108 Rabarbara, ki se je. Kar je meni znano, iroa Andrej Leroy v Angersu na Francoskem največo drevesnico na vsem svetu, ktera meri 800 magdeburških oralov, kar bi zneslo menda okoli 600 naših. Pred osmimi leti sem naročil od ondot mnogo cepičev, kterih drugod ni bilo dobiti in kteri so mi že lep in prav izvrsten sad pokazali. Za povrh pa mi je poslal Leroy tačas tudi 2 koreninici tiste „ra-barbare", ktera se latinski imenuje „rheum escu-lentum", nemški „essbares Rhabarbar" (po naše bi jo tedaj smeli imenovati „jedljiva rabarbara"), ki se posebno v Londonu in na Francoskem je, in ktero sem jaz potem že močno po Slovenskem in tudi drugod razširil. Več kakor 100 ljudi je že pri meni jedlo to novo pri-kuho in vsakemu je prav dobro dišala. Mnogim sem obljubil, da bom v „Novicah" naznanil, kako se ta jed kuna. To obljubo hočem danes spolniti. Jedljiva rabarbara je zelišče, ki v eno mer veliko let (planta perennis) raste, tedaj je ni treba vsako leto saditi; enkrat vsajena raste leto za letom; le prignoje-vati se jej mora. Spomladi žene prav zgodaj , še pred kakor špargelj, in dela prav velika in široka peresa. J& se celo leto in tudi pozimi, če se zakuha kakor zakuhano sadje. Jed6 se pa pri meni le peresni peclji, kteri prav dolgi zrastejo in precej debeli. Kuha se pa ta jed takole: Peres, ki imajo najdebelejše peclje, se nareže pri tleh; peclji se razrežejo na obilo 2 palca dolge konce in se denejo v kako steklenko s širocim vratom (glaž), v kakoršni se sadje zakuhuje. Na te peclje se potrese nekoliko smletega cukra; vode se pa ne sme nič priliti. Potem se steklenka s prav gostim platnom ali z mehurjem zaveže, v gorko, pa ne vrelo vodo dene, in toliko obteži, da steklenka ne gre na vrh vode. Ko je gorka voda krop postala in nekoliko časa, pa ne dolgo, vrela, in so se peclji za polovico vsedli v steklenki, je jed kuhana. Zdaj se vzame iz steklenke, lepo na krožnik (talar) zloži, nekoliko s prav drobnim cimetom potrese, ohladi in namesto salate na mizo da. Treba je gledati, da je rabarbara ravno prav kuhana, a tudi cukra se sme le toliko pridjati, da vsa jčd prijetno kislat okus ohrani. Ako prvikrat ne za-deneš prave primere med rabarbaro, cukrom in cimetom, ali če to jed preveč ali premalo skuhaš, poskušaj večkrat, dokler prave primere na vse strani ne zadeneš. Iz samih peres kuhajo v Londonu špinačo, ktera se sicer za silo dd jesti, meni se zdi prekisla. Saditi se mora ta rabarbara najmanj en čevelj saksebL Ako imaš 15 do 20 zelišč pri hiši, jo boš lahko vse leto velikrat jedel in jesenske zadnje peclje lahko še za zimo kakor sadje zakuhaš. Videl sem to zelišče tudi na kmetijskem vrtu v Gradcu in na Dunaji na neki razstavi. Ako bi kdo želel eno leto starih sadik tega zelišča, jih lahko pri meni dobi po 5 kraje, eno, in v malo tednih že lahko j6 to novo, izvrstno prikuho. Na Breznici blizo Radolice. Lovro Pintar, fajmošter in sadjerejec. 109