izvoljen brat Okolish. Zatem je cela zbornica enoglasno imenovala brata Terbovca za urednika Nove Dobe za prihodnja štiri leta. Namestniki v glavni urad so bili s porušenjem prejšnega sklepa za to konvencijo, voljeni javno z dviganjem rok. V odbor namestnika glavnemu podpredsedniku sta bila nominirana sestra Svetich in brat Perjon. Sestra Svetich je dobilr večino ter se smatra namestnica gl. podpredsedniku. Namestnikom gl. tajniku je izvoljen Ivan Tauzell. Namestnikom gl. blagajniku je izvoljen brat Kolenc. Brata Or-tar in Hiti sta bila izvoljena namestnikom v nadzorni odbor. Brata Kramar in Žagar sta izvoljena namestnikom v porotni odbor. S tem je bil izvoljen ves glavni odbor J. S. K. Jednote za prihodnja štiri leta. Nato se čita zapisnik dopoldanske seje, kateri se takoj po čitanju sprejme. Ravno tako tudi zapisnik popoldanske seje, kateri je bil tudi sprejet. Konvenčni predsednik Anton Zbašnik pozove glavnega podpredsednika, Louis Balanta, da zapriseže novoizvoljeni odbor. Konvenčni zapisnikar Janko N. Rogelj kliče imena novoizvoljenega odbora, ki se zbere na odru. Glavni podpredsednik čita zaprisego glavnih odbornikov, a novoizvoljeni odborniki z zdvignenimi rokami prisegajo zvestobo in iskreno uda-nost Jug. Kat. Jednoti, zastavljajoč svoje ime in pošteno srce, da bodo vršili svoje delo v plemenito in zvišeno blagostanje vsega članstva, da jim bo človečanstvo našega naroda kot vodilna misel za vspeh in pravičnost ter rast naše velike in častne Jugoslovanske katoliške jednote. Po svečani zaprisegi nagovori glavni in konvenčni predsednik vse glavne odbornike in delegate, da naj jim bodo vsi konvenčni zaključki vseskozi volja in sklepi celotnega članstva, katero je govorilo potom svojih zastopnikov na tej 13, redni konvenciji. S poživljenim navdušenjem apelira na poslavljajoče delegate, da naj se vračajo na svoje domove z žilavo voljo in mladostno pridnostjo, prinašajoč svojim članom poslanico o bratstvu, medsebojni pomoči ter o našem plemenitem delu. Povdarja in naglaša predsednik, da naj bo njih prva in najvažnejša naloga, da vodimo in pripeljemo v našo Jednoto mlado ameriško mladino, kateri smo odprli vrata na stežaj kot Slovenci in Hrvatje, a skupno kot ljudje, ki razu-mejajo položaj našega naroda in bodočnost organizacije. Njegova želja ostaja z delegacijo, da bi se naše članstvo pomnožilo do prihodnje konvencije, da bi prišle nove moči, novo članstvo in nova rast, ki bi napravila našo Jednoto vzgled vsem drugim bratskim organizacijam. Končno zaključuje 13. redno konvencijo JSKJ s prisrčnim pozdravom na delegacijo, želeč jim srečen in blagodejen povratek k svojim dragim širom naše nove domovine-Amerike. Konvencija je bila zaključena ob 7:45 zvečer. ANTON ZBAŠNIK, PAUL BARTEL, konvenčni predsednik. konvenčni zapisnikar. . O----------- Miroslav Hirtz: LOV NA SRNJAKA s ka-Storil zakaj zme-veter č Oj ta prvi april! Ni ga lovca, ki se'ne bi veselil, zakaj tega dne se začenja lov na srnjaka in sicer lov s čakanjem v zasedi. Solnce se je počasi že nižalo k zatonu; na vrhovih starih dreves so še svetili polni žarki, ko sem dospel na čakališče sredi loga. Najprej sem potrgal vejete okoli sebe, da bi me ne ovirale pri prostem gibanju in da bi lahko obračal puško, nato pa sem odrgnil z nogami suho listje in šibje ter tla do dobra poteptal. Zdaj sem si oslinil prst in ga dvignil kvišku, da na ta preprosti način doženem, tere strani piha veter, sem to iz previdnosti, modri srnjak napreduje rom proti vetru, ker mu prinaša raznovrstne vonje in se tako lažje izogiblje nevarnosti. Tako sem se tedaj spustil na lovsko sedalo tik debla zajetnega hrasta. Bil sem izvrstno zakrit z gostim grmičevjem, odkoder sem lahko nemoteno opazoval obsežno, s sočno travo zaraslo ledino. Na to jaso sredi gozda so skoraj stalno prihajale na vse zgodaj in zvečer srne na pašo. Za trenutek je vse na okrog mene utihnilo. Jata vrabcev in strnadov, ki je malo poprej vreščala po pritlikavem grmovju, se je nekam raztepla, — od strahu pred mojim prihodom. Ali ta molk je trajal le kratko časa, zakaj kmalu se je vsa bližnja okolica razmahnila v prejšnjem prostem življenju, ki je plalo in odmevalo po vsem gozdu. Sedel sem tako mirno, kakor je mirno stal hrast za menoj, oe ganil se nisem, samo oči so mi nemirno švigale, ustavljajoč se na onem mestu, kjer bi imel planiti srnjak iz goščave. Domišljija je vneto delala, srce živahno utripalo, — utripalo od silnega navala krvi. Pred menoj je vrvelo stotine prividov. 2e sem videl v duhu, kako hitim urnonog domov, da sporočim veselo novico o svojem prvem srnjaku. Vzlic tolikemu sanjarjenju sem vendar le malo mislil; niso mi dala čuvstva, Duša se mi je razigrala od pomladne slasti, ki me je vsega napolnila s čudnim in neskončnim zadovoljstvom, kakršnega sem tolikokrat zaman iskal med ljudmi. In kako tudi ne? Bolj ko se je bližal večer, bolj je utripala gozdova srčna žila, a s tem utripom vred je rastla moja napetost. Nekaj mi je nenehoma šepetalo: Zdaj bo pla nil na jaso tvoj srnjak. Ptice pevke so v poševnih črtah strelovito padale k počitku, napenja je še bolj zvočna grla, iz katerih je donela poslednja pesem solncu v slovo. V njihO' vem petju sem jasno posnel ta-jinstveno bolest zaradi neutolažljive izgube, pa tudi trdno nadejo v skorajšnjo vrnitev solnca. Nekje pri potoku je krokala lokava sraka, medtem ko je visoko nad menoj z razprostrtimi perutmi krožil orel, iščoč s pohlepnimi očmi, kje bi bil zalotil svojo poslednjo žrtev. In kako je šele bilo na ledini! Tu je vse uprav gomazelo od večernih metuljev ter drobnih in velikih mušic. Listje je vsak hip zašumelo, grmovje se vsak trenutek odprlo in iz njegovega naročja so oprezno pri-štorkljali zajci in fazani ter zopet izginili brez sledu, če je večerna sapa le malce bolj zaše-lestela. Naposled je solnce utonilo. Mrak se je spuščal v čedalje debelejših plasteh na trudno zemljo in je risal najprej sive, nato pa bolj črne robove. Začel se je boj med svetlpbo in temo, v katerem se je moralo večerno življenje v gozdu, ki se je krčilo v poslednjem trepetu, umakniti nočnemu življenju, ki ga je pravkar s pošastnimi glasovi zmagoslavno oznanjala gospodarica črnih senc — uralska sova. Jaz sem še vedno sedel povsem mirno, kakor da bi bil sklenil, prebedeti v tej samoti tja do polnoči. Sedel sem zaradi tega, ker je bilo na zahodu še precej blede svetlobe, a večerni zvonovi še niso odzvonili. In ko sem jel že dvomiti o dobri lovski usodi, je odnekod nenadoma švignila drobna seni-čica in je brezskrbno sedla na vrh puške, pevajoč iz polnega grla. V tistem hipu je na nasprotni strani zahreščalo suho vejevje. Preden sem mogel priti k sebi, je planil na ledino — srnjak. Urno sem dvignil puško in že je bilo prepozno. Senica je odletela, a srnjaka ni bilo več. Po bliskovo me je bil opazil in je izginil v grmovje, oznanjujoč vsej okolici s svojim strašnim beketanjem bližnjo nevarnost. Kaj mi je ostalo drugega, ko vrniti se počasi domov. Dušo mi je prepojila velika blaženost, da nisem ta slovesni prizor omadeževal s krvjo. Vračal sem se, misleč venomer na tisto drobno senico, ki je v svoji nedolžnosti sedla na smrtonosno cev moje puške, misleč najbrž, da je to nedolžna suha veja, in je tu — ob vrelcu smrti — zapela navdušeno pesem življenja milookemu srnjaku. Sedaj šele razumem, zakaj je na svetu toliko nasprotij, zdaj šele vem, da je poezija močnejša od lovske strasti. —■ zdaj, ko me je tega naučila drobna, majhna — senica! (življenje in svet). 4 \% obresti plačuje na denarne vloge Prudential Bank (Zakrajšek & Cešark) 455 W. 42. St., New York, NY. To je sedaj državna (State) banka ter ima $175,000 glavnice in rezerve. O njeni za-dvoma. — Poslužujte se je! nesljivosti torej ne more bit*. [Lepe ! tiskovine ■■ druStva, is trgovce, posameznike, za vsakovrstna prireditve dobite vselej I po nizkih cenah t prvi slovenski linijski tiskarni v Zjed. drža>ah, kjer dobit« ob vsakem času zanesljivo in | točno postrežbo 8« priporočam druStvom, rojakom, trgovcem za vso prilike. Prevzamemo največja kot nafrnanjša dela. | Ameriška Domovina f 6117 St. Cl&ir Ave. E CLEVELAND, O. ............ XXxtxxxxxxixixixxxxTTT-nrr Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE tri ZASTAVE regalije, prekoramnice in trakovi. _ Dalje Victor plošče v vseh jezikih. Prave glasne Victrole. Ure, diamante, prstane in vso drugo zlatnino. Nad 20 let v trgovini, zmerne, postrežba točna. IVAN PAJK 24 Main Street. Conemaugh, Pa. Cene Jugoslovanska Kat. Jednota, ki je dobra za vas, Je dobra tudi za vaše prijatelje. GLAS NARODA NAJSTAREJftI NEODVISNI 8LOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. J« najbolj razSirjen nlovenski Hat v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; ntnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli k« bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA *2 Cortlandt St, New York, N. T. Največjn in najstareJSa slovenska zlatarska trgovina r Ameriki i. iSSftMKSfiT *■“ i» '«»• "•» “° FRANK ČERNE •053 8». Clair Ave. in #3* E. 7!tth St, ClevelawJ, O. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. 933 E. 185th St Cleveland, Ohio. Naznanilo in Zahvala, Tužnim srcem, v globoki žalosti, naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je po en teden (rajajoči hudi bolezni plučnici dne IG. julija 1928 za večno zatisnila oči predraga in nepozabljena soproga in skrbna mati Pavlina Zorich rojena Drobtina. Tu je zapustila žalujočega soproga in sedem nedoraslih otročičev, in dve sestri, Amalijo Pečjak v Clevelandu in Frances Hu-domal v Clinton, lnd.; v stari domovini pa enega brata in dve po polu sestre. Doma je bila iz Gline pri Ljubljani, od koder je prišla v Ameriko pred 15 leti. Rojena je bila 16. avgusta 189t». Staro komaj 31 let in 11 mesecev, položili smo jo k večnemu počitku 20. julija 1928 na Calvary pokopališče. Iskreno se zahvalimo vsem darovalcem krasnih vencev in za darove, katere ste položili v tako obilni meri: Družina Frank Pečjak, družina Leo Hudomal (sesiri), družina Joe Bogolin, družina Fr.:nk Žagar, družina John Gornik, družina Louis Šen*, družina John Prišel, družina Pepca Zajc, družina Julija Bradač, družina Louis Florjančič, družina Frank Baškovič, družina J°e Močnik, družina Joe Jaklič, družine Anton in Avgust Kužnik, družina Jim Slapnik, družina Ludvik žele, družina Mike Jalovec, družina Mary Bogolin, družina Anton Struna, družina Matija Žuli?, družina Anion Oštir, družina John Saje, družina John Judež, Mr. Ignac Smuk, Mr. Joe Gole, Mr. Joe Zupančič. Lepa hvala tudi društvu Janeza Krstnika št. 37 J. S. K. Jednote za i-odarjeni venec. Lepa hvala društvu Jutranja Zvezda st. 137 J. S. K. J., katerega ustanoviteljica je bila pokojna, za lepi vene; in za darilo, in lepa hvala za tako obilno udeležbo pri zadnjem sprevodu. Posebna hvala gre še tajnici za njen trud in skrb, ki je vse tako v lepem redu izvršila. Lepa hvala gre tudi Jugo' slovanski Katoliški Jednoti oziroma nje uradnikom za tako to-" no izplačanje posmrtnine, ter priporočamo vsem zavednim rojakom in rojakinjam to našo skrbno mater J. S. K. J., da kateri še niso člani ali članice nje, da pristopijo, ker ona skrbi po materinsko za njih dediče. Najlepša hvala gre vsem tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago brezplačno in sicer: Anton Ahčin, Frank Černe. Louis Cimperman, John Gornik, Mike Jalovec, Blaž Hace, Louis Florjančič, Frank Lekovec. Posebna hvala naj bo na tem mestu izrečena obema sestrama pokojne, in njunima soprogoma in družini John Gornik, družini Louis Šenk, družini Mr. in Mrs. Dramota, družini Mr. in Mrs. Kerne, družini Mr. in Mrs. Salcer, družini Mr. in Mrs. Svetano-vič, kakor t udi vsem ostalim, kateri ste nam stali na strani v tej težki uri, in nam pomagali in nas tolažili. Hvala tudi Itev. Virantu za podeljene sv. zakramente in opravilo v cerkvi. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Grdina in S1' novi, za tako lepo urejeni sprevod. Hvala tudi vsem tistim, kateri ste prišli pokojno v tako obilnem številu pokropit, ko je 1** žala na mrtvaškem odru, in vsem tistim, kateri ste jo spremil* k zadnjemu počitku. Hvala vsem tistim, kateri ste na en ali drugi način nam pomagali in nam stali na strani in nas tolažili v teni težkem trenutku. Ako je mogoče katerega ime izpuščeno prosimo, da ne zamerile in se vam ravno tako lepo zahvaljujemo za vso vašo naklonjenost, katero ste nam izkazali v tej težki uri. Ti pa, predraga in nikoli pozabljena soproga in skrbna mati. ki si prerano legla v naročje ameriške zemlje, počivaj v miru, ker težka in žalostna je bila ločitev, ali spomin na Tebe ne bo pozabljen nikdar. — žalujoči ostali: FRANK ZORICH, soprog, PAVLINA, FRANK, SOFIJA, ANICA, JOHN, FRANCES in , JULIJA, otroci. Cleveland, Ohio, 12. septembra 1928. cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxttttttttttttxx XttS^L KER sc bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postreženi, KER so prepričani o varnosti pri nas naloženega de' narja, KER lahko z istim razpolagajo, kadar ga potrebuj ej °’ KER prejemajo za vloge obresti po 4'<-, mesečno obie' stovanje, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poslih domačo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y- rXZXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTTTTTTTTTTXXXXX3 :mmninmm:mwn»wnmtmnmtmmiinmmuwwwnmmr ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh- Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, * »H vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi zs Asner stari kraj. Pišite ali pridite osebno. ELC0 THEATER - ELY, MINNESOTA 23. in 24. septembra Babe Daniels v sliki VROČE NOVICE News). V petek in soboto 28. in 29. septembra Leo Maloney DON DESPERADO in slika TUNNEY-HEENEY rokoborbe. Ne zamudite tega! Vstopnina 25 in 15 centov